Inserati a« sprejemajo in velja tristopua vrsta 8 kr., če se tiska Hirat, .. 3 IS , v „ 3 , P i večkratnem tiikauji 80 sena primerno zmanjša. H o K o 01 »i »e ne vračajo, nefrankovana pisma sa ne sprejemajo. Naročnino prejema opravniStvo (administracija) mekspedicija na UnnajBki eesti št. 15 v Medija-tovi hiSi, II. nadstropji. Po pošti oreiemar velji : 7.a eeio ieio 10 — kr. ta poiieta . . i ., — „ ta Mirt leta t 50 „ V administraciji velia: Za eeio ieto . i jjj, 40 kr ia doi icra ... 20 „ četrt •Ta Pomični lisi za slovenski narofl. : „ :o V !.iabiiaiii ti* lom uošilian velia iiO Kr. več na ieu>. Vredništvo ulice št. 44. izhaja po trikra na teden in sicer v torek, četrtek in soooto Florijanske 0 položaja. čeravno Be natn zagotovlja, da Taaffe še trdno stoji in da ne mi«li na odstop, ki ho ga levičarji te dni 8 tako gotovostjo prerokovali, vendar nas to tolažilo pusti čisto hladne. Kaj nam koristi Taaffe, če ima pa ua Bvoji strani može, ki nam zabranujejo ravnopravnost v šolah, ki koroške Slovence zatirati pus č z nemškimi šolami, ki tudi na Kranjskem in po drugih slovenskih pokrajinah mirno gledajo, kako nas davijo razni nemškutarski šolski sveti in šolski nadzorniki ; kaj nam koristi Taaffe, če ima pa na svoji strani boječega tovariša, k' si ne upa dati nam ravnopravnost po uradnijah ter si pusti kljubovati od raznih sodnikih in uradnikih, ki se vkljub njegovim ukazom držč starega ,,šimelna"? Enako nezadovoljni, kakor mi, 60 tud Cehi, kajti tudi njim se zavlačuje vprašanje vseučilišča, tudi njim se dajejo nemški šolski nadzorniki, V eni reči so pač pred nami, da imajo ravnopravnost pri sodnijah, in to imajo še od ministra Stremayra, ne pa od Pražaka! Poslednji bi si ne bil upal dati tacega uksza, kakor ga je nemškoliberalni Stremayr celo nasproti svoji stranki zagovarjal. Tudi nemški konservativci so nezadovoljni in imajo uzroka dovolj za to. Sedanji stan kaže toliko sla-bosti, da nam je skor nerazumljivo, zakaj se naša stranka toliko trese pred slučajem, da bi moral Taaffe odstopiti. Saj je edina skrb skoraj leta, da se nemškoliberalci nikjer ne žalijo, nas pa puste mirno prenašati stare krivice. Kar že vedno pišemo, to moramo zopet ponavljati, da leži naša rešitev le v nas samih, in da ne Bmemo čakati, kdaj nam bo vlada pomagala, ampak krepko bo moramo v boj spustiti z nemškutarijo in s tem pritiskati na vlado, da se nas bo veudar enkrat domislila. Govori se, da se bo sklical po novem letu shod slovenskih rodoljubov. Temu shodu bi mi priporočali, naj vzame v pretres tudi ustanovitev velikega političnega družtva za vse Slovence, katero družtvo bi obsegalo vse slovenske stanove in vse pokrajine, ter bi osoovalo in uredilo vse politično življenje med Slovenci. Proti ponemčevanju ni druzega sredstva ko pasivni upor. Po celi Sloveniji se mora izdati parola, da noben rodoljub ne bo dalje sprejemal nemšk h odlokov od urad-nij, tudi če bi sitnosti imeii; prvi borilci bodo trpeli, njih nasledniki pa bodo uživali sad njiii žrtev. Ali je tako grozno, nekaj trpeti ?a domovino? Za šolo se mora več storiti in z vaemi sredstvi pristiskati na vludo, da nam slednjič da narodne šole. Za Koroško pa je treba nekaj slovenskih ljudskih šol. Toda za stonj je našim ljudem pridigo vati, ko vendar nič ue atorč, nič ue žrtvujejo I Notrajni položaj, ki je označen najbolje po obnašanji gospodske zbornice glede Lienba-cherjevega predloga, postal je toliko puBt in zopern, da si želimo skor že tiste čase nazaj, ko smo bili še v opoziciji. Čleravuo se tačas od vlade nič doseči ni dalo, kakor tudi zdaj ne, vendar je biio med Slovenci bolj živahno gibanje in življenje. Zdaj pa je nastala neka t hota, ki nič sadu ne donaša, pa ukončava ob enem še čilost in gibčuost slovenskega duha. V nadi na vladne darove vse počiva in se nič ne stori, navdušenje bolj in bolj po jema, slovenski ž i vei j ob mejah pa umira pod pritiskom nemškutarije, ktere skoraj duh du- najske vlade ne doseže, ktera se šopiri še vedno v svoji stari moči, ter Taaffejevo vlado prezira, kakor bi je ne bilo. Zaničevanje Slovanov je še vedno na dnevnem redu, in če se jim kaj malega dovoli , ozirajo se vedno na vse strani v strahu, kuj bodo Nemci na to rekli. Ko se je nam dovolilo nekaj slovenskega poduka v tukajšni pripravnici, oglasili so se brž nekteri nemšku-tarji v imenu Kcčevarjev, in malo je manjkalo, da se nam ni zavolj peščice Kočevarjev še ta malenkost vzela. In koliko si je prizadejal uradni list, da je vlado zagovarjal zavolj te male koncesije I Zakaj si nične prizadene, da bi skušal zagovarjat', da se celemu narodu Blovenakemu odreka ravnopravnost po šolah in uradnijah? Ali naše pritožbe niso nič vredne, da „Laib. Zeituog" kar molči o njih ter nam ne povč uzrokov , zakaj se nam še vedno ne dovolijo narodne srednje šole, slovensko uradovanje pri sodnijah? Nekterih veBt je jako tenkočutna nasproti nemškim pritožbam, za naše pritožbe pa ima čišto zamašene ušesa I Ali zamore to vedno tako ostati ? Slednjič se bodo tudi Čehi , Slovenci in Dalmatinci naveličali, sedanji stan podpirati zato, da se vstreza" le željam njihovih nasprotnikov. V istini, Nemci so bedasti, da se tolikanj repetč'jo, saj skoraj ne morejo dobiti drušine, ki bi jih bolj skrbno varovala I Da nemškoliberalci to stanje toliko napadajo, to ne dokaže nič druzega, ko da morajo ti ljudje strašno razvajeni biti, in to je nm-Ijivo, ker so se vedno izgojevali v misli, da bo oni ed ni gospodarji Avstrije, vsi drugi narodi pa neka surova druhai, ki je rojena le Flavija. Prizori krščanskega življenja iz četrtega stoletja. A. Hurel. Pred. Vilinski. (Dalje.) XXX. „Virginea enim sunt." Ker pa ni bil v stanu ne poklekniti ne stati, moral je s postelje ondi postavljene roko podati klečeči Flaviji; blagoslov Eu3eb iev pa je prišel nad soproga. Eusebij je bil zelo ginjen. Tople solze bo mu teklo po licih in močile obleko. Molil je nad čisto dvojico in prosil Boga Abrahamovega, Isakovega in Jakobovega, posebno pa je klical nad njunima glavama tistega milost, čegar rojstvo so jasli oznanovnle. Z njegovo molitvo, njegovimi željami, njegovo ginjeuostjo strinjala se je ginjenost, želje iu molitev vseh drugih. Sveta slovesnost je bila končnna. Kakor zamaknjena in zatopljena stala je Flavija uepremakljivo v dolgem ogrinjalu ob strani Pretekstatovi. Sklone se po konci. Izraz obraza mu je bil boij nadzemeijsk ko pozemeljsk. Da zna menje, da želi spregovoriti. Vse postane tiho in buti se začne, da ne bi svoj m prijateljem zadnji pot zaklicul: zbogom I Motili so se. Obrne ae k Eusebiju, ki je ravno pričakoval srce pretresujoč prizor in mu reče: — „Oče (prvikrat ga je s tem imrnotn poklical), nisi ii včeraj za pripravo na to sedaj dovršeno slovesno dejanje, nama nisi li svetih vzgledov pred oči postavljal?" Eusebij du potrjiven znak. — ,,Nisi ii omenjal pričo naji častitljivih imen in vzgledov Isaka pa Rcbeke, Jakoba pa Raheli?" Eusebij klone z glavo, — „Nisi li kazal prečastitljivih podob Joahima pa Aue?1 — odgovori Eusebij. — „Zakaj si se pu zdržal svetejega, višjega, čistejega vzgleda?' — „Kterega pa, o Pretekstat?" — j.Marije in Jožefa". — ,,Knj ne poznaš, odvrne živahno Eu- sebij, svetih besedi, ali si jih že pozabil? Pisano je: , Jožef pa se je ni dotaknil". — „Niso mi bile neznane, nisem jih pozabil". — „Pa kaj, taka vzgledna podoba . . . — „Bode najina; Fluvijo poživljam na pričo". — ,,Tako, tedaj upaš . . . ." — „Ne upava samo, v gospodu sva si tega tudi svesta". Le na pol je razumela Flavija pomen teh besedi, vender pa je vedela, da gre za nj« uzor, kateremu bode nazaj dana; ta ji bode zopet odpri vrste bogusvetih devic, ji bo dovolil ono sveto, nadzemsko, čisto živeije, ki ga je imela žrtovati iz udanosti do Pretekstata. Oua poklekne pred Pretekstata. Ta jo prime za roko in reče: — ,,Dam te ženinu nazaj, ki edini je tebe vreden. Naj živim ali umrjem, ne glej v meni nič druzega ko svojegu brata, ki si bode prizadeval, da posnema tvojo čistost. Blaženost mi jo bila, o Flavija, tebe pridobiti; sedaj pa mi obstaja v tem, da te za Boga izgubim. Kaj bi mu bil pač dati mogel, ako ti ne bi za sužnjost. Dokler si ne bodo upali raztrgati teh čudnih predsodkov, tako dolgo tudi ne bomo prišli do zdravih razmer, in ravno, ker si mnogi tega ne upajo, zato nimamo nobenega pravega veselja za sedanji položaj. Žalimo si močnejše roke, naj že bo, k&koršna hoče, samo da je pravična. Politični pregled. V Ljubljani 21. decembra, AvHtrijHke dežele. Delovanje državnega Klioru. '/bo rovanje se je pričelo 14. nov., trpelo pa do 16. dec., tedaj 32 dni. V tem času je bilo 15 sej in so bo rešili Bledeči vladni predlogi: postava o posestvu Vrana , kupčijska pogodba b Francijo, začasni budget, postava o čolni zvezi z Nemčijo , postava o podpori za unesrečene po dunajskem požaru, postava o zidanji češke pripravnice za učiteljice. Vse te pozitivne stvari so vzele prav malo časa, toliko več pa pusti prepiri, ki so jih prouzročili levičarji, tako Ilerbstov predlog o deželanski banki, Jacquesov predlog o objektivnem postopanji in razne interpelacije. Takih iuterpelacij je bilo 11, tedaj skor vsak dan ena. Ker je škof Stojkovič ni bil od cesarja potrjen za srbskega patriarha, zbrali so se pravoslavni vnovič iu zdaj zvolili /hko vlča za patriarha. Madjarski kandidat škof Angielič je dobil le 11 glasov. O ltrivo&janclh žalibog še vedno ne moremo poročati, da so k pameti prišli. Zbranih je bojda kakih 700 oboroženih mož, in ta mala četa se hoče ustaviti celi Avstriji Mi smo že večkrat rekli, da jako obžalujemo, zakaj se Avstrija kapricira na to, da morajo tudi Krivošjauci v redno vojsko stopiti , saj menda ua tej kompaniji vojakov ni ležeča vsa osoda države. Krivošjanci so pripravljeni, av strijske meje braniti zoper vsacega sovražnika samo naših poveljnikov nečejo, ampak pod svojimi četovodji, s svojim orožjem in po svoji šegi se hočejo boriti. Tega jim pa naša vlada ni dovolila iu zdaj ko Krivošjanci Žugajo z orožjem, tudi vlada ne more več odjenjati, da se ne kaže slabotne. Naši vojaki so jim bojda vse izhode zaprli, tako da so le še s črnogoro v zvezi. Svoje žene in otroke pa so ustaš> bojda poslali v Črnogoro. Nek angležki dopisnik pravi, da se mislijo ustaški Krivošjanci, če ne zmagajo, preseliti v Črnogoro?, na polje okoli Nikšičev. Tako pišejo liberalni listi, pa je večidel vse neresnično. V pravosodnem odseku je dr. Toakll predlagal, naj bi prišla kmalo ua vrsto tista postava, ki prepoveduje zarubljencem pokon-čavati svoje imetje. Vnanje držav«. Zagotavlja Be, da je tudi ogerska vlada zadovoljna s tem, če je Avstrija v prijateljstvu RiikIJo. Minister Kalnoky dela v tem smislu, ker je bojda prijatelj Itusov. V nemškem državnem zboru se hudo prepirajo. Minister Puttkammer je rekel, da mora biti vsak uradnik za cesarja , ne pa za kako politično stranko. Kaj bi Puttkauier še le rekel, ko bi v Avstrijo prišel, kjer uradniki vladi na vso moč nasprotujejo in jej celo odrekajo pravico pobiranja davka? Izvirni dopisi. K Dunaja, 18. decombra. (Iz dr žavnega zbora. — Še nekaj o straš nem požaru) Državni zbor je v četrtek pri ustmenem glasovanji zavrgel Ilerbstov pred log, da naj se odgovor na interpelacijo o deželanski banki izroči posebnemu odseku. Levičarji so bili jako veseli, da so spravili skupaj 151. Pa veselje je bilo le kratko, ministerstvo ni odstopilo, kakor so pričakovali, in tudi ne bo. Poslanec Neuvvirtb je med svojim govorom vlado doižil, daje konfisetrala oklic bankiue h Se, ki je svaril pred nakupo vanjem srbskih lozov; včerajšnja vradna ,,Wie ner Abendpost" pa Neuwirth& zavrača iu do-ka?uje, da ni resnic« govoril. Dot čtu okl e hudo napadal vlado in je bil zarad tega kou-fisc ran. Ncuw rth se vo da dotičnega Btavka ni omenjal, ker sicer ne bi bil dosegel zaže-Ijenega vspeha. V petek je zbornica poslancev imela zadnjo sejo. Sprejela je postavo glede odprave apreturnega ravnanja in začasne kup čij^ke zveze, ter nasvet dr. Koppa, naj vlada kakor hitro mogoče zbornici predloži postavo, po kteri se bodo mogli takoj m ne še le po dolgem času za mrtve okhcati Ijuip, ki so poginili jiri požaru v rlngovem gledišči. Važ-n je b;l v tej seji odgovor mursterskega pred- bila moja? Pa dati sem mu hotel več, ko mene samega, ali saj bolji del svojega preio-jenega bitja; hotel sem mu ga dati čistega, ueomadežanega, v svoji pristni lepoti. Bodi družica devic, svojih sester. Kader te vidijo moje oči v bagreni hiacintni obleki, v znamenjih tvojega novega stanu, tedaj so lahko zapro moje luči tu doli. Dolgo sem živel; tjekaj pojdem, da na veko slavim tvojega ženina in svojega Boga". Iznenadenje, radost, gineuje zbrane prešine. Eusebij jo bil skoro osramoten o toliki lepoti iu nravni velikosti. Flavija b;iu je prevesela. Serafski žarek ji osveti obličje. Ura, kakor na gori Taboru je prišla. Nemudoma spusti roko svojega in poklekne pred Eusebija. Ta pa koj začne navadne spre-jemne obrede. Hitro je spremenjena ženito-vanska obleka z ono za nadzemsko ženitnino. Ko se je t,o zgodilo, zupojo vsi skupaj, moški in ženske, vzvišeno hvalnico o neomade.žani čeduosti, o neumrljivem devištvu. Prepevali bo zvrstoma : ,,0 device, čujte glas od zgoraj, ki nas vabi, da idemo proti vshodu ženinu naproti s svetilkami in v belih oblačilih". „Tebi, o ženin, hranim č sto; s svetilko v roki za tabo hitim". „Smrtni! zaveze in bogastva sveta, njega veselje in ljubezen sem zaničevala, o moj ljubljeni, da počivam v tvojem nar čju in neprestano gledam tvojo nespremenljivo lepoto". , Tebi, o ženin se hruuim Čisto ; s svetilko v roki za tabo hitim". „0 Kriste, ti si življenja delivec. Bodi pozdravljena, luč nikdar ugasujoča. Vskliku jemo ti. Naj to pritegoa vrsta devic, o lepa cvetica, o radost, o umnost, o modrost,, o beseda". „Tebi, o žeuin se hranim čisto; s svetilko v roki z tabo hitim". „Tukaj, o device, so čaše polne sladčic. Pijmo, ker nebesno je to pitje, ki ga ženin sam podaja izvoljenim svojim nevestam' . „Tebi, o ženin, hranim se čisto s svetilko v roki za tabo hitim". ,,0 ti, ki bivaš v nomadežnih prostorstvih in vse tu doli z močjo vladuš in milostjo, oče, nezačetni začetek, sprejmi nas s svojim sinom. Pripravljeni smo Oipri nam vrata živl.onja „Tebi, o ženin, hranim se č sto in svetilko v roki za tabo hitim". čisto in milo se je vzdigalo petje iu po sednika na interpelacijo Lienbacherjevo, v kterem je naznanil, da bodo vlada vsaj do jeseni predložila zbornici osnovo nove delniške postave, kteri bode za podlago načrt od 1. 1874 in tedanji sklepi državne zbornice. Levičarji so vlado interpelirali, kdaj bode vravnala akti-vitetne doklade vraduikov po novem ljudskem številjenji, Kronavvetter in demokratični tovariši njegovi pa so izročili predlog, da državni vradniki, opravui svetovalci ali likvidatorji delniških društev in takih zavodov, ki imajo državo opraviti, ue morejo biti državni poslanci. Ob '/i2 JH podpredsednik knez Lobkovic sejo sklenil ter naznanil, da bode prihodnja seja še le po novem letu in da bodo dan in dnevni red pismeno naznanil poslancem. Večina poslancev Be je še tisti dau odpeljala domu ua počitnice. Gospodska zbornica je v četrtek z 9 glasovi zavrgla Lienbacherjev predlog; nekteri udje srednjo Metternichove stranke se namreč niso hotli vdat', da bi bili glasovali s konservativno stranko in knez Alfred Lichtenstein še tega ni mogel od njih doseči, da bi se bili glasovanja zdržali. V petek je dovršila postavo hišnem davku , ki je bila v nekterih rečeh spremenjena iu bo vsled tega prišla še enkrat pred zbornico poslaucev. Naj glavuejša sprememba, ki je splošnjega pomena, je ta, da so bode novi hišni davek začel pobirati še le z novim letom 1882, druge sjiremembe zadevajo posamezne dežele iu mesta. Dalje je gospodska zbornica sprejela postavo o pobiranji davkov in sicer euoglasuo; liberalni udje gospodske zboruice niso hoteli posnemati svojih liberalnih tovarišev v zbornici poslancev, ki vladi davke trdovratno odrekajo. Prihodnja seja bo menda v Bredo, pa postava o praškem vseučilišči menda še ne pride na vrsto. Že uuidan sem enkrat pisal, da hočejo levičarji vladi podtikati uesrečni požar v gledišči ua ringu. Poslanec Suess je bil res prav surovo uapal ministerskega predsednika v bud-getuem odseku, ter pri tej priliki tudi govoril neresnične reči. Policijski predsednik je v li-Btih zavrnil trditev Suessovo, in Suess na to še ni odgovoril. V natolcevanji in obrekovanji so levičarji zares pravi mojstri. Stavbeni mestni vrad je poslal magistratu poročilo o požaru, v kterem hudo prijemlje policijo in ji očita, ■ tam mmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmm glasovi so v najlepši ki ju so se je b.lo bile BtO- pre- lagoma razdonevalo cerkvi. Moški je podpirali in prestavljali čednost podobi v najveličastuišem izrazu. Med tem soglusuim pevanjem, bolj nebesnemu podobno, naredilo najlepšem redu dve vrsti, pred eno pala Flavija pred drugo Pretekstat. Prečudna naudušenost in naudušena čudnost sijala je z vseh obrazov, bila od vseh usten. Skoro bi bilo misliti, da jo oni devic ve-koviti sprevod, ki za jagnjetom ti a goro gredo. Je li videl sv. Janez v skrivnem razodeuju kaj takemu, pa da bi b lo nebesueje, ugorneje iu ob enem resničneje? Od cerkve pa do samostana, ki je v posebnem oddelku jiregostoval žrtve nesreče in -mrti, trajalo je blagoinilo popevanje. Ut bnilo je Šc le ua pragu Pretekstata in F