PoSfnlna plačana v gotovini.
(g^jr Posamezna ž«ew. K 1
243. Ste«.
V Ljubljani, v sredo 26. oktobra 1121.
Ishaja razen nedelj in praznikov vsak dsn
Ob 16. uri «i©p©Sfi?5sa.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise ee ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm P° K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’— Pri večjem naročilu popust.
Glasilo JufOSlO¥. s©c§i@in©-demokratične strank
Hi
Tefiefonska it. 312.
Naročnina: Po pošti ali k dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto
K 72, za mesce K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za list so poštnine prosto,
Upravništvo ;e v L ubljanf, Frančiškanska ulica št. 6 !., Učile! ska tiskarna.
EEECaBlgaBSnWBag»M—K
Za naš tisk
»
Časopisje in tisk je najmočnejše orožje, ki lahko mnogo koristi pa tudi mnogo škoduje človeški družbi. Svetovno vojno je poleg tajne diplomacije izborno pripravilo kapitalistično časopisje in tudi vojno proti proletarskemu razredu vodi na najnesranmejši način meščansko časopisje. Kdo je kriv, da se je jugoslovanski proletarijat razcepil, da se je prepiral za malenkosti, namesto, da bi bil nastopal vedno složno. Ce pomislimo samo na volitve, nas obide groza nad tem medsebojnim
bojem, ki so ga pospeševale nasprotne stranke s škodoželjnim srcem in hinavskim licem.
Prav pogosto se dogaja, da delavstvo klerikalnemu ali liberalnemu časopisju vse veruje, najpodlejše laži, dasi bi moralo vedeti, da nasprotni listi blatijo našo stranko in lažejo o njej zato, da škodujejo delavskemu gibanju.
Ena pomoč je tu; in ta je, da se naše časopisje razširi med narodom in da ga ta narod tudi čita.
Naša uprava bo zaraditega priredila
§3
rdeči leden za „Nsprei .
V	tem tednu naj sodrugi zaupniki store vse za razširjenje »Napreja«, ki mora biti v hiši vsakega sodruga, ki se zaveda pripadništva naši stranki. Ne kritika, ne zabavljanje, ampak delo za našo idejo je ona sila ki revolucijonira svet in vodi proletarijat v sklenjene vrste, do moči in zmage.
Nikdar se ne sme več dogoditi v proletarskih vrstah, da bi ta nasedal frazam in intrigam zlobnih ali naivnih ljudi! V ta namen, da bo vsakdo informiran in da bo vedel, kaj stranka dela in kaj hoče, mora čitati naš dnevnik.
Karlova komedija.
Ce je resnično, kar poročajo -™adžari, da so Karla in Cito zajeli in internirali, potem je aktualnost poleta liabsburgovca izgubila politični pomen. Le sanjač ali lahkover-než more napraviti tak eksperiment, če nima za svoje pustolovstvo garancij od velike entente, ki danes še vsaj navidez brani vse tiste mirovne pogodbe, kakršnega je napravil predstavitelj reakcije Karl Habsburški.
Francoski in angleški zastopnik sta v Belgradu izjavila, da se naj beigrajska vlada ne prenagli, v Bu-dapešti pa madžarski vladi zastopnici entente, da naj se stvar reši di-plomatičnim potom, ako ne, naj nosi Madžarska posledice sama, če jo prime mala ententa za ušesa. Velika
1 ententa torej ni odločno proti Karlu, ker dopušča vprašanje, da Madžarsko utegne napasti mala ententa, če ne odpravi Karla iz dežele. Ako torej Madžarska obdrži Karla, če ! bi njegovi pristaši obvladali položaj, prepusti velika ententa usodo Madžarske mali enterti, ker se ni ravnala po mirovni pogodbi- in je sprejela liabsburgovca za vladarja, ki bi ga po pogodbi ne smela, lu če Habs-burgovec ostane, dopušča ententa vojno med Madžarsko in malo en-rento, iz katere bi zopet vlekla dobiček velika ententa.
Iz vseh dogodkov, iz Karlovega poleta in cntentinih diplomatičnih korakov je razvidna dvojna igra, ki jo igra v srednje evropski politiki velika ententa.
Politika je danes vsakdanji kruh \ za vsakega človeka; nekdaj so si lastili pravico do nje le razni veljaki in odličnjaki. Vsako, tudi politično znanje se je smatralo za privilegij plemenitašev in bogatinov. Polagoma se je pa razširilo spoznanje, da posega politika v življenje vsega ljudstva in da je navsezadnje tudi odvisna od ljudstva. V svojem jedru ni politika nič drugega kakor gospodarstvo celote in velikih skupin: države, dežele, občin itd. Gospodarstvo pa je podlaga vsega družabnega življenja in vseli njegovih pojavov.
Delavec se mora učiti tudi o politiki. Ne brigati se zanjo je greh nad samim seboj in nad svojimi. Kdor se ne briga za politiko, tudi ne more vplivati nanjo. Pač pa jo vodijo tisti, ki se vedoma ali ncvedoma bavijo
ž njo, a vodijo jo seveda sami sebi v korist. Čim več pa hočejo koristiti sebi, temveč morajo škodovati drugim, namreč tistim, ki ne morejo odločevati, ker se ne brigajo.
Na žalost je tudi med našim delavstvom velikansko število onih, ki ne poznajo politike. Ne uče se jo, ker je pretežko. Pa pravijo, da je vsa umazana in korumpirana, toda če bi mogli resnično poznati sebe, tedaj bi prišli do bridkega spoznanja, da je taka poradi ignorance, ki vlada v ljudskih vrstah. Učiti se je treba in se organizirati ter delati za pošteno, ljudsko, socialistično politiko. To je vse res zelo lepo, ampak nihče ne more popraviti politike. Podreti je treba vse skupaj, pa zgraditi nekaj novega. Kaj novega? Če ne poznaš niti te, ki je tukaj, kako boš poznal nekaj novega?
MAKSIM SVETLIČ:
Poživimo našo izobraževalno organizscifo.
V	delavskem pokretu pride večkrat do trenj, ki v največ slučajih povzročajo neplodno tratenje energij in oslabitev delavskega pokre-ta spioii. Vzrokov teh trenj pa po navadi ni iskati v bistvenih razlikali v načelnih vprašanjih, temveč se vse vrti okrog vprašanj taktike, mnogokrat pa le okrog naziranj posameznikov. V vseh takih slučajih nastopajo demagogi, ki zavedno ali nezavedno škodujejo delavski stvari in le-ti najdejo žal, ugodna tla za svoje razdiralno delo. Zakaj neki? Zavedno in socialistično naobraženo delavstvo bi napravilo prav kratek obračun s temi razdiralci, in sicer tak obračun, da bi se vsakdo premislil razdirati. Naše delavstvo pa posluša in sledi tem razdiralcem, na
se da s prirejanjem interesantnih predavanj, pridobiti precejšen krog poslušalcev, ki bodo s časom prav radi obiskovali tudi predavanja, ki se jim za enkrat še ne zde zanimiva. Ako smo na ta način v posameznih krajih pridobili majhen krog sodru-gov, kateri bodo zmožni voditi naše organizacije, smo opravili precejšnje delo. Posebno pozornost pa je posvečati delavski mladini. Mlada srca so predvsem dovzetna za lepa in poučna predavanja in seme zasejano v srca mladih proletarcev nikdar ne ostane brez obilega sadu.
Predavajo naj po možnosti naši praktični delavci političnih, strokovnih in gospodarskih organizacij, kateri si bodo tako vzgojili zmožne sodelavce in naslednike. Prepričan
Več Interesa za politiko.
veliko veselje buržoazije, katera j sem, da se noben izmed naših prak-razkrojeno delavstvo potisne ob zid j tikov ne bo bal eventuelnih tekine-in mu pobere še ono malo pravic, j cev, ki bodo morda izšli iz teh vrst kar si jih je v dolgoletnih bojih pri- j učečega se proletariata. Gotovo je dobilo. Ako bi pa delavstvo znalo ' vsem na srcu razvoj delavske stva-vedno prav presojati položaj in si j ri na vseh poljih in v vseh ozirih, ustvariti pravo sodbo, bila bi taka ki pa se bo poglobil in dvignil šele
Družba je gnila; družabni sistem j ie krivičen; vse to, pravimo, vemo, Pa kritiziramo in napadamo družbo in sistem. Pozabljamo pa, da je na Svetu tako, kakor večina ljudstva zasluži, da je. Sistem je pač tak, za kakršnega je ljudstvo zrelo. Ako bi bilo vredno boljšega, bi si ga znalo popraviti, izpremeniti, izpopolniti.
V	političnem življenju sedanjega časa stoje po vsem civiliziranem svetu parlamenti v ospredju in igra parlamentarizem še vedno najvažnejšo ulogo. Brez natančnega poznavanja parlamentarnih institucij ostane človek vsled tega pravi tujec v politiki. Tudi o svojem lastnem položaju v družbi ne more dobiti jasnega pojma. Najvažnejši dogodki mu ostanejo neumevni. Časopisje, ki poroča o parlamentarnem delu in bojih, mu je previsoko, pretežko in vsled tega neplodno in nezanimivo. Posledice takega neznanja so ža-
lostne in opazujemo jih lahko med vsem delavstvom brez izjeme.
Sicer prihajajo ljudje, ki omalovažujejo parlamente; pravijo, da so kapitalistične institucije. Seveda so. V rokah kapitalistov je vsaka institucija kapitalistična. V rokah zavednega delavstva bi bila obratno.
Parlamenti so tukaj in vrše funkcije, ki jih ne vrši nobena druga institucija mesto njih. Torej so važni za vse ljudstvo in za vse delavstvo. Komunisti so mnogo govorili proti parlamentom. Danes polagoma menjajo svoje nazore. Njihovi zastopniki v parlamentih so v opoziciji proti buržvaznim vladam in to je povsem pravilno. Tudi socialisti so v opoziciji; bili so prej in bodo v bodoče, pri tem pa dobe za delavstvo iz njih toliko, kolikor jim je mogoče. Ves napredek družbe je zapopaden v majhnih izboljševanjih in tudi v bodoče ne bo drugačen proces.
demagogija nemogoča in prihranje no marsikatero razočaranje. Da temu ni tako, pa je iskati vzroka v tem, da delavstvo v splošnem ni naobraženo, posebno pa mu manjka socialistične naobrazbe.
Nujna potreba je tedaj, da se naše delavstvo vzgoji, naobrazi v vseh znanja vrednih panogah potom kurzov, ekskurzij, predavanj s ski-optičnimi slikami in brez njih, predstav in tako dalje. „V izobrazbi je moč!“, to geslo se mora vedno in
takrat, ko si bomo ustvarili kader zmožnih delavcev — samoukov.
Na naobraževalnem polju pa ie dana najlepša prilika praktičnega udejstvovanja naši inteligenci. Vsi sodrugi, kateri so bili v srečnem položaju obiskovati šole in si pridobiti splošne in specielne naobrazbe, so naravnost poklicani, da prevzamejo nalogo vzgojiteljev delavstva, posvetiti se njegovi naobrazbi. Zal, te-ga do sedaj v splošnem pri nas ni bilo in prav nič se ni čuditi, ako vla-
povsod ponavljati; pa ne sme osta- j da med našo inteligenco in delav-
ti samo pri besedah, temveč se mora takoj pričeti z intenzivnim delom. ki bo imelo uspeh.
Da se je naobraževalno delo do sedaj zanemarjalo, o tem, upam, da smo vsi prepričani. Ostalo je vedno le pri načrtih od katerih pa smo bore malo imeli. Priznam, da izobraževalno delo ni lahko, in da je tudi ljudi težko pridobiti za predavanja, nasprotno pa sem tudi prepričan, da
stvom neko, rekel bi, napeto razmerje. V pomanjkanju drugega na-obraženega so inteligenti, čim so se pojavili v stranki, zavzeli po navadi takoj vodilna mesta in razne mandate. Delavstvo, katero ni imelo do takrat nobenega pravega stika z njimi, je nezaupno gledalo njih delo in vsak taktičen pogrešek ali neuspeh se je pripisal na rovaš inteligence. Toda, odkrito priznano je bi-
la inteligenca kriva temu razpolo« ženju, ker ni iskala stika z dela v-* stvom. To animozno razpoloženje pa bo nehalo takoj, čim stopi naša inteligenca potom naobraževalnega dela v neposreden stik z delavi stvom. Uživeti se mora naša intelii genca v to, da njej ne pripada samo takpzvana „visoka politika11, temveč da se je treba poprijeti tudi podrob« nega dela.
Stojimo neposredno pred občnim zborom naše izobraževalne organi-, zacije in upam, da se bo izvolil od-* bo*-, ki bo kos svoji nalogi, in izde-< lal točen program in šel takoj in t vso energijo na delo. Ponavljam, ne ustrašiti se, ako ne bodo predavanja od vsega začetka posečana tako kot bi bilo želeti, končni uspeh nam je le zasiguran.
Z vztrajnostjo k izobrazbi, po Iz« obrazbi k moči, bodi naše geslo.
Politične vesti.
-I- Šc ena o: Kjer se prepirata
dva ... V Tirani so Amerikancl otvorili trgovsko šolo. Ameriški Rdeči križ je poslal eno svojo sek-. cijo v deželo, da pomore prebival« stvu. Srednje šole na ameriško ini-. ciativo so bile otvorjene v Draču, Elbasanu, Skadru, dve šoli v Tirani. — Italija pa naj pošilja Albancem kanone in municljo, Jugoslavija naj straži s svojimi armadami albanske meje. Jugoslavija in Italija naj se zavoljo Albanije eventuelno tudi m a« lo poizkusita na pesti. Angleži »u Amerikanci bodo hvaležni gledalci.
+ Italijanski kralj je slavil vče« raj srebrno poroko. Ob tej priliki je amnestiral anarhista d’ Albo, ki je leta 1912. izvršil nanj atentat. In tQ je vse. Patriotizem pa si je izkričal grlo, hvaleč njegovo usmlijenost in dobroto in liberalnost.
+ Češkoslovaške socialistične stranke so kar najenergičneje in so« lidarno nastopile proti pučistovske« mu poskusu eks-cesarja Karla. Če« Skl in nemški socijalisti so priredili velikanske shode in so zahtevali skupno s komunisti, da se Karel aretira in postavi pred sodišče.. So« cijalistične stranke so proletarijat pozvale, naj bo pripravljen, z orož« jem v rokah braniti se proti restav« raeijskim poskusom Habsburžanov*
+ Francoski komunisti in anarlil-sti so začeli prav energično akcijo proti usrtitvi obeh ameriških pacifi« stov Saccota in Vanzettija. Akcija, ki se udejstvuje z bombami. Napad na ameriškega poslanika v Parizu pripisujejo temu gibanju. Na ameri«
' ški konzulat v Marseillu je bil isto-tako izvršen napad. Vsi evropski ameriški konzulati so močno zastra-ženi, ker so komunisti zagrozili, da se bodo nad njimi znesli, če se oba obsojenca ne izpustita. Tista obsod-ba je res nekaj nesramnega. Prvot« no so ju gnali pred sodišče, češ, da sta kriva dvojnega umora. Ko pa se je izkazalo, da je obtožba sleparska, so ju sodniki obsodili na električni stol radi njunih — pacifističnih in komunstičnih idej. Taka je ameriška demokracija in pravica.
LISTEK.
Dr. Škapin:
(Konec.)
3.	Pa tudi praktik mora biti gledališki ravnatelj ali intendant. Le kot praktiku mu bo mogoče voliti prav pri izbiranju igralcev in razdeljevanju vlog ter korigiranju hib in napak. Sinteza gledališkega dela, ki je ravno v rokah intendanta, je ena najtežjih, ker je to sinteza vseh umetnosti.
„Le po skupnem delu, po skupnem trudu za celotni umetniški efekt, polen Stila, si zamore pribori-« gledališki intendant človeško in
umetniško zaupanje celega perzona-la in na ta način trdno voditi celi obrat.
Posamezni člani gledališča morajo čutiti ravnatelja človeško in umetniško. Njegovo bitje, njegova volja morata takorekoč prevevati celo gledališče."
„Der Kaufmann — der mit einer gevvissen Kunstbegeisterung und praktischen Kenntnissen des aussern Theaterbetriebes ausgestattete Ver-waltungsbeamte — der dilettieren-de Hofmann oder der aus einer kunstbeflissenen Familie stammende ehemalige Kavallerieoffizier, taugen nicht in dem Masse fiir den sclnvie-rigsten Posten der offentlichen Kunstubung. Besteht schon einmal die Forderuug, dass eln Direktor sein Theater tatsachlich aucli zu di-
rigiren, das heisst fach- und sach-geinass aus eigenster initiative her-aus kunstfordernd und schafen zu leiten hat, so muss er selbst Biihnen-kiinstler sein, wenn die Aufgabe eines Kulturtlieaters, namlich Kunst um der Kunst VVillen zu bieten, er-fiillt vverden soll.“ — Tako se izraža liageman.
4.	Samoosebi se razume, da mora poznati gledališki intendant v najfinejših nijansah jezik naroda. Mnogo se je v tem oziru že grešilo. Čistost, lepota, razvojne možnosti jezika, — tudi o tem mora imeti intendant jasne pojme.
Ako slednjič še rečem, da mora imeti gledališki intendant veliko poznanje človeka in sveta, da mora natanko poznati publiko, sem men-
da opozoril na vse glavne zahtevke, kateri se morajo staviti na gledališkega intendanta. Intendant se ne sme' zadovoljiti s tem, kar zahteva publika v zabavo in zadovoljevanje senzacijskih potreb ampak mora vršiti veliko težjo, manj hvaležno, pa tem važnejšo malogo, vzgajati narod po umetnosti k umetnosti.
Na to mesto spada zato cel, zrel mož, ki ima polno živijenskih in gledaliških izkušenj, filozof, ki ima dovolj življenske realistike, da kaže narodu pot do njegovih kulturnih ciljev.
Z gotovostjo lahko trdim, da nima niti eden izmed kompetentnih faktorjev za intendanta mariborskega gledališča predlaganih oseb go-
.rc;.C!i kvduei. Nihče	ralmc-
novanih ni namreč praktik. Eden iz« med njih ne obvlada docela niti slovenskega jezika. Ako bi ne imeli na razpolaganje bolj sposobnih ljudi, potem bi bili upravičeni, jemati manj sposobne. Ker pa imamo sposobnej« ge — popolnoma sposobnih ravna« teljev, oziromaintendantov nimamo, ker takih imajo zelo malo tudi drugi veliki narodi — je pa naša kul« turna in ekonomična dolžnost, dai sprejmemo sposobnejše, ker bomo sicer sami krivi za posledice, da smo slabo volili. Kruhoborstvo mora tit popolnoma stopiti v ozadje. Gre se tu za izpolnitev enega najvažnejši« kulturnih mest, zato pa mora odlo« čevati edino Ie teoretična in praktična kvalifikacija.
Stran 2.
t------------
NAPREJ.
Hlev. 243.
+ V slučaju, če bi ne... Angleška vlada je sklenila, da prične graditi veliko vojno brodovje na Tihem oceanu, ki bi imelo svoje oporišče v Singapuru, v slučaju če bi ne uspela washingtonska pogajanja za razorožitev. — In to pomeni, da ga zgradi, ker ni vraga, da bi se kaka konferenca razbila, če jo prirede gospodje veleburžuji in veleimperi-alisti med seboj. Večni mir pa naj ostane problem, v rešitev bodočih rodov. Bo že nekako ...
+ Brezposelnost na Angleškem navzlic vsem ljubim ukrepom britanske vlade le noče in noče ponehati. Kaj še: predzadnji teden jih je bilo 1376.768, toda zadnji teden je po uradnih izvidih njih število naraslo na 1,384.000 duš, ubogih duš.
-f Angleško-irsLj pogajanja se nahajajo v novi nevarnosti, da se razbijejo. Obe stranki sta storili
važne sklepe, to se pravi, voditelji obeh strank. De Valera, vodja sinf-ajnoveev, je zavzel tako odklonilno stališče, da utegne priti do novih sporov, če ga bodo njegovi pristaši poslušali.
+ Poljska in svobodno mesto Gdansko sta podpisala medsebojno zavezniško pogodbo.
4- Alandske otoke so v Ženevi nevtralizirali, obenem so določili, da se otoki ne smejo utrditi.
+- Ne preostane jim drugega. Včeraj srno poročali, da so se Francozi sporazumeli s kemalisti, ker jim njihove železnice več nesejo kot pa batine, ki jih dobivajo Grki na njihovo iniciativo; danes lahko k temu še pristavimo da sklepajo žnji-{ mi podoben sporazum tudi Angleži, i oziroma njih zastopniki pri anatol-| ski železnici. Zavidajo pač profite ! Francozom.
Brzojavi.
RAZBITJE KARLOVIH ČET IN ARETACIJE.
Budimpešta, 25. oktobra. Madžarski dopisni urad poroča uradno: Kraljev poblaščenec :>e je z vladnimi pogoji vrnil k vstaškim četam, ki so se izognile sprejemu pogojev in se naglo umaknile. Vstaši so poizkusili po železnici preko Totisa bežati v Komorno; v Totisu pa so izvedeli, da je železniški proga pri Ko-mornu pretrgana in da bo ondotna garnizija, ako treba, nastopila tudi z orožjem in preprečila beg vstašev. Železniške garniture stoje sedaj prazne v Totisu. Madžarska vlada je že početkom puča poslala zanesljivega Častnika v Totis; ujele pa so ga Osztenburgove čete že v soboto. Ta častnik je prevzel v Totisu poveljstvo In zbral vstaše, ki so bili brez voditeljev. Pri organizaciji puča udeleženi politiki in vojaki tuje narodnosti so zapustili kralja in se po načinu najemnikov izkušali z begom odtegniti posledicam svojega Izdajstva. Štefana Rakovszkega, grofa Julija Andrassyja in dr. Gustava Gretza je madžarska narodna armada ujela že v Totisu. Vlada je Odredila vse potrebno za aretacijo tfrugih hujskačev.
INTERNACIJA KARLA.
LDU. Budimešta, 25. (MKU.) Uspeh včerajšnjih pogajanj zastopnikov velesil z madžarsko vlado obstoji v sklepu, da se bivši kralj začasno internira v samostanu Tiha-ny ob Blatnem jezeru. Ker se je kralj brezpogojno udal, moramo smatrati že naznanjenih sedem pogojev, ki so mu bili stavljeni od madžarske vlade, za sprejete.
ZAPORNO POVELJE PROTI VODITELJEM PREVRATA.
LDU. Budimpešta, 25. okt. Vlada Je izdala zaporno povelje zoper poslance Štefana Friedricha, Ladislava Szillagyja in Jurija Szmreczavja, dalje zoper generala Horwatha, polkovnika Leharja, grofa Antona Sig-rayja, barona Borovigoynja, polkov-
nika Asbotha in majorja Czetenbur-ga. Obtoženi so prevrata. Obtoženci so deloma pobegnili. V zapornem ( povelju se glasi, da se morajo prijeti brez ozira na imunitetno pravico. Poslanca Friedricha in Szillagyja je policija že zaprla. Poslancu Szmre-czanyju se je posrečilo, ko so ga hoteli detektivi prijeti, da je ušel skozi okno in pobegnil v avtomobilu.
ŠVICA IZGANJA.
LDU, Bern, 25 okt. Zvezni svet je danes sklenil izgnati vse spremstvo Karla Hahsburškega vštevši vse člane te rodbine, v kolikor niso neobhodno potrebni za oskrbovanje otrok, ki še ostanejo v Švici. Se- , znam izgnanih oseb se razglasi jutri. , *
VOJNI MINISTER ZAHTEVA KREDITE!
LDU. Belgrad, 25. okt. Na podlagi vladnega sklepa je imel gospodarsko finančni komite ministrov sejo v kabinetu finančnega ministr-stav, na kateri se je razpravljalo o izrednih vojnih kreditih, katere je zahteval vojni minister general Ze-ševič za opremo in vzdrževanje mobiliziranih čet. Ministrski komite je ugotovil, da so zahtevani neobhodno potrebni ter je sklenil, da se z neznatnimi izpremembami odobre. V tem zmislu je ministrski komite predložil ministrskemu svetu poročilo.
UPRAVNA RAZDELITEV DRŽAVE
LDU. Belgrad, 25. (ZNU.) V predstavništvu vlade se je včeraj vršila konferenca med ministri Markom Trifkovičem, Svetozarjem Pri-bičevičem in dr. Gjuričičem z zastopnikom demokratske in radikalne stranke Ljubo Davidovičem in Ljubo Jovanovičem. Na konferenci se je razpravljalo vprašanje upravne razdelitve države ter je bilo sklenjeno, naj pripravita zakonski predlog o tej stvari Ljuba Jovanovič In Voja Marinkovič. Obenem je bilo določeno, naj se ta predlog čimprej predloži vladi.
Dnevna kronika.
NOV POŽAR V BEOGRADU!
Poročajo, da je v belgrajskem kolodvorskem skladišču nenadoma izbruhnil velikanski požar. Brzojavno skladišče je pogorelo do tal. Ogrožena je kolodvorska električna Centrala. Veter skoroda onemogoča omejitev požara. Radi gorljivih stvari, kakor rotacijski papir in sodi z bencinom, ki so ležale v skladiščili, se je požar razširil na ogromen prostor. Požar je najbrže delo kakih neprijateljskih agentov, ker je yidela kolodvorska policija sumlji-
vega človeka, ki je ogenj najbrže podtaknil, a ga niso mogli prijeti. — Požar petrolejskih rezervoarov še vedno traja. Goreči bencin je tekel v celih potokih v Savo, na kateri se je zaraditega vnelo veliko število vlačilcev in čolnov. Vnela sta se tudi dva grška parnika in ena vojnih ladij, kar so pa mogli še pravočasno rešiti. Žena nekega finančnega stražnika se je utopila, ko je skočila s petimi drugimi osebami iz enega ogroženih čolnov. Mož, ki jo je hotel rešiti, je v razburjenosti zgrabil
drugo ženo in je tako nehote rešil vsaj to. Škodo cenijo na 4 milijone dinarjev, toda gotovo je še mnogo večja. Del krivde zavračajo na Ju-goslavensko banko, ki je petrolejska skladišča zgradila tako blizu železniškega tira, ki je bil radi tega deloma pokvarjen in na mestno občino, ki je zemljišče oddala v tak namen.
«
Redna javna seja občinskega sveta ljubljanskega se bo vršila v četrtek, dne 27. t. m. ob 5. uri popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: 1. Naznanilo predsedstva. 2. Volitev podžupana. 3. Določitev časa in števila rednih sej občinskega sveta. 4 Določitev in volitev posameznih odsekov. — To bo torej po dolgem času, ko je bila Ljubljana brez župana, prva redna občinska seja! Novi občinski odbor se podaja na delo. Da bi bilo to delo plodono-sno in v korist ljubljanskega občinstva!
Na šesttedensko orožno vajo bodo pozvani letniki 1918, 1919 in 1920.
»Novi čas« zopet nekaj piše, kakor da bi bil najmodrejši. Resolucija, ki je bila sprejeta na protestnem shodu v pondeljek v Unionu ima preveč patriotičen končni stavek, ker zahteva odstranitev razkraljj* Karla pod vsakim pogojem. Tako resolucijo se sprejeli tudi češki so-cijalisti, ker vedo, da je v celi aferi velika nevarnost za evropsko demokracijo. Ne glede na vse to pa je izjavil socijalno - demokratični govornik s. Kopač, da je proti vojski, ker se da zadeva rešiti diplomatič-nim potom. To bi bil lahko slišal poročevalec »Novega časa«. Kakor je pa razvidno iz pisave tega lista ima menda list nekaj simpatij za Karla, zakaj pred sedmimi leti so tisti ljudje hujskali na vojno in še celo molili zanič1
Klerikalci proti občinskim sodiščem za pobijanje draginje. Mariborska klerikalna »Straža« se z vso silo zaletava v občinska sodišča za pobijanje draginje, češ da se ta sodišča v svojih obsodbah motijo. »Straža« seveda pravi tako, ker bi želela, da bi se živila smela svobodno dražiti. Rada bi, da bi klerikalni oderuhi in navijalci cen ne bili nič kaznovani Velikodušno dovoljuje k večjem v to. da se naj kaznuje n. pr. le kak neklerikalni verižnik in oderuh, nikakor pa ne klerikalni. Zoper draginjo vpijejo klerikalni žerjavi v svojih listih le, dokler si morejo s tem loviti pristašev med delavskim ljudstvom, če pa stopiš tudi klerikalnim navijalcem cen na prste, ta-koi pokažejo svojo pravo kapitalistično barvo!
Tako ni prav! Prejeli smo: V gostilni „Wilsonova“ c., je sedel sodrug, eden onih železničarjev, odpuščenih brez krivde po stavki pretečenega leta. V gostilni se je nahajal dr. J. od inšpektorata drž. žel. Naenkrat stopi predenj gostilničar in ga prosi, naj bi njegovega sina vzeli v železničarsko službo. Dr. J. je prošnjo vzel na znanje in odšel. Nato gostilničar sede k svojim znancem, proti katerim se pritožuje, da njegov sin noče delati, da samo pohajkuje, zato bi rad, da ga sprejmejo v državno službo. Odločno protestiramo, da se stari pridni delavci odpuščajo iz služb, sinovi bogatih gostilničarjev pa da bi se nastavljali v službe, in poleg tega še taki, ki nočejo delati. — Prizadeti.
Slika iz sodobnih dni. V nekem meščanskem listu čitamo: »Stavbno gibanje v Zagrebu je živo. Otvarja-jo se vedno novi etablisiriani, resta-vranti, bari, kavarne in hoteli. Zagreb postaja velemesto. Zdaj se zgradi nov velik modem hotel; 17 bank se je združilo, da je položilo v to svrho doslej že 30 milijonov. Hotel bo imel 250 sob s kopalnicami in
ienski zdravnik in porodnKar
Med. Univ. Dr. France Toplak
bivši večletni sekundarij deželne bolnice v Ljubljani, eleve-operater vseučiliške ginekološke in porodniške -.........klinike	prof.	Pithe	v Pragi........-
ordinira od 11. do 12. in od 2. do 4. (razven ob nedeljah in praznikih) Maribor, Glavni trg 18.
Preklic.
Podpisana preklicujem vse svoje obrekljive besede napram Ani Pelko, gostilničarki na Do-berni ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od sodnijskega postopanja.
Trbovlje, 24. oktobra 1921.
Antonija Goršek, Loke 203.
vsem mogočim komfortom. Na Zri- j njevcu so ves veliki sutren nekda- j nje Vranicanijeve palače prezidali j za prvovrstno zabavišče »Etablis- j sevnent Mascotte«. O tvori se baje že ; spočetka novembra. »Mascotte« bo ; sijajna restavracija z godbo, saloni in velemestnim razkošjem. Poslopje kina »Helios« prezidajo za drugo gledališče za opereto in malo opero. Zagreb je vesel, ima dosti denarja, zato pa je tudi drag. Stanovanjska mizerija pa je še večja ko v Ljubljani.« — Kapitalizem ustvarja kapitalistom razkošje, proletarijatu pa stanovanj nihče ne zida! Lepa slika iz sodobnih dni stanovanjske bede, pomanjkanja in revščine!
Da so se le spomnili! V zunanjem ministrstvu delajo na osnutkih novih konzulatov po vseh večjih mestih Evrope kakor tudi Amerike. Je res čudež, da so se gospodje pri zunanjem ministrstvu spomnili tudi na to zadevo. Precej škode so utrpeli naši državljani na tujem, ker niso imeli svojih zaščitnikov konzulov. Ravno pred par dnevi smo poročali, kako se godi našim ljudem v Argen-tiniji, kjer ni v vsej državi in niti v Buenos Airesu, ki je vendar milijonsko mesto, niti enega jugoslovanskega zastopnika.
Dobrotnica slepcev. Včeraj je v sanatoriju „Elizabetinum“ umrla gč. Marija Križman, ki je v svojih po-slednih dneh pokazala veliko ljubezen do naših slovenskih slepcev. Postavila jih je v oporoki svojim glavnim dedičem svojega premoženja. Zapustila jim je med drugim hišo št. 5. na Karlovški cesti. Pogreba, ki se bo vršil v sredo ob 2. uri Sodar-ske steze pri Florjanski cerkvi št. 2 na pokopališče pri Sv. Križu, se bodo udeležili vsi gojenci zavoda za slepce. — Pevski zbor tega zavoda bo zapel veliki dobrotnici na zadnji poti dve žalostinki! N. v m. p.!
Veliko tovarno za tekstilno blago namerava postaviti v Mariboru češki tovarnar F.duard Doktor.
8z stranke.
Diskusijski večer bo danes ob 20. uri v bivši nemški šoli v Spodnji Šiški. Sodrugi, ne pozabite priti!
Iz strok. ©rgBRizacii©.
Stavka čevljarjev v Ljubljani je
bila včeraj končana z ugodnim uspehom (22%) za pomočnike.
Strokovni shod z dne 23. t. m. v Štorah pri Celju. Vršil se je s sledečim dnevnim redom:	1. Taktika
in akcija strokovnih organizacij. 2. Kapitalistična strahovlada in odslo-vljenje zaupnikov. 3. Novi sklepi za podružnico Štore. 4. Razno. — Predsednik sodrug Krajnc je kon-štatiral, da ni bilo niti polovico or-ganiziranega delavstva navzočega vzlic temu, da so imele 3 podružnice skupen shod Opominjal jih je, naj se bolj zanimajo za shode, ter naj se strnejo vsi v eno močno strokovno organizacijo; kajti samo v organizaciji je moč! Brez nje ne bodo nikdar ničesar dosegli. Naj bodo vsi za enega in eden za vse! K prvi točki je potem govoril strokovni tajnik sodrug Leskošek iz Celja, ki je poročal v dveurnem jedrnatem govoru. I< drugi točki omenja, da je vsem slabim razmeram kriv kapitalistični sistem. Navzlic temu, da je v 38. členu ustave sprejeto in zajamčeno organiziranje in združevanje delavstva za izboljšanje svojega gmotnega položaja, je naredila Zveza industrijcev naskok na strokovne organizacije in njih zaupnike. Napram nasilstvom strokovno organiziranemu delavstvu ne preostaja druzega. kakor da si s stavko izvo-juje svoje pravice, ako si je v tem delavstvo edino. Da je pa naskok kapitalizma tako silen, si je delavstvo samo krivo, ker se premalo
zaveda svojega položaja. Predlaga oziroma priporoča, da se delavstvo bel j zainteresira za delavsko časopisje, ker le v izobrazbi je rešitev delavstva izpod kapitalističnega jar-: nia* K tretji točki predlaga, da se zaupniška volitev izvede na javnem shodu, na katerem se lahko nasprotniki prepričajo, na kateri strani da je večina. Zaradi plačevanja prispevkov so se določile uradne ura ob sobotah od 4. do 6. ure zvečer in v nedeljo od 9. do 10. ure v go-< stilni gospoda Krajnc v salonu, ter, od 10. do 11. ure v delavski knjižni* ci v šoli. — Shod se je zaključil ob 12. uri dopoldne.
Društvene vesti.
Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico vabi ggč člane na šesta-, nek, ki se bo vršil v četrtek, 27. t. m. točno ob 8. uri zvečer pri g. Mraku, Rimska cesta 4. — Poročalo se bode o mezdnem gibanju delavcev, zato se gotovo udeležite vsi.
= Holandska zbornica je s 45
glasovi proti 20 odklonila kredit sovjetski Rusiji. Holandski buržuji sploh delajo veliko politiko proti Rusiji in nočejo žnjo skleniti tudi no« bene trgovinske pogodbe.
= V sovjetski Rusiji so zopet uvedli poštnino. Tako stane n. pr. pismo do 15 gramov 500 rubljev, za odprto dopisnico pa 200 rubljev. PU smo frankirajo z znamkami iz car-* ske dobe po 1 do 20 kopejk in ra< čunajo za 1 kopejko 1 rubelj.
Kulturni
Založništvo pevskega društva »Ljubljanski Zvon" razpošilja sledeče slkadbe: Alojzij Sachs: II. Ven« ček narodnih pesmi za moški zbor. Cena partituri 8 K. — Anton Lajovic: Pesmi samote, samospevi za en glas s spremljevanjern klavirja. Cena 16 K. — Trije moški zbori (Emil Adamič: Ljubici, Mihael Rožanc; Mak žari, Zorko Prelovec: Rdeče rože). Cena partituri 10 K. — Emil Adamič: Pet veselih pesmi za moški zbor. Cena partituri 20 K. — Društvo prodaja in razpošilja tudi litografirane posamezne glasove (za tenor in bas) vseh izdanih zborov po izredno nizki ceni.
Po svetu.
— Berlinski založniki so izprll
ves tiskarski personal, ki sedaj stavka. No, stavke gg. založniki še niso dobili, zato je tudi izprtje sunek v vodo.
— Velika ekspedicija pod vodstvom nemškega profesorja Kleir.a odide te dni v Afriko. Profesor Klein je iznašel novo zdravilo proti strašni spalni bolezni, katerega hoče preizkusiti v deželi, ki je tej bolezni domovina. Ekspedicijo financirajo nemški in angleški industrijami. PaČ zato, ker upajo pozneje na velike profite in ne morda iz humanosti.
— Električni stolčki za živali. V Londonu so pričeli pse in maČKe pobijati z električnimi stoli kakor Amerikanci svoje zločince. \:ovi način usmrčevanja je baje bolj človeški, ker smrti posvečena žival ne tr* pi toliko kakor pri navadnem nač;-* nu usmrčcnja s plinom.
— Ekspedicija na Mont Everest, najvišjo goro na svetu v Himalaji, je bila odložena na prihodnje leto, ko bodo klimatični faktorji nadaljno potovanje zopet omogočili. Nekateri člani ekspedicije so se sicer povzpeli že do 7000 metrov visočine, toda morali so se vrniti radi groznega mraza. Mont Everest sam meri 8849 metrov.
i — Naj»eija zaloga
Mii in Dianin v
se priporoča za na-
i.
kup najboljših instru-
mentov izvrstnih to-
TVRDKA J. DOLENC,
Lfubijana, Millerjeva ulica it 5
vam po najsolidnejših
in nizkih cenah.
GOSTILNIČARJI POZOR! Proda se velik godbeni
Avtomat.
Poizve in ogleda se pri g. Zug-witzu v gostilni pri Jelen-u (nasproti tovarne) na Savi pri Jesenicah, Gorenjsko.
vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke
FRANJO CERAR,
i SUH nSt> tank Pii Ljubljani.
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki KovaCevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. ........
Citajte velezanimivo študijo Dr. Oto Bauer - Uratnlk
Pot k Socijalizmu.
Cena K 2"—
Naroča se v upravi »NAPREJ*.
Izdajatelj: Ivan Mlinar.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
v »tovarni cementa Zidanmostu
se takoj sprejme.
Samo na pismene ponudbe in na prvovrstne moči s prepisom spričeval, z navedbo mesečne plače, s prostim stanovanjem, kurjavo in razsvetljavo se bode oziralo. Prednost imajo tisti, ki so izkušeni strojni mojstri, da prevzamejo pozneje tudi parni obrat in vsa potrebna popravila na parnih strojih in kotlih
sami izvršijo.
Ravnateljstvo Tovarne cementa Zidanmost.
w	w	i,,—, —r-'WW
Odgovorni urednik; Maks Žagar.
‘1.1	i	.	... •.	"...