SVOBODNA SLOVENIJA Ano (Leio) XIV. (9) No. (Štev.) 10 “ESLOVENIA LIBRE” BUENOS AIRES. 8. MARCA (MARŽO) 1956 POLITIČNO »ELO V IZSELJENSTVU E!SENHOWERJEVA KANDIDATURA “Kaj pa v tem moremo”, slišimo ugo¬ vore z vseh strani, “vojske nimamo, danarja ne, moči nobene, vpliva ne, na¬ še mnenje nič ne velja, ves svet se ba- vi z drugimi zadevami, ves tok gre pro¬ ti nam”. Prav imajo. Vse to je res. To¬ da, ali naj se zato vse politične emi¬ gracije obglavijo ali utope? Zamislimo si, da ne bi bilo v zamejstvu ne politične organizacije, ne stranke. Kako bi Slo¬ venci v begunstvu izgledali? Kaj bi mi¬ slila o nas domovina, če bi se Slovenci sploh ne pojavljali med delavci za o- svobojenje? In kaj bi mislil o Slovencih svobodni svet, ki išče v begunskih poli¬ tičnih gibanjih sodelovanja? Ni bistvo vprašanja v tem, koliko moremo dosegati v svojih prizadevanjih v razmerah, ki so prenasičene samih na¬ sprotovanj našim ciljem. Bistveno je to, da tudi v teh razmerah moramo visoko držati našo zastavo in ime politično do¬ zorelega, zavedno demokratičnega na¬ roda in v njegovem imenu vztrajno, zvesto in nesebično kopati pot v osvo- bojenje tudi takrat, kadar nam jo na¬ sprotja sproti zasipajo. Pri tem delu Slovenci moramo biti, in smo lahko le kot politično organizirana narodna be¬ gunska skupina. Desetletje begunstva in temno med¬ narodno stanje ob desetletju je krep¬ ko potolklo vse rožičke tistim, ki so v narodno osvobodilno politiko vnašali ka¬ ko skupinsko ali osebno sebičnost. “Na belem konju” nihče več ne bo šel iz begunstva domov. Prav jasno je, da e- migracija na odločitev doma — kadar bo narod svoboden — ne bo vplivala. Preveč je vode preteklo, previsoko so zrastle nove trate. V narodu doma so novi rodovi, ki ne poznajo več ne oseb¬ nih ne skupinskih imen emigracije in nekdanje slovenske demokracije. Ti ro¬ dovi rastejo svoje življenje in bodo od¬ ločali po svoji glavi. Za nje je emigra¬ cija le še simbol, pa vendar velik in važen simbol: zavest imajo in upanje, da so v svobodnem svetu naši ljudje, ki na dom in njegovo usodo mislijo in za njegovo osvobojenje delajo. Vse do dne¬ va osvobojenja moramo mi politično de¬ lati, ker narod doma ne more, ker je ve¬ zan, čeprav ve, da je vse odvisno od po¬ litične spremembe in to spremembo ho¬ če, si jo vroče želi, kot si želi jetnik svobode in vpije po tistem, ki bi mu po¬ magal odpreti vrata ječe, vrata v svobo¬ do. | In kakšna so sredstva, s katerimi mo¬ remo kolikor toliko opravljati to delo? Vse, kar vzdržuje zavedno in živo de¬ lavno narodno skupnost v tujini, je v ta namen potrebno in koristno. To drži. Toda neposreden pristop v politične kro¬ ge in ustanove, da tam pripovedujemo našo zgodbo in širimo smisel za sedanji slovenski problem, moremo imeti le kot politična stranka, kot organizirani slo¬ venski krščanski demokratje. V minu¬ lem letu so slovenski kršč. demokratje nastopali in govorili v Parizu, Salzbur¬ gu, v Belgiji in Nemčiji, v Italiji in v Čilu. To so bili zbori političnih ljudi, takih, ki upravljajo svoje države na za- padu, in onih, ki v begunstvu zastopa¬ jo svoje narode. Pri vseh teh prilikah, ki so bile edine take, da si mogel pred zborom mednarodnih politikov in držav¬ nikov govoriti o Slovencih, bi sloven¬ skega zastopnika ne bilo, če bi ne imeli naše politične organizacije v zamejstvu. V tak zbor je mogoče priti le kot za¬ stopnik organizirane politične skupno¬ sti. V ta namen moramo vzdrževati med nami politično stranko s tistim imenom in programom, ki je nesporno utrjen v politični zgodovini slovenskega naroda. Prav nič ne drži ugovor, da politične stranke pomenijo v emigraciji nepotre¬ bno cepljenje sil. Nikako cepljenje ni po¬ trebno, če vsak dela po zdravi pameti in osnovnem spoznanju, da je za vse le eno potrebno kot prvo in osnovno: osvo¬ bojenje. Za ta cilj naj dela vsak in bo delal najbolje in najučinkoviteje med svojimi, s svojo organizacijo. Dejstvo, da je v vseh narodnostnih skupinah v emigraciji tako obupno mno¬ go prepirljivosti, je znamenje bolezni in uspešne rasti plevela, ki ga med nami sejejo komunisti. Če bi Tito emigracijo Iz Jugoslavije z zlatom plačeval, ne bi mogla služiti njegovim namenom uspe- Eisenhower je prejšnji teden izjavil časnikarjem, da bo ponovno kandidiral. Republikanska in demokratska stranka sta že pripravljali zborovanja svojih organizacij, začenjale so se volitve de¬ legatov za kongrese obeh strank, demo¬ kratski delegati so se vedno bolj zgri¬ njali okoli Stevensonovega imena, repu¬ blikanska stranka pa je bila v zadregi, ker Eisenhower ni mogel objaviti svoje¬ ga sklepa, dokler niso zdravniki ugoto¬ vili, ali sme tvegati še eno izvolitev. Zdravniški pregled je bil ugoden — re¬ publikanska stranka ima kandidata, ki bo stranki rešil vodstvo državnih poslov in državne uprave še za nadaljna štiri leta. * IME JE PROGRAM Ko so zdravniki razpravljali o tem, ali naj Eisenhower še kandidira, so obe¬ nem tudi odločali o tem, ali naj ZDA še naprej koraka po poti, ki jo je ubral pred 4 leti Eisenhower s svojo vladno ekipo. Tako, kakor je zavel veter po Ei' senhowerjevi odločitvi, je sklepati, da je bil nasvet zdravnikov zelo dober — ZDA ima pred seboj novo dobo, ki je tesno zvezana z imenom: Eisenhower. Med republikansko stranko in Eisen- howerjem ni bilo v preteklih letih poseb¬ no prisrčnih stikov. General je hodil svo¬ jo pot, dočim je stranka skušala pogo¬ sto preobračati vsebino in pomen njego¬ vih sklepov. Program republikanske stranke v vsej tej dobi ni veljal mnogo — vlada je opravila delo, ki je nosilo pečat Eisenhowerjevega imena in nje¬ gove osebnosti. Daši je Eisenhovver imel prvi dve leti vladanja večino v senatu in kongresu, je v drugi dobi vladanja republikanska stranka večino izgubila in je poslej Eisenhovver moral še bolj vladati tako, da so bili tudi demokrati zadovoljni z njim. Republikanska stranka je bila vedno stranka ameriškega nacionalizma in v gospodarstvu zagovornica protekcioniz¬ ma ameriške trgovine. Eisenhovver je bil v zunanji politiki daleč od zahtev ame¬ riških nacionalističnih konservativcev. Republikanske smeri zunanje politike ni diktiral kalifornijski senator Knovvland; Eisenhovver je imel ob sebi predvsem Dullesa in Nixona. Zlasti slednji je v stranki preprečil vse uspehe struji, ki je skušala preokreniti ameriško zunanjo politiko proč od Evrope in Azije. Evrop¬ ska obrambna koalicija NATO se je ohranila in v Eisenhovverjevi dobi okre¬ pila, v Aziji pa se je ravno okoli ZDA zbrala nova obrambna fronta SEATO, zbor južnih azijskih držav, ki so se skup¬ no z Anglijo in ZDA odločile upreti ko¬ munističnim sunkom v tem delu sveta. Vse to je nalagalo vladi ZDA ogrom¬ ne finančne obveze, saj je morala Ame¬ rika nositi glavne stroške za obe obram¬ bni koaliciji. Vkljub temu pa ameriško gospodarstvo ni zašlo v tisto krizo, ki so jo napovedovali v Sovjetski zvezi — ameriški kapitalizem pri vsem tem ni krvavel. Obratno se je izkazalo — prav v teh dveh letih Eisenhovverjeve vlade doživlja ameriško gospodarstvo konjun¬ kturo, kot je že dolga leta ni. VOLILNE TEŽAVE Na kocka bo pri volitvah postavljenih več problemov. Veliko vlogo bo igral po¬ ložaj ameriškega poljedelstva, prav nič manjšo vlogo pa tudi vprašanje “segre¬ gacije” (posebne izolacije črncev). Nad oba problema pa bodo segla vprašanja zunanje politike — veliko se bo odlo¬ čalo o tem, ali bodo ZDA vodile svet v prihodnjih štirih letih v istem smislu, kakor je to bilo pod dosedanjo vlado. Razmerje med ZDA in sovjeti se ne more razvozljati v nekaj tednih in zato se to vprašanje ne bo v prvi vrsti odlo¬ čalo — vsaj na zunaj ne. Pač pa bodo na potek volilne borbe in s tem tudi na razmerje med Washingtonom in Mos¬ kvo odločali podrejeni problemi — in teh je cela vrsta. V Palestini se zbira¬ jo oblaki, Izrael in Arabci bodo skušali še pred volitvami izsiliti razčiščenje ta¬ ko, da bi v ZDA čim bolj ugodno plača¬ li pravilno razmerje sil, ki naj potem vlada v tem delu sveta. Dulles je te dni v Karačiju, kjer je konferenca zunanjih ministrov bloka SEATO. Tudi tam dvigajo glave tisti, ki menijo, da ZDA premalo dajejo za trdnost in svestobo tega bloka. V evrop¬ skem bloku NATO se zaradi spora oko¬ li Cipra krha položaj Anglije v Sredo¬ zemlju, Francija pa §kuša s svojo no¬ vo vlado kreniti na pot samostojnejše zunanje politike. Novi francoski zunanji minister Pineau je te dni govoril o “izrednih napakah” zahodnih zavezni¬ kov, to je Amerikancev. V prvi polovici maja pa gredo francoski državniki na obisk v Moskvo — tudi od tam se bo skušal izvajati pritisk, ki naj vpliva na ameriško zunanjo politiko in s tem na volitve. Sprememb nikdo verjetno ne pričaku¬ je ali pa si jih tudi ne želi — le volilno borbo skušajo izrabljati po svoje ne sa¬ mo ameriški volilci, ampak vsi drugi po svetu. Izvolitev Eisenhowerja ni samo ameriška zadeva — postala je zadeva vsega sveta. Un mensaje de salutacidm del general Aramliucu al Papa Pfo XII El presidente provisional de la Na- cion general Pedro Eugenio Arambu- ru ha dirigido al Sumo Pontifice Pio XII un mensaje de salutacion con moti- vo del octogesimo aniversario del na- talicio del jefe de la iglesia Catolica y el 17c de su exaltacion al trono ponti- ficio. El texto ha sido impreso en un artistko album y sera entregado al Pa¬ pa por el comandante del Regimento de Granaderos teniente coronel Alejandro Agustin Lanusse en caracter de emba- jador extraordinario. En su mensaje de salutacion el gene¬ ral Aramburu destaca tambien todos los propositos de su gobierno y prome- te que se gestionara tambien un con- cordato entre la Argentina y la Iglesia Catolica, que ahora desempena todas las actividades en plena libertad. El portador del conceptuoso mensaje del presidente provisional al Papa te¬ niente coronel Lanusse partio con desti- no a Roma en cornspana de su senora esposa dona Ilcane Maria Bell a bordo de un avion de Aerolineas Argentinas en la madrugada del domingo pasado. Poslanica generala Aramburu-j a Papežu Piju XII. Začasni predsednik republike general Pedro Eugenio Arabmburu je poslal pa¬ pežu Piju XII toplo pozdravno poslani¬ co za njegovo 80 letnico rojstva in 17. letnico kronanja. Besedilo poslanice je natisnjeno v umetniško izdelan album, ki ga bo izročil papežu Piju XII kot izredni veleposlanik in opolnomočeni minister poveljnik grenadirskega regi¬ menta podpolkovnik Aleksander Avgu¬ štin Lanusse. V pozdravni poslanici predsednik ge¬ neral Aramburu Svetega Očeta se¬ znanja tudi z delovnim programom vlade osvobodilne revolucije v Argenti¬ ni ter naglaša, da je namen vlade skle¬ niti tudi konkonrdat med Argentino in Sveto Stolico. Prav tako poudarja, da katoliška Cerkev v Argentini po zrušit¬ vi diktature uživa polno svobodo. Nosilec predsednikove pozdravne po¬ slanice papežu podpolkovnik Lanusse je odpotoval v Rim v nedeljo zjutraj z letalom Aerolineas Argentinas. Na po¬ ti ga spremlja njegova gospa dona Il¬ cane Maria Bell. IZ TEDNA V TEDEN SPREMEMBA V BOLIVIJI IZVIRNO POROČILO SVOBODNI SLOVENIJI V zadnju času so se tukaj izvršile ve¬ like izpremembe. Podržavljeni rudniki kositra so imeli zelo majhno proizvod¬ njo. Vlada je napravila več poizkusov, da bi proizvodnjo povečala. Vsi ti poiz¬ kusi pa so ostali skoraj brez uspeha. Se¬ daj je vlada podvzela bolj energične ko¬ rake. Dne 28. januarja t. 1. je minister za rudnike in petrolej izdal okrožnico, naslovljeno na podjetja in delavske sin¬ dikate, v kateri stoji, da se bo odslej bolivijska rudniška korporacija (to je naslov podržavljenih rudnikov) uprav¬ ljala na način kot se upravljajo privat¬ na podjetja, ne da bi se mogle v delo pod¬ jetja mešati politične in sindikalne sile in da bi se uganjala kaka demagogija. Ravnatelj rudnika prevzame vso odgo¬ vornost za produkcijo in stopi v direkt¬ ni stik z zastopniki delavstva, ki se pa morajo pri svojem delu ravnati natan¬ čno po zakonitih določilih. Ravnatelji in inženirji odločajo o delu in tudi o preme¬ ščanju c|elavstva z ozirom na potrebe posameznih rudnikov. Vodstvo podržavljenih rudnikov se je šneje, kot služi s svojo prepirljivostjo. In vsi prepiri so končno prepiri o delitvi medvedove kože, ko je zverina še živa in krepka. Plečnik je dal v kamen vkle¬ sati: Molimo za zdravo pamet. To so v glavnem misli, ki jih je za ja¬ nuarsko številko “Domoljuba”, vestnika Slovenske ljudske stranke, napisal dr. Miha Krek, načelnik SLS. ministru za rudnike in petrolej zahvali¬ lo za izdano okrožnico, češ, da bodo rudniki s tem, da bodo zopet dobili svo¬ jo avtonomijo, in da bodo delali po na¬ čelih privatnega gospodarstva, pa v so¬ glasju z delavskimi potrebami, postali aktivni. Če pomislimo, da je bilo glavno geslo revolucije v letu 1952 podržavljenje rud¬ nikov kositra, v katerih so domači in inozemski kapitalisti naravnost nečlove¬ ško izmozgavali domače delavstvo, po¬ tem bomo razumeli pomembnost gornje¬ ga odloka. Kakor druge države, tako je sedaj tudi Bolivija za eno izkušnjo bo¬ gatejša, da namreč socializacija produk¬ cijskih činiteljev ni vedno dobro in pri¬ poročljivo sredstvo za ureditJv gospo¬ darskih in socialnih vprašanj. Severna Amerika ne izvaja nobenih socializa¬ cij, pa je najmočnejša gospodarska si¬ la na svetu in njeni delavci imajo naj¬ višji življenski standart. Izmozgavanje delavcev je mogoče preprečiti tudi z drugimi sredstvi (dobra socialna zašči¬ ta, zavarovanja, kontrola podjetij in dr.) in ne samo s socializacijo, ki ubija privatno iniciativo in uvaja birokracijo v gospodarstvo. Seveda obstojajo vča¬ sih primeri, ko je socializacija (elek¬ trarn, plinarn, vodovodov in pod.) nuj¬ no potrebna. Toda takih izjemnih pri¬ merov (o katerih govori tudi Quadra- gesimo anno) ne smemo posploševati. Opazoval bom, kako se bodo odslej razvijale gospodarske in socialne raz¬ mere v Boliviji in Vam bom še poročal o tem. I.H. USA: Dulles je na tiskovni konferen¬ ci izjavil, da izjave sovjetskih vodij na kongresu kom. stranke v Moskvi o mi¬ roljubni politiki ZSSR pomenijo, da “se je končala ena doba v zgodovini sovjet¬ ske Rusije in se pričenja druga. “Po njegovem mnenju je k temu mnogo pri¬ pomoglo odločno zadržanje zapadnih za¬ veznikov napram sovjetskim grožnjam in pritiskom v povojnih letih. — Eisen¬ hovver je objavil, da bo ponovno kandi¬ diral za predsednika USA. — Dulles je odletel na obisk desetih južnoazijskih držav, da bi dokazal, da je USA in ne ZSSR prijateljica azijskih narodov. O- biskal bo Pakistan, Indijo, Cejlon, In¬ donezijo, Siam, Južni Vietnam, Filipine, Formozo, Južno Korejo in Japonsko. V Karačiju se bo udeležil tudi konferen¬ ce SEATO, ki se je pričela 6. t. m. URUGUAY: Na mesto predsednika vladnega sveta je sedaj prišel Alberto Zubiria, 54 let star advokat, član ome¬ njenega sveta. Dosedanjemu predsed¬ niku Berresu je potekla predsedniška doba. ANGLIJA: Britanska in ameriška vla¬ da sta sklenili, da se bosta takoj vmeša¬ li v vojno, ki bi izbruhnila na Bližnjem vzhodu, z namenom, da se čim prej kon¬ ča ali - pa da vsaj preprečita njeno raz¬ širitev. — Na britanskih otokih imajo vse pripravljeno za evakuacijo prebival¬ stva v slučaju izbruha nove vojne. Neki poslanec je na ta poročila vprašal, kam nameravajo evakuirati prebivalstvo, ko je znano, da že samo ena hidrogenska bomba, odvržena n. pr. na Liverpool, pomeni razdejanje po vsej Angliji. Na vprašanje poslancu niso odgovorili. ITALIJA: V Rimu se je uprl vrhov¬ nemu vodstvu KP del članstva italijan¬ ske KP, ki so sklicali svoj kongres in zahtevajo “vrnitev na linijo Marxa in Lenina”. Togliatti in Scoccimaro se tre¬ nutno mudita v Moskvi, kjer sta se ude¬ ležila partijskega kongresa. JORDAN: 20 letni kralj Husein je odstavil vrhovnega poveljnika arabske legije brit. grala Johna Glubb Pašo in imenoval na položaj arabskega genera¬ la Radi Unhaba. Odstavitev grala Glub- ba je posledica naraščajočega odpora arabskega sveta proti britanski nadvla¬ di na Bližnjem vzhodu. Anglija je z 8 milijoni funtov šterlingov letno vdrže- val arabsko legijo, ki predstavlja naj¬ močnejšo in najboljše organizirano vo¬ jaško enoto na Bližnjem vzhodu. Britan¬ ska vlada je s svoje strani odpoklicala 15 britanskih častnikov, ki so služili v arabski legiji. PERZIJA: Vlada je dala aretirati so¬ vjetskega vojnega atašeja v Teheranu majorja Kuznecova, v trenutku, ko je sprejemal od nekega perzijskega čast¬ nika tajne vojaške dokumente. Vlada je nato majorja izročila poslaništvu in za¬ htevala njegov takojšen odpoklic. IZRAEL: Med Sirijo in Izraelom je prišlo do novih vojaških spopadov ter je bilo na obeh straneh več žrtev. Sociali¬ stična internacionala s sedežem v Zii« richu v Švici je pozvala vse socialiste, naj priskočijo Izraelu na pomoč. Ame¬ riška vlada se doslej ni hotela izjaviti ne pozitivno ne negativno na izraelske zahteve po pomoči v orožju. ZSSR: Francoski preds. Mollet in zun. minister Pineau bosta odšla na o- bisk v Moskvo 14. maja t. 1. NOVA NESREČA NAR EVROPO Vsa Evropa je bila več kot tri tedne v objemu najhujšega mraza, ki ga v ne¬ katerih državah ne pomnijo od leta 1845 dalje. Škoda, ki jo je mraz s snežnimi viharji in zameti povzročil v posamez¬ nih državah je ogromna. Tako sodije, da je v Franciji povzročil mraz škode na posevkih, v vinogradih ter v sadjarstvu okoli 200 milijonov frankov. V Španiji je uničenih okoli en milijon ton pomaranč, v Italiji pa je škoda- ocenjena na 100 mi¬ lijard lir. Točno višine škode zaradi mraza v Ev¬ ropi pa sedaj še ni mogoče ugotoviti. Go¬ tovo je samo to, da je ogromna. Agen¬ cija Associated Press jo ceni na več kot dve miliardi. Zaradi mraza je izgubilo življenje okoli 1.000 ljudi. Zaradi silnega mraza je zverjad s pla¬ ninskih predelov pritisnila v doline. Po¬ nekod so se cele trope volkov priklatile celo v vasi. 50 km od Rima so sestrada¬ ni volkovi raztrgali nekega poštarja. V zadnjem tednu je mraz v Evropi po¬ pustil. Sedaj je nastopila nova nevar¬ nost. Sneg se je začel hitro topiti ter so se začele razlivati reke. Iz raznih držav že poročajo o velikih poplavah. Poveču¬ jejo jih še velike ledene plošče, ki jih naraslo vodovje vali naprej. Te plošče so bile n. pr. v Moravi v Srbiji tako ve¬ like, da so zajezile strugo. Na pomoč je moralo priti vojaštvo ter je s topovski¬ mi granatami raztrelilo nagrmadeni led. V vseh državah, kjer ima NATO svoja vojsko je ista v stalni pripravljenosti za¬ radi nevarnosti poplav. Vsled mraza je močno trpelo prebival¬ stvo v najjužnejših delih Evrope, ki na mraz ni navajeno. Zato so iz Nemčije pošiljali v te kraje volnene deke, ame¬ riška prevozna letala pa so iz Nemčije vozila v Italijo živila ter razno blago. Na Eisenhowerjevo odredbo so Ame- rikanci pošiljali svojo odvišno hrano tu¬ di v Španijo, Jugoslavijo, Grčijo in Tur¬ čijo. Nesrečo, ki je zadela prebivalstvo v Italiji, so skušali zopet izkoristiti komu¬ nisti. V raznih mestih so hujskali mno¬ žice proti oblastem. Tako so nahujska¬ ne množice v mestu Foggia hotele za¬ sesti mestno hišo ter prefekturo. Nasto¬ piti je morala policija ter je s solznimi bombami razpodila demonstrante. Polici¬ ja je aretirala 30 demonstrantov. Z-a vse so ugotovili, da so pristaši komunistične stranke. Stran 2. SVOBOMA SLOVENIJA Buenos Aires, 8. III. 1956 Iz seje predsedstva Narodne¬ ga odbora za Slovenijo Proslava SO-letnice častite matere Terezije Hanželič, generalne prednice Slovenskih šolskih sester 17. januarja 1956 je bila seja pred¬ sedstva Narodnega Odbora za Sloveni¬ jo. Sklenjeno je bilo, da se bodo v bodo¬ če sestajali člani N. O., ki bivajo v New Yorku in Wasbingtonu k sejam redno na vsake tri mesece. V razpravi o stanju v domovini je bi¬ lo soglasno ugotovljeno, da demokratič¬ ni Slovenci odobravajo delo Narodnega Odbora in s simpatijami spremljajo nje¬ gove nastope. Zlasti je razveseljivo dej¬ stvo, da slovenska mladina odločno od¬ klanja komunistično diktaturo. Podrobni pregled stanja med našimi narodnimi manjšinami je pokazal, da je najhujši pritisk na Beneške Slovence. Žal so se uresničila težka predvideva¬ nja glede Slovencev v Trstu, odkar je v veljavi Londonski Memorandum z dne 5. oktobra 1955. Predsedstvo je sprejelo poročilo Dr. Kreka o izročitvi spomenice zunanjemu tajništvu Ameriških Združenih Držav. V spomenici je izražena zahteva po svo¬ bodnih volitvah v Jugoslaviji, obrazlo¬ ženo sedanje politično stanje in uteme¬ ljena potreba po mednarodnem nadzor¬ stvu volitev. Spomenica je bila predlo¬ žena v istem čašu, ko so zastopniki na¬ rodov iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki zborujejo v “Assembly of Captive Na- tions” sprejeli in vložili svojo skupno spomenico z bistveno isto vsebino. Po¬ leg Narodnega odbora za Slovenije so podpisali spomenico še: Hrvatsko na¬ rodno predstavništvo, Srbski Centralni Odbor in Srbska kmetska stranka. Pripominjamo, da je NO že pred pol¬ drugim letom nastopil s predlogom, da je treba v okviru mednarodnih pogajanj postaviti zahtevo po svobodnih volitvah na osnovi obveznosti, ki jih je Sovjet¬ ska Zveza podpisala v Jalti. Ob priliki izročitve spomenice so Kon¬ stantin Fotič, Dr. Gavrilovič, Dr. Ma¬ ček in Dr. Krek tudi popisali skrajno težko stanje za politične begunce iz Ju¬ goslavije v Italiji in -Avstriji, protesti¬ rali proti nasilnemu vračanju in prosili za posredovanje Ameriških Združenih Držav pri pristojnih mednarodnih u- stanovah. Narodni Odbor je v minulih mesecih Izkoristil vse mogoče prilike in možno¬ sti, da je opozarjal na nečloveško vra¬ čanje beguncev in povzročil posredova¬ nja pri vladah zapadnoevropskih držav, pri vodstvih političnih strank in prote¬ ste ob priliki mednarodnih zborovanj v zapadni Evropi. Zahvaljujemo se vsem, ki so ta prizadevanja podprli. Delo za zaščito naših političnih beguncev bomo vztrajno nadaljevali. NO pri tej priliki povdarja, da sma¬ tra, da moramo emigracijske skupine iz Jugoslavije, tako srbske, hrvatske kot slovenske, osredotočiti svoje napore in prizadevanja za zrušitev in odstranitev komunistične diktature. Druga vpra¬ šanja naj se umaknejo tej prvi in glavni nalogi. Medsebojni prepiri, napadi za¬ radi napak v preteklosti ali zaradi ci¬ ljev v bodočnosti koristijo le komuni¬ stičnemu režimu. Mednarodno stanje in skrajna stiska v domovini tirjata, da v vseh drugih zadevah zavlada med na¬ mi TREUGA DEI, da nas vodi vzajem¬ nost in medsebojno spoštovanje, da bi vse svoje sile posvetili osvoboditvi, u- veljavljanju osnovnih človeških, poli¬ tičnih in državljanskih svoboščin. Predsedstvo NO je v načelu sprejelo predlog o osnovanju Slovenskega Na¬ rodnega Sveta. V razpravi je več na¬ črtov o delokrogu, organizaciji in funk¬ ciji tega širšega predstavništva, ki naj bo novo sredstvo ožje povezanosti na¬ še politične emigracije in njenega dela. Moramo pa ugotoviti, da bi bilo treba premagati veliko organizatoričnih težav in da finančne osnove za delovanje ta¬ ke organizacije še ni. (Slovenska oddaja vatikanskega radia 21. februarja 1956.) Po hudem snežnem metežu je napo¬ čilo zadnjo nedeljo lepo zimsko jutro. Po poledenelih cestah so že v zgodnjih jutranjih urah hiteli z vseh strani Slo¬ venci, ki bivajo v. Rimu, v malo sloven¬ sko kapelico šolskih sester, katera je bi¬ la ta dan še posebej praznično okraše¬ na. Vsak, kdor je le mogel, je prihitel, da bi bil tudi on navzoč pri slovesni pro¬ slavi 80 letnice generalne prednice šol¬ skih sester častite matere Terezije Han¬ želič. Prišli so vsi slovenski cerkveni predstavniki v Rimu, redovniki, svetni duhovniki in vsa redovna družina, ki jo v Rimu vodi slavljenka. V velikem šte¬ vilu so prišli k cerkveni proslavi tudi številni Slovenci - laiki. Slovesno sveto mašo je daroval prevzvišeni nadškof dr. Alojzij Fogar. V svojem govoru je z nje¬ mu lastnimi besedami povdaril delo in žrtve, ki jih je slavljenka doprinesla skozi dolgih 80 let svojega življenja, od teh 57 let redovnega življenja in nad 20 let vodstva kongregacije šolskih se¬ ster. Koliko dela, koliko skrbi, koliko žrtev, koliko samozatajevanja, koliko molitve, koliko božjega blagoslova! Slavljenka je s svojo materinsko Ijubez- zvišeni molil zahvalno molitev in pode¬ lil blagoslov z Najsvetejšim. Slavljenka pa je, kot vedno, ves čas med sv. mašo skromno klečala na svojem prostoru v ozadju kapelice. Po cerkvenem obredu so vsi navzoči slavljenki čestitali ter ji želeli še mnogo let plodonosnega dela. Popoldne pa se je po slovesnih petih litanijah vršila v čast slavljenki akade¬ mija. V primerno okrašeni dvorani pro¬ storov Slovenskega socialnega odbora se je zbrala skoro vsa slovenska kolonija v Rimu. Po uvodnih besedah č. g. dr. Robiča, upravitelja hiše, so sledila vošči¬ la: malega Rusovega Matejčka, ki je nastopil v imenu slovenskih otrok ter se častiti materi z ljubko pesmico, kate¬ ra je prikazovala njen rojstni kraj, nje¬ no razumnost ter njeno dobro in žlahtno materinsko srce, zahvalil za vse, kar je v teku svojega življenja nudila sloven¬ ski mladini. Kot zunanji znak te hvalež¬ nosti ji je podaril šopek rdečih nagelj¬ nov, ovit v slovenski trak. Nato je slav¬ ljenki s prigodniško pesmico, ki je bila posebej za to priliko zložena (č. g. Stan¬ ko Janežič) čestitala gdč. Pepca Le¬ skovec kot zastopnica Slovenskega dekli¬ škega krožka v Rimu in ji pravtako po¬ Č. Mati neposredno po proslavi. Stoji med p. Prešernom in nadškofom Msgrom dr. Fogarjem (sedi desno poleg nje). Zahvaljuje se in pripo¬ roča v molitev. Na desni strani slike č. g. dr. Pavel Robič. nijo zvesto vzgajala nove članice reda, da so tudi one po njenem vzgledu vse delo in trpljenje darovale svojemu Ne¬ beškemu Ženinu. Nobeno trpljenje ni strlo slavljenke. Ko so Maribor in Slove¬ nijo zajeli vojni dogodki, je tudi časti¬ ta mati Terezija nastopila pot begunke ter s svojimi sestrami prišla v Rim. Tu¬ di ta bolečina ji ni vzela poguma. Brez vsakih sredstev, samo v zaupanju v Boga in s pomočjo dobrih ljudi je priče¬ la graditi znova. Danes so njena nova materina redovna hiša v Rimu ter sestr¬ ske hiše v okolici Rima in številne dru¬ ge, ki jih je ustanovila po svetu, najlep- ši dokaz njenega truda in božjega bla¬ goslova, ki jo je spremljal pri njenem delu. Pa ne samo to. Sama brez sred¬ stev, sama begunka je od prvega dne¬ va, ko je prispela v Rim, pomagala be¬ guncem, kjer koli je mogla. Ni begun¬ ca, ki bi ga ne bila sprejela in mu mate¬ rinsko ne pomagala. Slavljenka zasluži po pravici ime matere slovenskih begun¬ cev. — Prevzvišeni nadškof je ob koncu govora prečital brzojavko Svetega Oče¬ ta, v kateri papež -z vznešenimi beseda¬ mi omenja zaslužno delo častite gene¬ ralne prednice ter ji podeljuje poseben apostolski blagoslov. — Gospod nadškof je končal svoj govor z zahvalo slavljen¬ ki za vse, kar je v teku svojega dolgega življenja dobrega storila, in z željo, da bi jo božji blagoslov spremljal in ohra¬ njal še mnogo let. Po sv. maši, med katero je ubrano prepeval slovenski pevski zbor, je Prev- darila šopek rož. Za tem se je slavljen¬ ki s kratkim vznešenim govorom zahva¬ lil g. magister Žabkar v imenu vseh beguncev za vso pomoč in podporo, ki jo je nudila slovenskim brezdomcem v tu¬ jini. — Moški pevski zbor, ki je že za uvod zapel “Slovenec sem”, je za čestit¬ kami podal venček “Nebo žari.” — Za tem je slavnostni govornik č. g. Dolinar v globoko zajetem in izčrpnem govoru podal življenjsko pot častite matere ter razvoj Kongregacije slovenskih šolskih sester od prvih početkov do današnjih dni. Slovenska dijakinja v Rimu Metka Košakova je nato občuteno deklamirala pesem “Srečanje” matere Elizabete o presv. Evharistiji ter s tem povdarila vir, iz katerega je slavljenka črpala moč, da je mogla vzdržati težo velikega bremena, šopek snežnobelih tulipanov, ki ji ga je podarila, je ponazarjal smisel podane deklamacije. — Moški pevski zbor je zaključil prisrčno slovesnost s pesmijo “Triglav moj dom.” Ob zaključ¬ ku se je javila k besedi slavljenka sa¬ ma, ter se z iskrenimi besedami vsem navzočim zahvalila za izražene čestitke. Slovesno akademijo so pačastili s svo¬ jo navzočnostjo prevzvišeni g. nadškof dr. Alojzij Fogar in vsi slovenski cer¬ kveni predstavniki v Rimu. Čestitkam se pridružujemo tudi mi. Ko se slavljenki zahvaljujemo za vse veliko delo, ki ga je izvršila v čast Bo¬ gu ter v dobro svojemu redu in vsem Slovencem, prosimo Boga, da nam jo še mnogo let ohrani! Mohorjeve knjige za leto 1956 Narodni Odbor izraža svoje občudo¬ vanje nad velikim kulturnim delom na¬ še emigracije v Argentini. Seja je z odobravanjem sprejela poro¬ čilo dr. Vošnjaka o osnovanju Vzhodno¬ evropskega odbora za proslavo stoletni¬ ce rojstva Woodrowa Wilsona. Priča¬ kujemo, da bo tudi slovenska emigraci¬ ja sodelovala pri proslavah, ki bodo po¬ svečene temu velikemu ameriškemu predsedniku, ki mu naš narod ohranja trajno hvaležnost. Dali smo izraza zadoščenju in hva¬ ležnosti, s katero je naša emigracija sprejela odločen nastop predsednika Združenih ameriških delavskih zvez George Meany-ja, ki je v imenu ameri¬ škega delavstva načelno in brezpogojno obsodil in odklonil komunizem in pose¬ bej še titistično obliko komunistične diktature. S posebnim veseljem pozdravljamo Mohorjeva družba v Celovcu na Ko¬ roškem, prava naslednica bratovščine družbe svetega Mohorja za izdajanje dobrih knjig, ki jo je v Celovcu pred sto leti ustanovil škof Slomšek, je za zadnje izjave predsednika in drugih vo¬ dilnih ljudi v vladi Združenih Ameri¬ ških Držav, ki so znova poudarili, da ta največja sila na svetu ne bo nikdar pri¬ znala sedanjega stanja v Srednji in Vzhodni Evropi in bo podpirala giba¬ nja in napore podjarmljenih narodov, Na splošno z zadoščenjem ugotavlja¬ mo, da zapadne sile očitneje kažejo svoje nezaupanje napram Titu in nje¬ govi vladi in da ogromna večina našega naroda tudi po desetih letih totalitarne¬ ga pritiska nezlomljivo vztraja v taboru demokracije. Miha Krek Bogumil Vošnjak predsednik. podpredsednik. leto 195fr izdala 8 knjig, 6 rednih in 2 izredni, za skupno ceno 109 pesov. Lah¬ ko pa se kupujejo tudi posamezno za ceno, ki jo bomo navedli pri vsaki po¬ sebej, pri poverjeništvu za Argentino, č. g. Oreharju, Victor Martinez št. 50. Buenos Aires. 1. knjiga je seveda tradicionalni KO¬ LEDAR (st. 160) še s starimi Pengovo- vimi okraski k dnevom, kar potrjuje zvezo s preteklostjo. Predvsem je po¬ svečen problemom Tržaškega in Koro¬ ške in njinim lepotam (tržaška slo¬ venska obala, Koroški razgledi), krat¬ kim člankom in seveda leposlovju. Na r.ekaj člankov posebej opozarjamo: v leposlovju na Beličičevo Gmajno, v na¬ rodopisju na dr. Zablotnikove Ljudske šege in navade, ter zlasti na rodbinska imena v Beneški Sloveniji; v kulturni 1 kroniki na prof. Peterlinov Pregled 10 | letnega prosvetnega dela na Tržaškem; v splošnem ljudsko prosvetnem pa na dr. Velikonjev članek o nafti in Jevni- karjev o kulturnih jubilejih. To je sa¬ mo nekaj opozoril na bogate prispevke iz tržaško - goriško - severno amerikan- skega kulturnoustvarjalnega kroga, ki je v največjo pomoč celovški Mohorje¬ vi družbi. Za prihodnje leto razpisuje Družba v Koledarju nagrado 2000 šilin¬ gov za Večerniško povest (120 tiskanih strani), ki naj se pošlje tajništvu do 15. maja 1956. Cena Koledarju 12 pesov. 2. knjiga so tradicionalne Večer¬ nice, povest VELIKA RIDA, ki jo je napisal pisatelj Karel M a u ■ ser v Clevelandu in jo “poklanja ko¬ roškim ljudem, njim, ki še iz starega žive, ki jim je domača beseda kot kruh in sol.” Je to koroška novela z moč¬ nim koroškim dialektičnim besednim zakladom (dodan je slovarček) z lokalno ziljsko pobarvanostjo. Prijetna Mauser- jeva povestiea (126 strani) z njegovim starim motivom, da samo kopičenje grunta h gruntu ne prinaša srečnega zakona; tega more ustvariti le nesebič¬ na ljubezen. Toda ta motiv, postavljen že v vojni čas na Koroško, je zdaj Mau- ser razširil z novim: nov zakon vdov¬ ca z otroki naj ne sklepa le individua¬ listična erotična strast moža, temveč predvsem ozir do otrok iz prvega zako¬ na, ki terjajo novo — mater. Podobi Barbare, služkinje na Račnikovini, ki postane gospodinja Motam zaradi o t r o k , ki jih je pomagala vzgajati z ljubeznijo po smrti matere Mojce, in lik te zadnje, sta pisani s pravo Mau- sersko toploto idealističnih oseb, ki mu rasto večinoma iz — uboštva. V celoti je ena boljših Mauserjevih novel z gra¬ divom , ki bi terjalo (vojna!) obdelavo v romanu ne samo v bežnem skiciranju. Naj se Mauser loti široko epičnega de¬ la, ki mu je v krvi, in bi ga zmogel. Ce¬ na 11 pesov. 3. knjiga je zbirka črtic, kramljanj, feljtonov ali kakor hočete pisatelja p. Bernarda Ambrožiča DOMISLICE (str. 118), ki so pač najboljši naslov za to drobnjav, izišlo pred leti v ameriški frančiškanski reviji Ave Maria, kateri je bil urednik. Kot je videti iz teksta, je p. Bernard številke te revije polnil po “službeni dolžnosti” z literarnimi “do¬ misleki”, mesečnimi feljtoni v literarni obliki, ki jih zdaj izbrane in z novimi pomnožene — izdaja v zbirki. In kakor smo o lanski njegovi večerniški povesti o Slomšku zapisali, da je dobro pisana, tako- tudi o teh Domislicah vzdržujemo mnenje, da je p. Bernard izviren in du¬ hovit kozer, da so nekatere teh domi¬ slic naravnost dobre literarne črtice, če¬ prav so skoraj vse pisane z duhovniške¬ ga vzgojnega stališča. So pisane nazor¬ no, krepko, včasih prav nič zaostajajoče za Finžgarjevimi mladostnimi spomini (na pr. Hlapčom, Jure Salutare, Zgreše¬ ni poklici i t.d), ali Meškovim kramlja¬ njem (človek je šel na sprehod i t. d.). Vplivajo te domislice kot literarni vlož¬ ki v baročnih pridigah: kljub izraziti tendenci imajo svojo čisto literarno vrednost. Podobno kot Hribarjeve zgod¬ be s Koroškega (Duh. življenje). Ob bra¬ nju te zbirke mi je neprestano hodila na misel potreba po zbirki feljtonov Jaka Debevca, kot jih je pisal po lovskih re¬ vijah in v Ameriški domovini, kako za¬ nimiva mohorska knjiga, ki bi imela ve¬ ljavo in mik tudi za Amerikance in bi imela vrednost ne samo za folkloro, temveč tudi za razvoj literarnega “pod- listkarstva” kot žanra v naši literaturi sploh. Cena 11 pesov. 4. knjiga je zgolovinski spis Franca Erjavca KOROŠKI SLOVENCI, I. del, str. 191. Zelo tehten spis, ki predstav¬ lja nadaljevanje takih zgodovinskih iz¬ daj Mohorjeve družbe, kakor je bila Grudnova in Malova Zgodovina sloven¬ skega naroda. Erjavec se je tokrat o- mejil na poljudno znanstveno obdelano monografijo o zgodovini koroških Slo¬ vencev, kar je gotovo najprimernejša knjiga za koroško Mohorjevo družbo. I. del obdeluje srednji vek, se pravi čas od naselitve do leta 1500. Erjavec pribija odločno temelj svoji razpravi: Koroška ni bila trajno nemška dežela, čeprav je pred Sloveni bila za par desetletij delno zasedana po germanskih plemerih (Vzhodni Gotje), temveč je bila zibelka slovenske državnosti, najdemokratičnej- še svoj čas v Evropi (ustoličenje), po¬ zneje v srednjem veku pa delno germa¬ nizirana po fevdalni in cerkveni gospcd- ski nemškega rodu. Daši Erjavec ne o- menja virov, je videti, da je uspešno vporabljal na,(novejša dognanja prof. Kosa, ni pa še imel monografije mlaj¬ šega Grafenauerja o Ustoličenju, kar bi mu verjetno dalo še marsikako poan¬ to. (Primerjaj Maroltov članek Verska vsebina ustoličenja koroških vojvod., Duhovno življ. marec 1956). Vsekakor: (Nadaljevanje na 3. strani) ARGENTINA Gral. Lonardi, biv. predsednik re¬ publike in šef zmagovite septembrske revolucije v Argentini, se je prejšnji petek vrnil iz Washingtona v Bs. Ai¬ res. Na letališču na Ezeizi so ga v imenu predsednika grala Aramburuja pozdravili njegovi trije pobočniki, vi¬ šji častniki treh vrst argent. oboro¬ ženih sil, sodelavci v njegovi vladi ter veliko ljudi. Let. minister Krause je gralu Lonardiju ponudil posebno le¬ talo, ki naj bi ga prepeljalo z letali¬ šča na Ezeizi v mesto. Za to uslugo se je pa gral. Lonardi zahvalil in se je odpeljal v mesto z avtomobilom. Med tem se je zbrala množica ljudi tudi pred Lonardijevim stanovanjem v me¬ stu ter mu je ob prihodu priredila to¬ ple ovacije. Kot smo že poročali, se je gral Lonardi v Washingtonu pod¬ vrgel operaciji .zaradi visokega pri¬ tiska krvi. Zdravje se mu je zboljšalo, vendar so mu zdravniki za določen čas predpisali še popolno mirovanje. Zato se je gral. Lonardi v nedeljo od¬ peljal na deželo, kjer bo nadaljeval zdravljenje. Zaradi večjega miru, kraja njegovega bivanja v provinci Bs. Aires niso objavili. Ameriški zdravniki po časopisnih poročilih za operacijo in zdravljenje grala Lonar- dija niso hoteli sprejeti nobenega ho¬ norarja, ker da so s tem hoteli izka¬ zati čast in spoštovanje možu, ki ima velike zasluge za obnovo demokracije in svobode v Argentini. Vlada je izdala odredbo, s katero je pristanišči Rosario in Santa Fe ob re¬ ki Parana proglasila za prekomorski pristanišči. Vlada je na zadnji seji sprejela vrsto važnih dekretov. Tako dekret o prepovedi urorabljanja znakov, foto¬ grafij in drugih simbolov biv. pero- nistične stranke za ideološko in polit, propagando. Z drugim dekretom je vlada razveljavila tisto določilo v za¬ konu, ki ga je izdala Peronova vlada o razvezi zakonske zveze, po katerem se je ločena oseba lahko nanovo po¬ ročila. Razveljavitev tega določila ve¬ lja vse dotlej, dokler vlada vprašanja razveze zakona ne bo dokončno uredi¬ la. Tretji dekret prepoveduje funk¬ cionarjem biv. režima, da bi mogli bi¬ ti izvoljeni na položaje in vodilna me¬ sta v javni upravi. Ta dekret zadeva biv. ministre in drž. tajnike, biv. zvez¬ ne in pokrajinske poslance in sena¬ torje, bivše župane in komisarje občin ter vse funkcionarje biv. peronistične stranke. S četrtim dekretom je pa vlada razpustila Socialistično stranko narodne revolucije — Partido Sociali¬ sta de la Revolucion Nacional. Ta stranka je sodelovala s Peronom. Vlada je zvišala tarife za taksije. Sedaj je začetna tarifa 90 centavov. Za vsakih 120 metrov vožnje je treba plačati 20 centavov. Posvetovalni odbor je imel prejšnjo sre‘do izredno sejo. Na njej je pro¬ svetni minister DelPOro Maini govo¬ ril o vprašanjih, ki se nanašajo na u- reditev argentinskih univerz in nji¬ hovega svobodnega delovanja. Obraz¬ ložil je tudi stališče vlade do teh vprašanj, zlasti glede ustanavljanja privatnih univerz. Med tem, ko so člani posvetovalnega odbora po izva¬ janjih prosvetnega ministra podajali svoja mnenja glede ustanavljanja pri¬ vatnih univerz, so se začeli zbirati na Kongresnem trgu predstavniki tistih političnih skupin, ki so proti verske¬ mu pouku v šolah in proti ustanavlja¬ nju privatnih univerz. Vzklikali so za laicistično šolo, nosili velike tozadev¬ ne napise in zahtevali odstop prosvet¬ nega ministra. Policija je nastopila ter demonstrante razpodila. Prosvet¬ ni minister je o problemu ustanavlja¬ nja privatnih univerz govoril prejšnji petek tudi po radiu. Poudarjal je na¬ čelo vlade, da lahko privatna iniciati¬ va ustanovi svobodno univerzo, ki izdaja polnoveljavne diplome in pode¬ ljuje veljavne naslove pod pogojem, da se podvrže zakonskim predpisom, ki bodo za take univerze izdani. Pri¬ vatne univerze bodo nastale s sred¬ stvi iz privatne iniciative. Za njihov izvor se bo država zanimala. Svoja izvajanja je minister zaključil z ugo¬ tovitvijo, da svobodna univerza nima ničesar opraviti z verskim poukom in tudi ne predstavlja nobenega verske¬ ga problema. “Ne razdvaja Argentin¬ cev tisti, ki daje svobodo, ampak ti¬ sti, ki jo krati ter se ji zoperstavlja z namenom, da bi jo lastil izključno za sebe”. PORAVNAJTE NAROČNINO SVOBODNE SLOVENIJE! Buenos Aires, 8. III. 1956 Stran 3. SVOBODNA SLOVENIJA i/t EPIDEMIJA - 11 EVA* E-MED1X0 V A BOLEZEN V Ljubljani so razstavili svoja dela člani umetnostne Skupine “1953”, ki jo tvorijo mladi umetniki Milan Berbuč, Mira Cetin, Alenka Eržen, France Per- šin, Ivan Seljak, Marko Šušteršič, Dra¬ go Tršar in Melita Vovk. Skupina nave¬ denih likovnih umetnikov je povzela svoje ime po letnici .svoje prve skupne razstave. V letu 1955 so v Sloveniji pridelali 7.200 vagonov pšenice, rži 2.870 vago¬ nov, ječmena 1.760 vagonov, ovsa 1.420 vagonov in oljne repice 137 vagonov. Povprečni donos na 1 ha je znašal v Slo¬ veniji pri pšenici 13.8 q, pri rži 11.9q, ječmenu 12.9 q, pri ovsu 9.9q in pri oljni repici 8,0 q, Slovenija ima dalje 350.000 češnjevih dreves, ki so dala 870 vago¬ nov češenj ali 24.2 kg na drevo, 14.000 dreves višenj je dalo v Sloveniji 17 va¬ gonov višenj ter 30.000 marelčnih dre¬ ves 25 vagonov marelic. MOHORJEVE KNJIGE ZA 1956 (Nadaljevanje z 2. strani) knjiga potrebna vsem Slovencem, zlasti pa mladini, koroški še posebej. Cena 12 pesov. 5. knjiga (za doplačilo) je ponatis znanega potopisa s 137 barvnimi sli¬ kami romantičnega misijonskega znača¬ ja STRIC JAKA, uzor popotnega juna¬ ka izdan brezimno, o katerem pa vemo, da ga je napisal ravnatelj Msgr. dr. Jo¬ že Debevec, opremil pa Henrik Smre¬ kar. Prav gotovo je bil Debevcu pri se¬ stavljanju teh slikanic pred očmi kla¬ sični Daudetov Tarascon v Afriki, ki je dobil svoj odsev že prej v Mlakarjevem "Trebušniku, sedaj pa še v teh slikani¬ cah, izhajajočih že svoj čas v Katoli¬ ških misijonih. Slovenska mladina jih je rada gledala in brala, zdaj je v knji¬ gi ponatisnjena predvsem za koroško mladež. Cena 11 pesov. 6. knjiga 1. zvezek življenjepisov svet¬ nikov, ki jih je v svojem 17 letnem pa- peževanju proglasil sedanji papež Pij XII. Opisal jih je spiritual adrogue- škega slov. semenišča prof. dr. Filip Žakelj pod naslovom ŽIVI KRISTUSOV EVANGELIJ, (str. 128). Tu je 7 življe¬ njepisov: sv. Marija Evrazija Pollete- rier, sv. Gemma Galgani, sv. Marjeta Ogrska, sv. Marija Ks. Gabrini, sv. Ni¬ kolaj de Fihiie, sv. Janez Britto in sv. Bernardin Pealino. Žakelj obnavlja mo- horsko tradicijo Veritija, Rogača, Zore¬ ta in Jakliča. Ob proslavi papeževe o- semdesetletnice, ki jo praznujemo prav te dni, je prav, če si pokličemo v spomin delo tistih ljudi, ki jim je ta papež pri¬ sodil čast oltarjev, kajti iz njega se vi¬ di, kakšne duhovne vrednote postavlja papež v tem času za zgled sodobne du¬ hovne preroditve sveta. Žakljevi življe¬ njepisi se odlikujejo po tem, da jemlje France in Janez Krištof bosta od 10. do 25. marca zaradi po¬ čitnic odsotna. Umrli so. V Ljubljani: Lovro Debe¬ ljak, Alojzij Cestnik, Albin Hrovatin, tiskarniški tehnični ravnatelj v p., Maj¬ da Slapničar, roj. Jeršek, Antonija Ar¬ har, roj. Sušnik, upok. Tob. tovarne, Greti Heuffel, uradnica pri biv. Putni- ku, Janko Košar, Ariton Hrovat, mesar¬ ski mojster in Franc Druškovič, prof. v Ljubnem ob Savinji, Betka Juhart, roj. Kosec v Braslovčah, Katica Vogrin, vrtnarica v Celju, Martin Luskar, pred¬ sednik gospod, sveta pri obč. ljud. odbo¬ ru Planina pri Sevnici, Marija Martin- šek, roj. Ključevšek v Laškem, Ivan Mencin, strojar na Vrhniki, Leopold Burja, kovinostrugar v Piranu, Marija Golob v Grahovem ob Bači, Franc Dim¬ nik v Begunjah, Marija Medved, roj. Babič v Pišecah, Vlado Makuž, šolski upravitelj v p. i t. d. v Kanalu, Ivana Zadnikar, roj. Zdešar na Viču in Karel Domnik, upok v Radovljici. za osnovo cficielne vatikanske odloke, omenjajoč samo čudeže, na katerih te¬ melju je bilo proglašeno svetništvo, ter najnovejše kritične spise, kar vse ome¬ nja kot vir pri slednjem opisu. Daši so asketsko berilo za življenje po evange¬ liju (molitve in liturgično besedilo o svetnikih, ima knjiga svojo znanstveno vrednost. Zbirka se bo nadaljevala. Ce¬ na 11 pesov. 7. knjiga je natančni ponatis ljubljan¬ ske izdaje svetega pisma v prevodu dr. Jereta, Pečjaka in Snoja, tokrat njega II. del: APOSTOLSKI LISTI IN RA¬ ZODETJE. (str. 300). Na lepem papirju in s krasnim tiskom je Sveto pismo knji¬ ga, ki naj bi bila v hiši slednjega slo¬ venskega katoliškega izseljenca. Cena 18 pesov. 8. knjiga je ponatis ene najlepših sve¬ tovnih asketičnih spisov, namreč FILO- TEJE svetega Frančiška Šaleškega v prevodu, ki so ga leta 1941 priredili ljubljanski bogoslovci in mu je uvod na¬ pisal škof Rožman. To navodilo za bo- goljubno življenje je po Tomaža Kemp- čana Hoji za Kristusom gotovo eno naj¬ lepših duhovnih beril, ki ima v franco¬ ski literaturi tudi svojo veliko literar¬ no vrednost. Zato je sv. F. Šaleški tudi nebeški zavetnik katoliških časnikarjev in pisateljev. Cena 23 pesov. Dve zadnji knjigi sta izredni izdaji ter sta vezani v celo platno. To je letošnji redni in izredni dar ce¬ lovške Mohorjeve družbe. Tiste, ki ima že stoletno zgodovino in ki v Koledarju pravi o sebi, da je “danes vseslovenska zadeva in tudi skrb. Vsi Slovenci izven Jugoslavije jo potrebujejo in vsem ko¬ risti... Nikakor pa noče biti edina slo¬ venska založba in pozdravlja slednje kulturno ustvarjenje koderkoli dru¬ god...” Tudi mi priporočamo vsem Slo¬ vencem njeno branje, ki ga izdaja pod gesli “narod, vera, jezik in ji želimo podporo, kajti — še vedno je najbolj ljudska kulturna tradicija slovenskega doma — “mohorjeva bukva”. T. Debeljak V zadnjih tednih časopisi mnogo po¬ ročajo o nevarni nalezljivi bolezni, ki se razširja po nekaterih predelih Repu¬ blike Argentine, zlasti na ozemlju Ve¬ likega Buenos Airesa. Da bi bili tudi naši bralci poučeni o tej bolezni in da bi se mogli pred njo kolikor mogoče va¬ rovati, smo se obrnili na zdravnika, ki nam daje ta — le pouk in navodila. Različna so imena, ki označujejo to bolezen: Otroška paraliza, Heine - Me- dinova bolezen, Poliomelitis. Da prvo ime ne odgovarja stvarnosti, se sami lahko prepričamo, kajti prav pri sedanji epidemiji obolevajo tudi odrasli. Prav tako ne odgovarja staro klasično ime v medicini “Poliomelitis anterior acuta”; novejša raziskovanja so namreč dogna¬ la, da ne ohole samo motorne (gibalne) živčne celice prednjih korenih v hrbtnem mozgu, temveč prav tako mo¬ torna jedra v možganih in opne, v kate¬ re so možgani oviti. Na vprašanje, kaj povzroča “poli” (ta¬ ko bomo na kratko imenovali to bole¬ zen), bomo odgovorili: Virus poli — in razumeli pod “virus” neke vrste mikro¬ organizem, tako majhen, da ga ne mo¬ remo videti pod navadnim mikrosko¬ pom, in ki pasira tudi najgostejše fil¬ tre. Množi se z velikansko naglico in oškoduje nekatere celice v človeškem organizmu, da odmrjejo in da se njih okolica vname. Obstojajo 3 vrste tega virusa, serološko dokazane. Vse tri vrste povzročajo bolezen in ena vrsta ne da imunosti proti drugi vrsti. Kje v našem organizmu se virus po¬ li najraje naseli? Po že enotnem nazi- ranju znanstvenikov v prebavnem trak¬ tu človeškega telesa, to je od ust in nosne sluznice do zadnjega dela čreve¬ sja. Bodian, znani raziskovalec tega vi¬ rusa, opisuje nadaljnji potek infekcije takole: Virus prodre in preide v čre¬ vesno sluznico, oslabljeno iz kakrš¬ nihkoli vzrokov, preide v kri in po krvi kroži po žilah, predre fino steno najtanjših žilic (kapilar) v mozgu in se naseli v njegovih celicah ( Specifična lokalizacija). Tu povzroča odmrtje celic in okolno vnetje; posledica tega je ohro¬ melost tistih delov telesa, ki so vživče- ni po teh celicah, n. pr. rok, nog, srca, pljuč. — V podaljšanem mozgu, to je vez med lobanjskim in hrbteničnim moz¬ gom, so važna jedra celic, ki vodijo pre¬ mikanje pljuč in srca. če se naseli vi¬ rus poli prav v tem delu mozga, nasta¬ ne nevarnost ohromelosti srca in pljuč in s tem zvezana večja nevarnost smrti. Buenos Aires V nedeljo 11. marca bo 17. letnica kronanja sv. Očeta Pija XII. za pa¬ peža. Tudi Slovenci na področju Vel. Bs. Airesa se bodo spominjali te ob¬ letnice, kakor tudi papeževe 80. let¬ nice. Ob 10.15 uri dopoldne bo v ka¬ peli sv. Frančiška Šaleškega, ulica Belgrano.3883, v Bs. Airesu, sloves¬ na zahvalna služba božja. Po maši bo slovesen "Te Deum" v zahvalo Bogu, da je dal Kat. Cerkvi tako ve- — To omenjam, ker beremo o železnih pljučih in o invernaciji. Železna pljuča so priprava, ki naj pomaga premostiti akutno nevarnost posledic ohromelosti pljuč z umetno fizikalno nadomestitvi¬ jo ali s kisikom, ki naj drži standart oksidacije rdečih "krvnih telesc. Inverna- cija pa je metoda, po kateri je bolnik postavljen v neko posebno stanje manj¬ še porabe vseh celic organizma na ki¬ siku, neko stanje varčevanja s telesno energijo in s tem razbremenitev srca in pljuč do najmanjše možne mere. To stanje se doseže z umetnim ohlajeva¬ njem telesa do 25° C telesne temperatu¬ re in z medikamenti, ki jih bolnik dobi¬ va istočasno, človek lahko ostaja v ta¬ kem stanju do 35 ur brez kakršnih — koli poznejših posledic. To metodo ome¬ njam zato, ker je deloma sad poisku- sov v medvojnih nemških koncentracij¬ skih taboriščih in je našla v zadnjem letu tudi v Argentini splošno priznanje zlasti v porodništvu in sedaj v težkih primerih bolezni “poli”. Dejstvo, da najraje oboli prebavni trakt telesa, dokazuje, da mora virus poli priti v ta trakt, da je že v tem kraktu in da iz nepopolnoma znanih razlogov postane virulenten. Zato po Bodianu razlikujemo 4 kategorije infek¬ cije: (1) Tiha infekcija, ki se omejuje samo na prebavni trakt brez kakršnih¬ koli bolezenskih znakov. V blatu takih oseb se vedno nahaja virus poli. Take osebe so tihi raznašalci bolezni. — (2.) Abortivna forma bolezni. Oboleli pre¬ bavni trakt povzroča, da virus poli sicer pride v kri, živčni sistem pa ne oboli. Tudi take osebe so tihi raznašalci. — (3.) Forma brez ohromelosti. V tem primeru so sicer znaki, da je virus po¬ li v mozgu, bolezen se pa klinično ne izrazi. — (4.) Paralitična forma. To je oblika bolezni, ki jo smatramo za bole¬ zen v našem smislu. — Smatrajo, da na 10 ali celo na 1.000 ljudi, ki imajo oblike bolezni pod št. 1 do 3, oboli samo eden na bolezni, ki se lahko ugotovi klinično. Vzroki, ' zakaj samo nekatere osebe obolijo s parali- tično obliko, so deloma nejasni; nava¬ jajo prehlad, ultravioletne žarke, aler¬ gijo, vsake vrste telesne poškodbe, fi¬ zični napor, nosečnost i t. d. — Iz na¬ vedenega sledi, da je virus poli zelo raz¬ širjen in da je glavna obramba v moči organizma, to je v odpornosti človeške¬ ga telesa zoper prodiranje virusa do mozga. Iz vsega dosedaj navedenega bomo likega papeža in ga ohranil toliko let pri moči in zdravju. Pri maši se bodo slovenski rojaki spominjali v molitvi tudi ljub. škofa dr. Gregorija Rožmana, ki bo jutri — petek 9. marca — dopolnil 73 let življenja, 12. marca bo pa praznoval god svojega sv. patrona. S svojo navzočnostjo pri zahvalni službi bož¬ ji izpričajmo svojo zvestobo svetemu Očetu in svojo ljubezen ter hvalež¬ nost svojemu škofu! Vsak teden ena TAM, KJER BELI SO SNEŽNIK! Tam, kjer beli so snežniki, holmci mali in veliki, kjer izvira bistra Sava, teče Soča, Krka, Drava, tam mi dedov zemlja krasna, dom junakov, dom je moj. Tam, kjer Kranj na trdi skali sedež svoj star kaže zali, kjer Postojna v spodnji svet svoja čuda vabi zret, ona zemlja slavnoglasna moja vlast je, dom je moj. Tam, kjer je Ljubljana bela davne čase že slovela kjer slovenski mili rod zemljo orje, mirno hod, tam mi zibka prvočasna tekla je, tam dom je moj. razumeli ukrepe, ki jih je podvzeti v primeru epidemije oziroma endemije bolezni “poli”. — Kolikor je največ mo¬ goče, naj se preprečuje masovna kon¬ taktna infekcija, ki se razširja zlasti na krajih, kjer se zbirajo množice ljudi: Kolektivi, kopališča, parki in obljudene ceste i t. d. Kadar peljemo otroka na sprehod, ga držimo za roko; ne pusti¬ mo mu, da bi otipaval izložbena okna, drevesa; ne pustimo mu, da bi prihajal v direkten kontakt z drugimi otroci; zlasti naj se prepreči kakršnokoli po- ljubovanje, tudi med člani iste družine. Nikdar namreč' ne moremo vedeti, ako nismo n. pr. starši tihi raznašalci bolez¬ ni. — Važno je vedeti, da je otrok ka¬ kih 5 dni pred izbruhom bolezni (tem¬ peratura, ki ni večja od 38°C) najbolj infektiven in ostane tak kak teden dni po akutnem stanju. — Ker je blato ne samo manifestno obolelih marveč tudi na videz zdravih raznašalcev infekcioz- no, moramo preprečevati vsako onesna¬ ženje z vodo, ki teče po cestah; bodisi otrok direktno ali potom njihovih igrač. Izogibati se moramo mest, kjer se od¬ lagajo smeti, in javnih stranišč. Iz te¬ ga sledi, da moramo z vsemi silami uni¬ čevati mrčes, muhe, komarje, ki priha¬ jajo v stik z nesnago. Iz istega vzroka se moramo skrajno izogibati psov in mačk. — Sadje, ki lahko pride v stik z nesnago in izmečki, je prav tako lahko infekciozno. — Voda, ki prihaja iz zem¬ lje z vsaj 20 m dolgo cevjo, ni infek- ciozna; vsaka nadaljnja njena pot pa jo lahko okuži. Mleko moramo uživati sa¬ mo prekuhano! Okužene so lahko salata in sočivje sploh ter gomolji (krompir), ker lahko prihajajo v stik z izmečki. Splošno pravilo nam bodi: Držimo otroke v normalnem okolju in jim dajaj¬ mo normalno hrano. Ne uvajati poseb¬ nosti in neumestnih omejitev zaradi psi¬ hoze staršev, zaradi strahu pred bole¬ znijo! Kdor torej otroka zapira v sobo in poliva in škropi s formalinom ali DDT vse naokrog, mu daje samo prekuhano hrano, greši prav tako kakor oni, ki ga pusti neovirano in pretirano igrati šport ali ga vodi v zaprte prostore in zbirali¬ šča mnogih oseb. — Važno je: hrane (Nadaljevanje na 4. strani) Slovenci v Argentini NARTE VELIKONJA < 56 > Viiarska polena Vzpel se je pred občinstvom v neiz¬ mernem duševnem naporu in kot brez pameti mu je šel pogled po dvorani. “Sodite me! Sodite me!” Kot da so se mu razvezali vsi udje ter je padlo z njega brezmejno breme. Ču¬ til je do bolečin sladko olajšanje v du¬ ši. Nič več ni vedel, da stoji. Tudi dvo¬ rana ni bila več dvorana. Vse se je razmeknilo ter nekam hitelo z bliskovi¬ to naglico za lučjo, za lestencem na¬ vzgor. Ves lahek je čutil, da plava, da ga neznana sila, ki mu je objela srce, žene kvišku v omotično visočino. Videl je samo zamegleno morje svet¬ lobe in senc za seboj. Prestopil se je •za rahel korak ter padel zviška na obraz pred Matijca in Franco. Sodniki so vstopili vsi razburjeni. Predsednik senata je za hip osupnil, nato kratko ukazal, videč Tineta na tleh: “Nesite ga ven! Pokličite zdrav¬ nika!” Odnesli so ga. Ko se je Tine za hip zavedel, je stal pri njem zdravnik. “Gospod župnik, mudi se!” je sli¬ šal Tine. In je začutil v roki toplo župnikovo desnico. “Kes obudi, kes, moj sin!” je trepe¬ tal župnik ob njem in solze so mu drle po licu. Tine je stisnil njegovo roko v odgo¬ vor, zgibal ustnice v strašni dušni bo¬ li in kakor v daljni dalji slišal župniko¬ ve besede: “Ego te absolvo. ..” “Kriste, odpusti!” je zagrčalo Tine¬ tu v grlu v zadnjem naporu in je —• zgasnil. Župnik mu je čez hip pokrižal neme, na pol odprte ustnice ter s sladko gi¬ njenostjo gorel sam vase: “Kriste usmiljeni, da sem jo le rešil, ovčico izgubljeno, večne smrti! Bodi ji usmiljen sodnik!” Obrnil se je proti vratom in videl tisti hip na hodniku paznike, ki so pe¬ ljali Matijca in Franco iz dvorane. “Domov, domov! Ali ju ne pustijo domov ? ” “Ne,” mu je obrazložil sluga vseved¬ no. “On je obsojen v smrt na vešalih radi umora, ona na štirinajst dni zapo¬ ra zaradi žalitve državnega pravdnika”. “če je pa nedolžen, če je pa nedolžen! Saj je dokazano, da je nedolžen! Za¬ kaj pa je dokazano, da je nedolžen!” se je hudoval starec ter se zagnal po hodniku za njima. Toda v nakrižju so mu izginili pred očmi. Hitel je po hod¬ niku dalje, zgrešil stopnice ter obstal v temi na koncu. Vrnil se je ter ponav¬ ljal : “Saj je nedolžen! Saj je vendar ne¬ dolžen!” In je iskal po hodnikih, zašel na dvo¬ rišče, taval po drugih stopnicah nazaj ter slednjič našel paznika, ki mu je pokazal pot na cesto. Tisti hip je klečal Matijec, na vešala obsojeni, nedolžni Matijec, v tvoji ce¬ lici in molil, na drugem delu poslopja pa je ždela Franca predse in mislila nase, mislila na Matijca: “Zakaj ga niso izpustili, ko je nedol¬ žen!” S čudno zagrenjenostjo in molče so se vračali poslušavci in priče pozno v noč domov. Nikomur se ni ljubilo govoriti. “Kakor da smo žive pokopali,” se je oglasil Brne. “Zdaj pa bo vse iznova!” je tolažil Gaber Mohorja, “ali niste slišali? Vse se še razčisti, vse se še razčisti!” “Če enkrat pride nesreča, se je ne otreseš!” je zmajal Mohor z glavo. Ko je Klančarka stopila v svojo ko¬ čo, je našla vrata v izbo odprta. Na po¬ stelji je ležal njen mož oblečen in obut ter strmel v strop. “Miha!” Mož se ji je blodno zarežal v obraz: “Ali so ga že obesili! O, da so ga le obesili! Vidiš, Matijec, zdaj te ne bo več, zdaj te ne bo več! Zdaj bo mir.” 40. Obravnavo o Kosmačevem umoru so obnovili pred izredno porotno obravna¬ vo. Med Tinetovimi čevlji so našli še stare Matijčeve čevlje v potrditev, da si je Tine čevlje izposojal. Blaž je o- pisal Francetovo smrt in otroka sta toč¬ no izpovedala, da Matijec ni udaril, tem¬ več le dvigal Kosmača. Časopisje je bilo vso stvar na dolgo razvleklo. V deželi je zavrelo ostro pre¬ rekanje o pomanjkljivosti kazenskega po¬ stopka. In ko je bilo prerekanje že tako na stran poti, da so si očitale po¬ samezne stranke bančne zločine, ki niso imele s stvarjo nobenega stika, je bila napovedana ponovna obravnava. Pričela se je strašna bitka med psihiatri! Ali je Tine res izvršil zločin, ali ga ni morda proces tako strašno razburil, da je hotel krivdo vzeti nase? Nazadnje so si očitali psihiatri medsebojno neved¬ nost in vsa stvar je grozila, da se bo končala v pravdah radi žaljenja časti. Toda vse to ni omajalo porotnikov. Saglasno so zanikali Matijčevo krivdo.' Matijec je nemo gledal okoli sebe ter ni mogel verjeti, ko mu je sluga usluž¬ no segel v roko, rekoč: “Le pojdite, saj sem zmerom mislil, da ste nedolžni.” Matijec je zmajal z glavo in se ni mogel prav znajti. Ali si že kdaj planil iz kleti v jasno solnčno luč? Ali si kaj videl? Oči so te zaščemele in pred seboj si videl sa¬ mo zelene kolobarje. Tako se tudi Mati¬ jec ni mogel znajti v svobodi. “Matijec!” je stopila Franca k nje¬ mu. “Prost si!” “Da, sem?” se je zavedel. “Zahvaljen bodi Bog! Hudo je bilo!” In si je pogla¬ dil črno brado, ki mu je bila zrastla v ječi. Šele ko je stopil iz sodne palače, ko je zazrl zelenje pred seboj in mu je planila v oči vroča solnčna luč, ko je zagledal grad nad seboj, ki se mu je zdel, da visi na jasnem nebu, ko je zasli¬ šal ropotanje voz ter mu je na uho uda¬ rilo rahtanje avtomobilov, šele takrat se je zgenilo v njem nepopisno, neiz- razno čustvo. Snel je klobuk z glave, za¬ krilil z rokami v zrak, kakor da hoče plavati od presladkega občutka v duši ter zavriskal, divje, s čudno nadnarav¬ nim, nečloveškim glasom. “Matijec!” se je plašno začudila Franca. “Ljudje te gledajo! Saj nisi pi¬ jan!” “Kaj meni ljudje mar!” je dejal Ma¬ tijec, nič več oprezni, obzirni Matijec, Matijec, ki se mu je oko iskrilo od ne¬ popisne sreče, Matijec, ki mu je obču¬ tek neizmerne moči hotel razgnati prsi. In je spet zavihtel klobuk v zrak in spet zavriskal divje, izzivajoče, presilno in kljubujoče. Kakor da stoji pranaravni človek sredi divje stepe ter ne ve, ka¬ ko bi pozdravil solnce, to božjo luč, ka¬ ko bi pozdravil zrak, to biserno morje, kako bi pozdravil zelenje, to sveto pa¬ šo očem človeškim. Ne ve, kakšen je pravi pozdrav, ki naj ga pošlje svoje¬ mu Stvarniku, pa vpije, vriska, divje, iz polnih prs; ne ve, kako bi pokazal z ro¬ kami strašnemu božanstvu, ki vse to daje, da ga spoštuje, da se mu klanja, da se mu zahvaljuje. (Nadaljevanje v prihodnji številki) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 8. ID. 1956 Epidemija - ISevne - Medino va bolezen (Nadaljevanje s 3. strani) ne spreminjati preveč; otrok mora uži¬ vati tudi presno (nekuhano) sadje, ki pa seveda mora biti umito in olupljeno, ker njegov organizem zahteva za nor¬ malno delovanje tudi surovo hrano. — Roke si je umivati z milom, predno pri¬ jemljemo sadje. Telesni higijeni sploh je posvečati večjo skrb z umivanjem rok in ust pred vsako jedjo. Prepreče¬ vati je kakršnekoli prehlade, zlasti vsa črevesna in želodčna obolenja; če pa na¬ stopijo, jih je z najmočnejšimi sredstvi takoj preprečiti, kar velja tudi za že obolele primere. V hvalo najnovejšim raziskovalcem antibiotikov in sulfami¬ dov povemo, da moremo že po par urah obvladati vsako interkurentno črevesno infekcijo. — Najvažneje je torej držati prebavni trakt zdrav, da bo bariera — odpornost proti razširja¬ nju virusa dobra. Sanitarne oblasti objavljajo nepre¬ stana obširna navodila za obvarovanje proti infekcijam bolezni “poli”. Ponav¬ ljamo nekatera najvažnejša. Ukiniti se morajo vsakovrstne injekcije. Tozadevna zdravljenja se morajo prekiniti za čas dokler, traja epidemija. Prav tako cepljenja (vakuniranje). Preventivno preprečiti možne telesne poškodbe! Iz¬ recno je prepovedano prekomerno giba¬ nje in predolgo izpostavljanje solnčnim ali celo umetnim ultravioletnim žarkom. Ruvanje zob in operacije, ki niso potreb¬ ne, naj se ne vrše. Prekomerna uporaba sredstva DDT je škodljiva. Eno navodilo onim, ki so v času epi¬ demije dobili vročino, pa se ne ve, v kaj se bo bolezen razvila: Naj varujejo po¬ poln mir! Nobenega vstajanja, nobene¬ ga premikanja, nobenega napora! Ako bi bila bolezen “poli”, bo event. hro- most tem lažja in rekuperacija tem hitrejša, čim bolj je bolnik v predpara- litični dobi miroval, čim manj se je gi¬ bal in premikal. Zoper to bolezen zdravila še niso iz¬ našli, izgleda pa, da so na vidiku in sicer v smislu preprečevanja vezanja virusa na živčne celice. Preventivna cepljenja SALK (mrtvi virus) in SABIN (živi virus) so v sta¬ nju preiskušanja — eksperimentiranja. V prosti prodaji je preparat “FOR- MITROL”, ki je sestavljen na osnovi formola in služi za desinfekcijo ust in grla. Tablete se kot bomboni tope v u- stih in jih je jemati zlasti na krajih, kjer je verjetnost infekcije večja (v ko¬ lektivih, zbirališčih, zaprtih prostorih i t. d.). * * * Ministrstvo za narodno zdravje je ob¬ javilo sporočilo, da so v Argentini od meseca junija leta 195B do sedaj ugoto¬ vili naslednje število primerov obolenj za boleznijo “poli: Buenos Aires 233, 37 smrtnih, področje Velikega Buenos Airesa 546, smrtnih 36, provinca Bue¬ nos Aires 182 in 3 smrtni prim., Entre Rios 14, Corrientes 13 in 6 smrtnih prim. Santa Fe 28, Formosa 1, Santiago del Estero 3, Cordoba 7, San Juan 1, Mendoza -15, San Luis 3, La Pampa 4, Neuquen 1, Chubut 1, Catamarca 3, 1 smrtni. Nobenega primera obolenja za to boleznijo niso ugotovili v prov. Cha- co, Rio Negro, Santa Cruz in Tierra del Fuego. Operarios Fabrica Tintoreria 20/35 anos, certif. trabajo. Presentarse 9 hs. con docum. viernes o lunes Garay 1332 — Capital (3 cuadras de Est. Constitucion) NA BELO NEDELJO 8. APRILA 1956 V ELI Si A CELODNEVNA DRUŽABNA PRIREDITEV DRUŠTVA SLOVENCEV NA SLOVENSKI PRISTAVI V MORONU Vsakovrstno železo za gradnjo hiš vam po najbolj ugodnih cenah dobavi JANKO MARINŠEK LACROZE 589 SANTOS LUGARES - F. N. G. S. M. 'Železo dobite po zaželenih merah, prav tako pa tudi ukrivljeno (hierro doblado para lozas) SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Svobodna beseda. Februar 1956. Vsebi¬ na: So potrebne tradicionalne politične stranke? (An); Osnovni razlog pomanj¬ kanja živil v Jugoslaviji: Nove teorije sovjetskih oblastnikov za dosego istih ci¬ ljev (An); Pod zastavo balkanske skup¬ nosti (dr. Bogumil Vošnjak); Sto naj¬ večjih podjetij v USA; Dr. Živko Topa- lovič — 70-letnik; Angleška delavska stranka; Jugoslovani ujetniki v ZSSR; Yugoslav Observer. Svobodno Besedo izdajajo v Bs. Airesu živeči člani Slo¬ venske demokratske stranke. DRUŠTVENI OGLASNIK S smrtjo gospe Ane Rupnikove je iz¬ črpanih 68,— pesov posmrtninskega pri¬ spevka, ki so ga doslej plačali društveni člani. V plačilo so zapadli nadaljni trije novi smrtni primeri in sicer 34., 35. in 36. primer. Vse člane in članice brez izje¬ me lepo prosimo, da znova vplačajo po- smrtninski prispevek v znesku 9.— $. Kdor pa je s tem še v zaostanku, tega lepo prosimo, da plača takoj tudi zaosta¬ nek. V zvezi s tem opozorilom znova spo¬ minjamo vse člane, da v posmrtninskem skladu Društva Slovencev lahko zava¬ rujejo tudi svoje nedoletne otroke. V za¬ varovanje prijavijo poimensko vse otro¬ ke, posmrtninski prispevek pa plačajo le za enega. Vse društvene poverjenike in pobiral¬ ce članarine prosimo, da od 1. januarja t. 1. naprej od vsakega člana in članice poberejo tudi prispevek za Mladinski fond, ki znaša mesečno po 1,— peso. Društvo Slovencev. CERKVENI OGLASNIK Sv. maša za pok. Franca Gliho, ki je bila v “Svobodni Sloveniji” javljena za 18. t. m., bo naslednjo nedeljo 25. marca ob 10.15 na Belgrano 3863, Buenos Aires. OBVESTILA Občni zbor Slovenske Fantovske Zve¬ ze bo v nedeljo 11. marca ob 16. uri na Pristavi v Moronu. Vršil se bo ob vsa¬ kem vremenu. Člani naj udeležbo vza¬ mejo za važno in častno dolžnost. Vab¬ ljeni so tudi fantje, ki želijo postati čla¬ ni naše organizacije. Odbor SFZ. Študentovski dan naših srednješolcev bo v nedeljo 18. marca v slovenskem se¬ menišču v Adrogue. Pričetek ob 9. uri s skupno sv. mašo. Kdor ne ve za pot, naj počaka ob 7.30 uri na postaji Constitu¬ cion ali ob 8.15 uri na postaji Adrogue. Pripravljalni odbor III. poletni filmski večer SKA bo v pe¬ tek 16. t. m. ob osmih na dvorišču Ilirije v Ramos Mejia. Na sporedu je film “Parmska kartuzija” po Stendhalovem romanu. V glavnih vlogah: Maria Casa- res in Gerard Philippe. Razlaga Ruda Jurčec. G. Luis Lovšin ima že več mesecev pis¬ mo iz Celja v Baneo Holandes Unido v Buenos Airesu. Kdor ve za njegov na¬ slov, naj ga na to opozori. Slovenska kulturna akcija ponovno o- pozarja na izlet v zgodovinski grad Naveira, v nedeljo 11 t. m. Odhod s Pla¬ za Once ob sedmih, iz Haeda ob 7.23 h zjutraj; vožnja z vlakom do Lujana, na¬ to z avtobusom mimo bazilike. Pri sv. maši v grajski kapeli se bomo spomnili jubilejev papeža Pija XII. Pouk v slovenskih tečajih. Zaradi o- troške paralize, ki se širi v nekaterih o- koliših slovenskih tečajev, je do preklica prekinjen pouk v naslednjih šolskih sre¬ diščih: Buenos Aires, Moron, Ramos Me¬ jia, San Justo in San Martin. Pričetek pouka bo javljen pravočasno, ka bodo to dopuščale razmere. .Mladinski odsek Dru¬ štva Slovencev. ESLOVENIA LIBRE Redaccion y Administracion: Victor Martinez 50, Buenos Aires, Za rojake — plačilo v obrokih po dogovoru ZAHVALA Zahvaljujem se Društvu Slovencev v Buenos Airesu za izplačano posmrt¬ nino 2100 pesov ob smrti moje žene Ane Rupnik. Pavel Rupnik Bs. Aires, 2. III. 1956. Iskrena zalivala VSEM, KI SO PRIMOGLI PRI USPEHU NAŠE AKCIJE ZA 100.000 PESOV D A Y D A M S- R. L, B. VRTOVEC - S. JEREBIČ odaovorna družabnika # Vsem prijateljem sporočam, da je dotrpela pretekli mesec moja dobra mama Frančiška Kalan 9 roj. Mernik Njeno telo čaka vstajenja na pokopališču v Škofji Loki. Janez Kalan Vsem prijateljem in znancem sporočam žalostno novico, da je dne 1. marca 1956 ob 16.10 uri popoldne po hudem trpeljenju umrla v 45. letu sta¬ rosti moja ljubljena žena gospa Ana Rupnik, roj. Uanlar K zadnjemu počitku so jo položili dne 2. marca 1956 ob štirih popoldne na pokopališču v Moronu. Ob tem hudem življenskem udarcu se zahvaljujem vsem sosedom in pri¬ jateljem, ki so mojo rajno ženo obiskovali, ji stregli v času njene bolezni ter ji lajšali trpljenje. Posebno zahvalo sem dolžan č. g. župniku Francu Kolen¬ cu za opravljene molitve na grobu ter vsem rojakom, ki so mojo rajno ženo spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči mož Castelar, 2. marca 1956. Pavel Rupnik Iz domovine je prispelo žalostno sporočilo od naše drage mame, da je 15. februarja t. 1. ob osmi uri zvečer mirno in Bogu vdano ter previden z vsemi tolažili svete vere preminul naš dragi in skrbni oče gospod FRANC ŠIMENC posestnik na Zgornjem Brniku pri Kranju Dragega pokojnika so položili k zadnjemu počitku ob veliki udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev dne 17. februarja t. 1. na farnem poko¬ pališču v Cerkljah pri Kranju. Počivaj v miru, dragi oče, in Bog naj Ti bogato poplača vse Tvoje skrbi in prizadevanja za nas. Sv. maša zadušniea se bo brala v nedeljo dne 18. marca t. 1. ob pol enajsti uri v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boseo, Ramos Mejia. Sin dr. Tone s soprogo Boženo, roj. Golmajer in otrokama Maruško in Markom v imenu: mame Marije, roj. Kos, sestre in bratov: Marije por. Kepic, Franca z družino, Ivana z družino in Aleša z družino. San Justo - Argentina, Zg. Brnik - Jugoslavija, Udmath - Avstrija, San Francisco - USA. Po dolgotrajni in težki bolezni, je dne 1. marca 1956 vdana v voljo božjo umrla članica Društva Slovencev Gospa ANA. RUPNIK Pokopana je bila v petek 2. marca 1956 na pokopališču v Moronu. Naj ji bo lahka argentinska zemlja, mi pa se je spominjajmo v molitvi. Društvo Slovencev Buenos Aires, 8. marca 1956. LOUIS DE WOHL (46) Zemlja je ostala za nami “Ritmično prepevanje je sijajna za¬ misel,” je ugotavljala Maksina, ko je bila spet “doma”. “Mislim celo, da bi tudi pri nas koristilo — pri porodih na zemlji namreč, sem hotela reči.” “Poznam družine,” je dejal Chris, “ki pri takih prilikah skupno molijo rožni venec; in tudi hišni stanovalci z njimi; celo mati sama moli z njimi. V tem je tudi ritem; tudi jaz sem se na tak na¬ čin rodil, kakor mi je pogosto pripove¬ dovala moja mati.” “Morda ste se jim takoj pridružili v molitvah?” je vprašal Brandeis. Domislica ni bila baš dobronamerna; Chris je mirno pogledal Brandeisa in dejal: “Kot znanstvenik verujete v vred¬ nost opazovanja. Kaj pa smo mi opazili v tem kratkem času, odkar živimo na tem planetu? Meni vsaj je razlika med padlim zemljanom in nepadlim Marsov¬ cem vedno bolj očitna. Porod brez bole¬ čin — sleherni dan novo darilo, smrt ■— klic v onostranstvo, klic, katerega sam zaznaš in kateremu z veseljem sle¬ diš ...” “Pa kljub temu — smrt.” “Vse stvarstvo je spremenljivo,” je pojasnjeval Chris, “in to so mi že kot otroku dopovedali. Tukaj pa smrt ni nikako pošastno strašilo; nihče se je ne boji in nihče ji s strahom ne zre naspro¬ ti — pride, kadar mora priti in ni nič drugega kakor nežen prehod v novo življenje, brez trpljenja in z vso dosto¬ janstvenostjo. Pa še dalje, ako hočete: ▼se rase na Marsu govore isti jezik; potemtakem pri njih ni prišlo do takšne zmešnjave, kakor je v zgodovini popi¬ sana zmeda ob gradnji babilonskega stolpa.” “Škoda, da niste šli za duhovnika,” je menil Brandeis, “in čisto resno to pravim, Cary.” “Vem,” je odvrnil Chris, “samo — a- li so vaše besede dobronamerne?” Brandeis ni odgovoril. Razumel me je torej, si je mislil Chris in hitro pre¬ skočil s pogledom na Maksino. “Celi¬ bat”, je dejal, “navsezadnje tudi ni slaba ustanova, ker se človek lahko po¬ sveti samo tistemu, kar resnično ho¬ če... “... in drugemu prepusti, kar vi ho¬ čete”, je suho dopolnil Chris. Sicer pa, v vsakem duhovniku je nekaj pilota — in ne vidim razloga, zakaj vsaj v enem pilotu ne bi bilo vsaj malo duhovnika. Še daleko ni duhovnik vsakdo, ki nekaj ve o svoji veri; nekaj o tem vedeti, je sicer bistveno, ne pomenja pa še vse¬ ga: več vredno je v to verovati; po tem živeti pa je daleč daleč najvažnejše.” “To bo pa res prijeten zakon Maksi¬ na,” se je norčeval Brandeis, “vsako ju¬ tro k maši in vsako soboto k spovedi.” Chris je brez besed odšel iz sobe. “Danes ste spet krepko nasajeni,” je Maksina nejevoljna pripomnila. “Vem, sila grdo se ponašam,” je pri¬ trdil Brandeis; “in zelo rad bi se še slabše ponašal. In vi veste zakaj, Mak¬ sina, saj ste morali to sčasoma opazi¬ ti.” “Pravzaprav ne vem, ali bi smela to vedeti,” je odvrnila, gladajoč mimo nje¬ ga. “Vsekakor pa to ni prava pot.” “Potem mi pokažite pravo pot in sto¬ pil bom nanjo,” je dejal s toplejšim glasom. Zmajala je z glavo: “Ne ravnamo le¬ po,” je dejala, “vse bolj smo oddalje¬ ni od našega vsakdanjega okolja, kakor pa, če bi nas morje zaneslo na samotni otok. Na čisto druge stvari moramo misliti. Chris ima v marsičem prav, mor¬ da celo v vseh stvareh, saj sama ne vem.” S “Mladeniču se prav gotovo pretaka voda po žilah, Maksina. Vi prav dobro veste, da vas imam silno rad...” “Nobene pravice nimate, da bi z menoj tako govorili.” Visoko je povzdignil svoj glas: “Pra¬ vica! Pravica! Tak odgovor bi pričako¬ val od deklice iz dekliškega internata! Vi pa ste odrasla oseba, Maksina, vi ste žena. V drugi polovici dvajsetega stoletja živimo, čeprav dobri Cary še vedno prede mreže srednjega veka. Ljubim vas, Maksina, in z vso upravi¬ čenostjo sklepam, da vaša čustva na- pram Caryju niso več takšna, kakor so morda nekoč bila.” Sedaj je tudi ona dejala glasneje: “Nikomur nisem dolžna polagati raču¬ nov o svojih čustvih.” “Vi ga ne ljubite, vi ga ne morete ljubiti.”, “Ne vem,” je odvrnila, “pa tudi če bi tako bilo... ” Prekinila se je in stekla ven; zaprla se je v svojo sobo. Chris ji je že pred časom napravil ključavnico: malce se ji je tedaj to dobro zdelo, malce se je je¬ zila, ker si je sam zaprl pot do nje. A vedela je, da fant v teh stvareh “presneto resno” misli, kakor bi dejali mnogi njeni newyorški prijatelji. Mor¬ da je tudi v tem imel prav. Vsekakor pa je vedela, da jo ljubi, čeprav ji je v zadnjem času izkazoval manj pozor¬ nosti kakor prej. V njem so se dogaja¬ le stvari, o katerih ni vedela ničesar ali vsaj ne dovolj. Kakor sanjač ali nekak pesnik je blodil naokrog, kakor nekdo, ki rešuje in rešuje nek problem, pa ga rešiti ne zmore. Zdelo se je, kakor da so zanj vsi Marsovci in vse, kar je bi¬ lo z njimi v zvezi, važnejši kakor ona. Ali morda Brandeis ni imel prav, ko je dejal, da bi Chris moral postati duhov- ja, da posebno pogumni možje, vojaki, nik? Saj se prav sedaj pogosto doga¬ ja, da posebno pogumni možje vojaki, ki so si nabrali najvišjih odlikovanj, raziskovalci, piloti in drugi, na vsem le¬ pem izginejo in se pojavijo kot duhov¬ niki ali celo menihi. Slišala je že o tak¬ šnih primerih; čutila pa je in slutila, da sedaj še ni pravi trenutek, da bi si mogla ustvariti jasno podobo, zlasti ne, ko si niti Chris sam s seboj še ni bil na jasnem. Brandeis je bil genij in o tem, ni bi¬ la dvoma. V tisoč in več stvareh je pre¬ kašal Chrisa. Niti minuto se nisi mo¬ gel dolgočasiti v njegovi družbi. Bil je po svoje očarljiv celo tedaj, kadar je na¬ sajeno zbadal. In dobro je vedela, da ni imel prav dosti opravkov z ženskami — morda je bila ona celo edina, do ka¬ tere je vsaj nekaj čutil. Navsezadnje je pa vse sila enostavno, si je mislila: dva moška in ena ženska med samimi divu in druli na tem tujem planetu. Kako bi sploh moglo priti dru¬ gače? Celo tedaj, ako bi ona bila tak¬ šna kakor Anne Edwards - Robinson?... Končno pa tudi ne bi bila prava ženska, ako je ne bi razburjalo, kar. .. Za hip se je zazdela sama sebi neum¬ nica, v vsej svoji revni poprečnosti. Za¬ kaj neki je moralo prav njo doleteti, saj ženska vsekakor ni spadala v tako eks¬ pedicijo. Vse je bilo zanjo preveliko, vse 1 je prekomočno učinkovalo nanjo, čude¬ sa so se grmadila drugo na drugo in se- razblinjala nad njo kakor morski valo¬ vi. Ali je bilo tako zelo narobe, ako je — vsaj včasih — za trenutek hotela priznati sama sebi, da je koncem kon¬ cev le ženska? (Nadaljevanje v prihodnji številki)