SVOBODNA SLOVENIJA

Ano (Leio) XIV. (9)
No. (Štev.) 10

“ESLOVENIA LIBRE”

BUENOS AIRES.
8. MARCA (MARŽO) 1956

POLITIČNO »ELO
V IZSELJENSTVU

E!SENHOWERJEVA KANDIDATURA

“Kaj pa v tem moremo”, slišimo ugo¬
vore z vseh strani, “vojske nimamo,
danarja ne, moči nobene, vpliva ne, na¬
še mnenje nič ne velja, ves svet se ba-
vi z drugimi zadevami, ves tok gre pro¬
ti nam”. Prav imajo. Vse to je res. To¬
da, ali naj se zato vse politične emi¬
gracije obglavijo ali utope? Zamislimo
si, da ne bi bilo v zamejstvu ne politične
organizacije, ne stranke. Kako bi Slo¬
venci v begunstvu izgledali? Kaj bi mi¬
slila o nas domovina, če bi se Slovenci
sploh ne pojavljali med delavci za o-
svobojenje? In kaj bi mislil o Slovencih
svobodni svet, ki išče v begunskih poli¬
tičnih gibanjih sodelovanja?

Ni bistvo vprašanja v tem, koliko
moremo dosegati v svojih prizadevanjih
v razmerah, ki so prenasičene samih na¬
sprotovanj našim ciljem. Bistveno je to,
da tudi v teh razmerah moramo visoko
držati našo zastavo in ime politično do¬
zorelega, zavedno demokratičnega na¬
roda in v njegovem imenu vztrajno,
zvesto in nesebično kopati pot v osvo-
bojenje tudi takrat, kadar nam jo na¬
sprotja sproti zasipajo. Pri tem delu
Slovenci moramo biti, in smo lahko le
kot politično organizirana narodna be¬
gunska skupina.

Desetletje begunstva in temno med¬
narodno stanje ob desetletju je krep¬
ko potolklo vse rožičke tistim, ki so v
narodno osvobodilno politiko vnašali ka¬
ko skupinsko ali osebno sebičnost. “Na
belem konju” nihče več ne bo šel iz
begunstva domov. Prav jasno je, da e-
migracija na odločitev doma — kadar
bo narod svoboden — ne bo vplivala.
Preveč je vode preteklo, previsoko so
zrastle nove trate. V narodu doma so
novi rodovi, ki ne poznajo več ne oseb¬
nih ne skupinskih imen emigracije in
nekdanje slovenske demokracije. Ti ro¬
dovi rastejo svoje življenje in bodo od¬
ločali po svoji glavi. Za nje je emigra¬
cija le še simbol, pa vendar velik in
važen simbol: zavest imajo in upanje,
da so v svobodnem svetu naši ljudje, ki
na dom in njegovo usodo mislijo in za
njegovo osvobojenje delajo. Vse do dne¬
va osvobojenja moramo mi politično de¬
lati, ker narod doma ne more, ker je ve¬
zan, čeprav ve, da je vse odvisno od po¬
litične spremembe in to spremembo ho¬
če, si jo vroče želi, kot si želi jetnik
svobode in vpije po tistem, ki bi mu po¬
magal odpreti vrata ječe, vrata v svobo¬
do. |

In kakšna so sredstva, s katerimi mo¬
remo kolikor toliko opravljati to delo?
Vse, kar vzdržuje zavedno in živo de¬
lavno narodno skupnost v tujini, je v ta
namen potrebno in koristno. To drži.
Toda neposreden pristop v politične kro¬
ge in ustanove, da tam pripovedujemo
našo zgodbo in širimo smisel za sedanji
slovenski problem, moremo imeti le kot
politična stranka, kot organizirani slo¬
venski krščanski demokratje. V minu¬
lem letu so slovenski kršč. demokratje
nastopali in govorili v Parizu, Salzbur¬
gu, v Belgiji in Nemčiji, v Italiji in v
Čilu. To so bili zbori političnih ljudi,
takih, ki upravljajo svoje države na za-
padu, in onih, ki v begunstvu zastopa¬
jo svoje narode. Pri vseh teh prilikah,
ki so bile edine take, da si mogel pred
zborom mednarodnih politikov in držav¬
nikov govoriti o Slovencih, bi sloven¬
skega zastopnika ne bilo, če bi ne imeli
naše politične organizacije v zamejstvu.
V tak zbor je mogoče priti le kot za¬
stopnik organizirane politične skupno¬
sti. V ta namen moramo vzdrževati med
nami politično stranko s tistim imenom
in programom, ki je nesporno utrjen v
politični zgodovini slovenskega naroda.

Prav nič ne drži ugovor, da politične
stranke pomenijo v emigraciji nepotre¬
bno cepljenje sil. Nikako cepljenje ni po¬
trebno, če vsak dela po zdravi pameti
in osnovnem spoznanju, da je za vse le
eno potrebno kot prvo in osnovno: osvo¬
bojenje. Za ta cilj naj dela vsak in bo
delal najbolje in najučinkoviteje med
svojimi, s svojo organizacijo.

Dejstvo, da je v vseh narodnostnih
skupinah v emigraciji tako obupno mno¬
go prepirljivosti, je znamenje bolezni in
uspešne rasti plevela, ki ga med nami
sejejo komunisti. Če bi Tito emigracijo
Iz Jugoslavije z zlatom plačeval, ne bi
mogla služiti njegovim namenom uspe-

Eisenhower je prejšnji teden izjavil
časnikarjem, da bo ponovno kandidiral.
Republikanska in demokratska stranka
sta že pripravljali zborovanja svojih
organizacij, začenjale so se volitve de¬
legatov za kongrese obeh strank, demo¬
kratski delegati so se vedno bolj zgri¬
njali okoli Stevensonovega imena, repu¬
blikanska stranka pa je bila v zadregi,
ker Eisenhower ni mogel objaviti svoje¬
ga sklepa, dokler niso zdravniki ugoto¬
vili, ali sme tvegati še eno izvolitev.
Zdravniški pregled je bil ugoden — re¬
publikanska stranka ima kandidata, ki
bo stranki rešil vodstvo državnih poslov
in državne uprave še za nadaljna štiri
leta. *

IME JE PROGRAM

Ko so zdravniki razpravljali o tem,
ali naj Eisenhower še kandidira, so obe¬
nem tudi odločali o tem, ali naj ZDA
še naprej koraka po poti, ki jo je ubral
pred 4 leti Eisenhower s svojo vladno
ekipo. Tako, kakor je zavel veter po Ei'
senhowerjevi odločitvi, je sklepati, da
je bil nasvet zdravnikov zelo dober —
ZDA ima pred seboj novo dobo, ki je
tesno zvezana z imenom: Eisenhower.

Med republikansko stranko in Eisen-
howerjem ni bilo v preteklih letih poseb¬
no prisrčnih stikov. General je hodil svo¬
jo pot, dočim je stranka skušala pogo¬
sto preobračati vsebino in pomen njego¬
vih sklepov. Program republikanske
stranke v vsej tej dobi ni veljal mnogo
— vlada je opravila delo, ki je nosilo
pečat Eisenhowerjevega imena in nje¬
gove osebnosti. Daši je Eisenhovver imel
prvi dve leti vladanja večino v senatu
in kongresu, je v drugi dobi vladanja
republikanska stranka večino izgubila
in je poslej Eisenhovver moral še bolj
vladati tako, da so bili tudi demokrati
zadovoljni z njim.

Republikanska stranka je bila vedno
stranka ameriškega nacionalizma in v
gospodarstvu zagovornica protekcioniz¬
ma ameriške trgovine. Eisenhovver je bil
v zunanji politiki daleč od zahtev ame¬
riških nacionalističnih konservativcev.
Republikanske smeri zunanje politike ni
diktiral kalifornijski senator Knovvland;
Eisenhovver je imel ob sebi predvsem
Dullesa in Nixona. Zlasti slednji je v
stranki preprečil vse uspehe struji, ki
je skušala preokreniti ameriško zunanjo
politiko proč od Evrope in Azije. Evrop¬
ska obrambna koalicija NATO se je
ohranila in v Eisenhovverjevi dobi okre¬
pila, v Aziji pa se je ravno okoli ZDA
zbrala nova obrambna fronta SEATO,
zbor južnih azijskih držav, ki so se skup¬

no z Anglijo in ZDA odločile upreti ko¬
munističnim sunkom v tem delu sveta.

Vse to je nalagalo vladi ZDA ogrom¬
ne finančne obveze, saj je morala Ame¬
rika nositi glavne stroške za obe obram¬
bni koaliciji. Vkljub temu pa ameriško
gospodarstvo ni zašlo v tisto krizo, ki
so jo napovedovali v Sovjetski zvezi —
ameriški kapitalizem pri vsem tem ni
krvavel. Obratno se je izkazalo — prav
v teh dveh letih Eisenhovverjeve vlade
doživlja ameriško gospodarstvo konjun¬
kturo, kot je že dolga leta ni.

VOLILNE TEŽAVE

Na kocka bo pri volitvah postavljenih
več problemov. Veliko vlogo bo igral po¬
ložaj ameriškega poljedelstva, prav nič
manjšo vlogo pa tudi vprašanje “segre¬
gacije” (posebne izolacije črncev). Nad
oba problema pa bodo segla vprašanja
zunanje politike — veliko se bo odlo¬
čalo o tem, ali bodo ZDA vodile svet v
prihodnjih štirih letih v istem smislu,
kakor je to bilo pod dosedanjo vlado.

Razmerje med ZDA in sovjeti se ne
more razvozljati v nekaj tednih in zato
se to vprašanje ne bo v prvi vrsti odlo¬
čalo — vsaj na zunaj ne. Pač pa bodo
na potek volilne borbe in s tem tudi na
razmerje med Washingtonom in Mos¬
kvo odločali podrejeni problemi — in
teh je cela vrsta. V Palestini se zbira¬
jo oblaki, Izrael in Arabci bodo skušali
še pred volitvami izsiliti razčiščenje ta¬
ko, da bi v ZDA čim bolj ugodno plača¬
li pravilno razmerje sil, ki naj potem
vlada v tem delu sveta.

Dulles je te dni v Karačiju, kjer je
konferenca zunanjih ministrov bloka
SEATO. Tudi tam dvigajo glave tisti,
ki menijo, da ZDA premalo dajejo za
trdnost in svestobo tega bloka. V evrop¬
skem bloku NATO se zaradi spora oko¬
li Cipra krha položaj Anglije v Sredo¬
zemlju, Francija pa §kuša s svojo no¬
vo vlado kreniti na pot samostojnejše
zunanje politike. Novi francoski zunanji
minister Pineau je te dni govoril o
“izrednih napakah” zahodnih zavezni¬
kov, to je Amerikancev. V prvi polovici
maja pa gredo francoski državniki na
obisk v Moskvo — tudi od tam se bo
skušal izvajati pritisk, ki naj vpliva na
ameriško zunanjo politiko in s tem na
volitve.

Sprememb nikdo verjetno ne pričaku¬
je ali pa si jih tudi ne želi — le volilno
borbo skušajo izrabljati po svoje ne sa¬
mo ameriški volilci, ampak vsi drugi po
svetu. Izvolitev Eisenhowerja ni samo
ameriška zadeva — postala je zadeva
vsega sveta.

Un mensaje de salutacidm del general
Aramliucu al Papa Pfo XII

El presidente provisional de la Na-
cion general Pedro Eugenio Arambu-
ru ha dirigido al Sumo Pontifice Pio
XII un mensaje de salutacion con moti-
vo del octogesimo aniversario del na-
talicio del jefe de la iglesia Catolica y
el 17c de su exaltacion al trono ponti-
ficio. El texto ha sido impreso en un
artistko album y sera entregado al Pa¬
pa por el comandante del Regimento de
Granaderos teniente coronel Alejandro
Agustin Lanusse en caracter de emba-
jador extraordinario.

En su mensaje de salutacion el gene¬

ral Aramburu destaca tambien todos
los propositos de su gobierno y prome-
te que se gestionara tambien un con-
cordato entre la Argentina y la Iglesia
Catolica, que ahora desempena todas
las actividades en plena libertad.

El portador del conceptuoso mensaje
del presidente provisional al Papa te¬
niente coronel Lanusse partio con desti-
no a Roma en cornspana de su senora
esposa dona Ilcane Maria Bell a bordo
de un avion de Aerolineas Argentinas
en la madrugada del domingo pasado.

Poslanica generala Aramburu-j a
Papežu Piju XII.

Začasni predsednik republike general
Pedro Eugenio Arabmburu je poslal pa¬
pežu Piju XII toplo pozdravno poslani¬
co za njegovo 80 letnico rojstva in 17.
letnico kronanja. Besedilo poslanice je
natisnjeno v umetniško izdelan album,
ki ga bo izročil papežu Piju XII kot
izredni veleposlanik in opolnomočeni
minister poveljnik grenadirskega regi¬
menta podpolkovnik Aleksander Avgu¬
štin Lanusse.

V pozdravni poslanici predsednik ge¬
neral Aramburu Svetega Očeta se¬

znanja tudi z delovnim programom
vlade osvobodilne revolucije v Argenti¬
ni ter naglaša, da je namen vlade skle¬
niti tudi konkonrdat med Argentino in
Sveto Stolico. Prav tako poudarja, da
katoliška Cerkev v Argentini po zrušit¬
vi diktature uživa polno svobodo.

Nosilec predsednikove pozdravne po¬
slanice papežu podpolkovnik Lanusse
je odpotoval v Rim v nedeljo zjutraj z
letalom Aerolineas Argentinas. Na po¬
ti ga spremlja njegova gospa dona Il¬
cane Maria Bell.

IZ TEDNA V TEDEN

SPREMEMBA  V BOLIVIJI

IZVIRNO POROČILO SVOBODNI SLOVENIJI

V zadnju času so se tukaj izvršile ve¬
like izpremembe. Podržavljeni rudniki
kositra so imeli zelo majhno proizvod¬
njo. Vlada je napravila več poizkusov,
da bi proizvodnjo povečala. Vsi ti poiz¬
kusi pa so ostali skoraj brez uspeha. Se¬
daj je vlada podvzela bolj energične ko¬
rake. Dne 28. januarja t. 1. je minister
za rudnike in petrolej izdal okrožnico,
naslovljeno na podjetja in delavske sin¬
dikate, v kateri stoji, da se bo odslej
bolivijska rudniška korporacija (to je
naslov podržavljenih rudnikov) uprav¬
ljala na način kot se upravljajo privat¬
na podjetja, ne da bi se mogle v delo pod¬
jetja mešati politične in sindikalne sile
in da bi se uganjala kaka demagogija.
Ravnatelj rudnika prevzame vso odgo¬
vornost za produkcijo in stopi v direkt¬
ni stik z zastopniki delavstva, ki se pa
morajo pri svojem delu ravnati natan¬
čno po zakonitih določilih. Ravnatelji in
inženirji odločajo o delu in tudi o preme¬
ščanju c|elavstva z ozirom na potrebe
posameznih rudnikov.

Vodstvo podržavljenih rudnikov se je

šneje, kot služi s svojo prepirljivostjo.
In vsi prepiri so končno prepiri o delitvi
medvedove kože, ko je zverina še živa
in krepka. Plečnik je dal v kamen vkle¬
sati: Molimo za zdravo pamet.

To so v glavnem misli, ki jih je za ja¬
nuarsko številko “Domoljuba”, vestnika
Slovenske ljudske stranke, napisal dr.
Miha Krek, načelnik SLS.

ministru za rudnike in petrolej zahvali¬
lo za izdano okrožnico, češ, da bodo
rudniki s tem, da bodo zopet dobili svo¬
jo avtonomijo, in da bodo delali po na¬
čelih privatnega gospodarstva, pa v so¬
glasju z delavskimi potrebami, postali
aktivni.

Če pomislimo, da je bilo glavno geslo
revolucije v letu 1952 podržavljenje rud¬
nikov kositra, v katerih so domači in
inozemski kapitalisti naravnost nečlove¬
ško izmozgavali domače delavstvo, po¬
tem bomo razumeli pomembnost gornje¬
ga odloka. Kakor druge države, tako je
sedaj tudi Bolivija za eno izkušnjo bo¬
gatejša, da namreč socializacija produk¬
cijskih činiteljev ni vedno dobro in pri¬
poročljivo sredstvo za ureditJv gospo¬
darskih in socialnih vprašanj. Severna
Amerika ne izvaja nobenih socializa¬
cij, pa je najmočnejša gospodarska si¬
la na svetu in njeni delavci imajo naj¬
višji življenski standart. Izmozgavanje
delavcev je mogoče preprečiti tudi z
drugimi sredstvi (dobra socialna zašči¬
ta, zavarovanja, kontrola podjetij in
dr.) in ne samo s socializacijo, ki ubija
privatno iniciativo in uvaja birokracijo
v gospodarstvo. Seveda obstojajo vča¬
sih primeri, ko je socializacija (elek¬
trarn, plinarn, vodovodov in pod.) nuj¬
no potrebna. Toda takih izjemnih pri¬
merov (o katerih govori tudi Quadra-
gesimo anno) ne smemo posploševati.

Opazoval bom, kako se bodo odslej
razvijale gospodarske in socialne raz¬
mere v Boliviji in Vam bom še poročal
o tem. I.H.

USA: Dulles je na tiskovni konferen¬
ci izjavil, da izjave sovjetskih vodij na
kongresu kom. stranke v Moskvi o mi¬
roljubni politiki ZSSR pomenijo, da “se
je končala ena doba v zgodovini sovjet¬
ske Rusije in se pričenja druga. “Po
njegovem mnenju je k temu mnogo pri¬
pomoglo odločno zadržanje zapadnih za¬
veznikov napram sovjetskim grožnjam
in pritiskom v povojnih letih. — Eisen¬
hovver je objavil, da bo ponovno kandi¬
diral za predsednika USA. — Dulles je
odletel na obisk desetih južnoazijskih
držav, da bi dokazal, da je USA in ne
ZSSR prijateljica azijskih narodov. O-
biskal bo Pakistan, Indijo, Cejlon, In¬
donezijo, Siam, Južni Vietnam, Filipine,
Formozo, Južno Korejo in Japonsko.
V Karačiju se bo udeležil tudi konferen¬
ce SEATO, ki se je pričela 6. t. m.

URUGUAY: Na mesto predsednika
vladnega sveta je sedaj prišel Alberto
Zubiria, 54 let star advokat, član ome¬
njenega sveta. Dosedanjemu predsed¬
niku Berresu je potekla predsedniška
doba.

ANGLIJA: Britanska in ameriška vla¬
da sta sklenili, da se bosta takoj vmeša¬
li v vojno, ki bi izbruhnila na Bližnjem
vzhodu, z namenom, da se čim prej kon¬
ča ali - pa da vsaj preprečita njeno raz¬
širitev. — Na britanskih otokih imajo
vse pripravljeno za evakuacijo prebival¬
stva v slučaju izbruha nove vojne. Neki
poslanec je na ta poročila vprašal, kam
nameravajo evakuirati prebivalstvo, ko
je znano, da že samo ena hidrogenska
bomba, odvržena n. pr. na Liverpool,
pomeni razdejanje po vsej Angliji. Na
vprašanje poslancu niso odgovorili.

ITALIJA: V Rimu se je uprl vrhov¬
nemu vodstvu KP del članstva italijan¬
ske KP, ki so sklicali svoj kongres in
zahtevajo “vrnitev na linijo Marxa in
Lenina”. Togliatti in Scoccimaro se tre¬
nutno mudita v Moskvi, kjer sta se ude¬
ležila partijskega kongresa.

JORDAN: 20 letni kralj Husein je
odstavil vrhovnega poveljnika arabske
legije brit. grala Johna Glubb Pašo in
imenoval na položaj arabskega genera¬
la Radi Unhaba. Odstavitev grala Glub-
ba je posledica naraščajočega odpora
arabskega sveta proti britanski nadvla¬
di na Bližnjem vzhodu. Anglija je z 8
milijoni funtov šterlingov letno vdrže-
val arabsko legijo, ki predstavlja naj¬
močnejšo in najboljše organizirano vo¬
jaško enoto na Bližnjem vzhodu. Britan¬
ska vlada je s svoje strani odpoklicala
15 britanskih častnikov, ki so služili v
arabski legiji.

PERZIJA: Vlada je dala aretirati so¬
vjetskega vojnega atašeja v Teheranu
majorja Kuznecova, v trenutku, ko je
sprejemal od nekega perzijskega čast¬
nika tajne vojaške dokumente. Vlada je
nato majorja izročila poslaništvu in za¬
htevala njegov takojšen odpoklic.

IZRAEL: Med Sirijo in Izraelom je
prišlo do novih vojaških spopadov ter je
bilo na obeh straneh več žrtev. Sociali¬
stična internacionala s sedežem v Zii«
richu v Švici je pozvala vse socialiste,
naj priskočijo Izraelu na pomoč. Ame¬
riška vlada se doslej ni hotela izjaviti
ne pozitivno ne negativno na izraelske
zahteve po pomoči v orožju.

ZSSR: Francoski preds. Mollet in
zun. minister Pineau bosta odšla na o-
bisk v Moskvo 14. maja t. 1.

NOVA NESREČA NAR EVROPO

Vsa Evropa je bila več kot tri tedne
v objemu najhujšega mraza, ki ga v ne¬
katerih državah ne pomnijo od leta 1845
dalje. Škoda, ki jo je mraz s snežnimi
viharji in zameti povzročil v posamez¬
nih državah je ogromna. Tako sodije, da
je v Franciji povzročil mraz škode na
posevkih, v vinogradih ter v sadjarstvu
okoli 200 milijonov frankov. V Španiji je
uničenih okoli en milijon ton pomaranč,
v Italiji pa je škoda- ocenjena na 100 mi¬
lijard lir.

Točno višine škode zaradi mraza v Ev¬
ropi pa sedaj še ni mogoče ugotoviti. Go¬
tovo je samo to, da je ogromna. Agen¬
cija Associated Press jo ceni na več kot
dve miliardi. Zaradi mraza je izgubilo
življenje okoli 1.000 ljudi.

Zaradi silnega mraza je zverjad s pla¬
ninskih predelov pritisnila v doline. Po¬
nekod so se cele trope volkov priklatile
celo v vasi. 50 km od Rima so sestrada¬
ni volkovi raztrgali nekega poštarja.

V zadnjem tednu je mraz v Evropi po¬
pustil. Sedaj je nastopila nova nevar¬
nost. Sneg se je začel hitro topiti ter so
se začele razlivati reke. Iz raznih držav
že poročajo o velikih poplavah. Poveču¬
jejo jih še velike ledene plošče, ki jih

naraslo vodovje vali naprej. Te plošče
so bile n. pr. v Moravi v Srbiji tako ve¬
like, da so zajezile strugo. Na pomoč je
moralo priti vojaštvo ter je s topovski¬
mi granatami raztrelilo nagrmadeni led.

V vseh državah, kjer ima NATO svoja
vojsko je ista v stalni pripravljenosti za¬
radi nevarnosti poplav.

Vsled mraza je močno trpelo prebival¬
stvo v najjužnejših delih Evrope, ki na
mraz ni navajeno. Zato so iz Nemčije
pošiljali v te kraje volnene deke, ame¬
riška prevozna letala pa so iz Nemčije
vozila v Italijo živila ter razno blago.

Na Eisenhowerjevo odredbo so Ame-
rikanci pošiljali svojo odvišno hrano tu¬
di v Španijo, Jugoslavijo, Grčijo in Tur¬
čijo.

Nesrečo, ki je zadela prebivalstvo v
Italiji, so skušali zopet izkoristiti komu¬
nisti. V raznih mestih so hujskali mno¬
žice proti oblastem. Tako so nahujska¬
ne množice v mestu Foggia hotele za¬
sesti mestno hišo ter prefekturo. Nasto¬
piti je morala policija ter je s solznimi
bombami razpodila demonstrante. Polici¬
ja je aretirala 30 demonstrantov. Z-a vse
so ugotovili, da so pristaši komunistične
stranke.

Stran 2.

SVOBOMA  SLOVENIJA

Buenos Aires, 8. III. 1956

Iz seje predsedstva Narodne¬
ga odbora za Slovenijo

Proslava SO-letnice častite matere Terezije Hanželič,
generalne prednice Slovenskih šolskih sester

17. januarja 1956 je bila seja pred¬
sedstva Narodnega Odbora za Sloveni¬
jo. Sklenjeno je bilo, da se bodo v bodo¬
če sestajali člani N. O., ki bivajo v New
Yorku in Wasbingtonu k sejam redno
na vsake tri mesece.

V razpravi o stanju v domovini je bi¬
lo soglasno ugotovljeno, da demokratič¬
ni Slovenci odobravajo delo Narodnega
Odbora in s simpatijami spremljajo nje¬
gove nastope. Zlasti je razveseljivo dej¬
stvo, da slovenska mladina odločno od¬
klanja komunistično diktaturo.

Podrobni pregled stanja med našimi
narodnimi manjšinami je pokazal, da je
najhujši pritisk na Beneške Slovence.
Žal so se uresničila težka predvideva¬
nja glede Slovencev v Trstu, odkar je v
veljavi Londonski Memorandum z dne
5. oktobra 1955.

Predsedstvo je sprejelo poročilo Dr.
Kreka o izročitvi spomenice zunanjemu
tajništvu Ameriških Združenih Držav.
V spomenici je izražena zahteva po svo¬
bodnih volitvah v Jugoslaviji, obrazlo¬
ženo sedanje politično stanje in uteme¬
ljena potreba po mednarodnem nadzor¬
stvu volitev. Spomenica je bila predlo¬
žena v istem čašu, ko so zastopniki na¬
rodov iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki
zborujejo v “Assembly of Captive Na-
tions” sprejeli in vložili svojo skupno
spomenico z bistveno isto vsebino. Po¬
leg Narodnega odbora za Slovenije so
podpisali spomenico še: Hrvatsko na¬
rodno predstavništvo, Srbski Centralni
Odbor in Srbska kmetska stranka.

Pripominjamo, da je NO že pred pol¬
drugim letom nastopil s predlogom, da
je treba v okviru mednarodnih pogajanj
postaviti zahtevo po svobodnih volitvah
na osnovi obveznosti, ki jih je Sovjet¬
ska Zveza podpisala v Jalti.

Ob priliki izročitve spomenice so Kon¬
stantin Fotič, Dr. Gavrilovič, Dr. Ma¬
ček in Dr. Krek tudi popisali skrajno
težko stanje za politične begunce iz Ju¬
goslavije v Italiji in -Avstriji, protesti¬
rali proti nasilnemu vračanju in prosili
za posredovanje Ameriških Združenih
Držav pri pristojnih mednarodnih u-
stanovah.

Narodni Odbor je v minulih mesecih
Izkoristil vse mogoče prilike in možno¬
sti, da je opozarjal na nečloveško vra¬
čanje beguncev in povzročil posredova¬
nja pri vladah zapadnoevropskih držav,
pri vodstvih političnih strank in prote¬
ste ob priliki mednarodnih zborovanj v
zapadni Evropi. Zahvaljujemo se vsem,
ki so ta prizadevanja podprli. Delo za
zaščito naših političnih beguncev bomo
vztrajno nadaljevali.

NO pri tej priliki povdarja, da sma¬
tra, da moramo emigracijske skupine iz
Jugoslavije, tako srbske, hrvatske kot
slovenske, osredotočiti svoje napore in
prizadevanja za zrušitev in odstranitev
komunistične diktature. Druga vpra¬
šanja naj se umaknejo tej prvi in glavni
nalogi. Medsebojni prepiri, napadi za¬
radi napak v preteklosti ali zaradi ci¬
ljev v bodočnosti koristijo le komuni¬
stičnemu režimu. Mednarodno stanje in
skrajna stiska v domovini tirjata, da v
vseh drugih zadevah zavlada med na¬
mi TREUGA DEI, da nas vodi vzajem¬
nost in medsebojno spoštovanje, da bi
vse svoje sile posvetili osvoboditvi, u-
veljavljanju osnovnih človeških, poli¬
tičnih in državljanskih svoboščin.

Predsedstvo NO je v načelu sprejelo
predlog o osnovanju Slovenskega Na¬
rodnega Sveta. V razpravi je več na¬
črtov o delokrogu, organizaciji in funk¬
ciji tega širšega predstavništva, ki naj
bo novo sredstvo ožje povezanosti na¬
še politične emigracije in njenega dela.
Moramo pa ugotoviti, da bi bilo treba

premagati veliko organizatoričnih težav
in da finančne osnove za delovanje ta¬
ke organizacije še ni.

(Slovenska oddaja vatikanskega radia 21. februarja 1956.)

Po hudem snežnem metežu je napo¬
čilo zadnjo nedeljo lepo zimsko jutro.
Po poledenelih cestah so že v zgodnjih
jutranjih urah hiteli z vseh strani Slo¬
venci, ki bivajo v. Rimu, v malo sloven¬
sko kapelico šolskih sester, katera je bi¬
la ta dan še posebej praznično okraše¬
na. Vsak, kdor je le mogel, je prihitel,
da bi bil tudi on navzoč pri slovesni pro¬
slavi 80 letnice generalne prednice šol¬
skih sester častite matere Terezije Han¬
želič. Prišli so vsi slovenski cerkveni
predstavniki v Rimu, redovniki, svetni
duhovniki in vsa redovna družina, ki jo
v Rimu vodi slavljenka. V velikem šte¬
vilu so prišli k cerkveni proslavi tudi
številni Slovenci - laiki. Slovesno sveto
mašo je daroval prevzvišeni nadškof dr.
Alojzij Fogar. V svojem govoru je z nje¬
mu lastnimi besedami povdaril delo in
žrtve, ki jih je slavljenka doprinesla
skozi dolgih 80 let svojega življenja, od
teh 57 let redovnega življenja in nad
20 let vodstva kongregacije šolskih se¬
ster. Koliko dela, koliko skrbi, koliko
žrtev, koliko samozatajevanja, koliko
molitve, koliko božjega blagoslova!
Slavljenka je s svojo materinsko Ijubez-

zvišeni molil zahvalno molitev in pode¬
lil blagoslov z Najsvetejšim. Slavljenka
pa je, kot vedno, ves čas med sv. mašo
skromno klečala na svojem prostoru v
ozadju kapelice. Po cerkvenem obredu
so vsi navzoči slavljenki čestitali ter ji
želeli še mnogo let plodonosnega dela.

Popoldne pa se je po slovesnih petih
litanijah vršila v čast slavljenki akade¬
mija. V primerno okrašeni dvorani pro¬
storov Slovenskega socialnega odbora se
je zbrala skoro vsa slovenska kolonija
v Rimu. Po uvodnih besedah č. g. dr.
Robiča, upravitelja hiše, so sledila vošči¬
la: malega Rusovega Matejčka, ki je
nastopil v imenu slovenskih otrok ter
se častiti materi z ljubko pesmico, kate¬
ra je prikazovala njen rojstni kraj, nje¬
no razumnost ter njeno dobro in žlahtno
materinsko srce, zahvalil za vse, kar je
v teku svojega življenja nudila sloven¬
ski mladini. Kot zunanji znak te hvalež¬
nosti ji je podaril šopek rdečih nagelj¬
nov, ovit v slovenski trak. Nato je slav¬
ljenki s prigodniško pesmico, ki je bila
posebej za to priliko zložena (č. g. Stan¬
ko Janežič) čestitala gdč. Pepca Le¬
skovec kot zastopnica Slovenskega dekli¬
škega krožka v Rimu in ji pravtako po¬

Č. Mati neposredno po proslavi. Stoji med p. Prešernom in nadškofom
Msgrom dr. Fogarjem (sedi desno poleg nje). Zahvaljuje se in pripo¬
roča v molitev. Na desni strani slike č. g. dr. Pavel Robič.

nijo zvesto vzgajala nove članice reda,
da so tudi one po njenem vzgledu vse
delo in trpljenje darovale svojemu Ne¬
beškemu Ženinu. Nobeno trpljenje ni
strlo slavljenke. Ko so Maribor in Slove¬
nijo zajeli vojni dogodki, je tudi časti¬
ta mati Terezija nastopila pot begunke
ter s svojimi sestrami prišla v Rim. Tu¬
di ta bolečina ji ni vzela poguma. Brez
vsakih sredstev, samo v zaupanju v
Boga in s pomočjo dobrih ljudi je priče¬
la graditi znova. Danes so njena nova
materina redovna hiša v Rimu ter sestr¬
ske hiše v okolici Rima in številne dru¬
ge, ki jih je ustanovila po svetu, najlep-
ši dokaz njenega truda in božjega bla¬
goslova, ki jo je spremljal pri njenem
delu. Pa ne samo to. Sama brez sred¬
stev, sama begunka je od prvega dne¬
va, ko je prispela v Rim, pomagala be¬
guncem, kjer koli je mogla. Ni begun¬
ca, ki bi ga ne bila sprejela in mu mate¬
rinsko ne pomagala. Slavljenka zasluži
po pravici ime matere slovenskih begun¬
cev. — Prevzvišeni nadškof je ob koncu
govora prečital brzojavko Svetega Oče¬
ta, v kateri papež -z vznešenimi beseda¬
mi omenja zaslužno delo častite gene¬
ralne prednice ter ji podeljuje poseben
apostolski blagoslov. — Gospod nadškof
je končal svoj govor z zahvalo slavljen¬
ki za vse, kar je v teku svojega dolgega
življenja dobrega storila, in z željo, da
bi jo božji blagoslov spremljal in ohra¬
njal še mnogo let.

Po sv. maši, med katero je ubrano
prepeval slovenski pevski zbor, je Prev-

darila šopek rož. Za tem se je slavljen¬
ki s kratkim vznešenim govorom zahva¬
lil g. magister Žabkar v imenu vseh
beguncev za vso pomoč in podporo, ki jo
je nudila slovenskim brezdomcem v tu¬
jini. — Moški pevski zbor, ki je že za
uvod zapel “Slovenec sem”, je za čestit¬
kami podal venček “Nebo žari.” — Za
tem je slavnostni govornik č. g. Dolinar
v globoko zajetem in izčrpnem govoru
podal življenjsko pot častite matere ter
razvoj Kongregacije slovenskih šolskih
sester od prvih početkov do današnjih
dni. Slovenska dijakinja v Rimu Metka
Košakova je nato občuteno deklamirala
pesem “Srečanje” matere Elizabete o
presv. Evharistiji ter s tem povdarila
vir, iz katerega je slavljenka črpala
moč, da je mogla vzdržati težo velikega
bremena, šopek snežnobelih tulipanov,
ki ji ga je podarila, je ponazarjal smisel
podane deklamacije. — Moški pevski
zbor je zaključil prisrčno slovesnost s
pesmijo “Triglav moj dom.” Ob zaključ¬
ku se je javila k besedi slavljenka sa¬
ma, ter se z iskrenimi besedami vsem
navzočim zahvalila za izražene čestitke.
Slovesno akademijo so pačastili s svo¬
jo navzočnostjo prevzvišeni g. nadškof
dr. Alojzij Fogar in vsi slovenski cer¬
kveni predstavniki v Rimu.

Čestitkam se pridružujemo tudi mi.
Ko se slavljenki zahvaljujemo za vse
veliko delo, ki ga je izvršila v čast Bo¬
gu ter v dobro svojemu redu in vsem
Slovencem, prosimo Boga, da nam jo
še mnogo let ohrani!

Mohorjeve knjige za leto 1956

Narodni Odbor izraža svoje občudo¬
vanje nad velikim kulturnim delom na¬
še emigracije v Argentini.

Seja je z odobravanjem sprejela poro¬
čilo dr. Vošnjaka o osnovanju Vzhodno¬
evropskega odbora za proslavo stoletni¬
ce rojstva Woodrowa Wilsona. Priča¬
kujemo, da bo tudi slovenska emigraci¬
ja sodelovala pri proslavah, ki bodo po¬
svečene temu velikemu ameriškemu
predsedniku, ki mu naš narod ohranja
trajno hvaležnost.

Dali smo izraza zadoščenju in hva¬
ležnosti, s katero je naša emigracija
sprejela odločen nastop predsednika
Združenih ameriških delavskih zvez
George Meany-ja, ki je v imenu ameri¬
škega delavstva načelno in brezpogojno
obsodil in odklonil komunizem in pose¬
bej še titistično obliko komunistične
diktature.

S posebnim veseljem pozdravljamo

Mohorjeva družba v Celovcu na Ko¬
roškem, prava naslednica bratovščine
družbe svetega Mohorja za izdajanje
dobrih knjig, ki jo je v Celovcu pred
sto leti ustanovil škof Slomšek, je za

zadnje izjave predsednika in drugih vo¬
dilnih ljudi v vladi Združenih Ameri¬
ških Držav, ki so znova poudarili, da ta
največja sila na svetu ne bo nikdar pri¬
znala sedanjega stanja v Srednji in
Vzhodni Evropi in bo podpirala giba¬
nja in napore podjarmljenih narodov,

Na splošno z zadoščenjem ugotavlja¬
mo, da zapadne sile očitneje kažejo
svoje nezaupanje napram Titu in nje¬
govi vladi in da ogromna večina našega
naroda tudi po desetih letih totalitarne¬
ga pritiska nezlomljivo vztraja v taboru
demokracije.

Miha Krek Bogumil Vošnjak

predsednik. podpredsednik.

leto 195fr izdala 8 knjig, 6 rednih in 2
izredni, za skupno ceno 109 pesov. Lah¬
ko pa se kupujejo tudi posamezno za
ceno, ki jo bomo navedli pri vsaki po¬
sebej, pri poverjeništvu za Argentino,
č. g. Oreharju, Victor Martinez št. 50.
Buenos Aires.

1. knjiga je seveda tradicionalni KO¬
LEDAR (st. 160) še s starimi Pengovo-
vimi okraski k dnevom, kar potrjuje
zvezo s preteklostjo. Predvsem je po¬
svečen problemom Tržaškega in Koro¬
ške in njinim lepotam (tržaška slo¬
venska obala, Koroški razgledi), krat¬
kim člankom in seveda leposlovju. Na
r.ekaj člankov posebej opozarjamo: v

leposlovju na Beličičevo Gmajno, v na¬
rodopisju na dr. Zablotnikove Ljudske
šege in navade, ter zlasti na rodbinska
imena v Beneški Sloveniji; v kulturni
1  kroniki na prof. Peterlinov Pregled 10
| letnega prosvetnega dela na Tržaškem;

v splošnem ljudsko prosvetnem pa na
dr. Velikonjev članek o nafti in Jevni-
karjev o kulturnih jubilejih. To je sa¬
mo nekaj opozoril na bogate prispevke
iz tržaško - goriško - severno amerikan-
skega kulturnoustvarjalnega kroga, ki
je v največjo pomoč celovški Mohorje¬
vi družbi. Za prihodnje leto razpisuje
Družba v Koledarju nagrado 2000 šilin¬
gov za Večerniško povest (120 tiskanih
strani), ki naj se pošlje tajništvu do
15. maja 1956. Cena Koledarju 12 pesov.

2. knjiga so tradicionalne Večer¬
nice,  povest VELIKA RIDA, ki jo
je napisal pisatelj Karel  M a u ■
ser  v Clevelandu in jo “poklanja ko¬
roškim ljudem, njim, ki še iz starega
žive, ki jim je domača beseda kot kruh
in sol.” Je to koroška novela z moč¬
nim koroškim dialektičnim besednim
zakladom (dodan je slovarček) z lokalno
ziljsko pobarvanostjo. Prijetna Mauser-
jeva povestiea (126 strani) z njegovim
starim motivom, da samo kopičenje
grunta h gruntu ne prinaša srečnega
zakona; tega more ustvariti le nesebič¬
na ljubezen. Toda ta motiv, postavljen
že v vojni čas na Koroško, je zdaj Mau-
ser razširil z novim: nov zakon vdov¬
ca z otroki naj ne sklepa le individua¬
listična erotična strast moža, temveč
predvsem ozir do otrok iz prvega zako¬
na, ki terjajo novo — mater. Podobi
Barbare, služkinje na Račnikovini, ki
postane gospodinja Motam zaradi
o t r o k , ki jih je pomagala vzgajati
z ljubeznijo po smrti matere Mojce,
in lik te zadnje, sta pisani s pravo Mau-
sersko toploto idealističnih oseb, ki mu
rasto večinoma iz — uboštva. V celoti
je ena boljših Mauserjevih novel z gra¬
divom , ki bi terjalo (vojna!) obdelavo
v romanu ne samo v bežnem skiciranju.
Naj se Mauser loti široko epičnega de¬
la, ki mu je v krvi, in bi ga zmogel. Ce¬
na 11 pesov.

3. knjiga je zbirka črtic, kramljanj,
feljtonov ali kakor hočete pisatelja p.
Bernarda Ambrožiča DOMISLICE (str.
118), ki so pač najboljši naslov za to
drobnjav, izišlo pred leti v ameriški
frančiškanski reviji Ave Maria, kateri
je bil urednik. Kot je videti iz teksta, je
p. Bernard številke te revije polnil po
“službeni dolžnosti” z literarnimi “do¬
misleki”, mesečnimi feljtoni v literarni
obliki, ki jih zdaj izbrane in z novimi
pomnožene — izdaja v zbirki. In kakor
smo o lanski njegovi večerniški povesti
o Slomšku zapisali, da je dobro pisana,
tako- tudi o teh Domislicah vzdržujemo
mnenje, da je p. Bernard izviren in du¬
hovit kozer, da so nekatere teh domi¬
slic naravnost dobre literarne črtice, če¬
prav so skoraj vse pisane z duhovniške¬
ga vzgojnega stališča. So pisane nazor¬
no, krepko, včasih prav nič zaostajajoče
za Finžgarjevimi mladostnimi spomini
(na pr. Hlapčom, Jure Salutare, Zgreše¬
ni poklici i t.d), ali Meškovim kramlja¬
njem (človek je šel na sprehod i t. d.).
Vplivajo te domislice kot literarni vlož¬
ki v baročnih pridigah: kljub izraziti
tendenci imajo svojo čisto literarno
vrednost. Podobno kot Hribarjeve zgod¬
be s Koroškega (Duh. življenje). Ob bra¬
nju te zbirke mi je neprestano hodila na
misel potreba po zbirki feljtonov Jaka
Debevca, kot jih je pisal po lovskih re¬
vijah in v Ameriški domovini, kako za¬
nimiva mohorska knjiga, ki bi imela ve¬
ljavo in mik tudi za Amerikance in bi
imela vrednost ne samo za folkloro,
temveč tudi za razvoj literarnega “pod-
listkarstva” kot žanra v naši literaturi
sploh. Cena 11 pesov.

4. knjiga je zgolovinski spis Franca
Erjavca KOROŠKI SLOVENCI, I. del,
str. 191. Zelo tehten spis, ki predstav¬
lja nadaljevanje takih zgodovinskih iz¬
daj Mohorjeve družbe, kakor je bila
Grudnova in Malova Zgodovina sloven¬
skega naroda. Erjavec se je tokrat o-
mejil na poljudno znanstveno obdelano
monografijo o zgodovini koroških Slo¬
vencev, kar je gotovo najprimernejša
knjiga za koroško Mohorjevo družbo. I.
del obdeluje srednji vek, se pravi čas od
naselitve do leta 1500. Erjavec pribija
odločno temelj svoji razpravi: Koroška
ni bila trajno nemška dežela, čeprav je
pred Sloveni bila za par desetletij delno
zasedana po germanskih plemerih
(Vzhodni Gotje), temveč je bila zibelka
slovenske državnosti, najdemokratičnej-
še svoj čas v Evropi (ustoličenje), po¬
zneje v srednjem veku pa delno germa¬
nizirana po fevdalni in cerkveni gospcd-
ski nemškega rodu. Daši Erjavec ne o-
menja virov, je videti, da je uspešno
vporabljal na,(novejša dognanja prof.
Kosa, ni pa še imel monografije mlaj¬
šega Grafenauerja o Ustoličenju, kar
bi mu verjetno dalo še marsikako poan¬
to. (Primerjaj Maroltov članek Verska
vsebina ustoličenja koroških vojvod.,
Duhovno življ. marec 1956). Vsekakor:

(Nadaljevanje na 3. strani)

ARGENTINA

Gral. Lonardi, biv. predsednik re¬
publike in šef zmagovite septembrske
revolucije v Argentini, se je prejšnji
petek vrnil iz Washingtona v Bs. Ai¬
res. Na letališču na Ezeizi so ga v
imenu predsednika grala Aramburuja
pozdravili njegovi trije pobočniki, vi¬
šji častniki treh vrst argent. oboro¬
ženih sil, sodelavci v njegovi vladi ter
veliko ljudi. Let. minister Krause je
gralu Lonardiju ponudil posebno le¬
talo, ki naj bi ga prepeljalo z letali¬
šča na Ezeizi v mesto. Za to uslugo se
je pa gral. Lonardi zahvalil in se je
odpeljal v mesto z avtomobilom. Med
tem se je zbrala množica ljudi tudi
pred Lonardijevim stanovanjem v me¬
stu ter mu je ob prihodu priredila to¬
ple ovacije. Kot smo že poročali, se
je gral Lonardi v Washingtonu pod¬
vrgel operaciji .zaradi visokega pri¬
tiska krvi. Zdravje se mu je zboljšalo,
vendar so mu zdravniki za določen
čas predpisali še popolno mirovanje.
Zato se je gral. Lonardi v nedeljo od¬
peljal na deželo, kjer bo nadaljeval
zdravljenje. Zaradi večjega miru,
kraja njegovega bivanja v provinci
Bs. Aires niso objavili. Ameriški
zdravniki po časopisnih poročilih za
operacijo in zdravljenje grala Lonar-
dija niso hoteli sprejeti nobenega ho¬
norarja, ker da so s tem hoteli izka¬
zati čast in spoštovanje možu, ki ima
velike zasluge za obnovo demokracije
in svobode v Argentini.

Vlada je izdala odredbo, s katero je
pristanišči Rosario in Santa Fe ob re¬
ki Parana proglasila za prekomorski
pristanišči.

Vlada je na zadnji seji sprejela
vrsto važnih dekretov. Tako dekret o
prepovedi urorabljanja znakov, foto¬
grafij in drugih simbolov biv. pero-
nistične stranke za ideološko in polit,
propagando. Z drugim dekretom je
vlada razveljavila tisto določilo v za¬
konu, ki ga je izdala Peronova vlada
o razvezi zakonske zveze, po katerem
se je ločena oseba lahko nanovo po¬
ročila. Razveljavitev tega določila ve¬
lja vse dotlej, dokler vlada vprašanja
razveze zakona ne bo dokončno uredi¬
la. Tretji dekret prepoveduje funk¬
cionarjem biv. režima, da bi mogli bi¬
ti izvoljeni na položaje in vodilna me¬
sta v javni upravi. Ta dekret zadeva
biv. ministre in drž. tajnike, biv. zvez¬
ne in pokrajinske poslance in sena¬
torje, bivše župane in komisarje občin
ter vse funkcionarje biv. peronistične
stranke. S četrtim dekretom je pa
vlada razpustila Socialistično stranko
narodne revolucije — Partido Sociali¬
sta de la Revolucion Nacional. Ta
stranka je sodelovala s Peronom.

Vlada je zvišala tarife za taksije.
Sedaj je začetna tarifa 90 centavov.
Za vsakih 120 metrov vožnje je treba
plačati 20 centavov.

Posvetovalni odbor je imel prejšnjo
sre‘do izredno sejo. Na njej je pro¬
svetni minister DelPOro Maini govo¬
ril o vprašanjih, ki se nanašajo na u-
reditev argentinskih univerz in nji¬
hovega svobodnega delovanja. Obraz¬
ložil je tudi stališče vlade do teh
vprašanj, zlasti glede ustanavljanja
privatnih univerz. Med tem, ko so
člani posvetovalnega odbora po izva¬
janjih prosvetnega ministra podajali
svoja mnenja glede ustanavljanja pri¬
vatnih univerz, so se začeli zbirati na
Kongresnem trgu predstavniki tistih
političnih skupin, ki so proti verske¬
mu pouku v šolah in proti ustanavlja¬
nju privatnih univerz. Vzklikali so za
laicistično šolo, nosili velike tozadev¬
ne napise in zahtevali odstop prosvet¬
nega ministra. Policija je nastopila
ter demonstrante razpodila. Prosvet¬
ni minister je o problemu ustanavlja¬
nja privatnih univerz govoril prejšnji
petek tudi po radiu. Poudarjal je na¬
čelo vlade, da lahko privatna iniciati¬
va ustanovi svobodno univerzo, ki
izdaja polnoveljavne diplome in pode¬
ljuje veljavne naslove pod pogojem,
da se podvrže zakonskim predpisom,
ki bodo za take univerze izdani. Pri¬
vatne univerze bodo nastale s sred¬
stvi iz privatne iniciative. Za njihov
izvor se bo država zanimala. Svoja
izvajanja je minister zaključil z ugo¬
tovitvijo, da svobodna univerza nima
ničesar opraviti z verskim poukom in
tudi ne predstavlja nobenega verske¬
ga problema. “Ne razdvaja Argentin¬
cev tisti, ki daje svobodo, ampak ti¬
sti, ki jo krati ter se ji zoperstavlja
z namenom, da bi jo lastil izključno
za sebe”.

PORAVNAJTE NAROČNINO
SVOBODNE SLOVENIJE!

Buenos Aires, 8. III. 1956

Stran 3.

SVOBODNA SLOVENIJA

i/t

EPIDEMIJA - 11 EVA* E-MED1X0 V A BOLEZEN

V Ljubljani so razstavili svoja dela
člani umetnostne Skupine “1953”, ki jo
tvorijo mladi umetniki Milan Berbuč,
Mira Cetin, Alenka Eržen, France Per-
šin, Ivan Seljak, Marko Šušteršič, Dra¬
go Tršar in Melita Vovk. Skupina nave¬
denih likovnih umetnikov je povzela
svoje ime po letnici .svoje prve skupne
razstave.

V letu 1955 so v Sloveniji pridelali
7.200 vagonov pšenice, rži 2.870 vago¬
nov, ječmena 1.760 vagonov, ovsa 1.420
vagonov in oljne repice 137 vagonov.
Povprečni donos na 1 ha je znašal v Slo¬
veniji pri pšenici 13.8 q, pri rži 11.9q,
ječmenu 12.9 q, pri ovsu 9.9q in pri oljni
repici 8,0 q, Slovenija ima dalje 350.000
češnjevih dreves, ki so dala 870 vago¬
nov češenj ali 24.2 kg na drevo, 14.000
dreves višenj je dalo v Sloveniji 17 va¬
gonov višenj ter 30.000 marelčnih dre¬
ves 25 vagonov marelic.

MOHORJEVE KNJIGE ZA 1956

(Nadaljevanje z 2. strani)

knjiga potrebna vsem Slovencem, zlasti
pa mladini, koroški še posebej. Cena 12
pesov.

5. knjiga (za doplačilo) je ponatis
znanega potopisa s 137 barvnimi sli¬
kami romantičnega misijonskega znača¬
ja STRIC JAKA, uzor popotnega juna¬
ka izdan brezimno, o katerem pa vemo,
da ga je napisal ravnatelj Msgr. dr. Jo¬
že Debevec, opremil pa Henrik Smre¬
kar. Prav gotovo je bil Debevcu pri se¬
stavljanju teh slikanic pred očmi kla¬
sični Daudetov Tarascon v Afriki, ki je
dobil svoj odsev že prej v Mlakarjevem
"Trebušniku, sedaj pa še v teh slikani¬
cah, izhajajočih že svoj čas v Katoli¬
ških misijonih. Slovenska mladina jih
je rada gledala in brala, zdaj je v knji¬
gi ponatisnjena predvsem za koroško
mladež. Cena 11 pesov.

6. knjiga 1. zvezek življenjepisov svet¬
nikov, ki jih je v svojem 17 letnem pa-
peževanju proglasil sedanji papež Pij
XII. Opisal jih je spiritual adrogue-
škega slov. semenišča prof. dr. Filip
Žakelj pod naslovom ŽIVI KRISTUSOV
EVANGELIJ, (str. 128). Tu je 7 življe¬
njepisov: sv. Marija Evrazija Pollete-
rier, sv. Gemma Galgani, sv. Marjeta
Ogrska, sv. Marija Ks. Gabrini, sv. Ni¬
kolaj de Fihiie, sv. Janez Britto in sv.
Bernardin Pealino. Žakelj obnavlja mo-
horsko tradicijo Veritija, Rogača, Zore¬
ta in Jakliča. Ob proslavi papeževe o-
semdesetletnice, ki jo praznujemo prav
te dni, je prav, če si pokličemo v spomin
delo tistih ljudi, ki jim je ta papež pri¬
sodil čast oltarjev, kajti iz njega se vi¬
di, kakšne duhovne vrednote postavlja
papež v tem času za zgled sodobne du¬
hovne preroditve sveta. Žakljevi življe¬
njepisi se odlikujejo po tem, da jemlje

France in Janez Krištof bosta
od 10. do 25. marca zaradi po¬
čitnic odsotna.

Umrli so. V Ljubljani: Lovro Debe¬
ljak, Alojzij Cestnik, Albin Hrovatin,
tiskarniški tehnični ravnatelj v p., Maj¬
da Slapničar, roj. Jeršek, Antonija Ar¬
har, roj. Sušnik, upok. Tob. tovarne,
Greti Heuffel, uradnica pri biv. Putni-
ku, Janko Košar, Ariton Hrovat, mesar¬
ski mojster in Franc Druškovič, prof. v
Ljubnem ob Savinji, Betka Juhart, roj.
Kosec v Braslovčah, Katica Vogrin,
vrtnarica v Celju, Martin Luskar, pred¬
sednik gospod, sveta pri obč. ljud. odbo¬
ru Planina pri Sevnici, Marija Martin-
šek, roj. Ključevšek v Laškem, Ivan
Mencin, strojar na Vrhniki, Leopold
Burja, kovinostrugar v Piranu, Marija
Golob v Grahovem ob Bači, Franc Dim¬
nik v Begunjah, Marija Medved, roj.
Babič v Pišecah, Vlado Makuž, šolski
upravitelj v p. i t. d. v Kanalu, Ivana
Zadnikar, roj. Zdešar na Viču in Karel
Domnik, upok v Radovljici.

za osnovo cficielne vatikanske odloke,
omenjajoč samo čudeže, na katerih te¬
melju je bilo proglašeno svetništvo, ter
najnovejše kritične spise, kar vse ome¬
nja kot vir pri slednjem opisu. Daši so
asketsko berilo za življenje po evange¬
liju (molitve in liturgično besedilo o
svetnikih, ima knjiga svojo znanstveno
vrednost. Zbirka se bo nadaljevala. Ce¬
na 11 pesov.

7. knjiga je natančni ponatis ljubljan¬
ske izdaje svetega pisma v prevodu dr.
Jereta, Pečjaka in Snoja, tokrat njega
II. del: APOSTOLSKI LISTI IN RA¬
ZODETJE. (str. 300). Na lepem papirju
in s krasnim tiskom je Sveto pismo knji¬
ga, ki naj bi bila v hiši slednjega slo¬
venskega katoliškega izseljenca. Cena
18 pesov.

8. knjiga je ponatis ene najlepših sve¬
tovnih asketičnih spisov, namreč FILO-
TEJE svetega Frančiška Šaleškega v
prevodu, ki so ga leta 1941 priredili
ljubljanski bogoslovci in mu je uvod na¬
pisal škof Rožman. To navodilo za bo-
goljubno življenje je po Tomaža Kemp-
čana Hoji za Kristusom gotovo eno naj¬
lepših duhovnih beril, ki ima v franco¬
ski literaturi tudi svojo veliko literar¬
no vrednost. Zato je sv. F. Šaleški tudi
nebeški zavetnik katoliških časnikarjev
in pisateljev. Cena 23 pesov.

Dve zadnji knjigi sta izredni izdaji ter
sta vezani v celo platno.

To je letošnji redni in izredni dar ce¬
lovške Mohorjeve družbe. Tiste, ki ima
že stoletno zgodovino in ki v Koledarju
pravi o sebi, da je “danes vseslovenska
zadeva in tudi skrb. Vsi Slovenci izven
Jugoslavije jo potrebujejo in vsem ko¬
risti... Nikakor pa noče biti edina slo¬
venska založba in pozdravlja slednje
kulturno ustvarjenje koderkoli dru¬
god...” Tudi mi priporočamo vsem Slo¬
vencem njeno branje, ki ga izdaja pod
gesli “narod, vera, jezik in ji želimo
podporo, kajti — še vedno je najbolj
ljudska kulturna tradicija slovenskega
doma — “mohorjeva bukva”.

T. Debeljak

V zadnjih tednih časopisi mnogo po¬
ročajo o nevarni nalezljivi bolezni, ki
se razširja po nekaterih predelih Repu¬
blike Argentine, zlasti na ozemlju Ve¬
likega Buenos Airesa. Da bi bili tudi
naši bralci poučeni o tej bolezni in da
bi se mogli pred njo kolikor mogoče va¬
rovati, smo se obrnili na zdravnika, ki
nam daje ta — le pouk in navodila.

Različna so imena, ki označujejo to
bolezen: Otroška paraliza, Heine - Me-
dinova bolezen, Poliomelitis. Da prvo
ime ne odgovarja stvarnosti, se sami
lahko prepričamo, kajti prav pri sedanji
epidemiji obolevajo tudi odrasli. Prav
tako ne odgovarja staro klasično ime v
medicini “Poliomelitis anterior acuta”;
novejša raziskovanja so namreč dogna¬
la, da ne ohole samo motorne (gibalne)
živčne celice prednjih korenih v
hrbtnem mozgu, temveč prav tako mo¬
torna jedra v možganih in opne, v kate¬
re so možgani oviti.

Na vprašanje, kaj povzroča “poli” (ta¬
ko bomo na kratko imenovali to bole¬
zen), bomo odgovorili: Virus poli — in
razumeli pod “virus” neke vrste mikro¬
organizem, tako majhen, da ga ne mo¬
remo videti pod navadnim mikrosko¬
pom, in ki pasira tudi najgostejše fil¬
tre. Množi se z velikansko naglico in
oškoduje nekatere celice v človeškem
organizmu, da odmrjejo in da se njih
okolica vname. Obstojajo 3 vrste tega
virusa, serološko dokazane. Vse tri
vrste povzročajo bolezen in ena vrsta
ne da imunosti proti drugi vrsti.

Kje v našem organizmu se virus po¬
li najraje naseli? Po že enotnem nazi-
ranju znanstvenikov v prebavnem trak¬
tu človeškega telesa, to je od ust in
nosne sluznice do zadnjega dela čreve¬
sja. Bodian, znani raziskovalec tega vi¬
rusa, opisuje nadaljnji potek infekcije
takole: Virus prodre in preide v čre¬
vesno sluznico, oslabljeno iz kakrš¬
nihkoli vzrokov, preide v kri in po
krvi kroži po žilah, predre fino steno
najtanjših žilic (kapilar) v mozgu in se
naseli v njegovih celicah ( Specifična
lokalizacija). Tu povzroča odmrtje celic
in okolno vnetje; posledica tega je ohro¬
melost tistih delov telesa, ki so vživče-
ni po teh celicah, n. pr. rok, nog, srca,
pljuč. — V podaljšanem mozgu, to je
vez med lobanjskim in hrbteničnim moz¬
gom, so važna jedra celic, ki vodijo pre¬
mikanje pljuč in srca. če se naseli vi¬
rus poli prav v tem delu mozga, nasta¬
ne nevarnost ohromelosti srca in pljuč
in s tem zvezana večja nevarnost smrti.

Buenos Aires

V nedeljo 11. marca bo 17. letnica
kronanja sv. Očeta Pija XII. za pa¬
peža. Tudi Slovenci na področju Vel.
Bs. Airesa se bodo spominjali te ob¬
letnice, kakor tudi papeževe 80. let¬
nice. Ob 10.15 uri dopoldne bo v ka¬
peli sv. Frančiška Šaleškega, ulica
Belgrano.3883, v Bs. Airesu, sloves¬
na zahvalna služba božja. Po maši
bo slovesen "Te Deum" v zahvalo
Bogu, da je dal Kat. Cerkvi tako ve-

— To omenjam, ker beremo o železnih
pljučih in o invernaciji. Železna pljuča
so priprava, ki naj pomaga premostiti
akutno nevarnost posledic ohromelosti
pljuč z umetno fizikalno nadomestitvi¬
jo ali s kisikom, ki naj drži standart
oksidacije rdečih "krvnih telesc. Inverna-
cija pa je metoda, po kateri je bolnik
postavljen v neko posebno stanje manj¬
še porabe vseh celic organizma na ki¬
siku, neko stanje varčevanja s telesno
energijo in s tem razbremenitev srca
in pljuč do najmanjše možne mere. To
stanje se doseže z umetnim ohlajeva¬
njem telesa do 25° C telesne temperatu¬
re in z medikamenti, ki jih bolnik dobi¬
va istočasno, človek lahko ostaja v ta¬
kem stanju do 35 ur brez kakršnih —
koli poznejših posledic. To metodo ome¬
njam zato, ker je deloma sad poisku-
sov v medvojnih nemških koncentracij¬
skih taboriščih in je našla v zadnjem
letu tudi v Argentini splošno priznanje
zlasti v porodništvu in sedaj v težkih
primerih bolezni “poli”.

Dejstvo, da najraje oboli prebavni
trakt telesa, dokazuje, da mora virus
poli priti v ta trakt, da je že v tem
kraktu in da iz nepopolnoma znanih
razlogov postane virulenten. Zato po
Bodianu razlikujemo 4 kategorije infek¬
cije: (1) Tiha infekcija, ki se omejuje
samo na prebavni trakt brez kakršnih¬
koli bolezenskih znakov. V blatu takih
oseb se vedno nahaja virus poli. Take
osebe so tihi raznašalci bolezni. — (2.)
Abortivna forma bolezni. Oboleli pre¬
bavni trakt povzroča, da virus poli sicer
pride v kri, živčni sistem pa ne oboli.
Tudi take osebe so tihi raznašalci. —
(3.) Forma brez ohromelosti. V tem
primeru so sicer znaki, da je virus po¬
li v mozgu, bolezen se pa klinično ne
izrazi. — (4.) Paralitična forma. To je
oblika bolezni, ki jo smatramo za bole¬
zen v našem smislu. —

Smatrajo, da na 10 ali celo na 1.000
ljudi, ki imajo oblike bolezni pod št. 1
do 3, oboli samo eden na bolezni, ki se
lahko ugotovi klinično. Vzroki, ' zakaj
samo nekatere osebe obolijo s parali-
tično obliko, so deloma nejasni; nava¬
jajo prehlad, ultravioletne žarke, aler¬
gijo, vsake vrste telesne poškodbe, fi¬
zični napor, nosečnost i t. d. — Iz na¬
vedenega sledi, da je virus poli zelo raz¬
širjen in da je glavna obramba v moči
organizma, to je v odpornosti človeške¬
ga telesa zoper prodiranje virusa do
mozga.

Iz vsega dosedaj navedenega bomo

likega papeža in ga ohranil toliko
let pri moči in zdravju.

Pri maši se bodo slovenski rojaki
spominjali v molitvi tudi ljub. škofa
dr. Gregorija Rožmana, ki bo jutri
— petek 9. marca — dopolnil 73 let
življenja, 12. marca bo pa praznoval
god svojega sv. patrona. S svojo
navzočnostjo pri zahvalni službi bož¬
ji izpričajmo svojo zvestobo svetemu
Očetu in svojo ljubezen ter hvalež¬
nost svojemu škofu!

Vsak teden ena

TAM, KJER BELI SO SNEŽNIK!

Tam, kjer beli so snežniki,
holmci mali in veliki,
kjer izvira bistra Sava,
teče Soča, Krka, Drava,
tam mi dedov zemlja krasna,
dom junakov, dom je moj.

Tam, kjer Kranj na trdi skali
sedež svoj star kaže zali,
kjer Postojna v spodnji svet
svoja čuda vabi zret,
ona zemlja slavnoglasna
moja vlast je, dom je moj.

Tam, kjer je Ljubljana bela
davne čase že slovela
kjer slovenski mili rod
zemljo orje, mirno hod,
tam mi zibka prvočasna
tekla je, tam dom je moj.

razumeli ukrepe, ki jih je podvzeti v
primeru epidemije oziroma endemije
bolezni “poli”. — Kolikor je največ mo¬
goče, naj se preprečuje masovna kon¬
taktna infekcija, ki se razširja zlasti na
krajih, kjer se zbirajo množice ljudi:
Kolektivi, kopališča, parki in obljudene
ceste i t. d. Kadar peljemo otroka na
sprehod, ga držimo za roko; ne pusti¬
mo mu, da bi otipaval izložbena okna,
drevesa; ne pustimo mu, da bi prihajal
v direkten kontakt z drugimi otroci;
zlasti naj se prepreči kakršnokoli po-
ljubovanje, tudi med člani iste družine.
Nikdar namreč' ne moremo vedeti, ako
nismo n. pr. starši tihi raznašalci bolez¬
ni. — Važno je vedeti, da je otrok ka¬
kih 5 dni pred izbruhom bolezni (tem¬
peratura, ki ni večja od 38°C) najbolj
infektiven in ostane tak kak teden dni
po akutnem stanju. — Ker je blato ne
samo manifestno obolelih marveč tudi
na videz zdravih raznašalcev infekcioz-
no, moramo preprečevati vsako onesna¬
ženje z vodo, ki teče po cestah; bodisi
otrok direktno ali potom njihovih igrač.
Izogibati se moramo mest, kjer se od¬
lagajo smeti, in javnih stranišč. Iz te¬
ga sledi, da moramo z vsemi silami uni¬
čevati mrčes, muhe, komarje, ki priha¬
jajo v stik z nesnago. Iz istega vzroka
se moramo skrajno izogibati psov in
mačk. — Sadje, ki lahko pride v stik z
nesnago in izmečki, je prav tako lahko
infekciozno. — Voda, ki prihaja iz zem¬
lje z vsaj 20 m dolgo cevjo, ni infek-
ciozna; vsaka nadaljnja njena pot pa jo
lahko okuži. Mleko moramo uživati sa¬
mo prekuhano! Okužene so lahko salata
in sočivje sploh ter gomolji (krompir),
ker lahko prihajajo v stik z izmečki.

Splošno pravilo nam bodi: Držimo
otroke v normalnem okolju in jim dajaj¬
mo normalno hrano. Ne uvajati poseb¬
nosti in neumestnih omejitev zaradi psi¬
hoze staršev, zaradi strahu pred bole¬
znijo! Kdor torej otroka zapira v sobo
in poliva in škropi s formalinom ali DDT
vse naokrog, mu daje samo prekuhano
hrano, greši prav tako kakor oni, ki ga
pusti neovirano in pretirano igrati šport
ali ga vodi v zaprte prostore in zbirali¬
šča mnogih oseb. — Važno je: hrane
(Nadaljevanje na 4. strani)

Slovenci v Argentini

NARTE VELIKONJA < 56 >

Viiarska polena

Vzpel se je pred občinstvom v neiz¬
mernem duševnem naporu in kot brez
pameti mu je šel pogled po dvorani.

“Sodite me! Sodite me!”

Kot da so se mu razvezali vsi udje ter
je padlo z njega brezmejno breme. Ču¬
til je do bolečin sladko olajšanje v du¬
ši. Nič več ni vedel, da stoji. Tudi dvo¬
rana ni bila več dvorana. Vse se je
razmeknilo ter nekam hitelo z bliskovi¬
to naglico za lučjo, za lestencem na¬
vzgor. Ves lahek je čutil, da plava, da
ga neznana sila, ki mu je objela srce,
žene kvišku v omotično visočino.

Videl je samo zamegleno morje svet¬
lobe in senc za seboj. Prestopil se je
•za rahel korak ter padel zviška na obraz
pred Matijca in Franco.

Sodniki so vstopili vsi razburjeni.
Predsednik senata je za hip osupnil,
nato kratko ukazal, videč Tineta na
tleh: “Nesite ga ven! Pokličite zdrav¬
nika!”

Odnesli so ga. Ko se je Tine za hip
zavedel, je stal pri njem zdravnik.

“Gospod župnik, mudi se!” je sli¬
šal Tine.

In je začutil v roki toplo župnikovo
desnico.

“Kes obudi, kes, moj sin!” je trepe¬
tal župnik ob njem in solze so mu drle
po licu.

Tine je stisnil njegovo roko v odgo¬

vor, zgibal ustnice v strašni dušni bo¬
li in kakor v daljni dalji slišal župniko¬
ve besede:

“Ego te absolvo. ..”

“Kriste, odpusti!” je zagrčalo Tine¬
tu v grlu v zadnjem naporu in je —•
zgasnil.

Župnik mu je čez hip pokrižal neme,
na pol odprte ustnice ter s sladko gi¬
njenostjo gorel sam vase:

“Kriste usmiljeni, da sem jo le rešil,
ovčico izgubljeno, večne smrti! Bodi ji
usmiljen sodnik!”

Obrnil se je proti vratom in videl
tisti hip na hodniku paznike, ki so pe¬
ljali Matijca in Franco iz dvorane.

“Domov, domov! Ali ju ne pustijo
domov ? ”

“Ne,” mu je obrazložil sluga vseved¬
no. “On je obsojen v smrt na vešalih
radi umora, ona na štirinajst dni zapo¬
ra zaradi žalitve državnega pravdnika”.

“če je pa nedolžen, če je pa nedolžen!
Saj je dokazano, da je nedolžen! Za¬
kaj pa je dokazano, da je nedolžen!”
se je hudoval starec ter se zagnal po
hodniku za njima. Toda v nakrižju so
mu izginili pred očmi. Hitel je po hod¬
niku dalje, zgrešil stopnice ter obstal
v temi na koncu. Vrnil se je ter ponav¬
ljal :

“Saj je nedolžen! Saj je vendar ne¬
dolžen!”

In je iskal po hodnikih, zašel na dvo¬
rišče, taval po drugih stopnicah nazaj
ter slednjič našel paznika, ki mu je
pokazal pot na cesto.

Tisti hip je klečal Matijec, na vešala
obsojeni, nedolžni Matijec, v tvoji ce¬
lici in molil, na drugem delu poslopja
pa je ždela Franca predse in mislila
nase, mislila na Matijca:

“Zakaj ga niso izpustili, ko je nedol¬
žen!”

S čudno zagrenjenostjo in molče so se
vračali poslušavci in priče pozno v noč
domov. Nikomur se ni ljubilo govoriti.
“Kakor da smo žive pokopali,” se je
oglasil Brne.

“Zdaj pa bo vse iznova!” je tolažil
Gaber Mohorja, “ali niste slišali? Vse
se še razčisti, vse se še razčisti!”

“Če enkrat pride nesreča, se je ne
otreseš!” je zmajal Mohor z glavo.

Ko je Klančarka stopila v svojo ko¬
čo, je našla vrata v izbo odprta. Na po¬
stelji je ležal njen mož oblečen in obut
ter strmel v strop.

“Miha!”

Mož se ji je blodno zarežal v obraz:
“Ali so ga že obesili! O, da so ga le
obesili! Vidiš, Matijec, zdaj te ne bo
več, zdaj te ne bo več! Zdaj bo mir.”

40.

Obravnavo o Kosmačevem umoru so
obnovili pred izredno porotno obravna¬
vo. Med Tinetovimi čevlji so našli še
stare Matijčeve čevlje v potrditev, da
si je Tine čevlje izposojal. Blaž je o-
pisal Francetovo smrt in otroka sta toč¬

no izpovedala, da Matijec ni udaril, tem¬
več le dvigal Kosmača.

Časopisje je bilo vso stvar na dolgo
razvleklo. V deželi je zavrelo ostro pre¬
rekanje o pomanjkljivosti kazenskega po¬
stopka. In ko je bilo prerekanje že
tako na stran poti, da so si očitale po¬
samezne stranke bančne zločine, ki niso
imele s stvarjo nobenega stika, je bila
napovedana ponovna obravnava. Pričela
se je strašna bitka med psihiatri! Ali
je Tine res izvršil zločin, ali ga ni
morda proces tako strašno razburil, da
je hotel krivdo vzeti nase? Nazadnje so
si očitali psihiatri medsebojno neved¬
nost in vsa stvar je grozila, da se bo
končala v pravdah radi žaljenja časti.

Toda vse to ni omajalo porotnikov.
Saglasno so zanikali Matijčevo krivdo.'

Matijec je nemo gledal okoli sebe ter
ni mogel verjeti, ko mu je sluga usluž¬
no segel v roko, rekoč:

“Le pojdite, saj sem zmerom mislil,
da ste nedolžni.”

Matijec je zmajal z glavo in se ni
mogel prav znajti.

Ali si že kdaj planil iz kleti v jasno
solnčno luč? Ali si kaj videl? Oči so
te zaščemele in pred seboj si videl sa¬
mo zelene kolobarje. Tako se tudi Mati¬
jec ni mogel znajti v svobodi.

“Matijec!” je stopila Franca k nje¬
mu. “Prost si!”

“Da, sem?” se je zavedel. “Zahvaljen
bodi Bog! Hudo je bilo!” In si je pogla¬
dil črno brado, ki mu je bila zrastla v
ječi.

Šele ko je stopil iz sodne palače, ko
je zazrl zelenje pred seboj in mu je
planila v oči vroča solnčna luč, ko je
zagledal grad nad seboj, ki se mu je
zdel, da visi na jasnem nebu, ko je zasli¬
šal ropotanje voz ter mu je na uho uda¬
rilo rahtanje avtomobilov, šele takrat
se je zgenilo v njem nepopisno, neiz-
razno čustvo. Snel je klobuk z glave, za¬
krilil z rokami v zrak, kakor da hoče
plavati od presladkega občutka v duši
ter zavriskal, divje, s čudno nadnarav¬
nim, nečloveškim glasom.

“Matijec!” se je plašno začudila
Franca. “Ljudje te gledajo! Saj nisi pi¬
jan!”

“Kaj meni ljudje mar!” je dejal Ma¬
tijec, nič več oprezni, obzirni Matijec,
Matijec, ki se mu je oko iskrilo od ne¬
popisne sreče, Matijec, ki mu je obču¬
tek neizmerne moči hotel razgnati prsi.
In je spet zavihtel klobuk v zrak in spet
zavriskal divje, izzivajoče, presilno in
kljubujoče. Kakor da stoji pranaravni
človek sredi divje stepe ter ne ve, ka¬
ko bi pozdravil solnce, to božjo luč, ka¬
ko bi pozdravil zrak, to biserno morje,
kako bi pozdravil zelenje, to sveto pa¬
šo očem človeškim. Ne ve, kakšen je
pravi pozdrav, ki naj ga pošlje svoje¬
mu Stvarniku, pa vpije, vriska, divje, iz
polnih prs; ne ve, kako bi pokazal z ro¬
kami strašnemu božanstvu, ki vse to
daje, da ga spoštuje, da se mu klanja,
da se mu zahvaljuje.

(Nadaljevanje v prihodnji številki)

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 8. ID. 1956

Epidemija - ISevne - Medino va bolezen

(Nadaljevanje s 3. strani)
ne spreminjati preveč; otrok mora uži¬
vati tudi presno (nekuhano) sadje, ki
pa seveda mora biti umito in olupljeno,
ker njegov organizem zahteva za nor¬
malno delovanje tudi surovo hrano. —
Roke si je umivati z milom, predno pri¬
jemljemo sadje. Telesni higijeni sploh
je posvečati večjo skrb z umivanjem
rok in ust pred vsako jedjo. Prepreče¬
vati je kakršnekoli prehlade, zlasti vsa
črevesna in želodčna obolenja; če pa na¬
stopijo, jih je z najmočnejšimi sredstvi
takoj preprečiti, kar velja tudi za že
obolele primere. V hvalo najnovejšim
raziskovalcem antibiotikov in sulfami¬
dov povemo, da moremo že po par
urah obvladati vsako interkurentno
črevesno infekcijo. — Najvažneje je
torej držati prebavni trakt zdrav, da
bo bariera — odpornost proti razširja¬
nju virusa dobra.

Sanitarne oblasti objavljajo nepre¬
stana obširna navodila za obvarovanje
proti infekcijam bolezni “poli”. Ponav¬
ljamo nekatera najvažnejša. Ukiniti se
morajo vsakovrstne injekcije. Tozadevna
zdravljenja se morajo prekiniti za čas
dokler, traja epidemija. Prav tako
cepljenja (vakuniranje). Preventivno
preprečiti možne telesne poškodbe! Iz¬
recno je prepovedano prekomerno giba¬
nje in predolgo izpostavljanje solnčnim
ali celo umetnim ultravioletnim žarkom.
Ruvanje zob in operacije, ki niso potreb¬
ne, naj se ne vrše. Prekomerna uporaba
sredstva DDT je škodljiva.

Eno navodilo onim, ki so v času epi¬
demije dobili vročino, pa se ne ve, v kaj
se bo bolezen razvila: Naj varujejo po¬
poln mir! Nobenega vstajanja, nobene¬
ga premikanja, nobenega napora! Ako
bi bila bolezen “poli”, bo event. hro-
most tem lažja in rekuperacija tem

hitrejša, čim bolj je bolnik v predpara-
litični dobi miroval, čim manj se je gi¬
bal in premikal.

Zoper to bolezen zdravila še niso iz¬
našli, izgleda pa, da so na vidiku in
sicer v smislu preprečevanja vezanja
virusa na živčne celice.

Preventivna cepljenja SALK (mrtvi
virus) in SABIN (živi virus) so v sta¬
nju preiskušanja — eksperimentiranja.

V prosti prodaji je preparat “FOR-
MITROL”, ki je sestavljen na osnovi
formola in služi za desinfekcijo ust in
grla. Tablete se kot bomboni tope v u-
stih in jih je jemati zlasti na krajih,
kjer je verjetnost infekcije večja (v ko¬
lektivih, zbirališčih, zaprtih prostorih
i t. d.).

* * *

Ministrstvo za narodno zdravje je ob¬
javilo sporočilo, da so v Argentini od
meseca junija leta 195B do sedaj ugoto¬
vili naslednje število primerov obolenj
za boleznijo “poli: Buenos Aires 233,
37 smrtnih, področje Velikega Buenos
Airesa 546, smrtnih 36, provinca Bue¬
nos Aires 182 in 3 smrtni prim., Entre
Rios 14, Corrientes 13 in 6 smrtnih
prim. Santa Fe 28, Formosa 1, Santiago
del Estero 3, Cordoba 7, San Juan 1,
Mendoza -15, San Luis 3, La Pampa 4,
Neuquen 1, Chubut 1, Catamarca 3, 1
smrtni. Nobenega primera obolenja za
to boleznijo niso ugotovili v prov. Cha-
co, Rio Negro, Santa Cruz in Tierra del
Fuego.

Operarios Fabrica Tintoreria
20/35 anos, certif. trabajo.
Presentarse 9 hs. con docum.
viernes o lunes

Garay 1332 — Capital

(3 cuadras de Est. Constitucion)

NA BELO NEDELJO

8. APRILA 1956

V ELI Si A CELODNEVNA DRUŽABNA
PRIREDITEV DRUŠTVA SLOVENCEV

NA SLOVENSKI PRISTAVI V MORONU

Vsakovrstno železo za gradnjo hiš vam po najbolj ugodnih cenah

dobavi

JANKO MARINŠEK

LACROZE 589

SANTOS LUGARES - F. N. G. S. M.

'Železo dobite po zaželenih merah, prav tako pa tudi ukrivljeno
(hierro doblado para lozas)

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Svobodna beseda. Februar 1956. Vsebi¬
na: So potrebne tradicionalne politične
stranke? (An); Osnovni razlog pomanj¬
kanja živil v Jugoslaviji: Nove teorije
sovjetskih oblastnikov za dosego istih ci¬
ljev (An); Pod zastavo balkanske skup¬
nosti (dr. Bogumil Vošnjak); Sto naj¬
večjih podjetij v USA; Dr. Živko Topa-
lovič — 70-letnik; Angleška delavska
stranka; Jugoslovani ujetniki v ZSSR;
Yugoslav Observer. Svobodno Besedo
izdajajo v Bs. Airesu živeči člani Slo¬
venske demokratske stranke.
DRUŠTVENI OGLASNIK

S smrtjo gospe Ane Rupnikove je iz¬
črpanih 68,— pesov posmrtninskega pri¬
spevka, ki so ga doslej plačali društveni
člani. V plačilo so zapadli nadaljni trije
novi smrtni primeri in sicer 34., 35. in
36. primer. Vse člane in članice brez izje¬
me lepo prosimo, da znova vplačajo po-
smrtninski prispevek v znesku 9.— $.
Kdor pa je s tem še v zaostanku, tega
lepo prosimo, da plača takoj tudi zaosta¬
nek.

V zvezi s tem opozorilom znova spo¬
minjamo vse člane, da v posmrtninskem
skladu Društva Slovencev lahko zava¬
rujejo tudi svoje nedoletne otroke. V za¬
varovanje prijavijo poimensko vse otro¬
ke, posmrtninski prispevek pa plačajo le
za enega.

Vse društvene poverjenike in pobiral¬
ce članarine prosimo, da od 1. januarja
t. 1. naprej od vsakega člana in članice
poberejo tudi prispevek za Mladinski
fond, ki znaša mesečno po 1,— peso.
Društvo Slovencev.

CERKVENI OGLASNIK

Sv. maša za pok. Franca Gliho, ki je
bila v “Svobodni Sloveniji” javljena za
18. t. m., bo naslednjo nedeljo 25. marca
ob 10.15 na Belgrano 3863, Buenos Aires.
OBVESTILA

Občni zbor Slovenske Fantovske Zve¬
ze bo v nedeljo 11. marca ob 16. uri na
Pristavi v Moronu. Vršil se bo ob vsa¬
kem vremenu. Člani naj udeležbo vza¬
mejo za važno in častno dolžnost. Vab¬
ljeni so tudi fantje, ki želijo postati čla¬
ni naše organizacije. Odbor SFZ.

Študentovski dan naših srednješolcev
bo v nedeljo 18. marca v slovenskem se¬
menišču v Adrogue. Pričetek ob 9. uri s
skupno sv. mašo. Kdor ne ve za pot, naj
počaka ob 7.30 uri na postaji Constitu¬
cion ali ob 8.15 uri na postaji Adrogue.

Pripravljalni odbor

III. poletni filmski večer SKA bo v pe¬
tek 16. t. m. ob osmih na dvorišču Ilirije
v Ramos Mejia. Na sporedu je film
“Parmska kartuzija” po Stendhalovem
romanu. V glavnih vlogah: Maria Casa-
res in Gerard Philippe. Razlaga Ruda
Jurčec.

G. Luis Lovšin ima že več mesecev pis¬
mo iz Celja v Baneo Holandes Unido v
Buenos Airesu. Kdor ve za njegov na¬
slov, naj ga na to opozori.

Slovenska kulturna akcija ponovno o-
pozarja na izlet v zgodovinski grad
Naveira, v nedeljo 11 t. m. Odhod s Pla¬
za Once ob sedmih, iz Haeda ob 7.23 h
zjutraj; vožnja z vlakom do Lujana, na¬
to z avtobusom mimo bazilike. Pri sv.
maši v grajski kapeli se bomo spomnili
jubilejev papeža Pija XII.

Pouk v slovenskih tečajih. Zaradi o-
troške paralize, ki se širi v nekaterih o-
koliših slovenskih tečajev, je do preklica
prekinjen pouk v naslednjih šolskih sre¬
diščih: Buenos Aires, Moron, Ramos Me¬
jia, San Justo in San Martin. Pričetek
pouka bo javljen pravočasno, ka bodo to
dopuščale razmere. .Mladinski odsek Dru¬
štva Slovencev.

ESLOVENIA LIBRE

Redaccion y Administracion:
Victor Martinez 50, Buenos Aires,

Za rojake — plačilo v obrokih po dogovoru

ZAHVALA

Zahvaljujem se Društvu Slovencev
v Buenos Airesu za izplačano posmrt¬
nino 2100 pesov ob smrti moje žene
Ane Rupnik. Pavel Rupnik

Bs. Aires, 2. III. 1956.

Iskrena zalivala

VSEM, KI SO PRIMOGLI
PRI USPEHU NAŠE AKCIJE
ZA 100.000 PESOV

D A Y D A M S- R. L,

B. VRTOVEC - S. JEREBIČ

odaovorna družabnika

#

Vsem prijateljem sporočam, da je dotrpela pretekli mesec moja
dobra mama

Frančiška Kalan 9  roj. Mernik

Njeno telo čaka vstajenja na pokopališču v Škofji Loki.

Janez Kalan

Vsem prijateljem in znancem sporočam žalostno novico, da je dne 1.
marca 1956 ob 16.10 uri popoldne po hudem trpeljenju umrla v 45. letu sta¬
rosti moja ljubljena žena

gospa  Ana Rupnik, roj. Uanlar

K zadnjemu počitku so jo položili dne 2. marca 1956 ob štirih popoldne
na pokopališču v Moronu.

Ob tem hudem življenskem udarcu se zahvaljujem vsem sosedom in pri¬
jateljem, ki so mojo rajno ženo obiskovali, ji stregli v času njene bolezni ter
ji lajšali trpljenje. Posebno zahvalo sem dolžan č. g. župniku Francu Kolen¬
cu za opravljene molitve na grobu ter vsem rojakom, ki so mojo rajno ženo
spremljali na njeni zadnji poti.

Žalujoči mož

Castelar, 2. marca 1956. Pavel Rupnik

Iz domovine je prispelo žalostno sporočilo od naše drage mame, da je
15. februarja t. 1. ob osmi uri zvečer mirno in Bogu vdano ter previden z
vsemi tolažili svete vere preminul naš dragi in skrbni oče

gospod FRANC ŠIMENC

posestnik na Zgornjem Brniku pri Kranju

Dragega pokojnika so položili k zadnjemu počitku ob veliki udeležbi
sorodnikov, prijateljev in znancev dne 17. februarja t. 1. na farnem poko¬
pališču v Cerkljah pri Kranju.

Počivaj v miru, dragi oče, in Bog naj Ti bogato poplača vse Tvoje skrbi
in prizadevanja za nas.

Sv. maša zadušniea se bo brala v nedeljo dne 18. marca t. 1. ob pol
enajsti uri v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boseo, Ramos Mejia.

Sin dr. Tone s soprogo Boženo, roj. Golmajer in
otrokama Maruško in Markom v imenu:
mame Marije, roj. Kos, sestre in bratov: Marije por.
Kepic, Franca z družino, Ivana z družino in Aleša
z družino.

San Justo - Argentina, Zg. Brnik - Jugoslavija,

Udmath - Avstrija, San Francisco - USA.

Po dolgotrajni in težki bolezni, je dne 1. marca 1956 vdana v voljo
božjo umrla članica Društva Slovencev

Gospa ANA. RUPNIK

Pokopana je bila v petek 2. marca 1956 na pokopališču v Moronu. Naj
ji bo lahka argentinska zemlja, mi pa se je spominjajmo v molitvi.

Društvo Slovencev

Buenos Aires, 8. marca 1956.

LOUIS DE WOHL (46)

Zemlja je ostala za nami

“Ritmično prepevanje je sijajna za¬
misel,” je ugotavljala Maksina, ko je
bila spet “doma”. “Mislim celo, da bi
tudi pri nas koristilo — pri porodih na
zemlji namreč, sem hotela reči.”

“Poznam družine,” je dejal Chris, “ki
pri takih prilikah skupno molijo rožni
venec; in tudi hišni stanovalci z njimi;
celo mati sama moli z njimi. V tem je
tudi ritem; tudi jaz sem se na tak na¬
čin rodil, kakor mi je pogosto pripove¬
dovala moja mati.”

“Morda ste se jim takoj pridružili v
molitvah?” je vprašal Brandeis.

Domislica ni bila baš dobronamerna;
Chris je mirno pogledal Brandeisa in
dejal: “Kot znanstvenik verujete v vred¬
nost opazovanja. Kaj pa smo mi opazili
v tem kratkem času, odkar živimo na
tem planetu? Meni vsaj je razlika med
padlim zemljanom in nepadlim Marsov¬
cem vedno bolj očitna. Porod brez bole¬
čin — sleherni dan novo darilo, smrt
■— klic v onostranstvo, klic, katerega
sam zaznaš in kateremu z veseljem sle¬
diš ...”

“Pa kljub temu — smrt.”

“Vse stvarstvo je spremenljivo,” je
pojasnjeval Chris, “in to so mi že kot
otroku dopovedali. Tukaj pa smrt ni
nikako pošastno strašilo; nihče se je ne
boji in nihče ji s strahom ne zre naspro¬
ti — pride, kadar mora priti in ni nič

drugega kakor nežen prehod v novo
življenje, brez trpljenja in z vso dosto¬
janstvenostjo. Pa še dalje, ako hočete:
▼se rase na Marsu govore isti jezik;
potemtakem pri njih ni prišlo do takšne
zmešnjave, kakor je v zgodovini popi¬
sana zmeda ob gradnji babilonskega
stolpa.”

“Škoda, da niste šli za duhovnika,”
je menil Brandeis, “in čisto resno to
pravim, Cary.”

“Vem,” je odvrnil Chris, “samo — a-
li so vaše besede dobronamerne?”

Brandeis ni odgovoril. Razumel me
je torej, si je mislil Chris in hitro pre¬
skočil s pogledom na Maksino. “Celi¬
bat”, je dejal, “navsezadnje tudi ni
slaba ustanova, ker se človek lahko po¬
sveti samo tistemu, kar resnično ho¬
če...

“... in drugemu prepusti, kar vi ho¬
čete”, je suho dopolnil Chris. Sicer pa,
v vsakem duhovniku je nekaj pilota —
in ne vidim razloga, zakaj vsaj v enem
pilotu ne bi bilo vsaj malo duhovnika.
Še daleko ni duhovnik vsakdo, ki nekaj
ve o svoji veri; nekaj o tem vedeti, je
sicer bistveno, ne pomenja pa še vse¬
ga: več vredno je v to verovati; po tem
živeti pa je daleč daleč najvažnejše.”

“To bo pa res prijeten zakon Maksi¬
na,” se je norčeval Brandeis, “vsako ju¬
tro k maši in vsako soboto k spovedi.”

Chris je brez besed odšel iz sobe.

“Danes ste spet krepko nasajeni,” je
Maksina nejevoljna pripomnila.

“Vem, sila grdo se ponašam,” je pri¬
trdil Brandeis; “in zelo rad bi se še
slabše ponašal. In vi veste zakaj, Mak¬
sina, saj ste morali to sčasoma opazi¬
ti.”

“Pravzaprav ne vem, ali bi smela to
vedeti,” je odvrnila, gladajoč mimo nje¬
ga. “Vsekakor pa to ni prava pot.”

“Potem mi pokažite pravo pot in sto¬
pil bom nanjo,” je dejal s toplejšim
glasom.

Zmajala je z glavo: “Ne ravnamo le¬
po,” je dejala, “vse bolj smo oddalje¬
ni od našega vsakdanjega okolja, kakor
pa, če bi nas morje zaneslo na samotni
otok. Na čisto druge stvari moramo
misliti. Chris ima v marsičem prav, mor¬
da celo v vseh stvareh, saj sama ne
vem.” S

“Mladeniču se prav gotovo pretaka
voda po žilah, Maksina. Vi prav dobro
veste, da vas imam silno rad...”

“Nobene pravice nimate, da bi z
menoj tako govorili.”

Visoko je povzdignil svoj glas: “Pra¬
vica! Pravica! Tak odgovor bi pričako¬
val od deklice iz dekliškega internata!
Vi pa ste odrasla oseba, Maksina, vi
ste žena. V drugi polovici dvajsetega
stoletja živimo, čeprav dobri Cary še
vedno prede mreže srednjega veka.
Ljubim vas, Maksina, in z vso upravi¬
čenostjo sklepam, da vaša čustva na-

pram Caryju niso več takšna, kakor
so morda nekoč bila.”

Sedaj je tudi ona dejala glasneje:
“Nikomur nisem dolžna polagati raču¬
nov o svojih čustvih.”

“Vi ga ne ljubite, vi ga ne morete
ljubiti.”,

“Ne vem,” je odvrnila, “pa tudi če bi
tako bilo... ”

Prekinila se je in stekla ven; zaprla
se je v svojo sobo. Chris ji je že pred
časom napravil ključavnico: malce se ji
je tedaj to dobro zdelo, malce se je je¬
zila, ker si je sam zaprl pot do nje.
A vedela je, da fant v teh stvareh
“presneto resno” misli, kakor bi dejali
mnogi njeni newyorški prijatelji. Mor¬
da je tudi v tem imel prav. Vsekakor
pa je vedela, da jo ljubi, čeprav ji je
v zadnjem času izkazoval manj pozor¬
nosti kakor prej. V njem so se dogaja¬
le stvari, o katerih ni vedela ničesar ali
vsaj ne dovolj. Kakor sanjač ali nekak
pesnik je blodil naokrog, kakor nekdo,
ki rešuje in rešuje nek problem, pa ga
rešiti ne zmore. Zdelo se je, kakor da
so zanj vsi Marsovci in vse, kar je bi¬
lo z njimi v zvezi, važnejši kakor ona.
Ali morda Brandeis ni imel prav, ko je
dejal, da bi Chris moral postati duhov-
ja, da posebno pogumni možje, vojaki,
nik? Saj se prav sedaj pogosto doga¬
ja, da posebno pogumni možje vojaki,
ki so si nabrali najvišjih odlikovanj,
raziskovalci, piloti in drugi, na vsem le¬
pem izginejo in se pojavijo kot duhov¬

niki ali celo menihi. Slišala je že o tak¬
šnih primerih; čutila pa je in slutila,
da sedaj še ni pravi trenutek, da bi si
mogla ustvariti jasno podobo, zlasti ne,
ko si niti Chris sam s seboj še ni bil
na jasnem.

Brandeis je bil genij in o tem, ni bi¬
la dvoma. V tisoč in več stvareh je pre¬
kašal Chrisa. Niti minuto se nisi mo¬
gel dolgočasiti v njegovi družbi. Bil je
po svoje očarljiv celo tedaj, kadar je na¬
sajeno zbadal. In dobro je vedela, da
ni imel prav dosti opravkov z ženskami

— morda je bila ona celo edina, do ka¬
tere je vsaj nekaj čutil.

Navsezadnje je pa vse sila enostavno,
si je mislila: dva moška in ena ženska
med samimi divu in druli na tem tujem
planetu. Kako bi sploh moglo priti dru¬
gače? Celo tedaj, ako bi ona bila tak¬
šna kakor Anne Edwards - Robinson?...
Končno pa tudi ne bi bila prava ženska,
ako je ne bi razburjalo, kar. ..

Za hip se je zazdela sama sebi neum¬
nica, v vsej svoji revni poprečnosti. Za¬
kaj neki je moralo prav njo doleteti, saj
ženska vsekakor ni spadala v tako eks¬
pedicijo. Vse je bilo zanjo preveliko, vse 1
je prekomočno učinkovalo nanjo, čude¬
sa so se grmadila drugo na drugo in se-
razblinjala nad njo kakor morski valo¬
vi. Ali je bilo tako zelo narobe, ako je

— vsaj včasih — za trenutek hotela
priznati sama sebi, da je koncem kon¬
cev le ženska?

(Nadaljevanje v prihodnji številki)