Fr o > i li o 11 glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana št. II/XVII februar 1980 -.r—p—a-r- ^ijgnff TnnBgnrmiTiBWMWBMrTiaBWiWiAi innnrr Letno poročilo POROČILO O PROIZVODNJI V LETU 1979 Preteklo leto je proizvodnja zopet izvršila svoje obveznosti, saj sta obe TOZD — Surova in Gotova tkanina presegli fizični obseg proizvodnje za okoli 9% v tekočih in za 10% v kvadratnih metrih proti temeljnemu planu. Po vrstah tkanin vidimo, da smo znatno nad planiranimi količinami pri ploskih tkaninah, za katere je bilo izredno povpraševanje in smo v kritičnih obdobjih obratovali na nekaterih strojih tudi v tri izmene, čeprav z letnim planom to ni bilo predvideno. To višjo proizvodnjo v ploski tkalnici pa nam je uspelo izdelati tudi zaradi precej spremenjenega programa, boljšega načrtovanja, manjših organizacijskih izgub, kar vse je bil pogoj za boljše izkoriščanje strojnih zmogljivosti. Iz podatkov o izkoristkih strojev in zastojev je vse to razvidno. Nekoliko manj smo lahko zadovoljni z rezultati v Giinne pliš tkalnici, čeprav so rezultati malenkostno boljši kot v letu 1978. Pričakovali smo več, saj je bilo leto 1978 startno leto za te stroje, zato je sedaj naša naloga, da podrobno analiziramo rezultate po artiklih. Klasična tkalnica je kljub dotrajanim klasičnim strojem dobro obratovala. Enako Raschel pletilni stroji. V obeh TOZD je fizična produktivnost na zaposlenega zelo ugodna, proti prejšnjim letom pa raste predvsem v TOZD Surova tkanina, kar je posledica modernizacije pliš tkalnice ter proizvodnega programa ploske tkalnice. V TOZD Gotova tkanina je indeks na temeljni plan visok, ker TOZD ni zaposloval dovolj delavcev in je manjko pokrival delno z nadurnim delom, delno s povišano produktivnostjo. Proti letu 1978—1979 pa je indeks manjši, kar pa je posledica večjega obsega proizvodnje pliš tkanin, ki imajo proti ploskim tkaninam več obdelave, torej zahtevajo tudi več delavcev v TOZD Gotova tkanina. Kljub dobrim rezultatom pa ugotavljamo, da bi bili ti lahko še boljši. Tekom leta smo se srečevali s problemi nekvalitetne preje. Poudariti je potrebno, da je bilo to prvo leto obratovanja TOZD Predilnica, ki še ni imela vseh pogojev za kvalitetno predenje ter da je posledica slabše kvalitete »požiral« v TOZD Surova tkanina. Prav tako je bilo nekaj problemov s kvaliteto pliš tkanine in izredno slaba pošiljka iz uvoza za Raschel pletenine. V jeseni smo imeli težave z nabavo sredstev za hrbtno apreturo zelo masovnega pliša. Nasploh pa se je TOZD Gotova tkanina izredno trudil, da je obdelal vso surovo tkanino, saj niti obdelovalni stroji niti prostorsko niso kos pod normalnimi pogoji »podelati« vso proizvodnjo. Večje kapacitete — dodatni obdelovalni stroji so šele sedaj v januarju 1980 v montaži, manipulativni prostor za surove tkanine pa ostane problem naprej. Ob novo montirani barvarski kontinuirni napravi je kopičenje surovih tkanin in sortiranje partij stalen pojav, poleg tega pa je to tudi rezultat proizvodnje za znanega kupca, ker naročila niso vedno usklajena s proizvodnjo surove tkanine. V letu 1979 je bilo izdelanih tudi zelo veliko vzorcev in pripravljena nova kolekcija za leto 1980, ki je na beograjskem sejmu pohištva prejela »Zlati ključ«. Izdelava vzorcev je potekala bolj racionalno kot prejšnja leta in to glede na pripravo preje kot tudi samo tkanje. Zelo negativno pa moramo za leto 1979 oceniti kvaliteto naših izdelkov, kar je posebej razvidno iz poročila o kvaliteti. Prav tako so nam narasli tudi odpadki. Glede na enostavnejši tehnološki postopek ta-slan artiklov bi bilo pričakovati odpadkov prej manj, je pa ravno nasprotno. Kvaliteta izdelkov in racionalnejša poraba surovin morata biti eden glavnih ciljev v tekočem letu — letu varčevanja in stabilizacije. (Nadalj. na 2. strani) LMUm* Glede na dobre kazalce fizične produktivnosti na zaposlenega je tudi doseganje norm na primerni višini. Tekom leta so se pripravljale in sprejemale norme za nove proizvode in postopke ter usklajevale stare oib eventualno spremenjenih pogojih. Doseganje norm po fazah je dokaj usklajeno. V TOZD Surova tkanina izstopa faza klasično previjanje votka, ki je zaradi ukinjanja klasičnih statev skoraj nepomembna po obsegu in se v februarju 1980 ukine. V TOZD Gotova tkanina pa so višji odstotki preseganja norm beleženi na fazi konfekcije. LETNO POROČILO O KAKOVOSTI IZDELKOV — 1979 Razen navedenih metrov blaga s popustom smo izdelali še 49.000 m tako slabe kakovosti, da je bilo treba blago predelati v konfekcijske izdelke. Regularna vrednost tega blaga je znašala 7,158.000 din. Vrednost konfekcijskih izdelkov je znašala 4,420.240 din ali 60 % vrednosti blaga. Tako znaša ta izguba še dodatnih 2,739.000 din. Skupno smo zaradi nekurant-n-osti izdelkov izgubili 25,508.000 din. Iz prikaza vidimo, da smo količinsko izdelali manj blaga s popustom kot smo planirali. Vse ostale postavke pa so višje, kar pripisujemo med drugim: spremembi asortimana med letom glede na osnovni plan, povišanje cen izdelkom in opustitvi 5 % popustov. Prehod na najnižji popust v višini 10 % je zahtevalo tržišče. Prav ta prehod pa je imel za posledico povečanje bonifikacij, ki so proti koncu leta že presegala vsoto izgube zaradi popustov. Ocenjujemo, da pa 17 % prekoračitev planiranih izgub zaradi slabe kakovosti le ni samo posledica naštetih vzrokov, ampak jo lahko iščemo tudi v: — večkrat nekakovostnih in nepravočasno nabavljenih surovinah, — vgrajevanju cenejših materialov v že obstoječe kvalitete blaga, M sicer ne vplivajo na slabše fizikalne lastnosti artiklov, sio pa slabši za predelavo in povzročajo več pretrgov, — večkrat nestrokovnem in včasih tudi premalo natančnem delu na fazah v proizvodnji, — v ne dovolj dobro organiziranih tehnoloških postopkih, kar je včasih vzrok tudi v pomanjkanju potrebnega prostora in zadostnih strojnih kapacitetah. Vse naštete pa tudi druge vzroke bomo morali v letu 1980 še bolj upoštevati in si prizadevati, da jih čimbolj odpravimo. Vedeti moramo, da so planirane izgube za leto 1980 postavljene v isti višini kot je znašal plan za leto 1979. Da pa jih ne bomo presegli, bomo morali za 17% izdelati manj slabe kakovosti blaga kot v letu 1979. To bo nujno tudi zaradi tega, ker bo po oceni leto 1980 za gospodarstvo težje kot doslej. Pričakujemo manjšo konjunkturo in večjo zahtevnost tržišča. Pri vse večji konkurenci na trgu bomo uspešno poslovali in prodajali naše izdelke le, če bodo kakovostnejši. Zaposlitvena bilanca izkazuje, da smo planirano zaposlovanje v letu 1979 dosegli na ravni delovne organizacije 97,6 %. Vzrok nedoseganja plana je v TOZD Surova tkanina, ko smo zmanjševali zaposlenost na posameznih fazah dela zaradi prenosa strojnih kapacitet v TOZD Predilnica Laško in z boljšo organizacijo dela pri vzdrževanju strojev zmanjšali potrebe po tekstilnih mehanikih. Iz TOZD Gotova tkanina je v IV. tromesečju 1979 odšlo večje število delavcev, ki jih nismo mogli pravočasno nadomestiti, niti nismo uspeli pridobiti delavcev za planirano novo linijo v apreturi. V TOZD Energetika in vzdrževanje je izjemno visoka fluk-tuacija povzročila največji pri- manjkljaj v kadru, ki je splošno deficitaren in ga zaradi pogojev večizmenskega dela ni bilo mogoče pravočasno kadrovati. Bolniški izostanki v delovni organizaciji so znašali — do 30 dni 6,9 % in — nad 30 dni 6,3 % kar skupno znaša 13,2%. Ti izostanki iz leta v leto naraščajo in potrebno bo v sodelovanju z zdravstveno službo poiskati vzroke in zagotavljati zlasti učinkovitejše preventivno varstvo in skrb za lastno zdravje. Če za skupni imenovalec stanja oz. gibanja varstva pri de- lu vzamemo izgubo delovnega - časa zaradi nesreč pri delu, ugotavljamo, da smo v letu 1979 izboljšali varnost delovnega okolja in delovnih razmer od 1 na 0,7 izgubljenih delovnih dni po zaposlenosti delavcev. Enako velja tudi za pogostost in resnost nesreč pri delu. Število poškodovanih se je zmanjšalo od 6,6%, resnost pa iz 14,5 na 12,2 povprečno izgubljenih delovnih dni za vsako poškodbo. Raziskava in analiza virov in vzrokov nesreč pri delu pa nam kažeta na pomanjkljivost in šibke točke v našem izvajanju in pospeševanju varstva pri de- lu, ki jih bomo skušali čim prej izboljšati. PREGLED REZULTATOV POSLOVANJA V LETU 1979 Vse temeljne organizacije, združene v delovno organizacijo Dekorativna, Ljubljana, so v preteklem letu zelo uspešno gospodarile z zaupanimi družbenimi sredstvi ter na področju finančnega rezultata dosegle vse planske naloge in bistveno presegle rezultate, dosežene v letu 1978. Celotni prihodek, ki je bil ustvarjen s prodajo tkanin in katerega sta TOZD Surova tkanina in TOZD Gotova tkanina ustvarjala skupaj s prodajo skupnega proizvoda ter si skupni prihodek od te prodaje delila na osnovi razmerja vloženih sredstev in dela v skupni proizvod, je TOZD Surova tkanina v primerjavi s preteklim letom povečala za 26 % in TOZD Gotova tkanina za 37 %. V primerjavi na plan pa za 3,4 % oziroma 4,9 %. Skupni prihodek sta obe temeljni organizaciji dosegli s prodajo na domačem in na tujem trgu. Predvsem je bila povečana prodaja na tuja tržišča. TOZD Surova tkanina je povečala izvozno realizacijo za 84%, TOZD Gotova tkanina pa kar za 105 % v primerjavi s preteklim letom. Delež izvozne realizacije se je v obeh temeljnih organizacijah povečal iz 9,8 % prodaje na tuji trg na 14.6 % od skupne vrednosti prodaje. Tako je bil plan celotnega izvoza za letošnje leto presežen za 53 %. Sredstva, ki so bila porabljena za proizvodnjo v letu 1979, so sorazmerno povečanemu celotnemu prihodku sicer naraščala, vendar je bilo njihovo naraščanje za malenkost počasnejše od rasti celotnega prihodka. Tako so v TOZD Surova tkanina materialno poslovni stroški, v primerjavi na preteklo leto, narasli za 24,5 %, v TOZD Gotova tkanina pa za 46.6 %, v primerjavi na plan pa v TOZD Surova tkanina za za 2,6 % in v TOZD Gotova tkanina pa so bili kar za 8% nižji od planirane višine. Amortizacija, z drugimi besedami iz-trošek delovnih naprav, na katerih so bili proizvodi proizvedeni, pa je v TOZD Surova tkanina za 30% višja in v TOZD Gotova tkanina za 72 % od preteklega leta, kar je razumljivo, ker so se vrednosti delovnih naprav in drugih osnovnih sredstev povečale zaradi v letu 1979 na novo inštaliranih strojev v obeh temeljnih organizacijah. Ker je bila torej skupna rast porabljenih sredstev obeh temeljnih organizacij nekoliko nižja od rasti celotnega prihodka, je dosežen dohodek, kot rezultat med prihodki in odhodki zelo ugoden. V TOZD Surova tkanina je bil presežen za 30,5 % in v TOZD Gotova tkanina za 31,8 % v primerjavi s prejšnjim letom, v primerjavi s planom pa 5,4% in 12,6 %. Ce pogledamo razdelitev ustvarjenega dohodka ugotovimo, da so na eni strani obveznosti, ki jih ima temeljna organizacija za finansiranje svobodne menjave dela ali z drugimi besedami za finansiranje naših skupnih družbenih potreb, kot so: šolstvo, znanost, zdravstvo, zaposlovanje, splošna ljudska obramba in še druge, sicer narasle v primerjavi s preteklim letom, vendar sorazmerno manj. V TOZD Sun> va tkanina znašajo skupne obveznosti za te namene 15,6 % povečanje in v TOZD Gotova tkanina 20,3 % povečanje. Mnogo bolj pa so narasle obveznosti iz dohodka na osnovi zakonskih in pogodbenih dajatev. Tako je v TOZD Surova tkanina bilo potrebno za te namene oddvojiti kar 94,5 % večji delež dohodka kot v preteklem letu in v TOZD Gotova tkanina 51 % več. Predvsem so tu narasle obresti za koriščene kredite v obeh temeljnih organizacijah za več kot 100 %, večje so bile dajatve tudi zaradi povečanega solidarnostnega pri- spevka za odpravo posledic potresa v Črni gori ter novi prispevek prvič v tem letu, plačan za komunalno ureditev naše industrijske cone. Kljub tem povečanim dajatvam pa sta obe temeljni organizaciji bistveno presegli čisti dohodek, to je tisti del dohodka, ki ostane temeljni organizaciji, ko poravna iz dohodka vse obveznosti do družbene skupnosti in druge izdatke v zvezi s poslovanjem. Čistega dohodka je TOZD Surova tkanina ustvarila v primerjavi s preteklim letom za 44 % več in TOZD Gotova tkanina za 38,5 % več. Tudi TOZD Energetika in vzdrževanje je v preteklem letu uspešno poslovala. Celotni prihodek je dosegla za 19 % višji kiot v preteklem letu in za približno 1 % presegla plan za leto 1979. Značilno za to temeljno organizacijo je, da so stroški poslovanja nekoliko višji v primerjavi s preteklim letom za 28 % ter na plan za 3,6 %. Razlog je v tem, da so se prav cene materialov in pa predvsem energije v letu 1979 največ povišale. Dohodek v TOZD Energetika in vzdrževanje se je v primerjavi s preteklim letom povečal za 9,5%, medtem ko je plan dosežen le z 98 %. Obveznosti iz dohodka je TOZD Energetika in vzdrževanje poravnala v celoti. Thko je za finansiranje svobodne menjave dela v primerjavi s preteklim letom presegla za 4,3 % več ter drugih dajatev, določenih z zakonom in dogovorjenimi pogodbami za 27 % več. Čisti dohodek je bil v primerjavi z letom 1978 presežen za 15,5 %. Delovni skupnosti skupnih služb so temeljne organizacije namenile del svojega dohodka v skladu s pravilnikom ter planom za leto 1979 za finansiranje del in nalog, katere je delovna skupnost opravljala za potrebe temeljnih organizacij. Od svojega dohodka so temelj- ne organizacije prispevale: TOZD Surova tkanina 15,962.530 t. j. 36 % nad planom, TOZD Gotova tkanina 20,417.232 t. j. 4% nad planom, TOZD Energetika in vzdrževanje 742.440 t. j. 6 % nad planom. Poleg tega je delovna skupnost realizirala še 4,320.696 din s prodajo raznih materialov in z uslugami, katere opravlja za temeljne organizacije izven delovne organizacije. Celotni prihodek delovne skupnosti je torej znašal 41,740.700 din, kar je 26,6 % več kot v letu 1978. Pri svojem delu je delovna skupnost porabila za materialno poslovne stroške 10,973.509 din, kar je 15,5 % več kat leto poprej. Dohodek je delovna skupnost realizirala v višini 29,842.938 t. j. 31,7% več. Iz gornjega rezultata je razvidno, da je delovna skupnost dosegla bistveno višjo rast celotnega prihodka in dohodka v primerjavi s stroški poslovanja. Sami stroški v zvezi z opravljanjem skupnih nalog so bili za leto 1979 planirani v višini 9,125.400 din, dejansko realizirani stroški pa znašajo samo 8,047.606 din, kar predstavlja le 88 % na planirano višino. K tem stroškom seveda, da dobimo celotne poslovne stroške, katere smo že omenili, prištejemo še stroške za nabavo materialov, ki so bili preko delovne skupnosti realizirani in predstavljajo del celotnega prihodka. Pri razdelitvi čistega dohodka, katerega so temeljne organizacije ustvarjale v letu 1979, je bilo potrebno upoštevati smernice, ki so bile začrtane v resoluciji o družbenoekonomskem razvoju naše republike za leto 1979. Glavni povzetki iz resoluoijskih določil so nalagali vsakemu uporabniku družbenih sredstev, da v letu 1979 lahko povečuje osebno in skupno po-rabo, to pomeni sredstva za osebne dohodke in za skupno, porabo, le na osnovi povečane produktivnosti dela in ekono- mičnosti poslovanja. Pri tem pa je bilo potrebno upoštevati tudi načelo, da morajo sredstva za akumulacijo, to so sredstva, ki se vračajo iz ustvarjenega čistega dohodka nazaj v proces proizvodnje, to je za modernizacijo delovnih naprav, za povečanje zmogljivosti in obseg poslovanja ter za jačanje obratnega kapitala, hitreje naraščati od sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Če pogledamo, kako smo to resolucij sko usmeritev realizirali v naših temeljnih organizacijah, potem lahko ugotovimo, da smo, če rezultate vseh temeljnih organizacij seštejemo, v delovni organizaciji dohodek v primerjavi z letom 1978 povečali za 29%, čisti dohodek za 40 % ter sredstva za akumulacijo za 39%, iz čistega dohodka pa namenili za osebne dohodke in skupno porabo za 24 % več sredstev. Torej smo v letu 1979 pri delitvi čistega dohodka v celoti upoštevali resolucij ska določila in na ta način bistveno prispevali k stabilizaciji našega gospodarstva. Razdelitev čistega dohodka po temeljnih organizacijah pa nam kaže naslednje proporce: — v temeljni organizaciji Surova tkanina smo povečani čisti dohodek za 44 % v primerjavi na preteklo leto razdelili tako, da so osebni dohodki v skupni masi narasli za 23,5 %, za stanovanjsko gradnjo namenili kar 6-krat več — iz 50 na 300 milijionov starih dinarjev, za druge potrebe iz sredstev skupne porabe pa nekoliko manj — le 94 % od zneska, porabljenega v letu 1978. V rezervni sklad TOZD Surova tkanina vlaga za 30,5 % več kot v preteklem letu, v poslovni sklad pa za 155,4 % več. Sredstva, vložena v rezervni in poslovni sklad, predstavljajo sredstva akumulacije, ki služijo jačanju materialne osnove poslovanja. — TOZD Gotova tkanina je čisti dohodek povečal za 38,5 %, maso sredstev za osebne dohodke pa za 30 %. Iz čistega dohodka za stanovanjsko gradnjo namenja ta temeljna organizacija 200 milijonov SD, kar predstavlja 33 % povečanje, za druge namene skupne porabe povečuje sredstva le za 4,1 %. Tudi ta temeljna organizacija bistveno povečuje sredstva akumulacije in sicer rezervni sklad za 32 % ter sredstva za poslovni sklad za 81,5 %. — TOZD Energetika in vzdrževanje povečani čisti dohodek za 15,5 % v primerjavi v preteklem letu deli tako, da maso osebnih dohodkov povečuje za 14,4 %, sredstva za skupno porabo za 2,5 %, rezervni sklad (Nadalj. na 4. strani) (Nadalj. s 3. strani) za 9,4 % in poslovni sklad za 53,7 %. Rezultati vseh treh temeljnih organizacij, ki se kažejo v ustvarjenem čistem dohodku, ki je bil, kot smo že omenili, za 40 % večji od preteklega leta, omogočajo na eni strani bistveno povišanje osebnih dohodkov ter na drugi strani večja vlaganja v osnovni in obratni kapital, kar pomeni pogoje in jamstvo za nadaljnji razvoj delovne organizacije, njeno modernizacijo in sposobnost poslovanja ter konkurenčnega nastopanja na domačem in tujem trgu. Bistveno boljše rezultate od preteklega leta smo realizirali na osnovi treh najvažnejših či-niteljev. Kot prvo, so izboljšali pogoje pridobivanja dohodka, rezultati minulega dela, to pomeni, da smo sredstva za akumulacijo, ki smo jih ustvarjali v preteklih letih, vlagali v poslovni kapital delovne organizacije ter z njimi predvsem modernizirali delovne naprave in tehnologijo ter tudi razširili kapacitete proizvodnje. Kot drugo, smo s povečano fizično produktivnostjo dela in z boljšo organizacijo poslovanja, izdelali v letu 1979 za 13 % proizvodov več na zaposlenega delavca in kot tretje, povišali smo tudi vrednost dohodka in čisti dohodek na zaposlenega za preko 30 °/o več v primerjavi s preteklim letom, kar so nam omogočile poleg presežene fizične produktivnosti dela tudi za 12 % povečane prodajne cene naših proizvodov od aprila 1979 dalje. Na osnovi povečane produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja so naraščali tudi osebni dohodki. Povprečno na zapoi-slenega delavca v neto vrednosti smo dosegli v letu 1979: — TOZD Surova tkanina 7.081 din t. j. 28% več kot v preteklem letu, — TOZD Gotova tkanina 6.353 din t. j. v primerjavi s preteklim letom 25% povišanje, — TOZD Energetika in vzdrževanje 8.530 din ter — Delovna skupnost skupnih služb 8.396 din, kar v obeh primerih pomeni tudi 25 % povečanje na preteklo leto. Povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega delavca v celotni delovni organizaciji znaša v letu 1979 7.066 din, kar predstavlja na neto osebni dohodek 5.630 din v letu 1978 25 % povečanje. Če 25 % porast povprečnega neto osebnega dohodka primerjamo s porastom življenjskih stroškov v letu 1979, ki znašajo v povprečju 23 %, torej ugotovimo, da smo s povečanimi osebnimi dohodki pokrili višje življenjske stroške ter za malenkost sicer, pa vendarle povečali realni osebni dohodek in življenjski standard. NEKATERI PROBLEMI, KI SO VPLIVALI NA USPEŠNOST POSLOVANJA V LETU 1979 V preteklem letu so se večkrat pojavljali problemi na področju likvidnosti delovne organizacije. To pomeni, da v nekaterih trenutkih nismo bili sposobni poravnati svojih obveznosti v dogovorjenih rokih, ker na dinarskem računu ni bilo sredstev. Ugotavljamo sicer lahko, da nismo zamujali plačil našim dobaviteljem, da smo sicer vse obveznosti iz dohodka poravnavali v zato določenih rokih, da tudi glede datuma izplačila osebnih dohodkov nismo kasnili niti en dan, vendar pa smo to dosegli le na ta način, da smo za obratna sredstva uporabljali tudi vsa druga sredstva, ki niso bila namenjena obračanju v te namene. Tako smo za poravnavo obveznosti začasno uporabljali namenska sredstva za investicije, sredstva skupne porabe, ki v določenem trenutku niso bila še uporabljena ter celotna sredstva rezervnega sklada vseh temeljnih organizacij. Poleg tega smo morali pri Gospodarski banki najeti kratkoročni premostitveni kredit v višini 8 milijonov din. Zaradi take situacije dostikrat ni bilo mogoče v določenem trenutku oziroma terminu realizi- rati predvsem planirane investicijske dejavnosti in nujno je bilo tudi nekoliko podaljšati rok plačila dobaviteljem, sicer še vedno v okviru zakonskih določil, vendar pa smo se morali odreči nekaterim prihodkom iz naslova skontorv t. j. premij ali celo plačati zamudne obresti. Če analiziramo, kje so se obratna sredstva predolgo zadrževala, potem ugotovimo, da so predvsem narasle naše zaloge, če jih primerjamo na stanje ob začetku leta 1979. Tako so zaloge pomožnih surovin narasle za 5 milijonov, zaloge pogonskega materiala za 1 milijon, zaloge embalaže za 2,5 milijona ter zaloga gotovih proizvodov za 10 milijonov ND. Poleg tega ugotavljamo tudi visoko zalogo nedovršene proizvodnje, ki se sicer ni bistveno povečala, vendar pa v skupnem znesku veže ta preko 40 milijonov din. Situacijo so poslabšali še naši kupci, ki so skozi vse leto podaljševali roke plačil svojih obveznosti. Ta ugotovitev ter dejstvo, da iz sredstev poslovnega sklada za obratne namene ne bo mogoče izločiti več kot 20 milijonov din, nam narekuje nalogo, da v letu 1980 dosežemo višja stopnjo obračanja obratnih sredstev in s tem omogočimo normalno poslovanje delovne organizacije. Seveda je problem zelo širok in njegovo reševanje zahteva racionalne posege v celotno poslovno politiko. S sistematično analizo trga in kupcev, s pravočasnimi naročili, doslednim operativnim planiranjem in najracionalnejšo nabavo surovin in drugih materialov ter z izboljšano organizacijo tehnoloških procesov, predvsem pa tudi z optimalno usklajenimi kapacitetami v proizvodnji, bo mogoče povečati dinamiko pretoka materialov preko proizvodnih faz in tako skrajšati čas od nabave materiala do izdelave končnega izdelka in plasmaje do kupca. S tem v zvezi je potrebno izdelati ostrejše normative količinskih in časovnih zalog ter se boriti za njihovo doseganje. V letu 1980 bomo za proizvodnjo pliš tkanin inštalirali nove pletilne stroje »Raschel«. S temi novimi kapacitetami bomo nadomestili izpadlo proizvodnjo na starih neproduktivnih strojih, katere bomo izločili ter delno zmanjšali delo v nočni izmeni. Ker gre za dopolnitev asortimana in za uvedbo popolnoma novih vrst tkanin, bomo morali s točnimi operativnimi plani zagotoviti ekonomično nabavo novih osnovnih surovin, predvsem pa tudi racionalno in sprotno porabo že obstoječih, katere za novi asortiman ne pridejo v poštev. Z ozirom na izredno slabo zunanje trgovinsko bilanco naše države ter upoštevajioč določila gospodarske resolucije za leto 1980, bomo morali povečati izvoz na konvertibilno področje, to pa bo mogoče doseči le z boljšo organizacijo dela, višjo produktivnostjo in boljšo kvaliteto, da bi na ta način preprečili večji izpad dohodka, katerega je izredno težko dosegati v konkurenci zahodnega trga. Resolucija o družbenoekonomski usmeritvi za leto 1980 zelo ostro postavlja pogoj, da osebni dohodki v letu 1980 lahko naraščajo le na osnovi povečane produktivnosti in kvalitete dela, ki se mora odraziti v višjem dohodku in še več, osebni dohodki morajo naraščati za 25% počasneje kot narašča dohodek. Na področju cen resolucija določa maksimalno možne presežke v primerjavi z letom 1979 (za industrijske proizvode maksimum 13%) ter na osnovi tega predvideva 16 % povečanje življenjskih stroškov. Iz tega sledi, če bi hoteli za 16 % povečati tudi osebne dohodke in tako obdržati raven osebnega standarda, bi morali tudi dohodek povečati za 22 % v primerjavi z letom 1979. S planom, katerega smo sprejeli v decembru preteklega leta, predvidevamo le 8 % rast dohodka, kar bo glede na z resolucijo sprejete družbene obveznosti premalo. Z ozirom na to bomo morali še enkrat analizirati pogoje poslovanja v tem letu ter do konca februarja sprejeti akcijski program, ki bo aktiviral vse razpoložljive rezerve na področju organizacije in gospodarjenja s sredstvi poslovanja ter z osebnim prizadevanjem, osebno odgovornostjo in izboljšanim odnosom do dela, povečati naše rezultate, da bomo tudi v tem letu maksimalnih naporov za stabilizacijo našega celotnega gospodarstva prispevali svoj delež. Družbeni dogovor in mi Informacija o ukrepih, katere so delovne organizacije dolžne opraviti v zvezi z resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije v letu 1980, resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana Slovenije v letu 1980 ter na osnovi družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 v SR Sloveniji. Informacija iz gornjih dokumentov se nanaša le na področje delitve osebnih dohodkov iz sredstev sklada skupne porabe. Vsi trije dokumenti nalagajo vsem koristnikom družbenih sredstev, da pri delitvi ustvarjenega dohodka v letu 1980 uporabijo taka delitvena razmerja, da bodo sredstva družbene reprodukcije oziroma sredstva akumulacije hitreje naraščala kot sredstva za osebne dohodke in skupno porabo. Na ta način želimo doseči to, da se bo materialna osnova našega združenega dela okrepila, da bo večji del ustvarjenega dohodka ostal v reprodukcijskem procesu, kar bi ugodno vplivalo na pridobivanje dohodka v prihodnjih letih, zmanjšalo nelikvidnost in omogočilo sposobnost plačevanja medsebojnih obveznosti, omogočilo dokončati nekatere začete in iz leta v leto nedokončane investicije ter predvsem zmanjšati tudi prekomerno porabo družbenih sredstev za osebno potrošnjo, kar bi v končnem rezultatu znatno, Zavrlo inflacijske težnje. Za razliko od prejšnjih let, letošnje resolucije konkretno določajo stopnjo obveznega zaostajanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo od rasti dohodka in sicer zvezna resolucija nalaga vsem republikam in pokrajinam, da morajo osebni do-, hodki in skupna poraba zaostajati za rastjo ustvarjenega dohodka v letu 1980 najmanj 5% točk. Slovenska resolucija to zahtevo konkretizira še nekoliko ostreje in določa, da morajo osebni dohodki in skupna poraba za 25% zaostajati za rastjo ustvarjenega dohodka v letu 1980. To praktično pomeni, da bo vsak odstotek ugotovljene rasti dohodka v letu 1980 v primerjavi z letom 1979 omogočal 0,75 % povečanje sredstev za osebno in skupno porabo v letu 1980 v primerjavi na leto 1979. Družbeni dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 pa določila republiške resolucije selektivno s konkretnimi merili prinaša za uporabo v praksi. To pomeni, da mora biti rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v tistih organizacijah združenega dela, ki dosegajo slabše rezul- tate od povprečja v gospodarstvu in skupini naloge, v kateri delujejo ali so že do leta 1980 prekoračevali delitvena razmerja v korist osebnih dohodkov in skupne porabe nad povprečjem gospodarstva ali grupacije ali so pridobivali dohodek v ugodnejših pogojih gospodarjenja ali celo v izjemno dobrih pogojih ali če se niso vključevali v mednarodno delitev dela in se niso orientirali na tuja tržišča, za svojo dejavnost pa uporabljali uvožene materiale, še počasnejša kot predvideva republiška resolucija, zato pa bo zaostajanje rasti osebnih dohodkov in skupne porabe manjše od določil republiške resolucije pri tistih OZD, ki dosegajo boljše rezultate. Konkretno družbeni dogovor določa: 1. V skladu z resolucijo morajo sredstva za osebne dohodke v masi izdvojena iz čistega dohodka zaostajati za 25 % za rastjo dosežene rasti dohodka v letu 1980, npr. dosežena rast dohodka 8% dovoljuje rast mase sredstev za osebne dohodke za 6 %, vse seveda primerjalno na leto 1979. — Ta določba Dekorativni omogoča, če izhajamo iz sprejetega letnega plana za leto 1980, povečanje sredstev v masi za osebne dohodke za 6 %. Kolikor bi planirani dohodek v letu 1980 ustvarili z manjšim številom zaposlenih, kar seveda pomeni povečano produktivnost, potem bi seveda tisti del 'osebnega dohodka za število manj zaposlenih delavcev tudi razdelili, kar bi povečalo osebni dohodek na zaposlenega delavca. Izhajajoč iz našega plana, po katerem planiramo 1238 delavcev, povprečno zaposlenih v letu 1979 pa smo imeli 1244, ne moremo pričakovati takega povišanja osebnega dohodka na delavca. 2. Rast osebnih dohodkov b) mogoče nekoliko pospešiti, če bo prispevek živega dela delavcev ter njihovega upravljanja in gospodarjenja s sredstvi, kar se bo izražalo preko dogovorjenih in s tem družbenim dogovorom določenih kazalcev ekonomičnosti in rentabilnosti ter produktivnosti v primerjavi z drugimi sorodnimi OZD v skupini dejavnosti. — Z ozirom na dejstvo, da so temeljne organizacije Dekorativne v letu 1979 dosegle na tem področju zelo dobre rezultate ter pričakujoč v letu 1980 ostrejše pogoje gospodarjenja mislimo, da je realno ocenjevati, da omenjeni kazalci ne bodo bistveno višji in da bo mogoče na tej osnovi le za nekaj odstotkov povečati dohodek in temu sorazmerno tudi osebne dohodke. 3. Družbeni dogovor postavlja kot pričakovano povprečno rast dohodka v gospodarstvu 22 %. Ta rast temelji na pričakovani povečani produktivnosti in ekonomičnosti, predevsem pa na tudi z resolucijo in družbenim dogovorom o cenah, pričakovani rasti cen industrijskih izdelkov, drugih proizvodov in uslug. Delovne organizacije, ki bodo dosegle to pričakovano rast, bodo lahko, če imajo povprečni bruto OD na delavca manjši od 9.800 din, povečale sredstva za OD za 1 do 3% in če imajo povprečni bruto OD nad 10.400 din, zmanjšala sredstva za OD za 1 do 5%. Za vsak odstotek razlike do 22 in nad 22 pa še povečale oziroma zmanjšale za 0,10 do 0,20%, zopet odvisno od povprečnega bruto OD na delavca. — Na osnovi te določbe ocenjujemo, da bomo morali sredstva za osebne dohodke zmanjšati, če upoštevamo po planu 8 % rast dohodka, ugotovimo razliko do 22, tj. 14 %, potem moramo znižati po prejšnjih kriterijih ugotovljeno rast osebnih dohodkov za 1,4%. Pri tem moramo vedeti, da smo s planom za leto 1980 že upoštevali pričakovano povečanje cen naših proizvodov 10%. 4. Delovne organizacije bodo lahko na osnovi izvoza ter predvsem povečane devizne realizacije tudi povečale rast sredstev za OD in sicer, če znaša odstotek devizne realizacije v skupni organizaciji: od 15 do 32 % za 2 % od 33 do 65 % za 4 % od 66 % dalje za 6 % — Dekorativna je v preteklem letu dosegla 14,6 % devizne realizacije v skupni realizaciji izdelkov. Ker po planu za leto 1980 predvidevamo 873,700.000 realizacije, bi morali za 15 % udeležbo realizirati 131,000.000 devizne realizacije. Naš plan za leto 1980 predvideva 112,500.000, torej moramo plansko postavko izvoza povečati za 15 %, da bi lahko uporabili 2 % stimulacijo pri OD. 5. Družbeni dogovor omejuje še bolj rast osebnih dohodkov za tiste delovne organizacije z izjemno visoko rastjo dohodka tako, da če rast dohodka znaša 50 % in več, smejo, osebni dohodki narasti le za polovico te rasti. Družbeni dogovor določa, da morajo vse organizacije združenega dela hkrati s sprejetjem zaključnega računa za 1. 1979 sprejeti tudi dopolnjene ter na osnovi tega družbenega dogovora usklajene dopolnitve planov za leto 1980, s katerim bodo zagotovili razmerje med sredstvi za osebne dohodke in skupno porabo ter sredstvi za akumulacijo, katerega določa resolucija in družbeni dogovor. Torej skrajni rok za sprejem teh dopolnil je 29. februar. Ko delovne organizacije sprejmejo dopolnitve planskih aktov za leto 1980, obvestijo o tem Službo družbenega knjigovodstva. Dokler delavci ne sprejmejo teh aktov, pa po določilih zvezne resolucije, točka 15/1 8. odstavek, organizacije združenega dela ne smejo povečevati osebnih dohodkov in skupne porabe nad raven osebnih dohodkov, izplačanih v novembru. Ta določba preprečuje tudi naši delovni organizaciji, da bi v mesecu januarju (izplačilo OD 15. II. 1980), povečali osebne dohodke za 10 %, kot smo s planom za leto 1980 načrtovali. Potrebno je torej na osnovi družbenega dogovora dopolniti plan za leto 1980, ugotoviti novo delitveno razmerje ter določiti na teh osnovah odstotek povečanja osebnih dohodkov, ki bo v skladu z reso,-lucijo in družbenim dogovorom. Pričakujemo, da bo ugotovljen odstotek znašal okrog 10 %, katerega bo možno v mesecu marcu obračunati za januar in februar t. 1. (Nadalj. na 6. strani) Stabilizacija— varčevanje—pri nas Smo v letu stabilizacije in varčevanja. Ti dve besedi nas spremljata na vsakem koraku, prisotni sta v vsakem dnevnem glasniku, v vseh gospodarskih TV poročilih, osnutka gospodarske stabilizacije je moto vseh gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Seveda pa ne sme ostati samo pri motu, samo pri besedah, v tem primeru bi bili priča še večji gospodarski škodi. Z določenimi ukrepi in predpisi bodo zakonodajalci prisilili družbo k varčnejšemu gospodarjenju, vendar bodo ti ukrepi in predpisi vse premalo, če se vsaka temeljna organizacija, ali vsaka druga celica, kjer delavci združujejo dela, vsak posameznik v njej, ne bo čutil dolžnega, da po svojih močeh doprinese k stabilizaciji gospodarstva. Ne bi mogli reči, da v naši delovni organizaciji niso še doslej posvečali pozornost stroškom, izkoriščanju delovnega časa, racionalnim tehnološkim postopkom, izvozni usmeritvi, zmanjševanju uvoza reprodukcijskega materiala ipd. Vendar se vprašamo, koliko smo uspeli brzdati vse večje izdatke za material, ki ni ravno nujno potreben za naše proizvode, koliko smo uspeli -boljše izkoriščati delovni čas, ko vemo, da se stalno ubadamo z nedisciplino pri delu, pri prihodih in pri odhodih z dela, z visoko odsotnostjo itd. Tudi mi imamo torej dosti slabih točk, in še itn še se moramo poglabljati v svoje -delo, da bomo zadostili splošnim, predvsem pa našim varčevalnim težnjam. Prav sedaj, ko ocenjujemo rezultate poslovanja lanskega leta in ko se soočamo s stabilizacijsko politiko letošnjega leta, je čas, da pripravimo temeljit (Nadalj. s 5. strani) Glede sredstev skupne porabe družbeni dogovor določa, da se skupna sredstva v primerjavi na leto 1979 lahko povečajo največ do 13 %. Dogovor še v zvezi s tem priporoča, naj se sredstva za regresiranje hrane in letnega oddiha hitreje povečujejo od sredstev za druge namene v skupni porabi. Z našim planom za leto 1980 naša delovna organizacija načrtuje 9 % povečanje sredstev skupne porabe, torej smo v mejah določil dogovora. varčevalni program, da posamezne akcije ovrednotimo in koncem leta tudi -ocenimo realizacijo tega programa. Vsekakor ne smemo biti deklarativni, samo konkretne naloge in zadolžitve nas bodo pripeljale do želj enega cilja. V tem programu morajo biti vsebovani vsi činitelji za boljše gospodarjenje, to pa so včasih tudi drobne zadeve, M se nam posamezne ne zdijo pomembne, pa vendar se nad njimi zamislimo, če jih strnemo skupaj. Tako je naš strokovni kader razmišljal, kaj lahko doprinese k varčevanju vsak oddelek, vsaka služba. V grobem tole: 1. Povečati izkoristek delovnega časa — z zmanjšanjem izostankov z dela — z rednim prihajanjem in odhajanjem z dela in pravilnim koriščenjem časa za malico (kar oboje bi morali doseči s vsesplošno zavestjo vseh nas — samoupravi j alcev, za tiste pa, ki samoupravljanje obračajo samo v svojo korist pa z določenimi materiali in Ukrepi) — z dobro pripravljenimi sestanki, -organizacijo določenih sestankov izven delovnega časa. 2. Boljše izkoriščati vse vrste energije — s smotrno razsvetljavo, ugašanjem luči ob malicah, če stroji ne obratujejo — z izklapljanjem motorjev, če stroji in naprave ne obratujejo — s smotrnim koriščenjem naprav, ki trošijo največ energije — širinsko razpenjalni stroji, barvarski aparati, klima naprave 3. Smotrno zaposlovanje na vseh delovnih mestih •—■ z organizacijo dela Naša naloga, ki izhaja iz tega družbenega dogovora torej je, da v najkrajšem času, najkasneje do 15. II. 1980 temeljito analiziramo pogo-je za gospodarjenje v letu 1980 ter izdelamo konkreten akcijski program, da bi dosegli čim višji dohodek, povečali izvoz ter povečali produktivnost in ekonomičnost poslovanja. Na osnovi postavljenih ciljev iz tega programa je potrebno izdelati dopolnila plana za leto 1980 in jih po samoupravnem postopku sprejeti do 28. II. 1980. — z boljšo delovno dokumentacijo — z racionalizacijo postopkov — z odpravo -odvisnih ali dvojnih evidenc oz. zbiranja podatkov 4. Dobro preventivno vzdrževanje strojev in naprav ter transportnih sredstev 5. Boljše uvesti delavce v delo ali na nove delovne naloge, spremljati njihove učinke s stališča kvalitete, kvantitete ter varnosti in izpolnjevati znanje strokovnega kadra, kar vse je tudi eden od pogojev za manjšo fluktuacijo kadrov — povečati obrate na 20 Grtinne strojih — z električnimi ustavkami na Raschel pletilnih strojih — z večjimi hitrostmi na najnovejšem Famateksu 7. Izboljšati kvaliteto dela — vseh spremljajočih služb — na vseh fazah tehnološkega postopka 8. Zmanjšati odpadke preje, Pogosto slišimo izraz stabilizacija. Kaj pomeni ta beseda? To pomeni krepitev, utrjevanje. Prav v zadnjem času slišimo, da so v temeljnih organizacijah, občinah, republiki in zvezi sprejeli vrsto dogovorov in ukrepov za krepitev našega gospodarstva. To so razni stabilizacijski programi, programi varčevanja in omejitve porabe določenih sredstev. Pogosto delavci mislimo, da bomo stabilizacijo dosegli samo z raznimi zakonskimi ukrepi, družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi, resolucijami in drugimi bolj ali manj obvezujočimi oblikami samoupravnih odločitev. Ne zavedamo se, da lahko vsak posameznik sam mnogo prispeva k skupnim prizadevanjem. Največ lahko doseže seveda z osebnim vzgledom in naporom, delno pa tudi z vplivom na druge. Ko liko je teh na videz drobnih, a vendar zelo pomembnih stvari. Poznamo star pregovor; zrno na zm-o pogača, kamen na kamen palača. Mnogo resnice je v tem starem izreku! Poglejmo naše bolniške izostanke. Prepričan sem, da je večji del delavcev, ki izostanejo z dela, resnično bolnih in da potrebujemo zdravstveno pomoč. Poznamo pa primere, ko delavec, M zaradi organizacije dela ne more koristiti dan ali dva dopusta, izjavi, da ga prihodnji dan ne bo na delo, ker bo dobil bolniški stalež. Potem ga seveda tudi dobi. Imeli smo več primerov, ko je delavec ponaredil datum na odrezke tkanin, količino blaga II. in III. kvalitete, zmanjšati ostanke pri snovanju 9. Varčevati z vsem potroš-nim materialom — pisarniški material — posoda v kuhinji ■— intenzivneje, čim več preiti na domače proizvajalce — organizirati vračanje embalaže — zaboji od surovine — odgovorno ravnanje z orodjem Ne bi želela, da izvenijo vsi ti ukrepi deklarativno, kot sem v članku že nekje omenila. Vsi smo vključeni v akcijo in vsak je dolžan opravljati svoje naloge, upoštevajoč vseh devet naštetih točk. Le tako bomo ob koncu leta zadovoljni s svojim delom in dobri poslovni rezultati ne morejo izostati. Ob tem pa bomo tudi dokazali, da smo vredni zaupanja družbe. Marjana Gregorčič potrdilu o začasni nezmožnosti za delo in si podaljšal bolniški dopust. Vsi takšni in podobni »bolniki« kradejo sredstva, ki smo jih ustvarili drugi delavci. To se pokaže v raznih oblikah. Delavca ni na delo in njegovo delo mora opraviti nekdo drug, kar pomeni, da moramo imeti večje število »rezervnih» delavcev ali da morajo drugi delati z večjim naporom in da je delo počasneje opravljeno. Tak delavec prejme tudi nadomestilo osebnega dohodka, ki ga mora do 30 dni bolniškega izostanka plačati temeljna organizacija. Ta sredstva pa so ustvarili vsi delavci in jih morajo prispevati za takšne sodelavce, ki bi radi brez lastnega truda lepo živeli na račun družbenih sredstev. Nadalje takšni »bolniki« oblegajo zdravstvene ambulante in po nepotrebnem kradejo čas zdravstvenim delavcem. Zdravniško osebje pa bi ta čas lahko posvetilo resnično bolnim ljudem, kajti večina naših zdravstvenih ustanov je preobremenjenih. Zdravstvene storitve tudi stanejo in plačujejo jih delavci, ki ustvarjajo dohodek. Še bi lahko našteval, kakšni stroški in posledice nastanejo, če nekdo neopravičeno koristi bolniški stalež: povečan napor ostalih delavcev zaradi izostanka, potrebno večje število delavcev, izplačilo nadur, plačilo nadomestila osebnega dohodka in plačilo zdravstvenih storitev. Ali ste pripravljeni delati in (Nadalj. na 7. strani) Stabilizacijska prizadevanja prispevati sredstva za takšne »bolnike«? Ali ste pripravljeni pokazati s prstom nanje? Razmislite ...! Pa poglejmo našo delovno disciplino. Na primer točen prihod na delo in odhod z dela. Zakon določa, da delamo 42 ur tedensko, s tem da je vsak delovni dan pol ure plačane in namenjene za odmor. To pomeni manj kot 40 ur dejanskega dela. Poglejmo mesečna poročila o zamudah. Ni jih mnogo, vendar je med delavci, ki zamujajo, nekaj kroničnih primerov. Mnogo večji problem so predčasni odhodi z dela. Se preden slišimo znak za konec dela na izmeni, se na dvorišče vsuje plaz delavcev. To pomeni, da je vsak delavec že precej pred koncem izmene zapustil delo, odšel v garderobo, se preoblekel in čakal na znak za konec izmene. Koliko minut in Na referendumu 10. 1. 1980 so se delavci tozdov v Ljubljani odločali o sprejemu 6 samor upravnih splošnih aktov, delavci DSSS pa za sprejem 4 samoupravnih splošnih aktov. Delavci tozda Predilnica Laško pa so na referendumu dne 15. 1. 1980 prav tako odločali o sprejemu 6 samoupravnih splošnih aktov. Vsi samoupravni akti so bili v tozdih in v DSSS sprejeti in sicer je glasovalo: — za sprejem sprememb in dopolnitev k samoupravnemu sporazumu o združevanju TO v DO Dekorativna — 72,64% (samo tozdi); — za sprejem dopolnitev k samoupravnemu sporazumu o ur je tako izgubljenih in z ničemer jih ne moremo nadomestiti. Poglejmo v našo jedilnico! Mnogo delavcev si naloži na pladenj več kruha, kot ga pojedo. Vsak dan gre v naše odpadke mnogo kilogramov kruha. Ti kosi sio samo rahlo obgrizeni, zmečkani ali politi s tekočino. Koliko stane en kilogram kruha? Premislimo tudi o tem! Razbijamo steklenice, ki jih puščamo kjerkoli. Pribora, zlasti kavnih žličk, moramo vsako leto na novo nabaviti za več milijonov starih dinarjev. Pa vendar ne vemo ali nočemo vedeti, kdo je »zbiralec«! Varčujemo lahko tudi pri energiji. Koliko luči gori po nepotrebnem. Vsakdo bi lahko ugasnil za seboj, takrat ko ne potrebuje razsvetljave. Energija pa je stalno občutno dražja. Sprehodimo se skozi naše sanitarne in garderobne prostore! Polomljena garderobna omara, razbit umivalnik, popisane stene. Ali vemo, koliko stane nova omara, nov umivalnik ali pleskanje kvadratnega metra stenske površine? Ali vemo, kdo mora plačati te stroške? Vsi, ki lepo vzdržujejo' svoje delovno okolje in morajo ustvariti sredstva, da se odpravijo posledice nekulturnega in neodgovornega ravnanja. Ali je vsakdo izmed nas sposoben, da vsak delovni dan prihrani samo star tisočak? Prav vsakdo najbrž ne, prav gotovo pa večina! Dnevno bi lahko tako prihranili več kot milijon dinarjev, kar letno znese več sto milijonov starih dinarjev. To so naše notranje rezerve. Prihraniti oziroma ustvariti sredstva pomeni, da naredimo več, bolje in ceneje. V okviru svojega dela nekdo lahko ustvari več, drugi manj. medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci združenih temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb v sestavi DO Dekorativna — 75,10%; — za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju deviz, pridobljenih z izvozom skupnega proizvoda, o združevanju pravic za nakup deviz in o pospeševanju odnosov s tujino — 75,35%; — za sprejem samoupravnega sporazuma o trajnejših odnosih, pogojih in merilih za oblikovanje cen — 73,31 % (samo tozdi); 1. Sestaviti seznam vseh zaposlenih mladink in mladincev v Dekorativni. 2. a) Organizirati pogovor članov predsedstva OO ZSMS z vsako mladinko in vsakim mladincem. Vsebina razgovora naj bo, kako aktivirati našo mladino, kakšne predloge imajo za koristne akcije v delovni organizaciji, kako se počutijo v delovni organizaciji kot mladinci in ali so pripravljeni sodelovati na področju mladinskega delovanja. b) Rešiti je treba večletni problem mladinskih izkaznic in jih podeliti vsakemu mladincu. d) Aktivirati je treba čim večje število mladincev za sodelovanje v mladinskih akcijah. 3. Pripraviti se je treba za volilno konferenco in predlagati kandidate za vodstva OO ZSMS. 4. V mesecu marcu je treba organizirati delovno akcijo v delovni organizaciji. Delovna akcija naj bi bila organizirana Zlasti organizatorji dela in strokovni kadri moramo razmišljati o naših notranjih rezervah, predlagati ukrepe in skupno dogovorjene naloge tudi izvajati. Tu je zlasti pomembno vprašanje lastne odgovornosti. Vsakdo naj bi se ob koncu dela vprašal: Ah sem vestno opravil vse svoje obveznosti? Ali bi mogoče lahko naredil bolje? Ali bi lahko, naredil varčneje? Prepričan sem, da bi na prvo vprašanje pogosto lahko odgovorili nikalno, na ostala vprašanja pa pritrdilno. Torej, kdo bo prispeval k stabilizaciji? Nihče drug, kot jaz, ti, mi vsi skupaj. Prav skupno delo in odgovornost do dela in upravljanja z družbenimi sredstvi so osnova za naš nadaljnji razvoj in napredek. Vladimir Kočevar — za sprejem pravilnika o vzpodbujanju in vrednotenju ustvarjalnosti v združenem delu — 74,61 %; — za sprejem smernic razvoja DO Dekorativna v srednjeročnem obdobju 1981—1985 — 75,26 % od celotnega števila delavcev tozdov oz. od celotnega števila delavcev tozdov in DSSS. Iz rezultatov lahko ugotovimo, da je bilo vseh šest aktov z večino glasov delavcev tozd in DSSS sprejetih. Ljudmila Klobučar za čiščenje in odstranjevanje nepotrebnega materiala po oddelkih. Delovna akcija naj bi bila izvedena v prostem dnevu (sobota ali nedelja). Zato je potrebno organizirati čim večje število mladincev ter zaprositi za pomoč vsaj enega vodstvenega delavca, ki bi bil pripravljen strokovno voditi akcijo. 5. Udeležba mladine na proslavi dneva žena in vsa pomoč organizatorju proslave. 6. Organizirati mladinski sten čas, ki naj bi bil postavljen na steni v prostoru nad jedilnico. Pridobiti je treba mladince za sodelovanje. 7. Organizirati mladince za mladinske delovne brigade in za delovne akcije. 8. Bolj se je treba povezati z občinsko konferenco ZSMS Lj ubij ana-Siška, organizirati koristna predavanja in različne nejavnosti, v katerih bi se mladina izobraževala in izpopolnjevala. Dragan Glasovanja se je udeležilo: iz tozda A 569 delavcev ali 88,08 % tozda B 303 delavci ali 86,81 % tozda C 41 delavcev ali 95,34 % DSSS 161 delavcev ali 92,00 % TOZD Predilnica 194 delavcev ali 80,49 % Referendum Predlogi za delo OO ZSMS Nesreče pri delu Če vemo, da smo v DO v preteklem letu povečali fizični obseg proizvodnje za okoli 11 % in zmanjšali število zaposlenih za 3 %, se postavi logično vprašanje, s kakšno stopnjo telesne oz. zdravstvene varnosti so naši delavci dosegli te rezultate? Kako in koliko so posamezni oddelki oz. obrati in TOZD prispevali k fizični in moralni retegniteti delavca pri delu, ki nam jo ustava z 203. in 204. členom v okviru zakonskih predpisov nalaga in zagotavlja? Osnovne podatke o nesrečah, tj. o stanju varstva pri delu v letih 1978 in 1979 lahko razberemo iz spodnje tabele: Glavni kazalci stanja oz. gibanja varstva pri delu kažejo, da sta se v zadnjem letu znatno zmanjšala pogostost in resnost nesreč pri delu in sicer pogostost od 6,6 na 6 %, resnost pa od 14,5 dni povprečno zdravljene vsake poškodbe na 12,2 dni. Število izgubljenih delovnih dni za vsakega zaposlenega v DO zaradi nesreč pri delu, kar lahko štejemo kot indeks nevarnosti, znaša 0,6 dni. Ta faktor se je ravno tako kot ostali zmanjšal. Čeprav le za 0,1 dan po zaposlenem delavcu. Torej vsi kazalci gibanja nesreč pri delu oz. stanja varstva pri delu 1979. leta kažejo ten- denco zmanjšanja nesreč in nevarnosti na delu v DO. Ob tem se postavi novo vprašanje. Ali so vse delovne enote, boljše povedano vse osebe zadolžene za izvajanje in pospeševanje varstva pri delu sporazumno enako prispevale k ustvarjanju varnejšega delovnega okolja in delovnih razmer? Izguba delovnih dni po zaposlenem delavcu zaradi nesreč pri delu (glej zadnjo kolono v tabeli I) nam ustvarja sliko o nevarnosti v delovni enoti ali skrbi odgovornih za varno delovno okolje in razmere. Po tem kriteriju je v DO najbolj nevarno delati v TOZD-C, kjer vsak zaposleni zaradi nesreče pri delu izgubi TABELA I. nesreče izgubljeno del. pogostost resnost na delu dni zaradi nesreč nesreč *C? "cy delovna enota Q a p 2 I “ ^ I ^ 3 | n 3 * < 2 "5 u ■8 “ < 1 <1> P- O "P cd dohodkovnih odnosih pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov. Na področju socialne dejavnosti bomo zlasti aktivni pri reševanju stanovanjske problematike, skrbeli za okrevanje naših delavcev v zdraviliščih in tudi gmotno pomagali našim delavcem, ki se bodo znašli v težkih razmerah. Prav tako se bomo' še nadalje trudili, da bomo dosegli dobre rezultate na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, ter izboljšali sodelovanje s krajevno skupnostjo, v kateri je naša delovna organizacija. Na kulturnem in športnem področju bomo poskrbeli za razvedrilo, rekreacijo in oddih z raznimi prireditvami, tekmovanji in letovanjem v naših prikolicah. Za uresničitev zastavljenih ciljev se bomo morali vsi zelo potruditi, da bomo še naprej tako uspešni na vseh področjih našega dela, kar je cilj nas vseh in družbe v celoti. Ivica Trček Tanjuša Neumann Jakob Novak Franc Šušteršič Marko Bricelj Prvenstvo Dekorativne v kegljanju V mesecu decembru in januarju je bilo prvenstvo Dekorativne v kegljanju. Na kegljišču Ilirije je bilo izbirno v disciplini 100 lučajev. Januarja pa je bilo finalna tekmovanje za prvih 12 moških v disciplini 200 lučajev in prvih 6 žensk v disciplini 100 lučajev. Tekmovanje je potekalo v napetem vzdušju, saj je za uvrstitev -odločal vsak podrt kegelj. Prvi trije moški in prve tri ženske so prejele diplome in medalje. Rezultati: Moški 100 lučajev »Ilirija« Keglji 1. Šinkovec Emil 411 2. Keršič Tone 407 3. Pečaver Marjan 396 4. Maraž Božo 387 5. Tomažič Janez 386 6. Vovk Silvo 384 7. Igličar Stane 381 8. Plemenič Branko 376 9. Prebil Janez 375 10. Cvetko Milan 360 11. Vilfan Marjan 359 12. Petrca Janez 357 13. Peklaj Peter 356 14. Mesner Dušan 352 15. Tendžerič Drago 317 16. Grajfoner Milan 315 Ženske 100 lučajev »Ilirija« 1. Kalin Rezka Keglji 405 2. Krasnik Olga 375 3. Soklič Marija 351 4. Naglič Milena 347 5. Truden Nada 289 6. Kristan Marinka 282 Moški 20 lučajev »Hydro Med- vode« Keglji 1. Šinkovec Emil 818 2. Pečaver Marjan 784 3. Vovk Silvo 774 4. Igličar Stane 773 5. Cvetko Milan 762 6. Maraž Božo 756 7. Keršič Tone 737 8. Timažič Janez 715 9. Peterca Janez 712 10. Prebil Janez 700 11. Peklaj Peter 686 12. Plemenič Branko 604 Ženske 100 lučajev »Hydro Medvode« Keglji 1. Kalin Rezka 374 2. Krasnik Olga 367 3. Soklič Marija 356 4. Kristanc Marinka 320 5. Naglič Milena 305 Za prvaka »Dekorativne« so se sešteli rezultati tekmovanja na kegljišču Ilirije in Hydra. Rezultati so naslednji: Moški 1. Šinkovec Emil 1229 2. Pečaver Marjan 1180 3. Vovk Silvo 1158 4. Igličar Stane 1154 5. Keršič Tone 1144 6. Maraž Božo 1143 7. Cvetko Milan 1122 8. Tomažič Janez 1101 9. Prebil Janez 1075 10. Peterca Janez 1069 11. Peklaj Peter 1042 12. Plemenič Branko 980 Zenske Keglji 1. Kalin Rezka 779 2. Krasnik Olga 742 3. Soklič Marija 707 4. Naglič Milena 652 5. Kristanc Marina 602 Na koncu vabimo vse, ki imajo veselje do kegljanja, da se udeležijo treningov in sicer: Kegljišče »Ilirija« Zgornja Šiška: ponedeljek od 19. do 22. ure. Kegljišče »Hydro« v Medvodah: vsak petek od 17. do 18. ure. Silvo Vovk Vsi ne cenimo svojega življenja Življenje je človekova največja vrednota. In kako malo nekateri varujemo svoje življenje in življenje drugih. Iz dneva v dan opazujem naše delavke in delavce, ki lahkomiselno prečkaj-o Celovško cesto- izven podhoda ali označenega prehoda. M-n-ogi, ki gredo na avtobusno postaj-o, da bi šli na avtobus, ki vozi proti centru mesta, ne gredo skozi podhod, ampak hitro stečejo preko zelenice na nasprotno stran. V zimskih dneh je vožnja z motornimi vozili nevarnejša kot v normalnih vremenskih razmerah. S polžka cesta, poledica, sneg in slabša vidljivost povzročajo, da je zav-oma pot daljša. Večina voznikov pa vo-zi hitreje kot 60 km/h, kar pomeni, da preteče precej časa od trenutka, ko je v-oznik zagledal oviro in uspel ustaviti vozilo. S svojo nepremišljenost j-o in neodgovornostjo ne ogrožajo samo svojega življenja, ampak tudi življenje drugih. Vozilo, ki naglo zavira, prične zanašati in voznik ga ne m-ore več obvladati. Tako lahko trči v pl-očnik, drog električne napeljave ali drugega pešca. V mesecih, odkar je bila urejena in odprta za promet nova Celovška cesta, se je zgodilo več smrtnih nesreč in prav vse na mestih, kjer ni prehoda ali podhoda za pešce. Med njimi je bila tudi naša delavka. Večina pa se nad tragičn-o bilanco ne zamisli, ampak ravna po svoje in si misli: »Meni se ne m-ore nič zgoditi!« Nekajkrat je stal ob Celovški cesti miličniški avto in takrat ni nihče prečkal ceste. Opazil sem več naših delavcev, ki stal- Kronika DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: TOZD »Surova tkanina« Babič Vasilije — tkalnica Zorn Vlasta — kemični laboratorij TOZD »Gotova tkanina« Bukovec Lidija — skl. got. b. Rodeš Brane — apretura Siječič Uzeir — apretura TOZD »Energetika in vzdrževanje Milanovič Rodiša — mehanična del. DSSS Božič Vlado — skl. pog. materiala Brlek Andreja — tajništvo TOZD »Predilnica« Laško Brečko Franc — predilnica 2 Brečko Hedvika —• predilnica 2 DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: TOZD »Surova tkanina« Lucevič Hajro — izjava del. Naglič Franc — hujša kršitev del. o. Zavec Angela — izjava del. Crnčec Marija — izjava del. Nika Čamil — zaporna kazen Mežnarič Katarina — izjava del. V MESECU FEBRUARJU 10 LET Poličnik Viktor Gabrijel Ivanka Okorn Justina 20 LET Cerovšek Karl Kužnik Ivanka Maček Pavla Pantar Marija Fikfak Mafalda Grujčič Marija Rudnički Gordana TOZD »Gotova tkanina« 15 LET Kozmus Rozalija Jakič Rade — izjava del. Maček Bojan — izjava del. Brestovec Bogdan — izjava del. Prosen Štefan — v JLA DSSS Stojko Milenka — hujša kršitev Piletič Darja — izjava del. Mošet Silva — upokojitev TOZD »Predilnica« Laško Homšek Olga — sporazumno 25 LET Černivec Julka Pegane Marija Kuveljič Vinka por. LJUBE-NOVIČ Kuhelj Zlata por. PAJK no hodijo preko zelenice, zakaj gredo danes skozi podhod. Vsi so mi odgovorili, da zaradi milice. Ko sem jih vprašal, če bodo zaradi hoje skozi podhod kaj zamudili, so mi vsi odgovorili, da ne. Prepričan sem, da zaradi ene minute, kolikor je daljša hoja skozi podhod, najbrž ni nihče ničesar zamudil, vendar je zavest nekaterih zelo slaba. Boji se samo kazni in modre uniforme. Ne boji pa se, da bodo mogoče svojci ostali brez žene, matere, moža, sina ... Izgleda, kot da jim je to vseeno. Ali jim je res vseeno? ... ROJSTVA Jovič Milenka — sin Simon Draga — hči Dojčinovič Zorka — sin Mavsar Alojz — sin Murič Fadil — hči Jovanovič Milenka — sin ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za prijazne poslovilne besede ter za darilo, obenem želim vsem, da bi še naprej uspešno delali. Andrej Štrukelj ZAHVALA! Ob odhodu v pokoj bi se rada zahvalila vsem sodelavkam in sodelavcem tkalnice za lepo darilo in tople besede ob slovesu. Hvala tudi za dobre želje direktorja TOZD A tov. Sobe. Posebna zahvala tov. Vi-kici in Ivanki Langovi za ves njun trud, ki sta ga imeli z mojim odhodom. Se enkrat hvala vsem, celotnemu kolektivu pa želim veliko uspehov pri delu, medsebojnega razumevanja in zadovoljstva. Silva Stalec ZAHVALA Ob smrti moje drage mame se zahvaljujem članom kolektiva za izrečena sožalja ter sindikalni organizaciji za denar namesto venca. Ljuba Semen ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame Slavke Anžiček, se iskreno zahvaljujemo za sočustvovanje in pomoč. Posebna zahvala za poslovilne besede in cvetje. Žalujoča družina Anžiček ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta se najlepše zahvaljujem vsem za izrečeno sožalje in sindikalni organizaciji za podarjeni denar, ki sem ga prejela namesto venca. Lojzka Stupar No vidite, pa sem se spet pojavil. Upam, da ne boste jezni na mene, če bom »kakšnega ošvrknil«. Zbudil sem se v dvorani nad jedilnico. Takoj, ko sem se zbudil, sem začel kašljati. Zavonjal sem močan cigaretni dim. Ravnokar je bil končan neki sestanek tozda. Ne vem zakaj v »D« ne upoštevajo priporočil, da na sestankih sedijo tudi nekadilci. Br, br, ves tako porjavel od cigaretnega dima sem jo mahnil na pot... V ženski garderobi sem zagledal nekaj delavk, kako so marljivo kadile in pile obvezno kavico. — Ura pa je bila že štiri popoldne. Pomislil sem, kaj sedaj delajo njihovi stroji? Mogoče je to eden od ukrepv stabilizacije? Mahnil sem jo naprej. Pred moško garderobo sem zagledal »parkiranih« nekaj biciklov. Spraševal sem se, kako je to mogoče. Pa sem zaslišal enega od lastnikov bicikla: »Ce oni iz pisarn lahko parkirajo svoje avtomobile pred svojimi delovnimi mesti, zakaj ne bi smel jaz parkirati bicikla pred garderobo?« Opla, opla, sem si dejal in odšel naprej. Poleg kurilnice, kjer je zloženo nekaj tisoč kilogramov soli v vrečah, sem zagledal dva nepridiprava, kako kradeta sol. Zaradi pomanjkanja soli na tržišču se hočeta tukaj okoristiti in napolniti zaloge. Toda vsi, ki so kradli sol poleg kurilnice, naj vedo, da jim bo čez nekaj mesecev zrastla golša (krof) v vratu. To ni prava jedilna sol — je industrijska. Predno sem se odrinil s tega mesta, sem pritisnil še na kljuko vrat elektrikarske delavnice. Bila so zaklenjena. Kmalu sem zvedel, da v elektrikarsko delavnico prihaja veliko takih, ki imajo zelo radi »levo roko in desni žep«. Prav je tako, če v delavnici ni nobenega elektrikarja, naj bodo zaklenjena. No in tako sem se znašel na ograji, ki meji z apreturo. Tam so odgovorni tovariši »našli« plinsko jeklenko, ki jo je nekdo hotel pretihotapiti v svoje stanovanje. Pa menda ne spet ponoči in to na dvokolesu, kakor tisti, ki je odpeljal celo balo blaga. In so ga zasačili miličniki, predvsem zaradi tega, ker ni imel luči na dvokolesu. Mislil sem, da sem se znašel v disko klubu, ko sem priplezal do prevzema blaga v šivalnici. Kasetofoni intran-sistorji so tako glasno predvajali »pank glasbo«, da je kon-trolorka morala prav »rjoveti« in vpiti številke kosov in težo blaga. Zaradi tega ni čudno, če je toliko spremnih listkov narobe napisanih in je v prodaji toliko zmede zaradi nepravilnih podatkov. Prišel sem do glavnega skladišča in vrgel pogled tja proti podhodu in avtobusni postaji, ki je poleg. Ustavil se je avtobus. Iz njega je stopilo veliko delavcev, ki so prihajali na šiht. Nekateri so odšli proti vhodu, drugi so se pa dobesedno zalučali preko ograje kakor diverzanti in si tako skrajšali pot. No, eden bi si kmalu tudi skrajšal nogo, tako nerodno je pristal na asfaltu. Sem gor čez okno pa je vse početje mirno opazoval vratar. Neki delavec iz skladišča, ki je tudi te preskoke opazoval, je pripomnil: »Zvečer po šihtu imajo večje težave, ko se vzpenjajo po ograji.« »Imajo,« je odvrnil drugi, »razen, če jim ne pomaga viličar!« Tako sem jo ubral naprej. Mimo skladišča in naprej. Na stenah skladišča sem opazil ogromno razbitih salonitnih plošč, ki služijo za opaž. Mislil sem si, kdo jih razbija? Pa sem za seboj že zagledal viličarja, kako je ruknil spet v eno salonitno ploščo. »Pa na zdravje,« sem si zamomljal. No, pa do drugič lepo pozdravljeni, pa brez zamere. Vaš Pajek informacije: m tJlH BES moummo nmhmp FEBRUAR Od 15. do 20. 2. S 15. 2. se bo vzpostavilo kritično vreme. Pri visokem tlaku se bo severni mrzel zrak začel pomikati proti zahodu. Pri sorazmerno skromnih padavinah bodo mrzli vetrovi povzročili izreden padec temperature. Noči pretežno jasne. Zaradi naglega prodora so možni viharji z zameti. Od 23. do 29. 2. V višjih legah se bo začel pomikati topel zrak od južnih predelov in se bo ustalil na velikih višinah ter polagoma otoplil zahodno Evropo. S 25. nastopi toplo vreme. MAREC Od 6. do 10. 3. Padec zračnega tlaka ter postopna oblačnost tinent. Nastajajoče šibke motnje bodo povzročile oblačnost z rahlim padcem temperature. Od 6. do 10. 3. Padec zračnega tlaka, ter postopna oblačnost in vetrovnost, bo prešel v dež ter spomladanske nevihte. Na obalah izredno nemirno vreme. Od 10. do 15. Se nadaljnje padanje zračnega tlaka bo pogojevalo viharje, ki se bodo pomikali iz Atlantika. Vetrovi iz severozahoda bodo povzročili padec temperature in zato bo dež prešel v sneženje. Po umiritvi jasne noči. Hlad bo zadržal snežno odejo do 15. III. A. J. Izdaja v 1500 izvodih DO Dekorativna, Celovška 280, n. sol. o., tel. 554-241. — Uredniški odbor: Franc Hriberšek, Angelca Rebernak, Metka Sieberer, Iztok Kavčič, Jakob Novak, Jadran Stevanovič, Barbara Zupanc, Janez Tomažič — odgovorni urednik, Mira Dobravec — urednik. — Tisk: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. I. SRS, št. 121-1/72) je glasilo oproščeno davka na promet.