Zlodej in kovač
(Euska pripoTedka.)
Živel je star kovač. Imel je Sestoletuega, drznega in raznmijivega sina. Otide kovač v cerkev, ustavi se pred strašno podobo sodnjega dne ter gledn: naLrtan je bil vrag, ves iSru, ter imel rogčTa z repom vred. nSe, se! Kak-Sen li je!" reče sam v sebi; ^dam si tacega napisat na kovačnico". fies najme živopisca ter reli kovačnici na dnri stToriti do zadaje dlake tacega iitldiča, kakoršnega je videl na podobi sodnjega dut. Živopisec ga načrta. Kadar po sedaj starec pride v kovačnico, vselej pogleda vraga, rekoč: ndober dan, rojak!"   Potem v vignji zanfti ogenj ter se poprime dela.
Tako je kovač s hudičem živel deset let. Kar izboli in umerje. Sin prevzame gospodarstvo ia kovaStvo: samo zlodeja ae mu nehCe tako spošto-Tati, kakor ga je njega oea. Kadar zjutraj pridc v kovačnico, nikdar se ne pozdravita. V kake sladke besedo mesto vzame najvefje kladivo Lu ž Djim zlodeja trikrat po glavi udari ter otidp n» delo. Vsako nudeljo in praznik mladi kovai! hiti v cerlev, priporoJat se Bogu in vsem svetttikom božjim; a vrnivši 88 pljune Tragii t liee. Mine cela tri leta, in kovač nefistega duhovina vsako jntro pita ali s kladiTom ali s pljnvanjem. HndiC trp(, trpi, dolder more. Slednjiž ga mine potrpežljivost. ^Vrav se mi godi", misli sam v sebi; nCemi5 se mn dajcm psovati ?" Prevariti ga hofem ter mu kaj nahnditi. PrestTori se zlodej v mladeniSa ter pride h kova&i. nDober dan, strijcl" nrBog daj!"" nStrijc Tzemite me v nank! Ogljije vam bodem nosil ter meh gonil." HndiS stopi v nauk. Vadi ee kovaškega dela mesec dnij, ter uU zna bolje, nego li nas&vnik (mojster) sam. Česar gospodar ne moro, to on zdela. Lepo ga je gledati! Kovač je toliko ž njira bil zadovoljen, da ne more bolje biti. Časih je zlodcj bil sam v kovačaici, toliel ter koval in vse Todil. Tako je bilo, da je bil nastavnik nekam odšel z d<Smu. Vrag ngleda staro gospd, ki se je mimo vezla (peljala) ter pomoli glavo skozi duri in zakriži: ,oj, gospMa ! pojdite sem; tu najdete novo utuaillo: stari ljudje se predelujejo iu mladž." Crospa brzo stopi z voza, ide v kovačnico, iu povpraša: nrali je res ? Ti Ii razumeješ toliko moč božjo?"" nNe bode se mi treba stoprav denes uCiti!" odgoTorf nečistec; nda bi ne znal, to vas ne bi sem klical." BnKoIiko je li plačatif" povpraSa gosjii. nSpIazoma pet sto rubljev." „„3^4 jii; pre-mliili me!"" Vrag vzame novco a voznika pošlje t vas, rekoč: nprinesi mi dre Tedri mleka."    Starko s kleščami prime za noge, Trže jo v ogenj ter jo
166
seige do čista; same kosti csUn6. Kadar pride mleko, vlije g\ t korito, pobere vse košfice ter je pomeče v mleko. Eto za tri minute se iz mleka prikaže gospa — živa, inlada in krasna! Gospa sede na voz ter se odrtae domoT. Eadar pride k možn, ou jo debelo pogleda, a ne pozna svoje žene. ^Kaj t me ziješ ?" reče žena. nEvo inlada sem in lepa,' a ni moža nehčem imeti starega! Naglo mi pojdi h kovaču, da tc prekiije in vspomladi; drug&če te niti ne pogledam." Gospod — kaj hoča 'i — otide. V tcni se kovač pomie domdT in stopi v kovačnico. Gleda in gleda, a delavca nikder nij; išie ga tcr iSče in povprašuje po njem. Ki duha ni sliila, Popiime se sam dela in maha s kladivom. Priveze se gospod in pride z gladkiiii potein v kovačnico. rPremlidi me !" re6e. nnGospod, ali ste iz uma? Da bi li jaz vas prenilajal? Kako li?u" ,,Su, kakor veS in znaš!" rnJaz ue znaru tega."" nLaže8, lažnik! Kakor si prekfiva] mojo starko, prekttj txidi mene, ako hočeš, da bodem mogal živeti ž njo." rnJaz vaSe gospč niti v 6Si nijseni videl."" rCe ti ne, bil je tvoj pomoiinik. Ako je onrazumel, zvrSiti delo, kako ga ne bi ti, star nastavnik? Hitro se pripravi io poskusi!" Kova<5 je bil prisUjen, gospoda premlajati. Voznika povpiaša, kako je delal njegor pomaga<S, in potem reče: rbodi si, kakor hoče! Vse tako stvoriin tudi jaz; ako liode sreCa, to bode; ako je ne bode, ue bode je!" Naglo sloče gospčda, prime ga s kleščami za nogi ter sune v ogenj, a potem goni meh, da se mož ves razpepeli. Pobere kosti, pomeCe je v inleko lor čaka, in čaka, ali se skoraj prikažo iz njega mlad gospodiC. Caka uvo, i-aka dve, — iiič nij! Pogleda t koiito, a samo kosti plavajo pd-njoin, in ludi kostf osmojeue. Gospa zdaj slngo pošljo v kovačiiico TpraSat: bcde li gospod skoraj gotov ? Cbogi kovaS cdgovori, da kaže, kakor bi goapod mislil še dolgo živeti. Kadar go^pa zre, da je kovae moža saiuo sežgal a ne tudi prmalildil, sijuo «» raztegoti, Mkliče ttluge tcr ukaži1, vleči kovača na vošala. Slugu otid6 li kovafu, zgi-abe ga ter zve26 iii pottrajo sa veSala. Mahouia je doteče ist juladeniO, katcri jt> poprej pri kovaCi služil U, pumoOuika, lor povpraša: nkam te zcno, gospochr?" ,,rObesili bi me radi,"" odgovori kovač, in vac povž, kako je Uilo. BNn, strijc! zakolui se," refo zlodej, ,,da um uže k Lemu ue bodtin tolkcl h klddivom, uego da uie tako počestiS, kakor nie ]o tvoj oi!a, a go^pod bod.e iak6j živ ia nUad.u Kovač ao zakolud, da odalej uU uikdat k temu ne vutiguts klidiva naivj, uego da ga Uoču spo-dobno čestiti. Zdaj pomagač otide v kovačnico in skoraj se povrae s preinla-jšniin gospodom. ^Stojte!" zakriči za sluganii, nne obešajtc! Nate gosp6da." Sluge kovača naglo razvež6 ter apuste. Od tedaj je kovafi prestal od pljuvaii}& y zlodeja in od bijenja s kladivom. PomagaC se je skril iu potoiu ga nij zopet videlo živo oko. A gospod iu gospa sta jola dobro aživati vcselje, in še zdaj živila, ako aijsta pcnirla.                                                          a. k.