/Eu
V>AND
^~yic6Ucg*^
NO. 139
Am er i $k/i Domovi ima
« ,1^	t Tra~M^xr^~TfT^!^~r«Trvf '^; ■ .
"	j ^	^	*k ■b™i	^	1 SLOVCNIAH	ii^
U. ^ 4NGUAG€ ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€B
G/l'M—HO
i IN SPIRIT %7^4NGUAG€ ONLY
SLOV6NIAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€B Fittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 25, 1978
LETO LXXX — vol. LUX
JESEN JE PRIŠLA
Preteklo soboto ob 5.26 po našem času smo imeli jesensko e-nakonočje, ko se začenja jesen. Sonce je na svojem potovanju doseglo ravnik, kjer je stalo navpično, pa začelo svojo pot proti južnemu povratniku, ki ga bo doseglo 22. decembra, ko se bo uradno začela zima.
Poletje je za nami, vendar
j
UVOZ OLJA MANJŠI
V prvih osmih mesecih leta 1978 je bil uvoz povpreč-
Novi grobovi
Otmar Je.vnikar
V Stoney Hill Health Centru je umrl preteklo soboto 69 let
leta so ZDA uvozile povprečno po 7.8 milijonov sodov olja na
, dan, kar je 13% manj kot v letu pričakujemo še dobo lepega vre-!1977 v istem razdobjU; ko smo
mena — indijansko poletje, ki uvajajj dnevno blizu 9 milijonov sega včasih daleč v oktober. V sodov Pretekli mesec je uvoz Sloveniji so takim lepim dnem olja porastel na 8 milijonov s0.
v jeseni rekli “babje leto”. Četudi sije v tej dobi sonce in je zrak čist, suh in brez vetra, je vendar hlad tu, slana ni več izključena. .
Zadnje vesti
COLUMBUS, O. — Predsednik Jimmy Carter je v soboto zvečer tekom svojega obiska tu, prvega po volitvah leta 1S76, bil navdušeno sprejet. Glavni vzrok za Carterjev obisk je bi! njegov nagovor na vsakoletnem večeru državnega vodstva Demokratske stranke v Aladdin Shrine Temple, Carter je govoril o zunanji in notranji politiki svoje vlade in pozival k izvolitvi demokratskega kandidata za državnega guvernerja sedanjega podguvernerja Richarda F, Celesteja, Včeraj se je predsednik Carter vrnil domov in si je vzel današnji dan za počitek, prvi od začetka posvetov in pogajanj v Camp David.
DAMASK, Sir. — Nasprotniki Sadatovih načrtov za dosego miru na Srednjem vzhodu so sklenili vložiti 1 bilijon dolarjev v ukrepe, ki bi naj preprečili izvedbo v Camp David doseženih sporazumov. Sestanka držav, ki nasprotujejo Sadatu, so se poleg Sirije udeležili še Libija, Alžirija, Južni Jemen in Palestinska osvobodilna organizacija.
Washington, d.c. — Državni tajnik Cyrus R. Vance se Je vrnil domov s poti v Jordanijo, Savdsko Arabijo in Sirijo, ne da bi dobil v kateri od teh držav podporo za sporazume, dosežene v Camp Da-v’id. Ker Jordanija in Savdska Arabija sporazumov nista naravnost in v celoti odklonili, npajo, da jih bosta morda po določenem času, ko bo položaj doma in v arabskem svetu na splošno jasnejši, le še podprli.
JERUZALEM, Izr. — Vlada je z veliko večino sprejela spora-zum, ki ga je sklenil in podpisal Begin, in ga predložila v odobritev parlamentu (Knesetu). Tam bo po razpravi, ki Se je začela danes, v sredo o tem glasovanje. Napovedujejo, da bo Kneset sporazum odobril § precejšnjo večino, ker Se je opozicijska Delavska stranka že danes izjavila za sPorazum, četudi ji umik izraelskih naselbin s Sinaja ni P« volji.
dov, kar je le 6.5% pod lani v avgustu uvoženo količino 8.6 milijonov sodov.
Opazovalci trga za olje in njegove produkte v ZDA sodijo, da bo uvoz olja rastel dalje, četudi od začetka bolj počasi, nato pa hitrejše, v kolikor ne bodo ZDA uvedle učinkovite omejitve porabe olja in njegovih izdelkov.
Veliko zmanjšanje uvoza v prvih osmih mesecih naj bi imelo vzrok v povečani rabi velikih
no za skoraj 13% manjši stari Otmar Jevnikar, vdovec po od istega razdobja lani. j pok. Emmi. roj. Plevnik, oče
WASHINGTON D.C. ______ V J Carol Stehle, Charlesa in Char-
prvih osmih mesecih letošnjega ;lotte Jevnikar, 5-krat stari oč^
brat Mary Bizjak in pokojnih Josepha, Josephine Brown, Augusta in Charlesa Jevnikar. Pokojni' je bil kretničar pri NYC KR v Collinwoodu in potem v Rockportu. Pogreb bo iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 9.15, v cerkev Sv. Križa ob 10., nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo jutri od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Prožnejši delovni dan in delovni ieden zveznega uslužbensfva
Po u v e d b i preskušanja i prožnega delovnega dne in tedna v privatnem go spodarstvu se bo v to spn stila tudi zvezna vlada.
SG10ZA V NIKARAGUI SPREJEL POSREDOVANJE
Predsednik Nikarague Anastasio Somoza je po vojaškem strtju upora pristal na posredovanje in na pogajanja z nasprotniki, toda ti za enkrat ne kažejo pripravljenosti za to.-—-----—
MANAGUA, Nik. — Predsednik republike Anastasio Somoza WASHINGTON, D.C. Kon- je v petek izjavil, da se je pri-gres je odobril za tri leta zvezni pravIjen razgovarjati z vodniki j vladi pravico, da dovoli svoje- opozicije o koncu upora, tekom j mu uslužbenstvu v svrho pre- katerega je bilo preko 1.500 mrt- i SKUŠanja štiridnevni teden. Na- vih. Upor so začeli levičarski
500, po trditvah domačinov pa veliko več.
Vojaštvo se je po zlomu upora večji del umaknilo iz mesta Es-teli, kjer ni bilo ne tekoče vo-ne elektrike. Le v sredi mesta je ostalo nekaj vojaštva,
Potres v Iranu pokončal nad 25,000 ljudi
TABAS, Iran. — Potres dne 16. septembra je po sedaj zbranih podatkih končal nad 25,000 človeških življenj, od tega ka-
kih 15,000 v mestu Tabas, ki je zalog v domačih nahajališčih v popolnoma porušeno. Od 17,000 severni Aljaski.	prebivalcev, ki jih je mesto Ta-
Povprečna domača produk- i335 imelo po ljudskem štetju
povedujejo, da bo predsednik gveriIci‘Sandanisti< ki so .ih ki patruljira po trgih in glavnih
Carter odobreni zakonski pred- ^ podprli drugi nasprotniki Somo-!cestah’ Drhal ie 2ačevla roPati log podpisal v zakon.	| Zovega režima. Ta je poslal, ko j tr§ovme- Pa tudl zapuščene do-
je vzpostavil red v glavnem me- m^ie‘ _	... .. .....
stu, oborožene sile proti uporni- 0b tlhom°rskl obali Nikara-
En predlog je, da bi naj zvezni uslužbenci dobili možnost daljših delovnih dni v takem, obsegu, da bi opravili v dveh tednih skupaj 80 delovnih ur v 9 dneh in imeli tako vsak drugi teden skupaj tri proste dni. Drug predlog predvideva 10-urni delovni dan v štiridnevnem delovnem tednu.
Tudi delovne ure naj bi bile prostejše. Uslužbenci naj bi ime-
kom, ki so se polastili nekaj večjih mest na severozahodu, med njimi drugega naj večjega mesta v republiki Leon in Esteli.
V obsežnih in trdovratnih bojih so vladne sile zavzele mesto za mestom, zadnje je bilo Esteli
gue se od petka zadržuje ameriška križarka Richmond K. Turner kot dokaz zanimanja ZDA za položaj v Nikaragui. pa tudi za prisluškovanje radijskim poročilom.
pretekli petek, in strle upor.
cija olja je znašala v prvih 8 mesecih 1978 dnevno 8.9 milijonov sodov, 8.3% več kot povprečno v lanskem avgustu. Olje z Aljaske je začelo pritekati na jug sredi lanskega leta povprečno po 700,000 sodov dnevno, pa doseglo sedaj 1.2 milijona sodov dnevno.
—----o----
Manj hiš gradijo
WASHINGTON, D.C. — Gradnja novih hiš in stanovanj se je v avgustu zmanjšala za 5% na-pram juliju na letno raven 2,029,000, število prošenj za nove gradnje pa je padlo za 4%, na letno raven 1,571,000.
-----o----
Ne pozabite na Gallusovo ploščo “Lipa zelenela je”!
leta 1975, je ostalo živih le okoli 1,800.
Okoli 10,000 mrtvih je v kakih sto vaseh in naseljjh okoli Tabasa, kj’er je tudi opustošenje vsesplošno in obsežno.
Po uradnih vladnih podatkih naj bi bilo mrtvih le 16,000, po
Nasprotniki proti pogajanjem
Precejšen del upornikov je po- j široka opozicijska fronta, zve-begnil preko meje, večje število za 16 političnih strank in orga-fi možnost prihajati na delo pre- P3 se je le umaknilo v odročnej- nizacij, zahteva odstop Somoze je ali pozneje in sorazmerno te- £e kraie> od koder hočejo boj in odklanja posredovanje in po-tudi svoj delovni dan konča- Proti Somozovemu režimu na- j gajanja z njim in njegovo vlado.
mu
daljevati.
Somoza za razgovore
Anastasio Somoza je dejal, da je dobil pismo od svojih nasprotnikov, v katerem ga pozi-
vati.
Ali se bosta novi prožnejši delovni dan in delovni teden obnesla, bo Kongres odločil po preteku treh let in temu primer-podatkih"družbe’Rdečega kva no triletno Poskuino dobo sPreC vai°' na3 sprejme posredovanje, in sonca, kot se uradno imenuje menil v nekai stakie§a ali Pa i° Sornoza Je naročiI svoiemu ta.1-Rdeči križ v Iranu, pa je število °Pustil- V privatnem gospodarstvu so y teku podobna preskušanja, nekateri trdijo, da so se izkazala za koristna, drugi pa to zanikavajo in kažejo na težave pri urejanju in vodenju obratov in uradov.
žrtev preseglo 25,000.
-----o-----
Nova čistka v Kambodži
WASHINGTON, D.C. — Diplomatski viri govorijo o novi obsežni čistki v Kambodži. | Glavna njena žrtev so preostali j vojaki, ki so služili v oborože- : nih silah prejšnjega režima, in uslužbenci prešnjega režima.
Če vam je Ameriška Domovina res pri sreu, ii pridobivajte nove naročnike!
niku, naj odgovori, da posredovanje sprejema. Vlada je že preje objavila, da je oborožen upor strla in obnovila svojo oblast po vsej državi. Najdalj so se uporniki držali v mestu Esteli, ki ima kakih 35,000 prebivalcev. Boj za to mesto je bil dolg in trd v njem naj bi tudi
ZDA in nekatere druge članice Organizacije ameriških držav so predložile posredovanje, ki bi naj ustavilo prelivanje krvi in napravilo konec nasiljem, toda Opozicijska fronta je izjavila: “Vsako posredovanje v slučaju Nikarague more le izvesti odstranitev Somozovega režima.”
Mednarodni Rdeči križ v Ženevi v Švici je objavil, da je o-koli 10,000 ljudi pobegnilo iz Nikarague v sosednje dežele, kakih 25,000 pa jih je zapustilo domove zaradi bojev. V Hondu-
za-
NEMŠKI LIST 0 POLITIČNEM POLOŽAJU V SR HRVATSKI
Nikljeve zlitine
Nikelj uporabljajo kot sestu-ln° v preko 3,000 zlitinah.
Vremenski prerok
-Pretežno sončno z najvišjo ^mperaturo okoli 70 F (21 C).
“Še vedno so nekateri, ki našo revolucijo obrekujejo in obmetavajo z blatom,” se je jezil Tito v govoru na Dan veteranov, katerega osrednja slovesnost se je vršila pred Sutjesko.
Istočasno so jugoslovanski časopisi objavili dolge odstavke iz CK-govora hrvaškega partijskega sekretarja Balti-ča o dozdevnih naporih “določenih elementov, da bi zgradili opozicijsko fronto, ki si prizadeva za neke vrste zakonito obliko in ki išče pri svojem boju proti našemu socialističnemu samoupravljanju priznanje v tujini”.
Ta hrvaški vrhunski funkcionar, po izvoru Srb, je pokazal na “svojevrstne povezave”, ki naj bi nastajale med politično popolnoma različno orientiranimi silami. Baltic je na prvem mestu imenoval ‘nacionaliste” iz leta krize 1971, ki poskušajo po tem, ko so presedeli zaporne kazni, postati spet aktivni. Ti naj^ bi imeli zveze z marksistično skupino Praxis v Zagrebu, v Beogradu pa z Milovanom Djilasom, najbolj znanim jugoslovanskim režimskim kritikom, kot tudi z Dobrico Co-šičem, znanim srbskim romanopiscem. Vse to naj bi se pletlo v drznost “precej napadalne vrste”.
Totalitarni režimi kaj radi obešajo drugače mislečim sramotilne nalepke in jih sprav-
ljajo politično-moralno na slab glas, kajti blatenje znatno poenostavi postopek proti opozicionalcem. Jugoslavija ni pri tem izjema. Pavšalno obstoja in sramoti npr. tiste hrvaške politike, študentske funkcionarje in razumnike, ki so se v času “nacionalnega navdušenja” izpostavili in ta nastop plačali z dolgimi zapornimi kaznimi. Besednjak partijskih propagandistov v Zagrebu usodno spominja na besednjak lovcev na čarovnice v Pragi. Govorijo o “zaje-dalcih”, “propadlih ljudeh” in “politični sodrgi”, o “peščici destruktivnih elementov, ki se je izenačila s “fašističnim svetovnim nazorom”, Za bivšega sekretarja Vrhovca, ki je tem postal jugoslovanski Zunanji minister, so bili ti nasprotniki “noben material, marveč odpadek, z 1 o č i nska skupina hudodelcev, hlapci tujih gospodov in tujih vohunskih središč”.
Zagrebški pisatelj Vlador Gotovac gleda v takšnih izpadih le nov dokaz za to, da je v Jugoslaviji slej ko prej “resnica le tisto, kar reče partija, ne pa tisto, kar se dejansko dogaja”. Obdolžitev, da je zapleten v “napadalno” opozicijsko dejavnost, označuje kot nesmiselno. “Kaj pomeni tu napadalen? Jaz sem tako kot tudi marsikak moj prijatelj, danes brez slehernih državljanskih pravic. Ne dajo
mi dela, ne smem objavljati, nimam potnega lista, da bi potoval. Če pa zavzemanje za temeljne svoboščine označujejo za opozicijo, no, potem smo mi opozicionalci.”
Vsi obtoženi so bili obdolženi “pr otirevolucionarnega delovanja”, ki naj bi imelo za daljni cilj sprožiti državljansko vojno, da bi razbil enotnost Jugoslavije in vrgli gospodujoči sistem. Pri očiščevanju od ’’trhlega liberalizma, je dal Tito hrvaškim sodnikom “nasvet”, naj se “ne drže paragrafov kakor pijanec plota”. Za sovražnike socialistične demokracije ne sme biti nikakršne demokracije. Nekateri od obtoženih so zavrnili očitke kot “zgradbo laži in denunciacij” in so povedali svojim sodnikom: “Ta politični teror ne more rešiti težav, najmanj pa narodnostnih političnih težav.”
In imajo prav. Hrvaška daje danes na zunaj vtis politično ustaljene dežele, a mirno stanje je varljivo: bilo je odkupljeno s koristolovstvom, zastojem in občutkom nemoči, z bolno prizadevnostjo, da bi nerešeno preteklost odrinili. Komaj kakšno vprašanje iz leta 1971 je bilo medtem zares rešeno.
Obsojeni “hujskači k nacionalnemu n a vd u šeniu” na Hrvatskem se sedai nahaiajp spet na prostem. Nekateri od njih prejemajo državno po-
padlo največ ljudi, borcev in ci- rasu pravijo, da se je tja vilistov. Po poročilu Rdečega teklo okoli 20,000 Nikaraguan-križa, naj bi bilo mrtvih 400 do cev-
_____________________________ | ZDA so na sestanku zunanjih
ministrov članic Organizacije a-meriških držav pretekli četrtek j predložile uradno posredovanje te ustanove, pa so se vlade kon-
pokojnino, ki odgovarja nji- ^ hovemu prejšnjemu položaju, drugi so dobili nižja mesta, ki so v posmeh njihovim zmožnostim in prejšnjemu poklicu, vrsti primerov pa partijska država poklic kratko malo prepoveduje.
Pisatelj Vlador Gotovac hoče biti “socialist”, ki sleherno obliko nasilja, sleherni totalitarizem strogo odklanja in stremi za počasno odpravo partijskega monopola, da bi tako prišlo do bolj svobodnega, večstrankarskega političnega sistema. “Jugoslavija bo trdna in sposobna obrambe le, če se bodo njeni narodi čutili svobodne. Na ta način se lahko vsi rešimo, ali pa bomo vsi propadli.”
Podobno prepričanje je zagovarjal Milovan Djilas, ko se je pred kratkim sešel k razgovoru v Zagrebu z Gotova-cevim krogom:	“Sem za ta
socialistični sistem, a mora biti demokratiziran, omogočiti mora pluralizem v okviru slehernega naroda.”
Jugoslovanski partijski vir zasleduje te razgovore na “o-pozicijski ravni” Zagreb-Beo-grad z naraščajočim nezaupanjem. Nekateri znaki kažejo na to, da se v vodilnih krogih že razgovarjajo o vprašanju, ali ne bi spet kazalo poseči po administrativnih z a t i ralnih merah.
(Suedeutsche Zeitung Muenchen)
servativnih držav Latinske A-' merike izjavile proti temu, češ • da bi bilo to mešanje v notranje zadeve držav članic, ki ga pravila OAD ne predvidevajo,
Naslednik Somoze pripravljen
SAN JOSE, Kost. — Carlos Tunnermann, bivši rektor univerze v Nikaragui, ki živi v Kostariki kot begunec, je objavil načrt programa provizorične vlade, ki bi naj prevzela oblast v Nikaragui po odstranitvi Somoze. Načrt naj bi bil sestavljen še lani v Managui in naj bi imel podporo Demokratične o-svobodilne unije, ki jo je ustanovil umorjeni izdajatelj časopisja Pedro Joaquim Chamorro.
Tunnermann je dejal, da po njegovem ne more
Iz Clevelanda j in okolice
Vso srečo—
Preteklo soboto ob 11. dopoldne sta se v cerkvi sv. Vida poročila gdč. Metka Kmetič, hčerka g. Viktorja in ge. Minke Pimetič s 1803 Sunset Rd., Richmond Heights, ter g. Frank Zalar, ,sin g. Franceta in ge. Julke Zalar s 682 E. 159 St. Svatba je bila zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Mlademu paru vso srečo in obilo božjega blagoslova na skupni življenjski poti! (Prizadete prosimo, naj oproste neljubo, nerodno pomoto v poročilu pretekli petek!)
Spominski dar—
Dolgoletni naročnik g. John Sivec, 17931 Neff Road, je daroval Ameriški Domovini 50 dolarjev v nepozaben spomin svoje dobre žene Ide. Za lep spominski dar iskreni Bog povrni!
Gostovanje v Clevelandu—
Slovensko gledališče iz Toronta v Kanadi pride gostovat v Cleveland z opereto “Na planin-cah naših”, v nedeljo, 8. oktobra ob štirih popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Vstopnice se bodo dobile na dan prireditve pri vhodu.
K molitvi—
Članstvo Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ je vabljeno jutri, v torek, ob osmih zvečer v Brickmanov pogrebni zavod na 21900 Euclid Avenue k molitvi za umrlo članico Ano Malo-vec, v sredo pa k njenemu pogrebu.

Posebna izdaja Ameriške Domovine
Na 20. oktobra bo izšla posebna izdaja Ameriške Domovine v počasti tev Franka J. Lauscheta. Kdor bi želel za to številko napisati kaj o F. J. Lauschetu in njegovem delu, naj pošlje uredništvu najkasneje do 16. oktobra 1978.
Ustavna konvencija
WASHINGTON, D.C. — Zahteva po znižanju davkov sega na globoko in široko; z njo se je pojavila zahteva po uravnovešenem proračunu, ko izdatki ne smejo preseči dohodkov. Nad eno tretjino članov Kongresa se je že izjavilo za sklicanje ustavne konvencije, ki bi naj uzakonila omejitev zveznih izdatkov na obseg dohodkov.
Podobno razpoloženje je tudi
v zakonodajah posameznih dr-noben posa-j ^ Trdijo, da utegne dve tret-meznik kot predsednik naslediti |jini državnih zakonodai izgia_ Somozo. Na čelo Nikarague naj sovati take resolucije že v začet. bi postavili poseben odbor, v ku prihodnjega leta. To bi vo-katerem bi bile zastopane vse dilo k obveznemu sklicanju u-skupihe opozicije.	stavne konvencije, prve v zgo-
’	~°	dovini naše republike.
Brežnjev izgleda trden	-----o------.
WASHINGTON, D.C. — Oni, ! Senat ^ZD A. črtal, ki so bili navzoči pri razgovoru pomoč Nikaragui med L. I. Brežnjevim in sen. E. WASHINGTON, D.C. — Se-M. Kennedyjem, ki je trajal dve nat je pretekli petek izglasoval uri, so dobili vtis, da je sovjetski zakonski predlog o pomoči tuji-vodnik pri dosti dobrem zdrav- ni v skupni vsoti 9.2 bilijonov ju, nekaj težav mu dela le izgo- dolarjev, pa črtal iz njega po-varjava.	moč Nikaragui. Prvotno je bilo
Brežnjev je v razgovoru po- tej namenjeno 8 milijonov go-kazal, da dobro obvladuje vpra- spodarske pomoči in 2.5 milijo• sanja, o katerih je razpravljal na posojila za nabavo orožja in s svojim ameriškim gostom. vojaških potrebščin.
»
Ameriška Domovina
/l-'V* R «* ■ e z* r*i—m O V« E
6117 SINCLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and Internaticaial Circulation
James V. Debevec — Owner, Publisher
published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
528.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
ganih, združiti vsega slovenskega narodnega ozemlja v okviru svobodne slovenske države. Ti ljudje so. zapravili edinstveno priložnost, priložnost, ki se ne nudi niti vsa-dh tisoč let, svojemu narodu!
Zapisali smo že na tem mestu, da bo morda slovenski narod nekoč pozabil množične umore svojih najboljših sinov po rokah njihovih od komunizma zapeljanih in lijanih bratov po koncu druge svetovne vojne v maju in juniju 1945, ne bo pa pozabil Komunistični partiji Slovenije, da mu je zapravila edinstveno priložnost za dosego slovenskega narodnega programa — ustvaritev svobodne, demokratične Slovenije, v kateri bi bilo združeno celotno slovensko narodno ozemlje.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 month* Friday Edition — $10.00 for one year.______________
Second Class Postage Paid at Cleveland, Oblo
No. 139 Monday, Sept. 25, 1978
Nastop torontskega Slovenskega gledališča v Olevelandii
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 8. oktobra, ob 4. uri popoldne bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue gostovalo Slovensko gledališče iz Toronta, Kanada, z opereto “Na planincah naših”.
Rezervirajmo si čas in s svojo udeležbo pokažimo, da znamo ceniti delo naših kulturnih delavcev in mladih igralcev, ki nam tokrat prinašajo s svojim nastopom veselo domačo pesem in šaljivo besedo.
K. S.
HDZ vabi na obed in zabavo
CLEVELAND, O. — Ameriška dobrodelna zveza (SDZ) vsako leto priredi na svojih prijetnih prostorih v Leroy, Ohio, tako-zvani Steak ali Clambake. Letos bo ta prireditev v nedeljo, 1. oktobra, in Zveza se toplo priporoča vsemu članstvu in prijateljem za obilen poset. Hočevarjevo podjetje, Maple
‘’Clevelandski Slovenci”
Pod tem naslovom je neki Janez Čuček v ljubljanskem listu “Dnevnik” 11. avgusta 1978 napisal sledeči se-
stel vok *	•
V Clevelandu živi okrog 50,000 ljudi, ki se imajo za
Slovence, od teh jih je 7,000 do 8,000 prišlo po vojni ali pa so bili tukaj po vojni rojeni. Največ jih prebiva vzdolz avenije St. Clair, precej puste in po videzu neskončno dolge ulice. Večina Slovencev si je s pridnostjo m skromnostjo prislužila nov dom, pri tem pa m pozabila na svojo staro domoviino. Nekateri imajo svoja podjetja, trgovine in delavnice.	tt	-
Zbirajo se v Slovenskem narodnem domu, veliia zgradbi, ki ima razen gostilniških prostorov tudi veli o dvorano za 1200 sedežev.-Dom so zgradili ze leta 1924.
Le peščici je stara domovina trn v peti, kar zgovorno izpovedujejo v svojem glasilu “Ameriška Domovina .
A to ne more motiti dobrih odnosov velike večine a-meriških Slovencev s “starim krajem”, ki. radi prihajajo na obisk v staro domovino in z njo vzdržujejo tesne stike.
Ko je nedavno tega gostovalo v Združenih državah Amerike Mestno gledališče ljubljansko, je bil to za Cleveland
pomemben dogodek.	^	.
Sestavek v “Dnevniku” je obdan s posnetki St. Clair Avenue, med drugim z delom poslopja Ameriške Domovine. Posnetek ima natisnjen vložek: “Ameriška Domovina”, uredništvo časopisa slovenske sovražne politične emigracije.
, ,	. , ,	Hočevarjevo podjetje, Maple
Očitno je, da se Janez m posebno dobro razgledal po |Hejghts Catering Co., je splošno Clevelandu in njegovih slovenskih naseljih. Če bi se bil, znano p0 vsem mestu kot vešča-
bi znal kaj boljšega in kaj točnejšega napisati o Sloven.	..................
cih v Clevelandu, omenil bi lahko še katerega, od sedmih drugih slovenskih narodnih domov na področju Velikega Clevelanda, omenil lahko katero od cerkva slovenskih fara, saj mu je bila zlasti cerkev sv. Vida pred.nosom in jo je moral videti. Vse to ga, ni zanimalo, pač ni bilo v skladu z njegovimi nalogami...
Janez Čuček je napravil posnetek dela. stavbe Ameriške Domovine od zunaj, noter se ni usodil priti. Če bi bilo v njem kaj moža in poštenega časnikarja, bi se oglasil v uredništvu in povprašal, kako in kaj. Brez dvoma bi bil dobil odgovore na vsa vprašanja, ki bi jih stavil, odkrito in naravnost, kot smo v svobodnem svetu ljudje navajeni odgovarjati,
Če bi bil Janez to storil, ne bi v svojem sestavku “Clevelandski Slovenci” v Dnevniku zapisal: “Le peščici je stara domovina trn v peti, kar zgovorno izpovedujejo v svojem glasilu “Ameriška Domovina”.
Očitno Janez tudi “Ameriške Domovine” ni nikdar bral, ker bi se sicer ne mogel znebiti take debele laži.
Naj mu torej povemo naravnost —• četudi se sam ni usodil stopiti v uredništvo AD in vprašati: Nobenemu Slovencu v Clevelandu ni stara domovina trn v peti, najmanj pa Ameriški Domovini, njenemu uredništvu, njenim sodelavcem, njenim podpornikom in njenim čitate-Ijem.
Ameriška Domovina, njeno uredništvo in njeni sodelavci so skozi vsa leta njenih dolgih 80 let rednega.izhajanja stalno kazali resnično ljubezen in skrb za svojo, domovino Slovenijo. Med prvo svetovno vojno je Ameriška Domovina zagovarjala in vnemala za slovensko neodvisnost, po njej je zbirala pomoč za vojne žrtve. Med obema vojnama je rojake vestno obveščala o razvoju “stare domovine”. To ‘je delala tudi enako vztrajno med drugo svetovno vojno in po njej.
Vrsto resolucij in spomenic so sestavili uredniki Ameriške Domovine in jih s sopodpiši drugih slovenskih ustanov in organizacij poslali predsedniku ZDA, Državnemu tajništvu in vodilnim članom Kongresa. V teh spomenicah so razlagali in utemeljevali slovenska narodna stališča glede slovenskega primorja, Trsta in Gorice, glede Koroške in položaja tamkajšnjih Slovencev. Ameriška Domovina, njeni uredniki, sodelavci in somišljeniki so vse to delali kot državljani ZDA slovenskega rodu, ki jim je bila “stara domovina” res pri srcu in so se čutili dolžne za njo storiti vse, kar je bilo v njihovi moči.
V Washingtonu so na zahtevo, da Trst spada k svojemu naravnemu zaledju, tedaj priznali, da je tako stališče morda pravilno, pa dodali, da bi priključitev Trsta Sloveniji pomenila priključitev tega Sovjetski zvezi, ko so tedaj v Ljubljani in Beogradu tako vztrajno tiščali Stalinu v naročje in naročili “jugoslovanski ljudski grmadi”, da je streljala na ameriška letala, ki so slučajno zašla nad jugoslovansko ozemlje .,.
Slovenski komunisti in njihovi tovariši v drugih delih Jugoslavije so krivi, da Slovencem, ni uspelo v vsej rujih o vi dolgi zgodovini najugodnejšem trenutku, ko so bili vsi sovražniki slovenskega naroda na strani prema-
postregli z dobro pijačo. Tako bo vse preskrbljeno in ne bo treba nikomur trpeti lakote in žeje.
Vstopnice se dobijo pri tajniku Slovenskega doma, 76 Smithsonian Street, Girard, Ohio, lahko pa jih boste dobili pri vhodu v dvorano Slovenskega doma na dan veselice. Vstopnina bo $2.
Na veselo svidenje na trgatvi!
Stanley Selak, tajnik Doma -----o------
Vinska trgatev v Miiwaukeajn
MILWAUKEE, Wis. — Dru-j štvo Triglav vabi svoje članstvo, I prijatelje in vse druge rojake na ! veselo “Vinsko trgatev” v nedeljo, 1. oktobra 1978, na svojih prostorih.
Kot vedno bo to prijetna, domača prireditev.
Na svidenje!
F.R.
Na vinsko trgatev v Ohioap!
po vsem mestu kot vešča-ki v pripravljanju takih obedov, in tudi na 1. oktobra bodo na naših izletniških prostorih postregli gostom v vsestransko zadovoljstvo. Serviranje bo od 2. do 5. ure popoldne.
Za plesaželjne bodo igrali vesele poskočnice godci Richie Vadnalovega orkestra, katerih godbo vsakdo rad posluša, če- ( ravno mu ne tečejo noge gladko na plesišču. Sploh bo to izvrst-! na prilika, da se boste v družbi svojih prijateljev razvedrili v lepi naravi, ker poletje se hitro bliža svojemu koncu in kmalu bomo imeli sestanke le znotraj.
Listke za obed je priporočljivo, da si jih nabavite vnaprej. Pokličite Ano Mae Mannion na 341-6136 ali pa se zglasite v glavnem uradu ADZ, telefon 361-0886. Tudi tajniki krajevnih društev jih imajo na razpolago, torej požurite se in si jih preskrbite, da boste zagotovljeni z izbornim obedom.
Kličemo vse na veselo svidenje na izletniških prostorih AMLA v Leroy, Ohio, v nedeljo, 1. oktobra 1978!
Helen Novinc
CHICAGO, Hi. — Društvo SLO-VENIJA v Chicagu bo priredilo svojo letno VINSKO TRGATEV v soboto, 7. oktobra 1978, ob 8. uri zvečer v veliko-štefanski dvorani. Odbor društva vabi vse člane in prijatelje, da se udeleže tega domačega zabavnega večera.
Za jedi in pijačo bo kakor vedno dobro poskrbljeno, za ples in razvedrilo pa bo igral naš slovenski TIVOLI orkester pod vodstvom Janeza Arka. Odbor društva Slovenija
Na Vinsko trgatev v Girard!
lar zlahka hi še živeli.
GIRARD, O. — Kakor pretekla leta bo tudi letos Slovenski dom v Girardu, Ohio, priredil Vinsko trgatev. Ta bo v soboto, 7. oktobra 1978 v prostorih Slovenskega doma.
Vesela zabava se začne ob 8,30 zvečer. Najprej bodo zapeli naši Slovenci in Slovenke nekaj veselih slovenskih pesmi, potem bo sledil ples.
Ker upamo, da bo še vedno lepo in toplo vreme, vabimo vse vesele rojake in rojakinje, stare in mlade, od blizu in daleč, da se naše Vinske trgatve v čim večjem številu udeležijo.
Valčke in poskočne polke bo igral Thomas Christi Orkester, naše kuharice bodo skrbele za dobra jedila. V prizidku pa bodo
NEW YORK, N.Y. — Zares, kar zlahka bi še lahko teklo skupnostno življenje njujorških Slovencev pri slovenskem Sv. Cirilu na Osmi. To misel sem dobil že pred deseto mašo, ko so se začeli zbirati naši srenj čani pred cerkvico, vso osvetljeno s svetlimi in dokaj toplimi žarki lepega jesenskega jutra. Bila je tretja nedelja v septembru in zadnja v poletju leta 1978 ter hkrati .nedelja prve farne prosvetne ure za obdobje 1978/79. S to nedeljo so se spet skonča-le ene počitnice našim “prosve-tarjem”, dočim jih naši “holi-nejmovci” še imajo do prve oktobrske nedelje. In šele s to nedelo bo življenje njujorške slovenske svetocirilske fare spet prišlo na pravi red. Bog daj, da bi prišlo tudi v takšno polno življenje, s kakršnim je končala svoje poletno počivanje.
Na to zadnjo poletno in tretjo septembrsko nedeljo smo nju-jorški Slovenci svojo cerkvico kar čedno posedli, seveda nismo je čisto napolnili, kot bi jo menda zmerom lahko, ker je majhna, vjn ker nas je še zmeraj toliko, čeprav smo v našem velikem mestu čisto nezaznatni za večino njegovega prebivalstva, ki nas ne išče in ne pogreša, da bi bila še premajhna, če bi vsi njujorški Slovenci hoteli priti k eni, isti slovenski maši.
Pa tudi cerkveno dvoranico smo po maši skorajda čisto posedli. In vendar se to ne bi zgodilo, občutna bi bila v njej tudi praznina, da se ni na to nedeljo
nekaj — doslej edinstvenega — dogodilo ob priliki letošnje prve prosvetne nedelje. Za to nedeljo je namreč Društvo št. 93 Slovenske ženske zveze, katerega ločimo od druge enote iste zveze na Njujorškem z domačim poimenovanjem “bruklinska ženska zveza”, naročila svojo mašo za vse žive in mrtve članice, s posebnim spominom na dolgoletno društveno predsednico Helen Hodnik, ki je umrla pred dobrim letom dni in katere moža-vdovca Jožeta smo pokopali v ponedeljek po drugi septembrski nedelji.
Da ni bilo na to nedeljo v naši cerkvici toliko članic tega društva in da niso po maši tudi vse šle v 'dvorano k prosvetni uri in skupnemu kosilu, bi bila podoba na to nedeljo pri slovenskem Sv. Cirilu — to v cerkvi kakor tudi v cerkveni dvorani — še zmerom bolj počitniška kot pa polnoživljenjska.
In vprav zaradi tega, ker tako močna skupina članic Ženske zveze, ki jo lahko označim za “oldtajmarsko”, prvič prišla k farni prosveti, ji je prvič dala pravo srenjsko obeležje. Zado Voljne so odhajale in upam, da bodo prav zaradi tega še prišle med nas in da bodo zdaj tudi one postale propagandistke te naše skromne kulturne dejav nosti na Osmi, katera skupno : slovensko mašo in slovenskim bogoslužjem pomaga ohranjevati živo slovenstvo na Njujorškem. Večina med njih so tudi članice Jednotinega društva Marija Pomagaj in tako lahko one njihovo in naše nedeljsko zadovoljstvo prenesejo tudi na to plat njujorške slovenske srenje. V predzadnjem zapisu svoje farno-srenjske kronike sem govoril o tem, da je še nekaj časa nam na voljo, da poskrbimo za to važno stvar in da se nam ne bo čas slovenskega življenja na Njujorškem prehitro stekel deloma po naših grehih.
Kar veliko sem se zamotal premišljevanje tega izrednega dogodka, delčka letošnje tretje-septembrske nedelje, a nisem mogel drugače, ker dejstvo je, da brez članic Ženske zveze ne bi doživeli tolikšne lepote in živ Ijenskosti na ta Gospodov dan pri slovenskem Cirilu na Osmi. In vsa zasluga ter hvala gre predsednici ge. Frances Corel ki je telefonsko vabila k maši in organizirala skupno udeležbo prosvetne ure in skupnega kosila. Pa še potičko je prinesla v dar v kuhinjo. Hvala Vam, gospa Frančiška, v imenu vse naše lepe slovenske skupnosti na Osmi! Upam, da je bil ta dogodek komaj lep in blagoslovljen trenutek, kateremu še ne vidimo konca, ker se naj ponav Ija in obnavlja ter razširja.
To čudežno presenečenje je dvorano razgibalo in Ludvik Burgar, ki je imel na skrbi zvočenje, je moral nekajkrat močno in trdo pozivati k umiritvi zbranih, da je g. ing. arh. Simon Kregar lahko začel programom, katerega je pripravil vodnik ure g. dr. Zdravko Kalan.
Vodstvo te ure je prevzel g. Kregar in nadomestil odsotnega g. Kalana, ki je na prvoseptem-bersko nedeljo odšel na svoj jesenski obisk Slovenskega. Vem, da nam bo vsaj bežno podal svoje vtise in zapaženja na kateri izmed prihodnjih prosvetnih ur, ko bomo spet govorili o slovenski zemlji in njenih ljudeh, čemur je bila posvečena tudi včerajšnja, prva ura nove prosvetne sezone pri Sv. Cirilu na Osmi.
Seveda v Kalanovem, izražanju se je Simon Kregar -— v prvem pozdravu, najprej zahvaljeval stalnim “prosvetarjem” obiskovalcem, ki omogočajo, da se te ure obdrže, in da opravljajo svoje plemenito poslanstvo v naši narodni skupnosti na Njujorškem.
Temu zahvalnemu nagovoru je sledil podatek iz kronike življenja, ki je zabeležila rojstvo prvorojenca Marjanci in Vinku
Ob novi masi p. Jack Žibert, 0FM.
Rev. Jack Zibert, OFM.
CHICAGO, lil. — Nove maše _ danes že kaj redke slavnosti. Ni dovolj duhovniških poklicev, ker zanje premalo molimo in ker v mnogih družinah, tudi slovenskih, ni ugodnih tal.
Pri Sv. Štefanu bomo imeli po daljšem času spet novo mašo, katero bo daroval sin te fare, p. Jack Žibert, OEM, Na zadnjo soboto v septembru bo prejel mašniško posvečenje iz rok frančikanskega škofa Most Rev.
Lawrence Graziano v Lemontu, naslednjo nedeljo, 1. oktobra, bo zapel prvo slovesno mašo v slovenski cerkvi sv. Štefana v Chicagu.
Svetoštefanska fara je doslej imela več novih maš. Prvi no-vomašnik je bil Fr. John Trinko (17. avg. 1933), sledil mu je Fr. Leonard Bogolin, OFM. (29-sept. 1935), tretji je bil p. Alojzij Madic, OFM (23. maja 1937),
23. junija 1943 je imel novo mašo pri Sv. Štefanu Fr. Warren Peternel. Fr. Blaž Chemažar je pel novo mašo pri nas 14. junija 1953.
Župnik pri Sv. Roku, La Salle, lil.. Mihael Železnikar, je tudi sin te fare, novo mašo je pel v Barbertonu, Ohio. Iz naše fare izhaja tudi Fr. Roger Foys, ki je bil posvečen 16. maja 1973, a ni imel nove maše tukaj.
Vrsti teh duhovnikov, ki so se šolali v farni šoli sv. Štefana, se sedaj priključuje naš diakon Fr. Jack Žibert. F. Žibert je bil rojen 6. maja 1951. Je torej 27 let star ter sin Hr. in Mrs. Edvard -Žibert. Ima brata Edvarda na 2117 W. 23rd St. v Chicagu ter !je nečak Mrs. Frances Žibert,
Burgarja; omenil je	dolgoletna predsedni
smrti v primerih dr Poldeta la ^ dru.tva
Sentočnika, Louisa Palčiča m I ................
Jožeta Hodnika; prešel je na ob-
letnice življenja, ko je Roza Kovač proslavila svojo 80-letnico in omenil je tudi dogodek Anice in Ivana Oblaka, ki sta že kot zlatopero čenča na tej prosvetni uri seveda med nami.
Nato je izrekel posebno topel pozdrav članicam Ženske zveze in še posebej predsednici Frances Corel in nato še izrednim gostom:	Petru Remcu in ženi
Mariji, pozdravil je Mirka Javornika iz Washingtona, D.C., in vrnivšo se v naši skupnosti delovno gdč. Cirilo Saksida.
Po tem lepem govornem uvodu smo slišali najmlajše. And-rejček Zupančič nam je spet, kot na zadnji uri prejšnje sezone — v maju, zapel lepo pesmico: Slovenec sem ... Glasovno bi se dalo, a smiselno bi bilo i napačno, če bi to pesem v duetu zapel s Barbo Kaminovo, ki jo je za njim prav tako zapela solo, z le tolikšno besedno spremembo, da je Barba pela: Slovenka
Pohajal je v farno šolo sv. Stefana, kjer je graduiral 1. 1965 (13 let star). Svoje študije j6 nadaljeval v St. Francis Šemi' nary High School v Andover--jUl Mass., kjer je graduiral 1. 1969. Šole je nadaljeval na Duns Sco-tus College, Southfield (Detroit) od 1. 1969 do 1974, kjer je graduiral z B.A. in Liberal Arts, Major in Psihdlbgy.
V frančiškanski noviciat 3e stopil v Oldenburgu, Ind., let® 1971. Večne zaobljube je položi lansko jesen pri Sv. Štefan11' Bogoslovne vede je študiral-
a)	na St. Leonard College’ Centerville, Ohio, 1974-1976;
b)	University of Dayton, k]er
je prejel MA v bogoslovnih vedah, 1978;	.
c)	Washington Theologies Union, 1976-1978. Prejel je Master in Divinity Degree.
bo
sem ... In to je bil Barbkin prvi \ nik polagoma le _ naučil ne^
— triumfalen nastop. Bila je 1 slovenščine. Mlad človek je vse
brez vsake treme in skazalo se ga zmožen.	v .
je, da ima lepo barvan glas, ču- Ko se veselimo z novomas*1 dovito tanek posluh in v svojem | kom in mu čestitamo, da je ^ otroškem glasu kar obsežen re-j segel čast oltarja, mu žeb^ gister. Starše in skupnost opo-' mnogo božjega blagoslova v v minja na skrb njenega pevskega mo gradu Gospodovem.
razvoja. Drugo presenečenje te lepe septembrske nedelje!
V prvem delu je z recitacijo o lepotah Slovenije nastopila po dolgem času — menda vse od moje sestave prosvetne ure v njeni drugi sezoni — Marjanca Prelogova, ena od treh njujorških udeležencev počitniško-slo-vensko učnega tečaja v Celovcu'na Koroškem. V uvodu je g.
Kregar govoril tudi o tem. Marjanca je že poprej obvladala
slovensko materinsko govorico, _________ _
a zdaj je v njej sigurnejša, kot hovnika, molim zanj, da je bilo takoj ob vrnitvi na leta- vedno dober duhovnik.”
lišču kar očitno: njena sigurnost sama sebe. Tudi to je dal ta lepi počitniški tečaj naše mladine, ki je v juliju odšel za mesec dni na Koroško in mimogrede tudi naredil par obiskov Slovenskega.
Res smo iz njujorške slovenske srenje poslali tja samo Marjanco in dva Remčeva fanta, pa sem se le močno čudil, da je bilo v ameriški slovenski metropoli v Clevelandu tako malo odziva za ta, za nas na tujem živeče Slovence, tako življenjsko važen in pomemben narodni podvig. Zlasti sem se temu čudil potem, ko sem bral lep sestavek v AD, pisan po g. Janezu Severju, ki je pokazal, da se v tem narodnem ameriškem središču zavedajo pomembnosti tega podviga, katerega se je lotila narodna Družba sv. Mohorja v Celovcu, iri si je ža pomočnico v izvedbi tega izbrala Ligo Slovenskih A-merikancev, Inc., v New Yorku. Upam, da’lx) drugo leto drugače
in še lepše.
(Dalje na 3. strani)
daj, po tolikih letih, se
Njegova prva namestitev pri Sv. Štefanu. Šolska mladh1^ ga bo gotovo z veseljem spre]® la. Kaj pa, če bi se g. novomaS.
Večkrat razmišljam, zakaj 1 več duhovniških in redovniš^1^ poklicev. Nekaj je narobe v ^ žinah. Duhovniki pridejo iz dr\, žin, je nedavno zapisal v farIie oznanilu p. Klavdij. Naj P°ve,j primer: V sorodstvu smo h11*/ duhovnika. Njegova mati je VL) krat prišla k moji materi. .j neki priliki, sam sem slišal’ je rekla: “Veš Liza (tako je ^ ime materi), tolikokrat sem lila, da bi naš Janez postal hovnik. Sedaj pa, ko imamo ,
bi 0^

še
njam teh besed. Mati je m0* da bi sin postal duhovnik M ^ molila zanj, ko je postal du
nik'	dr^'
Nauk za nas, za sleherno žino, za sleherno mater, za faro, za vsakega zavedneg3 rana. Kakovost duhovnik3^, odvisna toliko od njegove nosti, ampak veliko bolj °c’.^1 danosti Njemu, ki ga je p0^ v svojo službo.	. av'
“Novomašnik bod’ noz ^ ijen, od Boga si nam P°s ^ kličemo Vam, ko stopate n^^e\o lo na njivi Gospodovi, r1-3	^
za duše. Naj bi se Vam n° ne izgubila!	,.■/
Mirko Gerat
Dvojčki so izjeme
Edina izjema v pravilm obstojata dva človeka z vno skupino, sta dvojčka- ^ ^ krvna slika je enaka,	5t:1
dvojčke včasih pravi, ^
“dva primera iste osebe
PfeMrlbl
“Hvala Bogu, da sem Slovenec!”
New York, N.Y. — Pod gornjim naslovom je Ludvik Karničar, član Slavističnega instituta univerze v Gradcu v Avstriji, ki je vodil pouk na počitniško ■- študij skem tečaju ameriške in kanadske slovenske mladine v letošnjem avgustu v Celovcu, napisal o tem daljši sestavek, ki je izšel v “Našem tedniku” v Celovcu. Članek je zanimiv, ker vsebuje poglede evropskega vzgojitelja na našo mladino. L. Karničar je po rodu Korošec in je obiskoval celovško slovensko gimnazijo. Uredni štvo Ameriške Domovine, ki je pomagala z objavami pri organi-zaciji tega tečaja in budilo zanj zanimanje s poročili o njem, prosim, da bi objavilo tudi tole res svojstveno poročilo. — L. P. Klauž, koordinator tečaja.
Po iniciativi ravnatelja Mohorjeve družbe v Celovcu, msgr. dr. Hornboecka, je Liga ameriških Slovencev v New Yorku poslala 76 mladih Američanov in Kanadčanov slovenskega porekla na enmesečni dopust, oziroma tečaj slovenskega jezika in kulture v Celovec, v Slomškov dom. Po eni strani je v Ameriki že nekaj časa modno zvedeti kaj več o domovini staršev, po drugi strani pa se vsak pošten človek zaveda svojih korenin, svojega najdražjega: materinega jezika,
neodvisnosti, da se je od tukaj širilo pokristjanjenje, brez katerega bi nas bila doletela ista usoda kot je druge narode, npr. Obre, ki so izginili iz zgodovine, da imamo na koroških tleh naj-starejši vir pisane slovenske besede, da je Koroška bila pač zibelka slovenstva. Dr. Zablatnik je moral predavati kar dvakrat o šegah in navadah — od zibel ke do groba, g. Zaletel pa je pokazal k isti temi zgodovinske diapozitive. Pregled polpretekle in naj novejše zgodovine Slovencev v Avstriji pa je nudil dr. Grilc: da ni padla kaka drobtina pod mizo, sem jim sproti prevajal vse v angleščino. Zvedeli so tudi o zgodovini Mohorjeve družbe.
Najbolj pa so jim bile všeč igre, posebno Miklova Zala. Eden je bil tako prevzet, da je hotel videti njen grob. Pa sem rekel, da ne. Še na grobu Romea in Julije ne moreš prižgati kake sveče, čeprav sta menda tudi živela, otroka Shakespear-jeve fantazije. Da pa kdo ne bi hodil iskat grob kralja Matjaža, sem takoj pripomnil, da tisti še živi. Razjezilo jih je, da jih trgovinah nihče ni razumel, ko so govorili slovensko ali angle ško. Spraševali so, zakaj tečaj slovenščine v nekem mestecu, kjer na cestah še kletvice ne čuješ, kaj šele, da bi se naučil
Kamnik naj bi poslal spel zdravilišče
pekle so ga koprive, ki jih sredi New Yorka ni več), zakaj se Avstrijci nesramno smejejo, ko j
fuS Upadli zaSUi "° Stm)1 Zaenkrat teče termalna voda, po katero prihajajo od tukaj, je padel za 1, - snmg), vgeh stranij ge y Neyljico> Nekdanje zdravilišče in
letovišče je postalo pomembno industrijsko sredi-
Kar zlahka bi še živeli
(Nadaljevanje j * m rtu. o
MAfJ OG1.
zakaj so povsod same cerkve, češ tistih imajo sami dovolj, zakaj v Celovcu ni Slovencev, zakaj v Evropi ni ščurkov, v Ameriki pa toliko (sem dejal, da mu
V drugem delu n; m je Marin Nekdanje zdravilišče in ka ZuPan&ceva zapeta kar pre
šče, ki se bolj malo meni za razvijanje turizma.
Kam so se pred 150 leti najraje odpravljali Italijani, Hrvatje,
priskrbim katerega za spomin, dunajska gospoda in celo domače hoče), zakaj ne smejo biti ča? v Kamnik - knajpat! Ta-pokonci do svita, dopoldne pa krat Kamnik še ni slovel po to-lezati, zakaj je v slovenščini to- varnah; temveč po tridesetih hko sklonov, zakaj, zakaj. . . stllnah) dveh hotelih in nad_ ^ Slovensko so se naučil precej, jvse imenitnem kopališču _ Pn spreminjanju nedoločnikov LdraviliščU) imenovanem «Kur_ v glagolmk so nastale zanimive haus,, y njem so trume .
t0enSekSPHa 1 =	Spatr krepile krvni obtok ter hvalile
tenje, kaditi = kaditenje, mol-
čati = molčatanje itd.
S pedagoškimi uspehi smo bili
njegovega ustanovitelja Alojza [Prašnikarja, znanega tudi po
kar zadovoljni, največje težaveJd° jim delajo sklanjatve, ker
železnice in — smodnišnice.
Niso še porumenele razglednice Kamnika z motivom “Kur-hausa”, ko so dobili Kamničani nove apetite: lotili so se gradnje
v katerem čuti in misli, saj mu kaj bolj duhovitega, nekje v podzavesti še zvenijo Slišali pa so, kako prepevajo
besede, ki jih je nekoč slišal ali bral: spoštuj očeta in mater . . . Tako so Američani poslali semkaj svoje potomce, da vidijo lepoto njihove domovine Slovenije in Koroške, da dobijo več posluha za domačo besedo in utrdijo tisto edino vez, ki jo imajo preko staršev do naroda — jezik.
Ruski pregovor pravi: doma i soloma jedoma — doma še slamo lahko ješ. Če ne prej pred cerkvijo sv. Marka so občutili, kaj pomenijo Prešernovi verzi: „0 Vrba, srečna, draga vas domača . . .“, ali pred rojstno hišo Cankarja: „0 domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: “Tod bodo živeli veseli ljudje. Veseli ljudje bodo živeli tod, pesem bo njih jezik i n njih pesem bo vriskanje . . .‘ “ Najbolj priljubljena melodija, po kateri je plesala temperamentna in živahna folklorna skupina iz Čikaga, „Slovenija, odkod lepote tvoje", zanje zdaj ne bo več nekaj abstraktnega, ampak resnična podoba tega, kar so videli, doživeli in občutili . . .
Koroška jim je bila zelo všeč. Posebno pokrajinsko. Razočarani pa so bili, da v Celovcu na ulicah ni bilo slišati slovenske besede. Trideset let ' prepozno, sem dejal, da bi imeli še ta užitek. Morda je zadnji Slovenec upodobljen v Herkulu, ki zamahuje s kijem, odkar lintvern
naši zbori, videli, kako plešejo naše folklorne skupine, sami so nastopali in želi velike uspehe, ogledali so si gimnazijo v Celovcu, galerijo Werner Berga, atelje g. Goršeta, škofjeloški pasijon, obiskali pesnika Valentina Polanska. Prav tako znamenitosti rodne zemlje svojih staršev in bili navdušeni. Škoda, da niso videli še Samorastnikov.
Za petje so imeli izreden posluh. Na pamet so znali vse naše pesmi, oči pa so mi padle na tla, ko sem opazil, da tudi tisti, ki ne znajo nič slovensko, z največ j o vnemo prepevajo ,,N’mav črez jizaro . . .“ i. dr. Za nas v Evropi je najvažnejši znak pripadnosti k nekemu narodu tisti jezik, ki ga kdo z otroških let govori, ostalo kulturo pa si delimo: Avsenikove polke plešemo vsi na isti način, od Selanov do Ciganov. “Kultura'je večstoletno delo vseh narodov in vpraša se le „koliko je kdo ima,” je pred več kot sto leti zapisal M. Murko. Za to mladino, ponosno na slovenstvo, pa je bilo znanje jezika sekundarnega pomena-. Tako je napisal eden po angleško: „. . . biti Slovenec ne pomeni, kako dobro obvladaš jezik. Če dobro govoriš, si seveda bolj ponosen, važno je doživljati svet s slovenskim občutkom in užitkom . . .“
Težko razumljivo je, kaj je
hotel s tem reči. Eno je jasno: manj tvegano je v Ameriki iz-stoji, je menil eden. Pa že, bi povedati:	I am a Slovene,
rekel, če izvzamemo tisti Eraz- Thanks God, that I am a Slo-mov dan (tisti dan sta se spo- vene (Hvala Bogu, da sem Slo-
prijela Krpan in Brdavs) na Dunaju, ha-ha-ha. Ni jim šlo v glavo, da je slovenski živelj na Koroškem potisnjen ob stene Košute, grabne Obirja in podnožje Pece. Uvideli pa so, da bi bil še en korak nazaj korak skozi stene, na prste kralju Matjažu.
Videli so Koroško, Slovenijo in del Italije ter bili vsi iz sebe zaradi naravnih lepot tega koščka Evrope. Znano je, da se Američani „spoznajo“ predvsem . v geografiji. Ko se je na primer zakonski par vrnil v Ameriko s potovanja po .Evropi, so sosedje vpraševali ženo, ali sta bila tudi v Benetkah. Pa je dejala: ,.C>, to Pa ne vem, morate vprašati moža, on je imel zemljevid." Pri teh mladincih je stvar bila drugačna: kraji so jim bili znani že iz ust staršev.
Na dolgo in široko jim je razlagal staro karantansko zgodovino dr. Inzko, zvedeli so, da je bila tukaj prva državna tvorba lla ozemlju današnje Avstrije, kakšen pomen je imelo ustoli-čenje za deklaracijo ameriške
venec), Slovene Power in kaj vse so še imeli napisano na maj-cah. Za evropske razmere bi bil tak napis nekoliko provokanten toda, mimogrede povedano, ta gesla so mi bila bolj všeč kot naši koroški, po usmiljenju vzdihujoči „tujci v domovini". Že res, da se mi marsikdo v dežel; zasmili, nikoli pa ne bom obžaloval samega sebe. Mislim,- da človeku, ki se smili samemu sebi. ni več pomoči.
Tudi veselo je bilo. Nekaj dogodivščin je spominjalo prav na Toma Sawyer j a. Eden je npr plezal kar po rjuhah v tretje nadstropje, tako, da treh rjuh ni mogoče drugače razvozlati kot pa po gordijsko.
Naj pogostejše vprašanje ameriške mladine je zakaj? Stokrat na dan moraš povedati, da zato. Zakaj se strelja na žegnanjih z „možnarji“, ko pa ni videti kje kake jate; vran,; zakaj ..čebule" tako pikajo (nažgale :so nas'v gozdip ose, pa so mislili, da so čebele, oziroma ..čebule", kot je
Je
pač v angleščini nominalna fleksija poenostavljena. Pa tudi sami so bili zadovoljni: o tem so pričale solze. Helena iz Jolie
ta, 111., je napisala o vsem tem, jve^^ansE^a ^10^e^a za kopalce kar je doživela tukaj in v Slo-jin letoviščarje. Potem je šlo vse vemji: ,, . . . zdaj šele vem, ^.Jft^obe. kopališče je shiralo, kaj je moja mama bila tako ža-|nje§ove depandanse so spreme-lostna, ko je šla v Ameriko. Po-jnili v stanovanja, velikansko nosna sem, da sem “Slovenka”, |stavbo so prevzeli usmiljeni vem tudi za druge narode, slo-jbrat1e • • • Nazadnje je v njej venstvo pa mi je vera, ki je ne|Prebivala invalidna mladina, morem najti nikjer drugje." J ki se je leta 1964 preselila v nov Vrnili so se domov z zavestjo, Idom, v starega so se pa naselili da je rodni dom staršev vreden Idelavci. Delavskemu domu so tudi njihove ljubezni.	|prizidali novega. Tega kazita le
terasa, ki zamaka, ter majhen Bolj delikatno vprašanje pa j bazen, spremenjen v smetnjak je, kako so bile zadovoljne ses- Bolje kot “Kurhausu” se je tre kajti ameriška predstava o godilo gostilnam, ki jih je danes svobodi je taksna, da ji je vse v Kamniku še vedno okoli tri_ premajhno vse preozko, preti- deset; .če ne več< Cistko so po
'	’ e u .’ M6 1 znami j voj ni naredili le v Maistrovi uli-
na Visarjah, je dejal: „Študiramj j j-	stoje namesto štirih po
in študiram to dušo, pa je ne ^ E 3? namesto stinh Š0'
’	.J , Istiln danes le se tri.
morem razumeti. „Spatitenia |	1
je bilo res malo Če je bilo kaj Tudi števil° kamniških hote- le njegova soseda. “Ne mine te-narobe, se je vse takoj uredilo lov je obstalo: dva. Planika pre- ;den, da jih ne bi bilo. S stekle-največ po zaslugah ,g. Bernika Jmore 40 ležišč> Malograjski dvojnicami in s čevlji v rokah jo ki je skrbel za špartanski red’|Pa cel° dve lezišči več. Govori Pomahajo od blizu in daleč, pri-Meni je nekajkrat zmanjkalo j se’ da bo gostišče na Starem gra- tancajo mimo odvrženih kant in glasu, Hofer pa ima še zmeraj jdu>i ki je od leta 1976 last občine, j ob koprivah do zdravilnega cur-dovolj tekoče hrane. Mohorjeva jSostil° le do jeseni, nakar bo šlo ka, se v njem namakajo, polnijo je živela kot še nikoli, ostala pa z niedvedi vred na zimsko spa-............
Jenku, danes pa zbirališče 13 u-metnikov, ki so si Kamnik izbrali za svoj Grožnjan.
V Kamniške planine so med tujci najbolj zaljubljeni Nizozemci. Brez njih Kamnik skorajda ne bi poznal tujskega turizma in so zato Kamničanom še najbolj simpatični:	edini
namreč ne zabavljajo čez tovarne, niti čez rudnik kaolina Črno, pri katerem se konča čista in nadaljuje umazana Bistrica. Vsako leto napolnijo Nizozemci kamniški tabor, nakar jih hvalijo: da so pošteni, že zato, ker ljubijo hribe.
Kamniški bazen, predvojna pridobitev, uspeva. V njem se namakajo otroci in ker ni čisto nič podoben tistemu za samskim domom, so se v njem kopali in trenirali tudi ‘Vaterpolisti".
Kako? Če smo še turističen kraj? Ho, hb, ta gre pa na isto vižo kot: Nekoč je bilo jezero. ..,” se smejijo domačini. V nič več ne verjamejo.
Upanje na ponovni turistični razcvet v Kamniku pa vendar je! Samo dobrih 6 kilometrov proti Tuhinjski dolini je treba, v Veseno.
Tamkaj curlja iz železne cevi speljane z močvirnega travnika v vodo Nevljico že nekaj let odkriti naravni izvir termalne vode.
“Naša je boljša kot tista iz Podčetrtka,” trdi Komarjeva, ki
Hiša v najem
Enostanovanjska z dvema cej zahtevno Gržinčk ./o sklad- spalnicama, vsa podkleten i, gubo o Sloveniji; g. Tune Jenko ”aza in vrt. Se lahko takoj v:;e-nam je prebral prevod poročila b^e. Prav čisto. Na E. 210 St. avstrijskega novinarja o seda-J Kličite 486-0908.
je cela, pa Sienčnikovi avtobusi J nle-tudi. Bili srno tako zaposleni, da j Urbanistom — če so y Kamni-smo za papeževo smrt zvedeli j ku sploh kdaj kaj odločali — ni šele po treh dneh! Pa ne pravite j padlo v glavo, da bi industrijo naprej, da kdo ne zve! Veliko J potisnili bolj dol, na polje. Zato resnega je bilo, pa tudi ameri-lje bilo treba tudi nekdanjo re-ško-smešnega. Poslovili so se Istavracijo ‘Staro pošto’ spreme-težko. Gdč. Stajan iz Toronta se J niti v stanovanja za delavce. Pa-je zahvalila v imenu vseh in de- zabij en je Društveni dom, nje-jala, da bodo sedaj, ko so nasjgova restavracija, kavarna in spoznali od blizu, veliko lažje stalne razstave planinskih slik :odelQvali z nami in po svojeJpod pokroviteljstvom domačina tudi doprinesli k tem našim na- Matije Koželja. Vso to zabavo
in kulturo nadomešča danes Delikatesa. Ta uporablja tudi prostore Vanossijeve kavarne iz
porom za večje pravice in mir. Ligi v New Yorku k tej posrečeni in uspeli zamisli -lahko samo čestitam. '
Pol vraževernih
Vsak drugi Nemec prebira horoskope, skoraj pol pa jim tudi verjame.
Anketa, ki so jo nedavno naredili o tem, v kakšni meri Nemci verjamejo horoskopom in drugim načinom pogledovanja v prihodnost, je pokazala presenetljive izide! Vsak drugi odrasli državljan ali državljanka Zvezne republike Nemčije prebira nekaj vrstic obsegajoče horoskope, ki jih sredstva množičnega obveščanja v milijonskih nakladah vsak dan mečejo na tržišče.
Vsak drugi meni, da z razporedom zvezd v njegovem rojstnem znamenju dobi obvestilo o možnostih, ki mu jih nudi zasebno ali poklicno življenje. Verovanje v zvezdne napovedi je celo tako veliko, da se mnogi po napovedih tudi ravnajo. Izvajalci ankete so po določenem statističnem vzorcu vpraševali med 2,000 ljudmi, starejšimi od 16 et.
‘Ste morda v zadnjih mesecih kakšnem časopisu ali reviji prebrali svoj dnevnik ali teden-
steklenice in poročajo: otekline po zlomih splahnejo, izpuščaji in ekcemi izginejo, bolečine postanejo znosne, ena je šla pa po kopanju celo brez bergel domov ...”
“Samo piti je ne,” svari Homar. “Vsakega je še pognala.” Voda je menda radioaktivna, v globinah topla 30 do 32 stopinj.
Občino je tudi že segrela. Kako začeti, da bo vse lepo in prav? Kje, s kom in za koliko? Divja razmišljanja kroti komisija za urbanizem, ki bo kmalu dala na svetlo predlog za razdelitev prostora ob tisti cevi, iz
leta 1854. Od kavarn je pravza-i katere teče zdravje še zastonj.
prav ostala Kamničanom le tista, ki so jo predelali iz svoje čitalnice — nekdaj slavne po svojem prvem tajniku Simonu
Odgovori so zanimivi s stališča primerjave s podobno anketo pred 20 leti, ko so bile očitno zvezde bolj v časteh: Tedaj je namreč pritrdilno odgovorilo na to vprašanje 57 odstotkov državljanov in 43 odstotkov zanikalo tako verovanje.
Raziskava je poskušala vzpostaviti tudi razmerje med moškimi in ženskimi prepričanci v zvezo med zvezdnim svetom in svojo zemeljsko navzočnostjo. Kot pred 20 leti je ženska populacija v zanesljivi večini s 55 odstotki rednih bralk, medtem ko med moškimi odstotek bralcev horoskopov doseže le 35.
Iz drugih vprašanj je bilo vi-
Za začetek naj bi tamkaj zgradili samo odprt bazen, sanitarije, parkirišče in bife. Kasneje še zdravstveni del “drugih Atom skih toplic”. Ta kamniški Bernardin bi zakoničili še z vrsto domov za delovne organizacije ter z avtokampom.
Bo zdravilni curek pricurljal nazaj turizem? Bo povrnil Kamniku tisto slovo iz 14. stoletja, ko je kraj imel že svoje kopališče in šele nato mestne vislice za rokovnjače?
Nič več nočne more
Nevrološko motnjo, nočno moro pri otrocih, ki so jo dolgo napačno šteli z znak določene psihološke obolelosti, je možno nadzorovati z zdravilom za pomiritev. To so sporočili v clevelandski nevrološki kliniki.
njem položaju Slovencev v/Jugoslaviji, ki pa seveda nL ul or ne more biti podano brez go love tendence, ki je v članku očitna. Svojega komentarja k temu ob tej priliki ne morem dati. Temi. branju je sledil del, ki je bil posvečen stoletnici rojstva pesni-ka‘ Otona Župančiča. Kregar je podal kratko analizo njegovega pesniškega ustvarjanja in pustil ob strani politični zaplet pesnika, ki je bil oseben, kar je več kot prav. Saj smo tega dneva zvečer kar v svojih domovih doživeli veliko politično presenečenje, ko smo na televizorjih videli prijateljski objem predstavnika Judov s predstavnikom Arabcev pred vsem svetom, kar jo dosegel naš “nesposobni”, a globoko verni ameriški predsednik Jimmy Carter.
Ob koncu lepega opisa pomena pesnika Župančiča je tokrat vodeči Simon Kregar zaključil uro s pesnitvijo: Z vlakom... Z njim se je pesnik odpeljal na tuje in nam je mojstrsko podal podobo naše zemlje in svojega počutja, ko jo je zapustil in se znašel na tujem. Nas pa je njegov Vlak popeljal v spominih in počutju iz tuje na domačo zemljo... In to je bil ves smisel te septembrske prosvetne ure, ki je bila kronana z večjo strnjenostjo naše njujorške slovenske srenje...
In zato sem zlahka za Ligo prodal vse Družinske pratike za 1979, kar smo jih prejeli iz Celovca od Družbe sv. Mohorja. Navrh tega pa še 6 monografij o Maksimu Gaspariju, najpomembnejšemu slikarju slovenske narodne motivike življenja in narodnih izročil.
Tone Osovnik
(137-139)
Dvojček v najem Idealno za novoporočen par, pet sob s preprogami na E. 60 St. Kličite tel. 361-0352.
__________________________00
Immaculate 3 bedroom ranch, located in Wickliffe, O. $69,900. Appointment only. Call 944-4393
(137-141)
Stanovanje oddajo Stanovanje z garažo oddajo. Kličite 431-6971
(137-139)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hišo, 5-5, z no-\im ogrevom, prepi oguiiii, do= bro ohranjena, je naprodaj. KIL čite tel. 391-0988.
(136-140)
Stanovanje išče Pet ali šestsobno stanovanje z garažo išče v Euclidu ali v okolici Waterloo Rd. Ponudbe na 481-6235.
(136-140)
House for Sale
E. 185 St. 6 room brick single. 1*2 baths, finished 3rd, new driveway, garage and carpeting. Central Air Conditioning, finished basement. 585-0890.
(136-140)
FOR RENT
4 rooms, bath & garage, preferably an elderly couple.
Call after 5 P.M.
431-1979
(135-139)
Predlog za “televizije prost dan”
Zahodnonemški kancler Helmut Schmidt je pred kratkim predlagal v nekem intervjuju, naj bi zahodnonemška televizija uvedla enkrat tedensko prost dan. Dan brez televizijskega programa bi po kanclerjevih besedah pripomogel k boljšemu razumevanju otrok in staršev, prijateljev ali zakoncev.
Skrbi me dejstvo, da se danes vse manj pogovarjamo. En dan tedensko brez televizije bi omogočil zakoncem, da se pogovorijo o zakonu, družini in da posvetijo več pozornosti vzgoji otrok,” je poudaril Schmidt.
Dodal je, da ima televizija vrsto prednosti, vendar je tudi opozoril, da pri ljudeh pogosto ustvarja napačno predstavo o svetu in da prikazuje nasilje kot normalen pojav.
Prijatelj Pharmacy
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO.
Navedena motnja, znana kot deti obseg verovanja. “Ali lahko \sindrom “tourette” (po franco-
poveste, ali je vaš horoskop v tem času ugoden ali neugoden za vas?” Na vprašanje sta vsaka četrta ženska in vsak osmi moški povedala, da zvezde sijejo “ugodno”, “deloma ugodno” ali “neugodno”. Tudi na vprašanje “Ali ste že kdaj naredili nekaj zaradi horoskopa, oziroma se še nikoli niste ozirali nanj?” so
bili izidi značilni, ski horoskopTako so med j Vera v natiskane horpskope, drugim Vprašali izvajalci anke-^i nastajajo na zanimivem teko-te in dobili naslednje odgovore: čem traku, je dokajšnja in se o-46 odstotkov, slaba večina torej, branja kljub nedvomnim težaven ame v
skem zdravniku Georgu Gillesu de la Tourettu, ki je leta 1885 prvi opisal njegove simptome, kažejo se v vrsti nekontroliranih mišičnih gibov, kot je metanje glave vznak, t repetanje s trepalnicami, vreščanj, brcanje itd.). Bolezen prizadene otroke med 3. in 15. letom in je do nedavnega niso sistematično proučevali. Po prvih ocenah samo v ZDA boluje za tourettovim sindromom 15,000 do 20.000 otrok.
Zdravniki clevelandske klinike so ugotovili, da pomirjevalno
MALI OGLASI
REPAIRS OF ALL KIND
Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-0683 from 9 p.m. to 11 p.m. I talk Croatian and Slovenian.
(120-139)]
Dohodninsko posestvo
Na E. 53. cesti, vse podkleteno, 2 in pol garaži.
Zidane hiše v Euclidu Zidana kolonialna, 3 spalnice, dvojna garaža, družinska soba.
*
Zidani bungalov, 4 spalnice, predeljena klet, dvojna garaža.
UPSON REALTY
UMLA
439 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
(x)
V najem
Štiri sobe zgoraj na 6710 Bliss Avenue.
(137-141)
For Rent
3 unfurnished rooms and bath for adults only. No pets. At E. 71 St. off St. Clair. Call 361-0989 after 4 p.m. 15,18,19,21,22,25,26,2829, Ok 2,6
Stanovanje oddajo Majhno, čisto stanovanje oddajo eni osebi. Lasten vhod. Kličite 881-6792.
(138-139)
Euclid Brick
Custom built 1 oi.vner home. Gourmet 16 x 12 kitchen. Cen-Stanovanje oddajo	tral Air. Spacious living room,
Štirisobno stanovanje oddajo, ai- ^ large bedroomis. If you like
zg°raj, brez živali ali otrok. Prednost imajo upokojenci. Kličite 431-1216.
(138-142)
Automobile Tires For Sale ,
Two ' H-78-14 steelhelted, excellent condition, $30 each.
Call 361-4088, ask for Jim.
(x)
Stanovanje oddajo
Trisobno stanovanje s kuhinjo in kopalnico, zgoraj, oddajo 1 ali 2 odraslima na Carl Ave. Kličite po 4. pop. 391-3320.
(139-141)
some of these features, call for appointment. The::e is much, much more. Priced $66,900. Located off Beverly Hills.
CENTURY 21	.
Leo E. Baujr Realtor 486-1)555
(138-141)
Rooms tor Rent
5 rooms down. Bonna Ave.
Call 2,32-0970
(138-142)
Help ’Wanted
For Rent — Euclid
Custodian
Mature. General Maintenance
........	4 rooms. Heat, water, garage, for lovely garden type apart-
,	,	. zyezv.e’0 . stot . vam> ^ J* ima napovedovanje sredstvo “haleperiodol” uspešno Older single or .couple. $150.00. ments. West side. Suite and sal-
eni spoalete-o), zakaj roka take usmerja svoje življenjske poti prihodnosti za stotisoče bralcev !zdravi simptome bolezni in jih 20250 Tracy 531-3636	ary Call 467-,:il63
peče, ali morda ni nevarno (o- drugače.	hkrati.	blaži. '	*	'r V (25,29 sep.)	"	'	rs9)
g BREZ DOMA
Hektor Malot
sl	_
Ne da bi počakal na odgovor, je začel igrati slavnostno ko-
praksa, prenesel s postavke — i nagrajevanje po prispevku in j rezultatih dela na nagrajevanje j po vloženem delu. Jasno je, da I so prizadeti tisti, katerih delo je j objektivno merljivo. (“Ekonomska politika”.)
Kako zelo sem bil hvaležen Matiju zaradi njegovega sodelovanja, kajti brez njega bi ne bil nikdar mogel zbrati tako velike vsote denarja. Hotel sem mu narediti veselje ,s tem, da sem mu pustil voditi kravo na vrvi, medtem ko sem sam korakal nekoliko za njo. Ko pa sva prišla iz mesta, sem zapustil svoje mesto-in se mu približal, da sva se kakor po navadi mogla pogovarjati, predvsem pa, da sem mogel občudovati lepo kravico. Tako lepe še nisem videl nikdar.
Zdelo se je, da se je zavedala svoje lepote. Hodila je počasi in samozavestno ter se zibala kakor kaka mlada damica.
Zdaj mi ni bilo več treba gledati vsak trenutek na zemljevid, kakor sem to delal, odkar sva zapustila Pariz. Vedel sem za pot in, čeprav je minilo že več let, odkar sva hodila tod z Vitalisom, sem poznal skoraj vsak kamen.
Ker nisem hotel, da bi se kravica preveč utrudila in da na bi dospeli v Chavanon pozno zvečer, sem sklenil, da prenočiva v vasici, kjer sva prenočevala prvi dan z Vitalisom in kjer je Kapi prišel k meni in mi položil šapo v roko, kakor da bi
< “Naš grad ima posebno po-! srečeno lego. Leži v trikotu med | Jugoslavijo, Avstrijo in Madžar-Grad v vasi Grad na Gorič- sko. Vendar je v Pomurju pre-
Grad na Goričkem želijo obnoviti
račnico. Ob prvih zvokih je kra- kem, okoli katerega se spleta malo denarja, da bi lahko obno-
va dvignila glavo. Potem pa je nenadoma zbežala, preden sem mogel priskočiti k njej in prijeti za vrv. Oba sva stekla za; njo in jo klicala.
Zaklical sem Kapiju, naj jo ustavi. Čeprav je bil Kapi mo-’ der pes, le ni znal vsega. Če bi bil vajen čuvati živino, bi bil skočil pred njo in jo pograbil: za gobec. Ker pa tega ni vedel, jo je pograbil za nogo.
Seveda je s tem dosegel prav nasprotno. Krava je še bolj je divjala naprej, midva pa za njo.: Med potjo sem zmerjal Mati-; ja: “Osel, tepec!” On pa mi je med tekom zakričal: “Lahko me boš natepel. Zaslužil-sem!” Počivala sva približno dva kilometra proč od neke vasi in proti tej vasi je zdaj dirjala krava. Razume se, da je dospela v vas pred nama. Ker pa je cesta bila ravna, sva kljub razdalji videla,kako so se ji ljudje po-, stavili na pot in jo zadržali.
Tedaj sva začela teči nekoliko, zmerneje: krava ni bila zgubljena. Treba jo bo samo zahtevat' od ljudi, ki so jo zadržali, in vrnili nama jo bodo.
Medtem ko sva se bližala va-
polno legend, sameva in počasi , vili vsaj del te pomembne in
Zdomci ne kažejo vneme za vrnitev na delo doma
Kljub številnim vabilom in številnim lepakom, ki so jih razobesili organizatorji pogovora in družabnega srečanja zdomcev iz lendavske občine, se je
propada. Odkar je pred dobrim občudovanja vredne zgradbe,” letom umrl Koloman Smodiš iz "pravi Franček Štefanec, ki bi
Stanjevcev, je zamrlo tudi pod- rad z zanimivimi kulturnimi j vabilu odzval — en sam zdo-zemlje gradu. Smodiš je tu, kot .akcijami doprinesel k oživitvi mec.
pravijo, v podzemnem hodniku' gradu vsaj toliko, da bi sloven-j Odgovorni za vračanje in za-in kleteh, vsaj dvakrat na teden ska kulturna javnost za to gra- i poslovanje delavcev, ki so na
kopal. Iskal je — zaklad.
“Ne vem, če je kaj našel,” pravi gostilničarka v vasi, prav tako pravijo tudi vsi ostali, ki so poznali moža z vero, da bo sreča naklonjena.
!‘ščino zvedela.
mu
začasnem delu v tujini, so srečanje kajpak odpovedali. Za približno 500 delovnih mest, ki jih ponuja lendavsko gospodarstvo Pomurcem, začasno zaposlenim v tujini, je en sam kandidat pač premalo. Ob tem ve-
čitnicah v Pomurju bilo več kot 2,000 zdomcev.
štrajki proti novi * tehnologiji?
“Štirje od petih delavcev, ki Kdo je zakopal zaklad, ne ve 80 Prekinili delo,^so zaposleni v natančno nihče. Lastnikov gra-,^e^ovn^ organizacijah, ki so v ,.	■	,	. v
du, v katerem je menda 365 sob,zadnjih letih uvedle novo teh-	^ pAf*3,”* ffS
in je ena izmed grofic spale , n°^0§1J0> z nJ° Pa nove nor-vsak dan v drugi sobi, v tisti, ki,me — trdi eden izmed izsledkov je imela največ sonca, je bilo republiškega sveta zveze sindi-	. v
veliko. Temeljni kamen so mu katov Slovenije ob stavkah, u-	(i(JruriStična pot ^
postavili že v dvanajstem sto- gotovljenih v republiki zadnje '	Slovenske golice
letju. Ena največjih graščin je mesece. Vsako misel, da na ta '	^ Mariboru m ostalih občinah
bila stoletja sedež Pomurja, v način sabotirajo novo tehnolo- . 0 ra^Ja 50 prišli do sklepa, da
je treba tja privabiti več tujih
obiskovalcev. Tako so sj zami-
Slovenske
gorice”, dolgo 150 kilometrov, j Vodila naj bi z mariborskega
"GOLDEN AGERS" POZOR!
10% popustite izkaznice na razpolago pri ANZL0VARJU!
Upokojenci, sedaj lahko dobite vašo izkaznico, s katero boste dobili 10% popusta pri nakupih vsega v Anzlovar’s Dept._ Store.
PATRONIZE OUR ADVERTISERS Keep the American Home Alive
•GMT
njem so bivali cisterjanci, leta gijo, zanikujejo sami delavci:
1208 je bil last grofa Nikolaja, najpogostejši motiv ustavitve	. ,v
Poklonil mu ga je ogrski kraj dela je nezadovoljstvo z osebni- S 1 ! %lstlcno P°t
mi hotel reči, da bova prija- si, je število ljudi okrog krave, telja. Od tod bova odšla na- naraslo. Bilo je kakih dvajset slednje jutro navsezgodaj, da mož, žena in otrok, ki so se zgr-bova še pred poldnem dospela nili okrog krave in gledali proti k materi Barberin.	i nama, ko sva se bližala.
A sreča, ki nama je ves čas { Predstavljal sem si, da mi bo bila mila, naju je nenadoma , treba samo zahtevati kravo in zapustila in moj načrt se je poj vrnili nama jo bodo. Namesto sili razmer moral spremeniti, i tega pa so naju obkrožili in za-Sklenila sva, da bova razdelila | čeli spraševati, od kod prihaja-pot na dva dela. Sredi dneva va in kje sva dobila kravo, sva namreč nameravala jesti, predvsem pa sva morala nakrmiti kravico. Trave je ob cesti
Najini odgovori so bili preprosti. Ti ljudje pa se niso dali prepričati in nekateri so celo bilo dovolj. Okrog desetih sva ‘ trdili, da sva kravo ukradla ter dospela do kraja, kjer je trava, da naju je treba spraviti v ječo, bila nenavadno sočna in gosta.
Odložila sva nahrbtnika in odvedla kravo v jarek, kjer bi se mogla mirno pasti.
Najprej sem jo hotel držati za vrv, a bila je tako mirna in
predvsem tako zaverovana v muljenje trave, da sem ji ovil vrv okoli rogov in sedel poleg | mogel.
dokler se ne zve, čigava je žival.
Groza, ki me je prevzela, ko sem slišal omeniti ječo, me je popolnoma zmedla in to nama je bilo v pogubo. Prebledel sem in začel jecljati; ker pa sem zaradi napornega teka komaj še dihal, se tudi braniti nisem
Medtem je od nekod prišel žandar. V nekaj besedah so mu
nje na tla, da bi tudi sam miru pojedel svoj kruh.
Seveda sva pojedla midva: ljudje povedali zgodbo in, ker mnogo prej kakor ona. Nekaj • se mu je zdela malo verjetna, časa sva jo gledala, nato pa sva , je izjavil, da bo kravo spravil se začela igrati s frnikolami, j v hlev za zaplenjeno živino, na-Nihče namreč ne sme misliti, | ju pa v ječo. Pozneje se bo vse da sva bila dva resna moža, ki1 pojasnilo.
ne mislita na drugo kakor na j Začel sem ugovarjati, Matija to, kako bi si zaslužila čimvečjje hotel pojasniti vso zadevo, denarja. Čeprav sva živela dru- j žandar pa nama je osorno velel, gače, kakor navadno žive otroci i naj molčiva. Spomnil sem se
najinih let, sva vendarle mislila P(0 otroško in ljubila otroške igre. Ni minil dan, da ne bi poleg dela posvetila nekaj časa za žandar jem. tudi igri. Prevračala sva kozolce, igrala se s frnikolami in
dogodka z mestnim stražnikom v Toulousu in sem svetoval Matiju, naj molči. Poslušno sva šla
Cela procesija je šla za nami do županstva, kjer je bila ječa. podobno. Včasih je Matija kar Ljudje so naju obkrožili, naju nenadoma dejal: “Igrajva se!” suvali in zmerjali. Če bi ne bilo Iznebila sva se nahrbtnikov in žandar j a, bi naju bili bržkone glasbil ter se začela igrati. Ne- kamenjali, kakor da bi‘bila naj-malokrat bi se bila igrala do večja zločinca, morilca ali poži-noči, če bi se ne spomnil, da sem galca. In vendar nisva zagrešila poveljnik družbe ter da je tre- nobenega zločina. A množica je ba delati in si služiti vsakdanji mnogokrat taka. Uživa, če se kruh. Dvignil sem tedaj spet more znesti nad kakim nesreč-harfo na razbolelo ramo in za- nežem, čeprav ne ve, kaj je sto-povedal: Naprej!	j ril, če je kriv ali nedolžen.
Naveličala sva se frnikolanja K° smo dospeli do ječe, sem prej, kakor pa se je krava na za hip začel zopet upati. Občin-jedla. Vsakokrat, ko sva se ji ski sluga, ki je obenem bil ječat približala, je začela muliti travo m poljski čuvaj, naju ni hotel z večjo vnemo, kakor da bi ho- . sprejeti. Dejal sem si, da je to tela pokazati, da je še lačna. j dober človek. Žandar pa je “Počakajva še malo,” je pred-; vztrajal pri svoji zahtevi toliko lagal Matija.	j časa, da se je ječar vdal. šel je
“Ali še ne veš, da krava je Pred nama in odprl neka vrata,
ves dan?”
“Samo malo jo še pusti.” Ustregel sem mu. Medtem pa sva si naložila nahrbtnika glasbila na ramena.
ki so imela dve veliki ključavnici. Zdaj sem šele spoznal, zakaj naju ni hotel sprejeti. V ječi je in 1 namreč imel spravljeno čebulo; j razprostrl jo je bil po tleh, da
Andrej II. V križarskih vojnah so si ga priborili templar ji, potlej ga je leta 1311 urejal Prednik Szechy. Vse do druge svetovne vojne je prehajal iz rok v roke in njegov zadnji lastnik je bil murskosoboški industrij alec Geza Hartner.
Kdo izmed lastnikov je zakopal Zaklad, ni Kolman Smodiš povedal nikomur. Menda so nekje celo dokumenti, s katerimi je bila nekaterim kmalu po vojni dodeljena pravica, da kopljejo po grajskem vrtu in njegovem globokem podzemlju. Danes nima “pisane’- pravice do tega početja nihče, pa tudi sicer se za njegove zaklade ne zanima nihče.
Toda zgodovina gradu in njegove veličine vseeno ne gre v pozabo. Čeprav je vsako leto bolj pukljast in bolj reven, in vse bolj sesut sam vase, sta se vendarle našla dva, ki jima je Pomurje in njegova zgodovina pri srcu. Novinar soboškega “Vestnika” Franček Štefanec in igralec Jože Ritoper sta na lastno pest zbrala po vaseh nekaj nomurskega narodnega blaga, nekaj dokumentov in nekaj ostankov ki so nekdaj krasili grad in njegovo notranjost.
Na Slovenskem ni tako malo grajskih razvalin in te v Gradu sodijo prav gotovo med naj večje. Tu se je pisala leta in leta zgodovina Pomurja in sedaj, preden bi se grad sesul dokončno, mu želi pomagati vse več ljubiteljev Pomurja.
“S prijateljem sva na lastno iniciativo, s pomočjo krajevne skupnosti Grad opremila skupaj tri sobe. Malo muzejsko zbirko, ki je nastala z velikim razumevanjem nekaterih zasebnih zbiralcev, naj omenim predvsem Dušana Rešeka, Borisa Žalika in Dinija Titana, smo nabrali nekaj sto predmetov, ki tvorijo majhno razstavo”, pravi novinar Franček Štefanec.
“Radi bi storili še veliko več, nekaj nam je že tudi uspelo,” Dravi skromno in razlaga, da se jim je že posrečilo organizirati imeniten koncert ob svečah pod grajsko kupolo in da bi prav radi nekaj podobnega storili tudi prihodnje leto.
“Pogovarjamo se, da bi tu organizirali srečanje glasbenikov — Romov. Nekaj jih živi pri nas, nekaj v Avstriji in nekaj na Madžarskem. Njihova glasba je živa. Menimo se, da bi jih prihodnje poletje povabili sem, v Grad, v graščino, kjer naj bi se sestali, zaigrali in. zaplesali po njihovo. To seveda ne pomeni, da bi takšna akcija rešila graščino propadanja, toda s tem bi radi spomnili slovensko javnost, da je tu, v Pomurju, dobrih 20 kilometrov daleč od Murske
mi dohodki.
no^uvajanj e^so”ven dearie vzroki	sk°zi, kra% Mlhal?vci
ustavitve, vsaj posredno. Pogostost ustavitve dela se
Jeruzalem, Železne dveri, Lju-•tomer, Radenci, Kapela, Janžev
uvajanjem novih pravilnikov 0 1 ^h Gradišče, Lenart, Voličina,
nagrajevanju, v katerih so - Z™rh m Korena- V Pot s*a vsaj v slovenskem primeru - vklJucena tud^Maribor in Ptuj.
prizadeti sami delavci v nepo- Čitateljem na področju Veli-sredni proizvodnji. (Ni zabele-; kega Clevelanda priporočamo za ženega primera, da so stavkali novice iz Slovenije poslušanje zapošleni v skupnih službah.) slovenske radijske oddaje “Pe-Kaj se je pravzaprav zgodilo? [srni in melodije iz lepe Sloveni-Poleg produktivnosti dela je je” na univerzitetni postaji sodobna tehnologija prinesla na- ^CSB 89.3 EM vsak dan od po-tančne normative, ker je z de- nedeljka do četrtka ob 6. zve-lovnim procesom v največji me- čer in ob nedeljah od 12. do ri ugotovljena zavzetost delav- 1. popoldne, ki jo vodita dr. Mi-cev. Po vsej priliki niso dobri lan in ga. Barbara Pavlovčič. pravilniki o delitvi dohodka: Novi naslov postaje je: 1990 E. poudarek se je v njih, kaže 221 St., Euclid, Ohio 44117.
KOLEDAR
društvenih prireditev
OKTOBER
1. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. - priredi Vinsko trgatev v parku s kosilom in plesom. (Maše ta dan v Parku ne bo.)
7. — Klub newburskih upokojencev priredi večerjo s ple-
MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo “Veseli Slovenci”.
5. — Proslava 60-Ietnice proglasitve neodvisnosti 29. oktobra 1918 v £arni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3. uri popoldne.
“Če bi ji nekoliko zaigral na ! hi se posušila. Žandar naju je kornet?” je predlagal Matija, ! preiskal, nama odvzel denar, ki ni nikdar mogel ostati miren.' nože in žveplenke, medtem ko
“V cirkusu Gasso smo imeli, je ječar spravljal čebulo v kot. Sobote, velika zgodovinska kravo, ki je zelo rada poslušala	(Dalje prihodnjič)	J vrednost, katere vsaj del bi ve-
glasbo.”___________________ " -......... O'—	j*’j	jljalo ohraniti . .	. i
som v Slovenskem narodnem 11. — Belokranjski klub priredi domu na E. 80 cesti.	vsakoletno martinovanje v ve-
7.	— Pevski zbor “Fantje na liki dvorani Slovenskega vasi” poda koncert v Sloven- narodnega doma na St. Clair skem narodnem domu na St. Avenue. Igrajo Veseli Slo-Clair Avenue. Začetek ob 7. venci.
zvečer. Po koncertu domača 12.—Slomškov krožek priredi zabava s plesom. Igral bo Alp- vsakoletno Slomškovo kosilo ski sekstet.	v farnem avditoriju pri Sv.
8.	—Slovensko gledališče iz To^ Vidu.
ronta uprizori opereto “Na 19. — Fara Marije Vnebovzete planincah naših” ob štirih po-J obhaja ZAHVALNI DAN od poldne v Slovenskem narod- 3. popoldne do 9. zvečer v nem domu na St. Clair Ave. j Društveni dvorani (stari
14.	— Društvo SPB Cleveland cerkvi) na Holmes Avenue,
priredi družabni večer v avdi- 26. — Pevski zbor Dawn SŽZ toriju pri Sv. Vidu.	j poda svoj letni koncert v SDD
15.	— Občni zbor staršev Slo- na Recher Avenue. Začetek venske šole pri Sv. Vidu. | ob štirih popoldne.
21.	— DSPB Tabor — Cleveland	DECEMBER
priredi svoj jesenski družabni 3. _ Slovenska šola pri Sv. Vidu večer v Slovenskem domu na -priredi v farni dvorani MI-Holmes Avenue. Igrajo Veseli KLAVZEVANJE.
Slovenci.	4. — Pevski zbor Slovan poda
22.	— Podružnica SŽZ st. 25 bo svoj jesenski koncert v SDD
obhajala 50-letnico obstoja v na Recher Avenue, avditoriju sv. Vida.	10. _ Glasbena Matica priredi
22. — Občni zbor Slovenske, božični koncert v Slovenskem pristave.	| narodnem domu na St. Clair
28, — Slovenski večer na Cleve- Avenue, land State University v po-'	FEBRUAR 1979
častitev sen. Frank J. Lau- 18. — Slovenska šola pri Sv. scheta.	| Vidu priredi svoje vsakoletno
9. —< Roditeljski sestanek staršev učencev Slovenske šole pri Sv. Vidu. Začetek ob šestih zvečer.
NOVEMBER
4. — Štajerski klub priredij toriju pri Sv. Vidu,
kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
MAREC
11. — Misijonska znamkarska akcija pripravi kosilo v avdi-
mwM’mmmmwm
M MM	k&ššn m
isiMi.fi
mmmm
mwm&wmmmm
M3 S«
mtm
Basal AMERIŠKA ROMOVIMA
mmmmi
PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper
Oglašujte v naših malih oglasih
ČE PRODAJATE ali knpujeie rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje,
ČE POTREBUJETE delovno moi,
ČE IŠČETE zaposlitev,
ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite' HE l<062g.
LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information., just complete and mail the below coupon.
To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth ia..............
Name ........................
Street ......................
City................ State...