N LETNIK XX ŠTEVILKA 1 JANUAR 1981 V • smučina E/. A/V GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM V ponedeljek pred Novim letom je bil v popoldanskih urah na obisku v Klanu sekretar CK ZKJ tov. Dušan Dragosavac. Spremljali so ga: medobčinski sekretar ZK tov. Krvina in predsednik skupščine obč. Radovljica, tov. Polde Pernuš in sekretar obč. koiniteta tov. Vlasta Vidic. Visoki gost se je /.animal /.a življenje in delo v Elanu, /,a gospodarske dosežke in perspektivo podjetja. Po ra/govorih si je ogledal del proizvodnje smuči in trgovino. Dosežki nas obvezujejo Preteklo je olimpijsko leto. Klan je bil dodobra povezan s pomembnimi športnimi dogodki v svetu. Tako je v hudi konkurenci na mnogih področjih dosegel mednarodno uveljavitev. I.eta smo opozarjali na to, sedaj pa je v resnici za nas napočil čas, ko velja rek iz športa: Zelo težko se je prehiti v svetovni vrh, toda še težje se je v njem obdržati. Proti koncu preteklega leta je prispelo v Klan ogromno pisem, člankov in ’ razprav o nas z vsega sveta. Pisali so jih poklicni novinarji, športni delavci, prijatelji in znanci, naši zdomci, otroci, pedagogi, skoraj vse vrste ljudje, različnih interesov, usmeritev in poklicev. Iz njih je možno izluščiti sledeče: — Klan je na športnem področju prodrl v svetovni vrh — pripomogel je h kvalitetnejšemu razvoju športnega orodja in pripomočkov — pripomogel je k boljšim športnim uspehom tekmovalcev — pripomogel je k ugledu Jugoslavije v svetu — pripomogel je k narodni zavesti Slovencev doma in v svetu. Tako poroča n, pr. tov. Grošelj, priznani mednarodni sodnik in dolgoletni delavec Jugoslovanske zveze za dviganje uteži: Uteži (Klanove) vseh dimenzij so ocenjene kot najboljše dosedaj na svetu. T. Ajan, sekretar Mednarodne zveze za dviganje uteži je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da v zgodovini dosedaj še ni bilo tekem za evropsko prvenstvo, kjer ne bi bilo niti najmanjše pripombe na orodje kot tokrat, ko so tekmovalci tekmovali z Ivanovimi ročkami. To je bila zadnja postaja in preskus naših uteži, na osnovi katerega smo dobili od Mednarodne zveze za dviganje uteži za olimpijske ročke uradno odobritev in priporočilo za uporabo na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Tako smo postali eden od petih opremljevalcev mednarodnih tekem na svetu. (Nadaljevanje na 2. strani) Elanove smuči še naprej uspešne Tudi letos dosegajo alpski tekmovalci in tekmovalke velike uspehe z našimi smučmi v tekmovanju za svetovni pokal. Doslej so osvojili že 120 točk, kar je manj kot v istem času lani, ko so imeli samo al-pinci 176 točk, vendar so napredovale alpinke, kar je pa tudi vzpodbudno. Zanimivi so rezultati, zato jih navajamo za moške in ženske. MoSki: 1 Val d’ Isere(KRA): 7. 12. 1980 Smuk 10. VValter Vesti (SU1) 27. Silvano Meli (SIJI) 56. Boris Strel (JUG) 68. .Jože Kuralt (JUG) 75. Franko Jure (JUG) (Nadaljevanje na 3. strani) Sekretar CK ZKJ Dušan Dragosavac na obisku V prvem letošnjem slalomu za svetovni pokal je bil Bojan tretji Dosežki nas obvezujejo Boris Gregorka na športnem igrišču v Begunjah — oh otvoritvi 1980 Boris Gregorka, starosta slovenske gimnastike nam čestita ob Novem letu ¥■ / , Z'*?//', ,-///* - , ^ ^ < O/ r- t ' v4* nt / Švici. Obiskujem gimnazijo in kot vidite — na to sem zelo ponosna — znam tudi materinski jezik. Z velikim ponosom sem v šoli pripovedovala sošolcem o Klanu — nihče ni vedel, da je ta v moji domovini.« .... Nadalje: ......... »Velika zahvala teinu uspehu (uspešnemu nastopu jugoslovanske selekcije v Avstraliji) pa pripada izvrstni izdelavi odličnih smučk tovarne Klan, ki je tudi na tako oddaljeni peti celini zelo poznana, saj na Klanov proizvod naletimo v mnogih veletrgovinah v Sv dnevu .... Prisrčno pozdravljam v imenu vseh rojakov Slovenskega društva Svdncv člane delovnega kolektiva tovarne Klan in jim želim še mnogo nadaljnjih uspehov.« Predsednik Slovenskega društva Sydney. Tudi iz tega je razvidno, da so naše obveznosti v prihodnjem obdobju in tudi letos velike. Sedaj ne gre več za to, koliko obveznosti si hočemo naprtiti, temveč koliko odgovornosti imamo do vseh, pri katerih smo se borili za njihovo zaupanje in ga tudi dosegli. Težek mednarodni gospodarski položaj, še težje domače razmere bodo tudi v prihodnjem letu od vseh zahtevale izpolnjevanje težkih nalog z enotnostjo kolektiva in vso delovno vnemo vseh. V preteklem letu so poleg manjših proizvajalcev, naših konkurentov, prišli v klešče propada že tudi veliki konkurenti, ined njimi največji Kneissl. kakorkoli bomo hoteli z domačega praga zaradi majhnih, drobnih interesov gledati na problem količin in kakovosti naših izdelkov, je jasno samo to, da se hoino uspešno borili z vsemi ostalimi samo s poostreno kakovostjo in izpolnjevanjem ostalih obveznosti do kupcev. To pa pomeni, da bomo morali notranjo problematiko medsebojno urejati z mnogo več zavzetosti kot do sedaj, z mnogo več poslovne discipline in samoupravne odgovornosti. Prt nas ne gre več za politično modo v tem smislu, temveč za pogoj našega nadaljnjega delovanja, kar bi predvsem morale uvideti vse družbenopolitične organizacije. Nadaljnjih uspehov in ohdržanja sedanjih pozicij v svetu namreč ni mogoče pričakovati brez večje zavzetosti samoupravnih leles in družbenopolitičnih organizacij, ki so v preteklosti preinnogokrat prepuščale reagiranje zgolj upravnim potem in telesom. Klan mora v vseh svojih akcijah prerasti raven razmišljanja in miselnosti vaškega gostilniškega tipa, ki mu danes še vedno zapada prevelik del zaposlenih. Proti koncu preteklega leta je prišlo do delne poživitve delovanja družbenopolitičnih in samoupravnih organov, zlasti z iniciativo komisije CK ZKS. O zapečkarstvu in spanju na lovorikah smo na tem mestu pisali že v dveh uvodnikih v novo leto, zato bi bila nedopustna slika, če bi nas moralo zdramiti ludi v prihodnje težko gospodarsko stanje ali pa iniciative od zunaj kolektiva. Ne dopuščajmo kot člani kolektiva niti organom, niti posameznikom, da bi ne opravljali poleg pravic tudi tistih dolžnosti, zaradi katerih so v kolektivu. Še vedno velja skupna naloga vseh nas, da nikomur ne dopuščamo razvrednotiti truda prizadevnih in požrtvovalnih članov in organov kolektiva, ki je dosegel tako imenitne mednarodne rezultate. Predvsem tem gre čestitka za velik trud in opravljeno delo v preteklem letu. Za naslednje leto si zaželimo zagnanost, zdravje, družinsko srečo, več spoštovanja slehernega člana kolektiva in družbene skupnosti, da bi uspeli opraviti zelo težke naloge, ki nas čakajo v prihodnjem letu. ELNN p°!ft ——VojSk /,./ Z,— Lfc- . '» - / ■ ■ /t"fy'> /. . ■■■ v Čestitke za novo leto Ikl IKN/klO uto im HOkllkll IkJ N0Kllk< C>/ (^OVLIKA Vesele Jj ozicnc rj^raznihe srečno in uspesno leto jv; ovo H«- T/, Sf< c/i sLo J&rustvo *2\jJne\j 9^.0. J3o* 93, CjfairfieU, 2165, se vrste šole in tja do 23.ure, ko odidejo iz nje zadnji športniki Bora. Če nadaljujemo v superlati-vah o Boru in Borovcih^je zanimivo vrniti se 6 mesecev nazaj, ko smo prvič stopili z. njimi v stik. (Iradnja se praktično še ni začela, sedaj pa imajo streho nad glavo! Čeprav objekt ni klasičen, pa je gradnja le gradnja in za uspeh jim veljajo vse čestitke. In kakšen je Elanov delež? Pod ugodnimi pogoji in s kratkimi roki smo nudili opremo, ki je pripomogla k funkcionalnosti objekta (koši, odbojka, tenis, pomične tribune). ()b otvoritvi nove športne dvorane so izrekli lllanu posebno zahvalo, prav tako pa so bili veseli naše pozornosti, ki smo jim jo namenili z obiskom. Ob tej priliki smo navezali prijateljske stike in v kratkem se bomo srečali na športnem polju. dipl. ing. arh. Urbanc Janez FIS tekme v Jugoslaviji Alpske discipline: 11—12. 1. 1981 1».- II. 2. 12,- i:i. 2. 14. 2. 16.-22. 2. 17,- IH. 2. 11.- 12. :t. 14.-15. 26.-28. .1. 4. 4. 4. 5.-6. 4. tekma disciplina Stari vrh Maribor Bled/K ran j Ljubljana Šarplanina Škofja Loka (pion.) Jahorina Šarplanina Kranjska gora Maribor Sloven j Gradec Zelenica Pok. »Stari vrh« Svetovni pokal Evrop. pokal Evrop. pokal Med. prv. Jugoslav. Pokal »škof. Loka« Jahor. kup — EP Šarpl. kup — EP XX. Pok. Vitranc — SP Memorial M. Cizel j VSL-moš., ženske SL, VSL-ženske SL, VSL-ženske SL-ženske S, SL, VSL-m., ž. SL, VSL-moš., žen. SL, VSL-moški SL, VSL-moški PS, VSL-moš., žen. SL-moški VSL-moški SL, VSL-moški Skoki: 8,— 11.1.81 Maribor, Trbiž. Turneja treh dežel skoki 22.2. VlaSič »Pokal Vlašič« skoki 70 m 21.-22..'!. Planica Svet. pok. — finale skoki 70,90 m Zunanjost objekta je dokaj nenavadna — pod oboki je obešena opna, ki v obmorskih krajih omogoča kar dobre pogoje pozimi (ob gretju), poleti pa se »črna obroba« lahko dvigne. Hodnik je povezava z možnimi prostori, ki jih ima »BALON« v stari telovadnici Posebno pozornost posvečajo rekreaciji in to od najmlajših pa do najstarejših. Vpeljano imajo telovadno šolo za otroke, ki poteka vzporedno z rekreacijo staršev. Kako velik je stadion I. maj, pove podatek, da so v Trstu samo 3 dvorane večjih oz. funkci-onalnejših izmer, če je na prvem mestu Palača športov, ki jo lahko primerjamo s Tivolijem. V Italiji je čutiti kronično pomanjkanje večjih telovadnic, saj imajo podobno kot pri nas dokaj konzervativno šolstvo. Teki: 5.-6. 1. 1981 Bohinj XXIV. med. tekaš, tekni. 15 km, 3 X 10 km, 10 km 3 X 5 km — ženske, mlad. 8. Trbiž, Arnold-Stein, K ran j. gora »Ski tour :i« 30 km — moški, ženske (Po FIS koledarju 1980/81). — Letošnjo smučarsko sezono bo kar 9:)7 FIS tekem v alpskem smučanju v moški in ženski konkurenci. Presenetljivo, največ tekem je v: ZDA - 245, FRANCIJA - 111, ITALIJA - 98, AVSTRIJA in KANADA — 94, itd.; v Jugoslaviji bo 32 FIS tekem. Tekme bodo v 25 državah (po FIS koledarju 1980/81). — V ZDA 20 parov RC 05 smuči odtehta boljši avto srednjega razreda (ca. 5.000$), pri nas pa ca. 40 parov istih smuči komaj odtehta stoenko. fcOUitO JE TOJi/V) MAJvec JA DOVOUESlA VTitofVr7 POMAGALSKI širi svoj program v zimsko športnem centru Val Thorens — Francija, je v gradnji nihalna žičnica, ki bo med naj večjimi na svetu. Hitrost vožnje bo 12 m/s, s kapaciteto 1750 oseb/h. V eni sami kabini te enkratne nihalne žičnice bo prostor za 150 potnikov (trije polni avtobusi) in enega sprevodnika. Pri nas obratujejo nihalne žičnice na VOGEL, VELIKO PLANINO in GOLTE. Pomagalski ima trenutno v gradnji 60 sedežnic. Med njimi so tudi štiri na prizorišču XIV. ZIMSKE OLIMPIADE SARAJEVO 1984, KOPAONIKU in na smučiščih KANINA, kjer bo še v tem mesecu stekla prva trisedežnica v Jugoslaviji. Karakteristike trisedež- Nadmorska višina nice ŠKRIPI so: Dolžina Višinska razlika Kapaciteta spodnje postaje 1877 m vmesne postaje 2000 m )!> m zgornje postaje 2227 m 1350 s/uro i" ui t j ■ i Jože Balant, dipl. mg. 1023 m Univei/a Edvarda Kantol|a v l|ut>l|ani Vnoka ioia /a Islmno kulturo poclnl|U|0 it uspoino aodalovanin m pomoč pri ta/vo|u Visoke tol« m leiesoo ku g L AR - TO V A RK A .SPORTRgGA ORODJA TOZD mSTITUTU priznanje Sodelovanje z TOZD JELKA Čeprav teče sodelovanje z LIK KOČEVJE in I LAN-om že tri leta in pol, dosedaj o tem še nismo mnogo pisali. Podpreska ima z okoliškimi kraji I ravo, Drago in malo bolj oddaljeno dolino Loškega potoka, idealne terene za tekaški šport. Vendar pa je od glavne ceste Ljubljana—Kočevje kar precej oddaljena. Cesta s svojo vijugavostjo iz Sodražice proti Loškem potoku kar malo spominja na cesto na Vršič. Makadam, kar ga je še ostalo, je dokaj dobro vzdrževan. Zaradi vseh teh vzrokov in mogoče tudi neorganiziranosti pa pravega smučarskega življenja v teh krajih še ni. Obrat JELKA je v bistvu razdeljen na dve enoti. Še vedno obratuje žaga za razrez hlodovine iz okolice, saj je kraj dobesedno postavljen v gozd. Pod žago pa stoji smučarska hala, ki zaposluje okoli 30 ljudi. JELKA Podpreska z majhno količinsko proizvodnjo in cenenimi smučmi v celotnem pogledu naše palete proizvodov sicer ne zavzema močne pozicije, vendar pa nam z JET smučmi nedvomno dopolnjuje kolekcijo. Večkrat je že bilo omenjeno, da se bo proizvodnja lesenih otroških smuči ukinila in da jo bo zamenjal nov artikel, ki bo prinašal več, pa kar ne moremo reči: »Zdaj pa niti para več.« Vedno se najde nekaj, kar ta tip smuči tl rži pri življenju. I ako je tudi za leto 1981 v planu izdelava JET-a. Vendar pa se delavci v Pod-preski kljub tri in pol letnemu delu na smučeh in dognani tehnologiji v ELAN-u vedno zno- LIK Kočevje-Podpreska va srečujejo z mnogoterimi vprašanji, na katera takoj ne najdejo odgovora. Vprašljiva kvaliteta določenih materialov, nenadna pojava proizvodne napake, občasno pomanjkanje tehnološke vode, pozimi zaradi zapadlega snega potrgani električni vodi in prekinjene telefonske linije, onemogočeni kamionski prevozi, vse to jim, tako kot tudi nam, greni delovni dan. Kljub vsem težavam in ob nizkem doseganju plana proizvodnje lahko rečemo, da smo leto 1980 zaključili dokaj uspešno. V preteklem letu smo se prvič spoprijeli tudi z dodelavo tekaških in skakalnih smuči. Delovna zagnanost ljudi pa je kar upadla, ko so spoznali, da tekaška in skakalna smučka nista tisti stari vpeljani JET. Nekaj nejevolje s strani I LAN-a glede kvalitete in dobavnih rokov, večkratno vračanje smuči v popravilo, jim je povzročalo nemalo preglavic. Končno je tudi dodelava PC-ja stekla dokaj dobro. M. Debeljak ti ■bOtWw-0 ( [-11 "ftjO l_l= >ILO 7 Zgornja postaja trisedežnice »Škripi« na Kaninu Francka Jagodic je odšla v pokoj. Slovo od sodelavcev Rezultati dela in OD v občini ANALIZA RAZMKR NA PODROČJU DELITVE PO DELU IN REZULTA TIH DELA ZA OBČINO RADOVLJICA Informacije za obdelavo so bile zbrane na podlagi vprašalnika, ki ga je pripravil Svet za delitev po delu pri < )SZS Radovljica. Na vprašalnik nismo dobili vseh odgovorov, vendar pa so odgovori zajeli toliko OZD, da je zajeta večina zaposlenih v občini, lako lahko smatramo ugotovitve za dovolj veljavne in so sledeče: V občini je normativna urejenost področja delitve in razporejanja dohodka dokaj različno urejena. Nekatere TOZD imajo za urejanje tega področja več samoupravnih aktov, od pa-noških sporazumov do sporazuma na nivoju delovne organizacije in pravilnika na nivoju TOZD. Medtem ko druge v svojih odgovorih navajajo tudi samo pravilnik ali samo sporazum, za katere pa niti ni bilo mogoče vedno ugotovitvah gre za akte sprejete na nivoju delovne organizacije ali temeljne organizacije. Nekatere OZD navajajo tudi neposredno uporabo panoških sporazumov. Merila za razporejanje čistega dohodka se v planskih dokumentih uporabljajo, pa tudi ne vedno. Druge OZD se pri formiranju sredstev za OD naslanjajo predvsem na plan. Če poleg aktov, ki zadevajo področje delitve, upoštevamo še vse normativne dokumente s področja razvida del in nalog in pa vsebino le-teh, ugotovimo še nadaljnjo različnost, l ako situacijo gre pripisati predvsem dejstvu, da so posamezne OZD članice različnih grupacij od delovnih organizacij, ki imajo sedež izven občine, do sestavljenih organizacij (SOZD) in panog. Nadalje pogojuje močno različne rešitve tudi sam način pridobivanja dohodka, kar je zlasti očitno v zdravstvu, šolstvu in drugih podobnih družbenih dejavnostih in službah. Poglavje zase so še manjše OZD, ki nimajo dovolj strokovnega kadra in iščejo rešitve in pomočj kakor vejo in znajo. Končna ugotovitev bi bila, da je taka raznolikost do neke mere razumljiva in opravičena, nikakor pa ne v takem obsegu, kot se kaže danes. Predvsem, če izhajamo iz dejstva, da za vse velja ista zakonska podlaga in ostala vzporedna regulativa od družbenega dogovarjanja do stališč sindikata. Še bolj od forme je pestra tudi Vsebinska plat in uporabljene rešitve. Težko je brez nadaljnje poglobljene analize ocenjevati ustreznost posameznih rešitev, toda že iz ankete je razvidno dvoje, da so posamezne OZD, ki k problemu pristopajo kompleksno in ga rešujejo na zadosti visokem strokovnem nivoju, in da so tudi < >ZD, ki so k problemu pristopile kampanjsko, največ v obdobju po sprejetju ZZD in brez strokovne osnove, več ali manj običajno pa z zelo malo uspeha poizkušale zadostiti določilom zakona. Ne glede na to ugotovitev, pa skoraj v nobeni OZD nimajo jasno razčiščenih terminoloških pojmov, kaj je delo, kaj naloga, kaj je zahtevnost dela, kaj so osnove in kaj so merila za delitev. Vsled tega povsod ni jasno kaj bodo vrednotili pod zahtevnostjo dela, kaj pod količino opravljenega dela in kaj pod kvaliteto in gospodarnostjo. Skratka mnogokje ni jasno po katerih osnovah in s kakšnimi merili naj ugotavljajo delavčev delovni prispevek, ki ga daje z živim in minulim delom. S tem, da minulo delo in inovacije kot ilve od osnov, iz katerih delavec pridobiva del sredstev, v večini OZD sploh niso omenjene, čeprav imajo na nek način to vendarle rešene. Posledica teh nerazčiščenih pojmov je, da je struktura OD v posameznih OZD, še bolj pa za posamezne strukture delavcev, zelo različna, kar je sploh nesprejemljivo, lako obsega struktura osebnih dohodkov od ene skrajnosti, kjer je upoštevana samo zahtevnost dela do druge, ki je sicer pravilna, je pa v manjšini, ki zajema poleg zahtevnosti še vse druge osnove od uspešnosti pri količini in kvaliteti do povezave z ustvarjenim dohodkom. Vsled takega stanja se ustvarja neenak položaj posameznih delavcev v združenem delu, kar ima zelo negativne posledice za splošno družbeno klimo, kot tudi za odnose med posameznimi strukturami delavcev v OZD, predvsem pa zelo negativno vpliva na uveljavljanje sistema delitve po delu in rezultatih dela. V skrajni fazi pa tudi na to, da že uveljavljena merila ne dajejo tistih rezultatov, ki bi jih lahko. Nadalje lahko ugotovimo, da je le malo OZD. ki so na tem področju naredile korak naprej. Večina se še vedno zadovoljuje s postavljenimi normativi za količino opravljenega dela brez ugotavljanja kvalitete in še to le za tista proizvodna dela, kjer je bilo to vpeljano že pred deset ali več leti. Mnogo poizkusov pa je bilo narejenih v smeri ocenjevanja delovnega prispevka, ki pa so bili predvsem zaradi presplošne uporabe in nedode- lanosti v večini primerov neuspešni. V večini OZD so na nek način poizkušali vpeljati odvisnost osebnih dohodkov od dohodka, koliko so rešitve uspešne, je težko reči. Dejstvo pa je, da OD še vedno bolj sledijo naraščanju življenjskih stroškov kot dohodku in da so torej v sistemih in merilih za razporejanje taka določila, ki to omogočajo in, da je bistven zaviralni element za rast osebnih dohodkov vendarle pomenila resolucija. Pri ugotavljanju.ali je delitev speljana po delovnih nalogah ali po delovnih mestih, je dejstvo, da glede na odgovore tega nihče ne razume. Poleg trditve, da je delitev v OZD speljana po delovnih nalogah, skoraj nihče ne daje odgovora, kakšna je razlika od prej, ko je bila delitev na osnovi delovnih mest. Iz odgovorov je jasno razvidno, da ta dva pojma nista razčiščena in da v i >ŽD glede tega, razen redkih izjem, obstoja zmeda. Dodatna ugotovitev je, da je bil vprašalnik v mnogo OZD izpolnjen precej formalno. Da si posamezna OZD z vprašalnikom ni poizkušala odgovoriti na zastavljeno vprašanje z namenom, da pri sebi naredi pregled stanja, do kje so prišli na področju delitve po delu in kako se na tem področju vključujejo v stabilizacijska prizadevanja. I ako ravnanje jasno kaže kakšen je odnos do tega dela in odgovorne to je 1PO in družbenopolitične organizacije, bi bilo treba vprašati, zakaj tako, sicer na tem področju ne bomo napredovali. V drugih OZD pa je spet jasno, da ni kadra, ki bi bil v stanju dati poglobljene odgovore. Ne-glede na to pa je bil vprašalnik dokaj jasen in nedvoumen, tako da bi vsaj odgovore na vse lahko dal vsak, ki se količkaj ukvarja z delitvijo in v vsaki OZD nekdo, ki to do neke mere vendarle opravlja. Na koncu bi lahko ugotovili še sledeče: Premiki v uveljavljanju delitve po delu so narejeni predvsem v nekaterih večjih OZD, vendar pa v tem obdobju še ne dajejo večjih rezultatov, pred-vsemtker so rešitve šele vpeljane ali se vpeljujejo. Delavci v konkretnih sredinah jih še ne razumejo in v njih ne vidijo možnosti za večji delež pri delitvi sredstev za OD. Sama merila so v fazi uvajanja lahko še nedodelana in lahko učinkujejo celo nasprotno. Delavci do vseh sprememb na tem področju izražajo veliko mero nezaupanja in to iz razlogov, ker so normativi za posameznika težko razumljivi bodisi da so razlage, ki so bile dane v času sprejemanja presplošne in drugačnih tudi ni možno posredovati. Pri konkretni uporabi pa mora biti doseženo popolno razumevanje, tako da bo delavec na podlagi postavljenih meril lahko samo ugotavljal, ali dela uspešno ali ne. V preteklosti so bili delavci tudi preveč odmaknjeni od sprejemanja odločitev na področju delitve. Vzroki so bili v tem, da so se v razprave vključevali premalo pripravljeni in tudi ob nepravem času — običajno prepozno. Ali pa so bili vključeni v razprave samo formalno in to v tistih fazah, ko še niso mogli razumeti delovanja sistema v celoti. Za doseganje boljšega funkcioniranja sistema je potrebno delo s posameznimi skupinami delavcev ali s posamezniki, dokler ne pridemo do take stopnje razumevanja, da bo posameznik merila, ki ga konkretno prizadenejo, spoznal do te mere, da bo razumel kako mu krojijo njegov osebni dohodek. Poslovodni organi in ostali organizatorji poslovanja in proizvodnje do vključno vodij skupin morajo v sistemih delitve videti pripomoček, s katerim jim bo omogočeno lažje vodenje, saj bo delavce že stimulativni način delitve usmerjal k doslednemu izpopolnjevanju postavljenih nalog. Po drugi strani pa se morajo vodilni in vodstveni delavci zavedati, da je delo na vzpostavljanju delitve po delu njihova delovna dolžnost, ki izvira iz njihove vodilne funkcije v proizvodnem procesu. lo OO ZS v sodelovanju z ostalimi pol. organizacijami bodo morali vse aktivneje sodelovati pri uvajanju stimulativnih sistemov delitve. Pri vsem tem pa bo morala biti njihova lastna usposobljenost in poznavanje problematike na dosti višjem nivoju od sedanjega. Za dosego tega cilja pa bo potrebno te strukture ustrezno izobraziti, v pomoč jim bodo morala biti občinska vodstva in sveti, ki bi ob posameznih vprašanjih zavzemala tudi svoja stališča, kot tudi usmeritve iz družbenih dogovorov in konferenc. Končna ugotovitev je, da bo hitrejši napredek na področju tUHAE- ?,E= 7A^TtVT*li. Aktualne naloge sindikatov delitve po delu moč doseči le s skupnim angažiranjem strokovnih delavcev, vodilnih, vodstvenih delavcev, 1PO ter družbenopolitičnih organizacij, leti naj bi v medsebojnem sodelovanju stalno preverjali sisteme delitve v celoti in njihove posamezne sestavine ter družbene usmeritve in se na osnovi tako dobljenih izhodišč usmerjali v realizacijo konkretnih rešitev. I e delno spremenjen koncept aktivnosti bi se moral uveljaviti v manjših delovnih organizacijah predvsem zato, ker nimajo lastnih strokovnih delavcev, kar bi morali nadoknaditi s tem, da strokovnjaki iz večjih DO opravljajo določene usluge s tem, da jim nudijo določene rešitve, lahko tudi delno modificirane, ki so se pokazale kot uspešne v lastnih OZD. l ake ustrezne rešitve, ki bi bile tudi širše uporabljive, naj bi se preverjale v občinskem svetu za OD. Druga možnost pa je, da ustrezne rešitve manjše DO iščejo z večjim sodelovanjem znotraj panoge, v katero se vključujejo. Vladimir Sil IČ SKLEPI 11. SEJE SVETA OSZS RADOVLJICA Z DNE 8. 12. 1980 K 1. točki: < >cena analize stanja uveljavljenosti delitve po delu v občini 1. Aktivnost sindikata v uveljavljanju delitve po delu je še prešibka, pa tudi preveč osamljena. Izvršni odbori se kot forumi sicer opredeljujejo do posameznih predlogov ali rešitev in zahtevajo od strokovnih in poslovodnih delavcev izgrajevanje sistema delitve po delu in rezultatih dela. Premalo pa delujejo med delavci. Izvršni odbori morajo tekoče sodelovati (že pri nastajanju rešitev) s strokovnimi vodilnimi in vodstvenimi delavci in skupaj z njimi te preverjati s sprejetimi družbe-no-političnimi usmeritvami. 2. Poslovodni delavci imajo pozitiven odnos do izgrajevanja delitve po delu. Večina teh delavcev le formalno podpira ta prizadevanja. Ustvarjalno in aktivno pa se v to premalo vključujejo. Individualni poslovodni organi in vodstveni delavci so po delovni dolžnosti odgovorni za oblikovanje in uveljavljanje načel in rešitev delitve po delu in rezultatih dela. Za tak ustvarjalen in odgovoren pristop se moramo sindikati v politični akciji nenehno boriti. 3. Obstojajo še močni odpori proti nagrajevanju po delu in rezultatih dela zlasti pri listih delavcih, ki so zdaj v pri -viligiranem položaju. To pa so tisti, za katere ne veljajo ni- kakršni normativi za višino izplačanega OD. 4. Da bomo lahko okrepili politično akcijo in učinkoviteje premagovali subjektivne odpore, moramo doseči večjo vsklajenost v delovanju subjektivnih dejavnikov v samoupravnih organih. Zato je potrebno: — da s sprejeto analizo razmer in sklepi današnje seje seznanimo vse sekretarje osnovnih organizacij ZK; — predložiti analizo razmer in sklepe OSZS v obravnavo Izvršnemu svetu SO, da se do nje opredeli in prenese razpravo na Zbor združenega dela in na prvi posvet z individualnimi poslovodnimi organi. 5. Kljub celoletni politični aktivnosti večine sindikalnih organizacij, ima le malo OZD na delavskem svetu sprejete kakovostne programe dela za izpopolnjevanje delitve po delu. Ta pa zelo vpliva na dvig produktivnosti in odpravlja mezdno miselnost. Delitev po delu in rezultatih dela bomo lahko izgrajevali s stalnim sistematičnim in postopnim delom. Urez pripravljenih in sprejetih programov pa to delo ne more tako teči. Zato bomo skupaj z Zvezo komunistov in IS SOb vztrajali, da v sleherni organizaciji pripravijo in sprejmejo tak program aktivnosti. V letu 1982 naj ta postane kar sestavni del letnega plana. 6. Posebej je treba razrešiti vprašanje, kako sezonski značaj poslovanja vpliva na nagrajevanje gostinskih delavcev. V sodelovanju s temi OZD bo Svet za delitev po delu pri ()SZS to posebej proučil. 7. Za večjo učinkovitost sindikalne aktivnosti na tem področju je pomembna boljša usposobljenost sindikalnih delavcev. Občinski svet Zveze sindikatov se bo povezal s Centrom za usposabljanje pri KS ZSS, da bi skupaj s strokovnimi delavci iz prakse pripravili in izpeljali program usposabljanja iz tega področja. 8. Občinski svet ZS bo pripravil poseben pregled, katere OZD so izpeljale ali že delajo na celoviti normativni ureditvi delitve po delu v skladu z Zakonom o združenem delu, katere so to ocenjevale s posameznimi delnimi rešitvami in katere na tem nič ne delajo. PREDSEDNIK OSZS: Janez SM( )LE fr- ~ ^ Dopisujte v glasilo Vinko Hafner na plenarnem delu III. srečanja »Obveščanje v združenem delu« v Krškem. (Izvlečki). Aktualne naloge sindikatov v sedanjem obdobju so pravzaprav tiste temeljne naloge, ki smo jih opredelili že na svojem kongresu in ki jih razdelimo v vsakoletnem programu dela, od osnovne organizacije do republiškega in zveznega sveta sindikatov. Naša temeljna naloga še naprej ostaja krepitev samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavcev. Letos proslavljamo .'i()-letni-co sprejema zakona o upravljanju podjetij po delavskih svetih. To obletnico smo slovesno proslavili. Tisto, kar pa želim poudariti, je, da je bila to za nas, v sindikatih, priložnost, da nekoliko odmerimo oceno, kaj se je pravzaprav zgodilo pri nas v :(() letih razvijanja samoupravljanja, kje smo zdaj in kako naprej. Ob tem smo lahko ugotovili, da smo do danes napravili izreden napredek, tako v krepitvi samoupravnega položaja delavcev pa tudi njihovega materialnega in kulturnega standarda, ('e ocenimo sedanje stanje, pa srno seveda nezadovoljni in pred nami so še obsežne naloge. Tu gre v bistvi! za to, da krepimo proces, v katerem naj bi se delavec usposabljal kot gospodar nad pogoji in rezultati svojega dela, s tem pa se tudi postavil v položaj, da bi mu sčasoma ne bili potrebni niti sindikat niti partija niti druga oblika političnega organiziranja; za to, da bi si ta položaj lahko trajno zagotavljal in se zavaroval. Dokler je to prihodnost, pa je jasno, da je borba za vsakdanjo krepitev delavčevega položaja naša velika preokupacija. V bistvu gre za to, da bi delavec v združenem delu obvladoval — kot temu učeno rečemo — celotno družbeno reprodukcijo, celotno snovanje družbe in združenega dela. Enostavneje povedano, obvladoval naj bi celoto oblikovanja in delitve dohodka. Ob priložnostih, ko ocenjujemo, kaj smo v :!() letih dosegli, bi lahko mirno rekli, da smo v mnogočem uveljavili temeljno geslo, ki ga je tovariš Tito posebej poudaril ob obrazložitvi zakona o delavskih svetih: »Tovarne delav- cem«. Lahko rečemo, da so tozdi, predvsem tisti v materialni proizvodnji, tovarne, v mnogočem res v rokah delavcev, da delavec razpolaga z dobršnim delom dohodka, ki ga ustvarja in ga v svoji uvidevnosti tudi oblikuje zunaj temeljne organizacije, v delov- ni ali sestavljeni organizaciji, v občini, v interesnih skupnostih, republiki ali federaciji, da ne govorim še posebej o bankah — bolj ko se odmika oblikovanje in delitev ter uporaba dohodka iz temeljne organizacije, bolj se zmanjšuje tudi delavčev vpliv, Danes na nekatera področja oblikovanja in delitve dohodka delavec skorajda nima vpliva. To pomeni, da samoupravljanje še vedno ne prevladuje kot temeljni družbeni odnos na vseh področjih oblikovanja in delitve dohodka, ali, kot temu rečemo, v celotni družbeni reprodukciji. In tisto, kar je danes naša temeljna naloga, je, da ta položaj delavca krepimo — v bistvu gre za uresničevanje zakona o združenem delu. Ne bom navajal podrobnosti — to je in ostaja naloga sindikata, čeprav mu v daljni prihodnosti, ko bo delavec dejansko samoupravljal. tudi sindikat ne bo več pot reben. Drugo izjemno pomembno področje našega delovanja je uresničevanje politike gospodarske stabilizacije in planskega usmerjanja družbenoekonomskega razvoja. Rad bi poudaril, da je v sedanjih zaostrenih gospodarskih težavah v svetu in doma, ob visoki stopnji gospodarske nestabilnosti, še posebej izraženi v visoki stopnji vsakoletnega razvrednotenja denarja, doseganje večje gospodarske stabilnosti temeljni interes delavskega razreda. Brez doseganja večje gospodarske stabilnosti si ne moremo predstavljati ne razvoja samoupravljanja niti plodnega gospodarjenja, ker brez nje zgubljamo možnosti pravih meril za učinkovito gospodarjenje, /.a racionalno delitev dohodka in s tem tudi za merjenje delavčevega dela na katerikoli stopnji organiziranosti združenega dela. Zato se moramo v zahtevi po doseganju večje gospodarske stabilnosti trenutno tudi marsičemu odrekati, temu ustrezno projicirati tudi možnosti našega ekonomskega razvoja, pa tudi rasti osebnega in družbenega standarda delavcev. Naš sedanji gospodarski položaj je dokaj težaven. Deloma izvira iz celotnih težav svetovnega gospodarstva, položaja, ki ga delimo z vsemi drugimi v svetovnem gospodarstvu, s katerimi smo že v precejšnji meri povezani v gospodarskih tokovih. Drugi del teh pa izvira iz nesorazmerij v našem lastnem notranjem gospodarskem in družbenem razvoju, predvsem iz pretirane potrošnje nad ustvarjenim dohodkom, pa tudi iz nedoslednosti uveljavljanja samoupravnih družbenoekonom- (Nadaljevanjv na 10. strani) 2.42.14 '14266 Prvi slalom /a svetovni pokal 1981 v Madonna di Campiglio Križaj tretji. Prva letošnja slika Inventarja Stenmarka Prva /ina^a Stenmarka v kombinaciji »TRE«. Križaj drugi Naši športni novinarji na prizorišču svetovnega pokala 8 SMUČINA Streha nad novim .skladiščeni telovadnega orodja Zahtevno delo pri gradnji skladišča telovadnega orodja Delo na strehi je mehanizirano Novoletno srečanje upokojencev Vsakoletno srečanje upokojencev je bilo v soboto, 13. decembra minulega leta. Zbralo se je lepo število upokojencev, za kar gre gotovo zasluga lepemu vremenu, ki je omogočilo, da so na srečanje prišli tudi bivši sodelavci iz bolj oddaljenih krajev. Tako je na srečanje prišel Franc Kolenc iz okolice Novega mesta in tudi Marija Kocjančič iz Brežic. Srečanja pa so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in delovne organizacije. V lanskem letu se je na novo upokojilo kar 8 delavcev in to iz temeljne organizacije smuči Olga Šorli, Pavla Leskovšek in Nada Mandeljc. Iz temeljne organizacije športno orodje se je na novo upokojil Alojz Pristavec. iz Instituta Nežka Dragan in iz delovne skupnosti skupnih služb .Jože Benedik, .Jožica Berlogar in -Jožica Mrak. Zaradi starosti in bolezni pa žal ni več med upokojenci Rudolfa Finžgarja, starejšega, enega izmed ustanoviteljev naše delovne organizacije, Alojza Mikiča, Valentina -Janca in Veljka Bajiča. Zbrane je v imenu družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in delovne organizacije pozdravil pred- sednik konference osnovne organizacije sindikata -Josip Ra-devič in jim zaželel sreče in zdravja še v prihodnjem letu. O dosežkih temeljne organizacije smuči v minulem letu. zlasti pa o delovanju naših poslovnih enot v Podpreski. Brnci in na Švedskem je upokojencem spregovoril direktor temeljne organizacije Vinko Bogataj. O prizadevanjih in uspehih v svojih temeljnih organizacijah sta nekaj povedala še direktorja Alojz Pintar in Branko Renko. O naporih in delu skupnih služb, zlasti pa o delu nabavnega sektorja je govorila Francka Hribarjeva, direktorica nabavnega sektorja. Tako so naši bivši sodelavci zvedeli precej novega in, so spet na tekočem o dogajanju v svoji ..nekdanji delovni organizaciji. . Nato je za popestritev večera in uvod v družabni večer Kvintet bratov Zupan iz Tržiča ubrano zapel nekaj domačih pesmi Tako je ob pesmi in v sproščenem pogovoru mineval večer, ki ga je bilo kar prehitro konec. Predno so se upokojenci raz-šji, se je za pogostitev in obdaritev v imenu vseh upokojencev zahvalil bivši sodelavec. Ivan Kavšič, povabil vse na izlet v Brnco, ki ga bodo upokojenci organizirali pomladi in zaželel vsem srečno, zdravo in uspešno novo leto. Z. P Tradicionalno srečanje borcev pred novim letom 19. decembra 1980 se je novoletnega srečanja borcev udeležilo 42 od 50 vabljenih borcev Plana. Velika večina je že upokojena. le peščica od njih je še aktivnih članov koletiva. Pozdravil jih je predstavnik organizacije ZB Elan, tov. Jože C venkelj, daljši nagovor pa jim je pripravil glavni direktor, tov. Dolfe Vojsk. Poleg omenjenih dveh so borce počastili tudi: predstavnik sindikata, tov. Bu-lovec, predsednik I)S — DO Elan tov. Benedičič, direktor gospodarskega sektorja, tov. Pavel Koder, direktor TOZD Vzdrževanje, tov. Renko Branko, štirje predstavniki iz KS Begunje in en predstavnik obč. Radovljica. Borci so pregledali svojo aktivnost v preteklem letu in rezultate dela v okviru DO Elan in na vseh drugih področjih družbenega življenja in ugotovili, da je bilo storjenega mnogo, da pa jih čaka še večja angažiranost v času stabilizacije v nastopajočih kriznih letih. Z minuto molka so počastili smrt našega dragega pokojnega maršala Jugoslavije, Josipa Broza-Tita, kar je bil za vse naj večji udarec v preteklem letu. Dostojno so se spomnili tudi bivšega člana, častnega pred- Ocvirki TELEFON Res je, da smo po številu telefonov na prebivalca med zadnjimi v Evropi, izgleda pa, kot da se pomanjkanje najbolj čuti v Elanu. J5ar — nepar je povzročil podvojitev telefonskih zvez, tako da je tudi telefonska centrala nedosegljiva. Uvedba dodatne klicne številke je nujna, nekaj predlogov pa je značilno. Ta bi nas vedno znova spomnila na status v delovni organizaciji, saj očitno takega pomanjkanja ne čutijo vsi. TEMELJI PLANA Med temelje plana II. nadstropja upravne stavbe za naslednje srednjeročno obdobje, zaseda važno mesto naloga sednika Elanovih gasilcev, soborca Kokrškega odreda tov. Alojza Mikiča, ki je preminul v letu 1980. V svojem programu dela za leto 1981 si) si postavili jasne cilje in program dela na vseh področjih dela organizacije ZB. Na zaključku so ob večerji in še dolgo po njej ostali skupaj v razgovoru in se ob prijetnih zvokih tudi veselo zavrteli. J. C odkriti tistega, ki \ moškem stranišču preveč dobesedno jemlje stabilizacijo in pušča za sabo prebavljeno hrano, ki milo rečeno smrdi. Obstaja bojazen, da krivca ne odkrijejo, saj ga jim v pravkar pretečeni petletki, ni uspelo. V tebeju so se zedinili, da tistega, ki storilca razkrinka, nagradijo. Za na-nagrado bo organiziral piknik ali pa vsaj nabavil meso zanj. DANES DRSIM Izteka se poizkusno leto. v katerem smo nekateri drseli od 6—7.30 ure in od Pl. ure dalje. Padajo raznovrstne pripombe na tiste, ki se »znajdejo« in »delajo«, takrat ko jim to ustreza, in ne delajo, takrat ko bi morali. Pa tisti, ki drse niso drsalci, temveč v veliki večini — smučarji. JUS AKTUALNE NALOGE SINDIKATOV (Nadaljevanje s 7. strani) skih odnosov. V' tein trenutku je za sindikat seveda izjemno pomembno, v kakšni meri smo delavcem sposobni predstaviti stvaren položaj vsake temeljne organizacije posebej in družbe kot celote in koliko smo jih sposobni mobilizirati za realno odstranjevanje teh težav. Realno odstranjevanje teh težav pa je možno samo z boljšim delom. /. večjo produktivnostjo dela. z boljšim gospodarjenjem, s pametno delitvijo novoustvarjenega proizvoda in še posebej s pametnim investiranjem. Pogoj za vse to pa je seveda tudi uveljavljanje sistema delitve po delu in rezultatih dela. Predvsem vas moram opozoriti na zelo pomembno okoliščino, da smo v letošnjem letu dosegli naj večje. najboljše rezultate na tistih področjih stabilizacije in v tistih oblikah delitve dohodka, kjer delavci v še največji meri samoupravno odločajo. Družbeni položaj našega delavca je bistveno boljši kot položaj delavca na Poljskem. Bistvo današnjih razmer na Poljskem je v tem. da je stvaren družbenoekonomski razvoj poljske družbe, razvoj proizvajalnih sil. prišel v konflikt z zastarelimi družbenimi odnosi Dejstvo, da tako razvita, ekonomsko in kulturno, poljska družba ni več mogla prenesti takih družbenih odnosov, v katerih bi ostajal delavec v bistvu v mezdnem odnosu, odtujen od dejanskega upravljanja s pogoji in rezultati svojega dela. Končno je to tudi temeljni konflikt kapitalistične družbe, ki ga je Marx prvi znanstveno razčlenil in opredelil do kraja in pokazal, da bi kapitalistična družba, pa naj se preobraža kakorkoli že, v končni instanci vendarle morala pasti, ker so taki družbeni odnosi v nasprotju s proizvodnimi silami, ki jih je meščanska družba sama sprožila. Etatistični socializem — rekli smo mu tudi revolucionarni etatizem. ko smo bili sami v podobnih razmerah — je lahko prehodno obdobje socializma, ki v določeni fazi lahko obračuna s kapitalistično družbo in koristi osvobajanju delavcev, vendar samo pod pogojem, da je to prehodno obdobje, podlaga za naprej, do končne osvoboditve dela in delavca. To pa je v bistvu samoupravljanje, položaj, v katerem mora delavec dejansko razpolagati s pogoji in rezultati svojega dela. Zato je jasno, kar je rekel tovariš Smole, da se trajno konfliktna situacija na Poljskem ne more razrešiti brez spremembe družbenih odnosov, brez nove, višje stopnje socializma. To pa je lahko samo neposreden vpliv delavca na upravljanje s pogoji in rezultati svojega dela. V tem pogledu moramo dogodke na Poljskem smatrati tudi za tragične, da se kaj ta- kega lahko dogaja v socialistični deželi; lahko pa jih smatramo tudi kot veliko spodbudo, kot napredno dejanje za hitrejši razvoj socializma. Nimamo nobene potrebe, bilo bi zelo narobe, če bi istovetili položaj našega delavskega razreda s položajem poljskega, čeprav je Poljska razvitejša dežela, in v poprečju vzeto. ima verjetno poljski delavec večji osebni in družbeni standard kot naš delavec, gledano v celoti. Pa vendar je njegov družbeni položaj znatno nižji od položaja našega delavca. Tovariš Popit je že rekel, da ima naš delavec že danes po ustavi iu zakonu o združenem delu bistveno drugačen položaj in vse tiste pravice, za katere se poljski delavec bori v tej situaciji in jih postavlja kot svojo minimalno zahtevo. Pri tem pa vendarle ne moremo prezreti dveh stvari. Prvič, nekatere ekonomske okoliščine, gospodarske težave in nasprotja so v mnogočem podobna poljski situaciji v mnogočem tudi pri nas spodbujajo nezadovoljstvo delavcev v položaju v kakršnem smo. ali pa, objektivno vzeto, otežujejo naš položaj. To so npr. problemi zunanje politične bilance, preskrbe, inflacije in cela vrsta stvari, ki so v marsičem podobne tudi dogodkom na Poljskem in tudi v nekaterih kapitalističnih deželah. Ne smemo se tudi zavajali. češ da smo ob pomembnem napredku samoupravljanja dejansko že dosegli stanje, ko bi delavec v celoti razpolagal s pogoji in rezultati svojega dela. Tudi pri nas je polno protislovij in nasprotij, že v temeljni organizaciji in v družbi kot celoti, ki lahko pogojujejo dejansko nezadovoljstvo in terjajo napredek v družbenih odnosih, da bi se izognili možnostim konflikta med družbo in delavskim razredom. Tudi pri nas je še dosti odtujenosti delavca od razpolaganja s pogoji in rezultati svojega dela, še dosti birokratizma, vkjuču-joč pri tem tudi sindikate. C e bi napravili anketo med delavci. kako so zadovoljni s svojim delavskim sindikatom, se bojim. da bi bil precejšen odstotek tistih,’ ki niso zadovoljni. Del tega nezadovoljstva bi lahko izhajal tudi iz nerazumevanja dosedanje družbene vloge sindikata, kar mnogi delavci samo terjajo: ščitite nas, potegujte se za nas. ne glede na to, kako delamo. Drugi del pa bi bil upravičeno nezadovoljen z našo učinkovitostjo — koliko smo sposobni storiti za napredek družbenega in ekonomskega položaja delavca. Ce bi danes sprožili debato med delavci o tem. ali so nam tudi potrebni kakšni drugačni sindikati, verjemite, bi bilo kar nekaj takih, ki bi rekli, da nam je potreben boljši sindikat, kot je današnji, začenši že z delovanjem sindikata v tozdu, do republiškega in zveznega sveta. Zato se moramo ob poljskih dogodkih prav resno za- misliti, to naj bo samo dodatna spodbuda tistim spodbudam, ki jih že nekaj časa negujemo, da namreč krepimo svojo delavsko usmeritev, da krepimo učinkovitost našega dela v obeh smereh, da krepimo položaj delavca kot gospodarja in da ga ščitimo, dvigamo in da on to čuti, da čuti v sindikatu svojo organizacijo, čeprav to še v večji meri velja za zvezo komunistov kot delavsko avantgardo, da je to oboje zelo ozko povezano. Ni nam potreben noben svoboden sindikat, ker — kot je rekel tovariš Smole — tudi za svoboden sindikat se še ne ve, kaj je in kaj hoče in kdo ga poleg delavcev izkorišča tudi za svoj namen. Zato pa moramo ustvariti take sindikate, ki bodo sami po sebi dovolj samostojni in učinkoviti, da bo delavec v njih videl svojo lastno delavsko organizacijo. Med zvezo komunistov in sindikati ne more biti nasprotja. Toda v pogledu delovanja mora biti sindikat kar se da samostojen, ne more biti odvisen od posamičnih naročil partijske organizacije v podjetju ali kateregakoli partijskega komiteja. Komunisti, ki delajo v sindikatih, in tudi množica tistih, ki niso komunisti, imajo vendarle svojo samostojnost pri tem. kako uveljavljajo družbeno vlogo sindikata kot delavske organizacije. Tu pa je — moram reči — še marsikje veliko slabosti. Ena taka se kaže v obliki naročanja sindikatu, kaj mora storiti, s strani organov zveze komunistov, ne da bi se komunisti hkrati potrudili, da bi kot sindikalni delavci v sindikalnem delu uveljavljali politiko zveze komunistov. To je obojestranska slabost: naročanje sindikatom in premajhna aktivnost. da v sindikatih delujejo uspešno. Vendar to ni bistveno vprašanje, kajti zveza komunistov kot avantgarda delavskega razreda mora imeti vodilno družbeno vlogo v naši družbi, s tem pa tudi v sindikatih. Delovanje sindikatov pa mora biti naravnano na istih temeljnih idejnih ciljih kot zveza komunistov. Nekoliko drugačen je položaj v odnosih družbenih struktur: upravljalske sestave, poslovodne sestave, izvršil-nopolitičnih organov v družbi, pa skupščine družbenopolitičnih skupnosti od občine do federacije, v samoupravnih interesnih skupnostih. Tu pa bi sindikati morali imeti kar najbolj samostojna stališča, ne za to, da bi bili naperjeni proti direktorju, proti poslovodni sestavi, to nima sinila, saj so to tudi delavci in vsi skupaj smo jih tja postavili, da bi dobro delali v korist celotnega kolektiva. Vendar interesi in pogledi v posameznih slojih delavcev v posameznih poklicih niso vedno enaki. V tem mora biti sindikat dovolj samostojen. Ne moremo kar tako razglašati, da je sindikat na napačni poti. če se poslovodna sestava in sindikat ne ujemata v stališčih do posameznih vprašanj v podjetju, občini, republiki ali federaciji. Mislim, da sindikat mora imeti nekatera svoja stališča, pa tudi nekatere svoje tone, kot temu pravimo, v oblikovanju stališč delavcev. Seveda so težave pri tem zelo velike. Zato se ne moremo boriti proti poslovodnim sestavom, izvršnim svetom, skupščinam. Nasprotno, saj v tem sistemu delujejo kot ustvarjalen faktor. To je jasno. Razmejitev med tem sodelovanjem, medsebojnim zaupanjem in samostojnostjo sindikatov pa je včasih zelo težavna. SINDIKALNO PRVENSTVO EIANA V tAHU 24. XII. 1980 *t. rriirel: in ixe 1 2 j" 4 5 6 7 L 9 1C 11 - i! > 15 K % l. 0 1 0 l 0 Q 1 1 1 -9. JL» 2- Jauta 0 v\' 1 1 0 1 0 0 0 1 ll 1 1 0 1 8 VI. 3. Blažič Alojz i 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 1 0 0 , XI - XII Resman Andrej 0 0 1 V\N 0 0 0 0 1 1/2 1 1 1/2 0 1/2 : 5 1/2 tx. 5. Jerala Vinko 1 I 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 13 L. 6. Omejc Vinko 0 0 0 1 0 0 0 1 1 1 0 1 0 1 6 VII 1. 7. Dragan Milan 1 1 1 1 0 1 0 1 1 1 1 1 1 1 12 IV. 8. Potočnik Zvone 1 1 1 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1/2 1 12 1/2 III. 9. škofio Klorjan 0 1 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 3 n: I. 10. Bilič Jože 0 0 1 1/2 0 0 0 0 0 1 0 1 0 /2 /t XI J XII Eržen c 0 0 0 0 0 0 ° t) 0 0 0 0 1 H 12. 0 0 1 0 0 1 0 0 1 1 1 1 0 -L 7 v, 15. Rupar Stane 0 0 0 1/2 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 2 1/ XIV. Vrečko Maka 1 1 1 1 1 I 0 1/2 1 1 1 1 1 s\N 1 12 lj/2 II. »0 Zajc Bojan 0 u 1 11/2 0 0 0_ _1_ 1/2 1 0 1 0 _ 5 X. Nove mednarodne merske enote S 1 januarjem 1981 so v veljavi merske enote mednarodnega sistema merskih enot (SI) in so zato določene enote z 31. 12. 1980 prepovedane oz. samo pogojno dopustne. V naslednji preglednici so navedene le nekatere najosnovnejše merske enote. 1. Dolžina enota: meter (m) izjemno dopustna enota: morska milja prepovedane enote z 12. 12. 1980: Angstrom (A) mikron (m) palec ali cola (in) čevelj (ft) jard (vd) 2. Čas enota: sekunda (s) izjemno dopustne enote: minuta (min) ura (h) dan (d) teden mesec leto 3. Masa enota: kilogram (kg) izjemno dopustna enota: tona (t) prepovedana merska enota: kvintal (q) funt (lb) long-tona (L/T) 4. Tlak enota: pascal (Pa) izjemno dopustna enota: bar (bar) prepovedane enote: tehnična atmosfera (at) fizikalna atmosfera (atm) mm živosrebrnega stebrička (Torr) mm vodnega stolpca (mm H,O) 5. Moč, energija, termični pretok enota: \vatt (W) izjemno dopustna enota: voltamper (VA) var (var) prepovedana merska enota: konjska moč (KM) 6. Sila enota: newton (N) prepovedane merske enote: dina (dvn) kilopond (kp) pond (p) 7. Energija, delo, količina toplote enota: joule (J) iz jemno dopustne enote: \vatt-ura (Wh) elektronvolt (eV) prepovedane merske enote: erg (erg) kilopondmeter (kpm) kalorija (cal) 8. Prostornina enota: kubični meter (m’) izjemno dopustna enota: liter (1) prepovedane enote: registrska tona prostorninski meter (prm) 9. Ploščina enota: kvadratni meter (m;) izjemno dopustna enota: ar (a) hektar (ha) prepov edana enota: barn (b) 10. Električni tok enota: amper 11. Frekvenca enota: hertz (Hz) llolgarski državnik tov. 1.11,0 ALEKSANDER, prvi namestnik TODORA ŽIVKOVA, v spremstvu bolgarskega ambasadorja in člani IS Slovenije OBISKI - OBISKI - OBISKI CIGARETE Prepoved kajenja v delovnih prostorih smo dokaj uspešno izvedli v proizvodnji, le pa ta na(d)loga mnogo hujša v tistih majhnih prostorih, kjer se nahaja mešana druščina kadilcev in nekadilcev. Cigarete nam groze, da nam zdaj-zdaj iz naših vrst iztrgajo katerega od sodelavcev. Tja do osme ure. ko ob kavi sproste svoje fru-stracijske nagone, se jim kašel j sicer poleže in ozdravljeni zadihajo za ves dan zastrupljen zrak. Edina tolažba jim je, da se nam — nekadilcem — ne godi nič bolje. Oe so prizadeti užaljeni in pravkar iščejo razlago za pojem »frustriran«, naj gredo malo vase in ugotovili bodo da so pravzaprav sužnji cigareti, da pa jim nihče ne očita suženjstva, ko niso v mešani družbi, saj so konec koncev svojega telesa in duha gospodarji. Referendum v KS Begunje uspel Volilna komisija je na podlagi skupščine KŠ Begunje dne 23. 11. 1980 izvedla dne ‘21. 12. 1980 referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo družbenega centra Begunj (gasilskega (loma, PTT in ATC ter frizerskega salona). Glasovanje na referendumu je potekalo na 1 voliščih v Begunjah. Zapužah. Dvorski vasi in Podgori. Volilna komisija je na podlagi glasovnic in poročil volilnih odborov ugotovila naslednje rezultate: Referenduma se je od 1298 vpisanih volilcev udeležilo 1208 volilcev. kar predstavlja 9:1,72 'r. Od tega je 889 volilcev glasovalo »ZA« kar je 68,49'f. »PROTI« je glasovalo .'108 volilnih upravičencev ali 23.7:1 't. neveljavnih je bilo I I glasovnic ali 0.8.r> 'i. glasovalo pa ni 90 volilnih upravičencev- ali (i,9:l '<. Na podlagi navedenega izida glasovanja in na osnovi zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. :!/7:t) in zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 29/72) je volilna komisija ugotovila, da je bil refe- rendum sklepčen, da je glasovanje za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo družbenega centra Begunj bilo uspešno. Poročilo volilne komisije je verificiral svet KS na svoji razširjeni seji dne 23. 12. 1980. To poročilo je bilo objavljeno v Uradnem vestniku Gorenjske. .Janc -Janez Serviserji iz »A VTOCOMMERCE« Ljubljana Popularni sodelavci FRANCI CVENKELJ je v Klanu zaposlen s presledkom enega leta — že .'iO let, nazadnje kot projektant opreme telovadnic. Ze od vsega začetka dela na tem področju. Spominja se težkih prvih let. ko so se še s kolesi vozili na montažo, danes pa dela pet montažnih skupin po celi Jugoslaviji, kjer letno izdelajo nad sto telovadnic od projekta, montaže do opreme. Čudno se zdi. da je Franci Cvenkelj. smučar in nekdanji reprezentant, angažiran na čisto drugem področju dela. Vsakdo hi pričakoval, da ho kot smučarski strokovnjak pri proizvodnji smuči. Vendar je hil tisti čas pred 31) leti za Elan mnogo nujnejši v tej zvrsti proizvodnje. Tako se je specializiral in iz amaterja postal projektant opreme telovadnic. ninga in ne opreme, le korajža! Danes je zaradi teh zlomov 20 'i invalid. To pa je tudi vse. kar ima od nekdanje slave in res pravega amaterizma. Uspehi od 20. —30. mesta v svetovnem merilu so hi 1 i za tiste čase zelo dobri. l’ravi pa. če ne hi imel stalnih poškodh, da hi hil prav gotovo še boljši. Bil je izredno žilav in odporen in se je vedno po poškodbi kmalu izlizal in takoj zopet nastopal. Leta 1956 je sodeloval na olimpiadi v Cortini d’Ampezzo. kjer je v smuku dosegel odlično 22. mesto od 96 tekmovalcev. Prevozil je vse še danes znane smuk proge. Za svoje uspehe pri smučanju je dobil dve priznanji. 1. Priznanje smučarske zveze Slovenije ob njeni 25-letnici I1970) 2. Zlato plaketo smučarske zveze Jugoslavije (1973) Leta 1958 se je preselil na Zgošo pri Begunjah in kmalu: leta 1963 nadaljeval svojo športno kariero pri TVI) PARTIZAN v Begunjah, kjer je postal predsednik in je še danes. Pod njegovim vodstvom je bilo v vseh letih storjenega mnogo. Naštejmo le nekaj teh uspehov: — Postavitev prve žičnice v K rpinu (1963) — Postavitev dvokrožne žičnice v K rpinu (1969) — Ureditev smučarskih terenov v K rpinu (vsa leta) — Razsvetljava smučarske proge(1969) — Smučarski tečaji v K rpinu — Vzgoja tekmovalcev in vaditeljskih kadrov (11 vaditeljev. 2 trenerja in 9 sodnikov alpskega smučanja) — Trim steza v K rpinu — Oprema otroških igrišč v K rpinu — Izgradnja nove šole in telovadnice v Begun jah Franci Cvenkelj, predsednik TVI) PARTIZAN v Begunjah ob otvoritvi športnih igrišč v Begunjah 1980 — Izgradnja zunanjih športnih igrišč ob novi šoli in drugo. Za svoje požrtvovalno delo na področju dela telesne kulture in športa je prejel nešteto priznanj: — Priznanje ohč. zvezi* za telesno kulturo (1965) — Priznanje ohč. zveze za telesno kulturo (1967) — Priznanje ohč. zveze za telesno kulturo (1969) — Priznanje zveze za teli" no kulturo Slovenije 119701 — Priznanje TVI) PARTIZAN Slovenije (1970) — Priznanje ohč. zveze za telesno kulturo za 30-letno delo ( 1975) — Bloudkovo plaketo il975i — Državno priznanje za delo ( 1976) — Občinsko priznanje ( 1976] — Krajevno priznanje OF ( I9H0) ( vendarle' i Na zaključku želimo Franciju Cvenkelju še obilo uspehov pri delu. tako v Klanu, kot na področju športa in telesne kulture! K S. Stanje zaposlenih delavcev |><> TOZD in DS je hil koncu leta 1980 naslednji: dela v- TOZD SMUČI 146 TOZD ŠPORTNA ORODJA 154 TOZD PLASTIKA 78 TOZD INSTITUT 39 TOZD TRGOVINA 72 TOZD VZDRZKVANJK 115 l)S SKUPNE SLU7.BE 111) Skupaj ELAN 1044 Izplačilo nadomestil in drugih izplačil ter obveznosti Na osnovi Samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke in na osnovi povprečnega neto osebnega 1. Pogoji dela: dohodka v gospodarstvu SRS v devetih mesecih leta 1980 veljajo naslednji absolutni zneski za izplačilo nadomestil in drugih izplačil ter obveznosti: Franci Cvenkelj nekdanji državni reprezentant Leta 1949 je bil sprejet v jugoslovansko alpsko smučarsko reprezentanco, kjer je zastopal državne barve do leta 1957. Spominja se, da je v tej vrhunski karieri šestkrat zlomil nogo (vsako po trikrat). Pravi, da v tistih časih še ni bilo pravega smučarskega znanja, ne tre- I. stopnja 204,- din bruto II. stopnja 319 — din bruto III. stopnja 596,- din bruto IV. stopnja 792. - din bruto V. stopnja 1.070,- din bruto VI. stopnja 1.307,- din bruto VIL stopnja 1.625,- din bruto VIII. stopnja 2.067,- din bruto IX. stopnja 2.614 — din bruto 2. Izkoriščanje del. časa! 5. Nadomestilo za ločeno živ- 572,— din neto ljenje: 3.267 — din neto 3. Dodatek na stalnost 41.— din bruto za delavno 6. Nagrade učencem in štu- dobo v Elanu (za vsako dentom na praksi: — I. letnik srednje leto) ilin neto 4. Deljeni delovni čas: in poklicne šole 1.634,- din neto — II. in III.let. od 1 do 2 uri 653,- srednje in 2 ali več ur 1.606. - II. let. pok. š. 2.450,- IV. letnik srednje šole višja šola in I. st opnja fakultete visoka šola in 11 stopnja fakultete 3.267 - 1.084,- Pripravniki: s srednjo izobrazbo z višjo izobrazbo z. visoko izobrazbo 4.901,- < I i ti neto 5.718,-7.351,— 8.576, - SLUŽBENI AVTOMOBILI Kar veliko nas je. ki se vozimo s službenimi avtomobili, vendar se na njih vidi, da niso naši miljenčki, čeprav tiste doma malikujemo. Notranjost avta je takšna, da vožnje čim preje zaključimo. Cisti avtomobili sicer niso nikakšen prispevek k stabilizaciji, a takšni kot so, so nazorno ogledalo naše nečimernosti. J U. Neisprosen boj alkoholizmu »Spet Irte so rodile, pri-jatli . . .« Iztekel se je mesec november, čas. ko po zidanicah zori vino. Z njim bomo slavili praznike. poroke, rojstne dneve ali žalovali na sedminah. Marsikomu bo alkohol zdravilo za zobobol, želodčne in srčne težave. sredstvo za boljši apetit. Tak odnos do alkohola ni nov. Zgradil se je pred davnimi leti. ko je postal simbol zmag in porazov in si utrl pot v verske obrede. Prenaša se iz roda v rod. Na žalost pa sta poleg tradicionalnih okvirov dopustnega in neškodljivega uživanja rodili zloraba in odvisnost (alkoholizem). Lanski november je bil mesec boja proti alkoholizmu. Tudi ta »borba« ni nova. Dokumenti in slike pred 1)000 leti jo že prikazujejo. Kitajci so npr preorali vinograde, da bi ga preprečili, prav tako Turki, do ameriške prohibicije v tem stoletju Izkušnje kažejo, da absolutne prepovedi ne prinašajo pravega uspeha. Napeti pa moramo vse sile. da ! i zmanjšali število obolevanj, ki jih alkohol povzroča. 1 Alkoholizem je na tret jem mestu, takoj za srčnimi boleznimi in rakom. Jugoslavija spada po številu alkoholikov med prve tri evropske države CiOO.OOO do <>00.0001. 2. Alkoholizem prinaša posledice alkoholiku. njegovi družini in vsej družbeni skup nosti. Posebno je zaskrbljujoče. ker pije vse več mladih in lahko pričakujemo eksplozijo obolenj v prihodnosti, veča se število ženskega alkoholizma, največ ločitev je posledica te zasvojenost i. Število prometnih nesreč zaradi alkoholiziranosti tudi narašča. Delovna doba alkoholikov je za 10 — 20 let krajša. Kaj je alkoholizem? Ze dolgo časa priznavamo, da je alkoholizem bolezen in alkoholik bolnik. Vendar ne tak bolnik, ki mora v posteljo in ki potrebuje nego in počitek. Bolan je zato. »ker z dolgotrajnim in čezmernim uživanjem alkohola postane od njega odvisen (telesno in duševno) in so se zaradi tega pri njem razvila (duševne ali telesne) okvare in družbene težave.« Kako spoznamo telesno odvisnost? Kadar bolnik zaradi kakršnihkoli razlogov ne dobi v telo alkohola, postane tesnoben in nemiren, se slabo počuti, boli ga glava, poti se in roke se mu tresejo. Te znake imenujemo abstinenčne simptome. Veliko alkoholikov, ki pride k nam na zdravljenje zatrjuje: »Pijača ni problem. Slabe živce imam, zato se tresem.« (Prva zmota). Šilce na tešče hitro pomaga. Koke se umirijo, spet lahko dela. Zato te vrste alkoholikov vsak dan pije — ves čas »dolivajo«. DUŠEVNA ODVISNOST Nekateri se branijo: »Nisem alkoholik! Tudi po 14 dni ali več lahko abstiniram«. (Druga zmota). Res ne pijejo vsak dan. Ko pa začnejo, ne morejo prenehati in se napijejo do onemoglosti. Pravimo, da pijejo po tipu izgube kontrole. Lastnosti organizma kako prenaša alkohol, imenujemo toleranca. Vidimo, da ga človek v začetni fazi alkoholizma vedno več »nese« — (toleranca raste), v končni lazi pa je že od majhne količine pijan — (toleranca pada). Večkrat slišimo: »Nisem alkoholik. saj ga malo pijem. Po treh kozarcih sem že pijan . .<• (Tretja zmotal. V resnici gre za alkoholika, ki mu je zaradi telesnega propada padla toleranca. l'o TV nadaljevanki »Ščuke pa ni. ščuke pa ne,« pogosto slišimo stavek, »Ti si delta alkoholik«. Verjetno nekateri ne veste, kaj to pomeni. Vrste alkoholikov lahko razdelimo po grških črkah na alfa, beta. gama in delta. Delta alkoholiki so že prej omenjeni tipi pivcev, ki kažejo pretežno telesno odvisnost — niti dneva ne morejo ostati brez pijače. Alkoholizem je proces, ki ga razdelimo v več obdobij ali faz Prva faza »Uničevanje družine« — (ali bolezen družine), sledi ji faza osebnostnega in družbenega propadanja. Mož prihaja pozno iz službe utrujen Ob raznih obiskih izrabi priložnosti in se opija. Vedno več denarja porabi zase. ne skrbi za družino. Žena mora prevzeti vse breme nase. Ker jo je sram. ne vabi več znancev in družina se izolira. Otroci se tresejo pred očetom, ki pogosto razgraja in ga zaničujejo. Živijo v napetosti in stalni negotovosti. Kljub temu se vsa družina na te razmere prilagodi. Nihče nima prave volje, da bi kaj spremenil. Alkoholik tudi delo zanemarja. Nabira si »plave«, ki jih ima (prevečkrat) možnost pokriti z dopustom. Njegova storilnost in strokovnost pešata. V obdobju »osebnostnega in družbenega propadanja« je že uničil svojo družino, izgubil je službo. Samo popiva, dokler čisto ne propade. Skoraj vsi telesni organi obolijo, lahko se pojavi vnetje želodčne sluznice, jetrna ciroza. okvare srčne mišice, vnetje trebušne slinavke in živcev, poškodba možgan. Od psihičnih komplikacij je najbolj znan alkoholni bledež (delirij), ki je še danes brez zdravljenja smrtno nevaren. Pri nekaterih se ljubosumnost stopnjuje do bolezenskih blodenj, spet drugi slišijo grozeče glasove. V takem stanju lahko pride do uboja ali samomora. Zaradi vsega opisanega je zdravljenje potrebno čim prej. Zanj se alkoholik redko odloči sam. V' to ga ponavadi prisili družina, delovna organizacija ali telesne težave. Ovire na poti do zdravljenja so lahko: ženina popustljivost, ko mu vedno znova verjame — »Saj bo nehal. trdno je obljubil«, pretirana strpnost do pitja v delovnih organizacijah — (npr. pisanje dopusta za »plave«.) Ko pride alkoholik na zdravljenje, bi se rad prepustil zdravniku, da bi mu s tabletami pozdravil bolezen — (Četrta zmota). Nevropsihiater: dr. P. Lapornik-Boškin Ze dalj časa je minilo odkar sem bil delegiran za delegata in člana poslovnega odbora banke v Radovljici. Kljub temu, da se je v toku letošnjega leta dogajalo več pomembnejših stvari, je vendarle srednjeročni plan toliko bolj pomemben, da sem se odločil napisati to poročilo. Vsi vemo. da tudi pri nas sprejemamo srednjeročni plan. ki naj bi bil osnova za naše delo v naslednjih petih letih. Ne vem. če se vsi zavedamo — kako pomemben je ta akt za nas in naše nadaljnje poslovanje. Dejstvo pa vendarle je. da sta naš plan in plan banke kar precej povezana med seboj in odvisna eden od drugega. Za lažjo predstavitev sedanjega stanja pri nas si moramo na kratko ogledati ekonomsko in politično situacijo v svetu. Krizna situacija in ekonomska nestabilnost sta prisotni praktično na celem svetu. Blokovska razdelitev in oboroževalna tekma prehajata že v meje. ki jih ne more tolerirati nobena ekonomika. Monopoli in t ransakci je multinacionalnih družb pa so vedno bolj prisotni in se nezadržno širijo. Vse to in pa naša lastna situacija je pripeljala do tega. da je ekonomska situacija zelo težka in s tem v povezavi tudi politična. Najbolj drastična oblika, ki jo bomo vsi občutili je izredno zmanjšanje investicij. Tujih kreditov ni več in mislim, da je tako tudi prav. zato se bomo sedaj morali nasloniti predvsem na svoje lastne sile in praviloma bi morali delati več ob bistveno manjšem osebnem standardu. Ta ista situacija se odraža tudi v bančništvu. Dejstvo je. da denarja za investicije ni zadosti in ga ne bo. V srednjeročnem planu smo sprejeli kriterije. ki bodo ne glede na prioriteto. reto in rešeto za vsako investicijo. Iz tega bi lahko zaključili tudi to. (la se bodo napele maksimalne sile za odvračanje od preveč ambicioznih projektov v smislu »spomenikov« nekaterih razgretih glav. Upajmo, da bo povsod tako. NASVETI ZA DOBRE PIVCE: — kovino se spozna v ognju. človeka pa pri vinu — kadar prihaja na mizo vino, odhajajo skrivnosti — v vinu se utapljajo tudi največje skrbi — vsak krčmar ima rad pijanca. samo ne za zeta — voda za obraz, vino za dušo — tisti, ki nimajo drugih velikih sposobnosti se ponavadi hvalijo, da so veliki pijanci — nasvete sprejemaj ob vinu. uporabljaj pa jih ob vodi ‘Zato imamo pravico in dolžnost, da kot samoupravljalci in delegati najprej v lastni tovarni. potem pa še v okolju bdimo nad procesom dela in trošenja ter vsi skupaj poskušamo to situacijo izpeljati uspešno do neke stabilne osnove. Ze preje sem omenil, da se bomo morali nasloniti predvsem na svoje lastne sile. S tem v zvezi sem sprožil tudi pripombo, ki je bila podprta in l)o detajlno vnešena v letne plane. Pripomba se nanaša na investiranje projektov in realizacijo teh projektov, ki dopri-našajo k večjim prihrankom energije, po drugi strani pa tudi investiranje projektov in realizacijo le-teh za opremo in stroje, ki bi jo morali uvoziti, vnedar se odločimo, da jo bomo izdelali doma. Kljub vsem akcijam in odločitvam sedaj moramo vendarle vedeti tudi to. da je vse to že kar malo pozno in bo zaradi tega toliko težje. Zato je tudi prav, da zahtevamo takozvano stabilizacijsko obnašanje na vseh področjih. Ne po pravilu — če lahko vi. potem pa tudi mi. ampak — tako smo se dogovorili, mi razpolagamo z dohodkom in tako mora biti. Pri tem pa moramo vedeti, da je osnova vsega poznavanje problemov. Pravilno, smotrno in odgovorno se lahko odloča samo tam, kjer vsakdo pozna vsebino in cilje problema, o katerem se razpravlja in odloča. S tem bi zaključil moje poročilo. ki je upam prirejeno tako. da ga lahko vsakdo razume. To poročilo naj bi bilo osnovna informacija vsem — s ciljem, da spoznajo, da v naslednjih petih letih ne bo lahko in tako velikih skokov v širjenju našega ELAN verjetno tudi ne bo. Poleg tega pa vemo, da moramo še veliko stvari narediti, če si želimo izboljšati svoje življenje znotraj tovarne in sebi omogočiti manj bolečo prebroditev procesa stabilizacije. Vaš delegat Vinko Faladore dipl. ing. Poslovanje bančništva na našem področju Elanovo prvenstvo v odbojki Tudi let os je Odbojkarska sekcija pri SŠI) Klan organizirala prvenstvo med TOZD. Pred dvema letoma je na tekmah sodelovalo poleg delovne skupnosti vseh šest 'POZI), lani pet, letos pa le štirje, ker TOZD Plastika in Športna orodja nista prijavila ekip. Zal je TOZD Trgovina odigral samo dve tekmi. Letos v propo-z.ieijah ni bilo navedeno, da je ekipa, ki ne odigra vseh tekem, diskvalificirana. Tako se je TOZD Trgovina uvrstil pred DSSS. čeprav je ta odigrala vse tekme. Ekipa DSSS je bila edina, v kateri so igrale tudi ženske. Če bi bila ekipa TOZD Trgovine okrepljena z ženskami, se gotovo ne bi zgodilo, da bi na tekmo prišel samo en tekmovalec. Propozicije tekmovanja I. igra se na dva dobljena seta Moški: 1. Kokalj Rudi 1(55 krogov. 2 Kocijančič -laka 156, D. Resman Andrej 15D. 1. Dobida •Janez. 150, 5. Horvat -lože 147, 6. Praprotnik Filip 145. 7. Kozamernik Stane 144, 8. Hanžič •Janez 142, 0. Pristave Slavi 140. 10. Akotii Florjan 1D8. 11. Arh Franc 1D7. 12.—14. Blažič Franc bili. Legat Tone biti. Stroj Zvone biti. 15.—16. Re-šter -Jože bS4. Blažič Lojz 1D4. 17. Rupar Stane bil. IH. Legat Marjan bit). 19. Potočnik Zvone 127. 20. Lavrič Karel 125. 21. Gerčar Mirko 122. 22. Kla- 2. igra se po pravilih odbojkarske zveze J ugoslavi je D. ekipa šteje najmanj štiri člane 4. če ekipa nima štirih igralcev. se tekma registrira ; '. rezultatom 2:0 v korist nasprotnika 5. tekme sodi sodnik iz tretje eki| )e ali | >o dogovoru Rezultati DSSS : Vzdrževanje yl: 2 1 -5. -5) I )SSS : IE K: 2 ( - 4. -5) I E : Vzdrževanje ■j-y (11. bi) Vzdrževanje : Trgovina 2:0 ID, 7) DSSS : Trgovina X:2 ( -5. -5) 11'". : Smuči ±v( (8. 91 Smuči : Vzdrževanje 1:2 (9, -8, D) Smuči : DSSS ±t( 1 5. 91 Končni vrstni red i. J2 dob- izgub- - i ljene Ijene 7. Z. l. TOZD IE 4 i *r 8->r i 2. TOZD Vzdrževanje 4 D 1 ti-D :i D. TOZD Smuči 4 1 D 5-4 D 4. 'POZI) Trgovina 4 1 D 2-6 1 5. DSSS 1 X 1 *r-8 yf Zanimivejše tekme TOZD Smuči : DSSS — Za TOZD Smuči je igralo pet igralcev. za DSSS pa dva igralca in dve igralki. I zgleda, da so se slednji najbolj zavedali, da je važno sodelovati, ne pa zmagati. TOZD Smuči : TOZD Vzdrževanje — Samo ta tekma je trajala t ri sete. TOZD IK : TOZD Vzdrževanje — Kdina tekma, v kateri zmagovalec ni bil znan že od začetka. Ob letošnjem prvenstvu je treba povedati še tole. Štirje Ela-novci so septembra naredili izpite za področne odbojakarske sodnike. V'si sodelujejo na tekmah I b in II zvezne lige kot zapisnikarji ali linijski sodniki, na tekmah republiške lige pa kot drugi sodniki. Elanovo prvenstvo je bilo idealna priložnost, da sodijo igro kot prvi sodniki. 'Prem je to dobro uspelo, enemu pa je ponagajala trema. Z dobro voljo in (er odnosom igralcev je tremo v prvem setu premagal in ostale sete sodil kot je treba. B. A. Kokalj in Becova - prvaka ELAN-ovo prvenstvi- v streljanju z zračno puško za leto 1980 je bilo 7 12. 1980 v prostorih Kulturnega doma v Moš- njah. Od D9 nastopajočih se je tekmovanja udeležila samo ena predstavnica nežnega spola, kar je glede na prejšnja leta slaba izkaznica ženskega spola, kar se tiče zanimanja za ta šport. Sicer pa je število nastopajočih glede na leto 1979 poraslo za 10 tekmovalcev. indinst Anton 120. 2.'i. — 25. Vrečko Maks. lis. Rozman •Joža 1 IH. Resman Fram 1 IH. 26. Luznar Janez 11.!. 27. Tone je Niko 110. 2H. I) žela lija Ante 109. 29. Peinkiher Matevž 107. DO. Stroj Miloš |0.-,. HI. Mulej -Jože lo:i. :i2. Krmelj Rudi 97. DD. Hrovat Brane 96. ■ D4. Dežman -Jože 95, :(5. Trdina Srečo 94. ;{(i. Krivic Janez H7. D7. Gatcj Štefan 76. DH. Ha devič -J i isip 72 k n >gi >v Ženske I. Bec Marija I 10 krogo\. K okal j R udi Tekmovanje za najboljši TOZD ali DSSS za SŠI 1980: 1. TOZD Vzdrževanje: krogov: 584 točk: bi (Kocijančič -laka 156. Dobida -Janez 15D, Hanžič Janez 142. Blažič F rane bS6): 2. TOZD SMUČI: krogov: 5:$ točk: 9 (Škofič Florjan b'S8. Bešter-Jože bi4. Rupar Stane bil. Legat Marjan IDO): :i. DSSS krogov: 5D2 ločk: 6 rovat •lože 147, Arh Franc 1!.. (Resman Andrej 15D. Iležman -Jože 95): I TOZD Športna orodja: krogov : 5 točk: 1 (Pristave Slavo 140. Blažič Lojz 1D4, Klaindinst Anton 12o, Luznar Janez 1 ID). Ostali TOZI > niso imeli popolnih ekip. Vodja si relske sekej je Športne igre vzdrževalcev Kokalj Rudi Z zadnjo disciplino, namiznem tenisom in svečano proglasitvijo rezultatov so se končale letošnje športne igre Vzdrževanja. Tekmovanje v sedmih disciplinah je bilo vzorno organizirano, z lepim številom nastopajočih. saj jih je sodelovalo poprečno 17 na disciplino, oz. IH skupno. Točke v posameznih disciplinah je osvojilo 45 tekmovalcev. Nedelja. 14. 12. 1980 je bil zadnji tekmovalni dan — namizni tenis, udeležilo se je 17 tekmovalcev, vrstni red pa je bil kljub žrebu posameznih skupin dosti realen. V petek, 19. 12. 1980 pa smo se zbrali na Rodinah, v Klemenovemu hramu, kjer smo pred podelitvijo pokalov in priznanj imeli kratek občni zbor, kjer smo se dogovorili, da v prihodnjem letu spremenimo sistem točkovanja, podelimo točke še za udeležbo ter uvedemo še eno disciplino, to je plavanje. Za vse discipline smo že določili vodje tekmovanja in se še dogovorili, da pravila tekmovanj ostanejo ista. J*!) burni razpravi glede posameznih disciplin, je tov. Branko Renko podelil prvim trem tekmovalcem pokale, prvim petnajstim pa priznanja. Na koncu je še pozdravil vse udeležence tekmovanj ter poudaril. da je treba v prihodnjem letu pritegniti še več udeležencev in nadaljevati s športnim udejstvovanjem tudi v sindikalnem in občinskem sindikalnem prvenstvu. vrstni red I. Hanžič .Janez 112 točk. 2. Krivic -Janez HO. :i. Toman Slavko 77. 4. Kocijančič Jaka 59. 5. Stroj Zvone 5H. 6. Legat Tone 51. 7. (lerčar Miro 4!), H. Hrovat Brane IH. 9 Ban jat l.azo 45. 10. Stroj Miloš Dl. I I Ferkolj Janko DO, 12. Blažič Franc 25, ID. Vidic Anton 25. 14. Vogelnik Andrej 2D, 15. Ambrožič Maks 2D, 16. Rozman Jože 2D. 17. Rozman Janko 20, IH. Gerčar Mato 20, 19. Hrovat Alojz 15. 20. Primožič Jože 14, 21 Lavrič Karel 12. 22. Resman Franc 10. 2D. Markelj Simon 10, 24. Beravs Niko 9, 25. Ravnik Franc 9, 26. Hrovat Danilo 8. 27. Dragan Milan H. 2H. Palovšnik Albin 7. 29. Rozman Peter 7. DO. Finžgar Ivan 6. Dl. Resman Pavel (i. D2. Krmelj Rudi 5. DD. Kunčič Janko 5. Dl. Tonejc Niko 4. D5. Valant Franc 4. D6. Gašperin Janez 4, D7. Mulej Jože D, DH. Kunčič Anton 2, D9 Jančar Franc 2. 40. Dobida Janez I. 41. Ješe Janez 1, 42. Čirin Dušan 1. 4D. Štefelin Tone 1. 44. Resman Janko 0. 45. -Janežič Božo 0. 46. Klinar Miro 0. 47. Katrašnik Sever 0. 48. Stare Slavko 0 točk. Rezultati namiznega teni- sal. Banjac Lazo. 2. Toman Slavko, D. Kocijančič Jaka, 4. Hanžič Janez, 5. Stroj Zvone, 6. Legat Tone, 7. Rozman Jože, 8. Gerčar Miro, 9. Hrovat Brane. 10. Stroj Miloš. 11. Krivic Janez. 12. Blažič Franc. 1D. Primožič Jože, 14. Krmelj Rudi, 15. Mulej Jože, Iti. Lavrič Karel, 17. Dobida Janez. Brane H rovat KADRI, KADRI, KADRI, KADRI, KADRI V mesecih avgust, september, oktober, november in december so sklenili delovno razmerje nasledn ji delavci: I. Klarič Slavica, ekon. tehnik, pripravnik v gospodarskem sektorju , 2. Rebršak -Jane/,, KV orodjar, za dela in naloge izdelovalca prototipov v TOZD Institut 3. Leš Vladimir, KV prodajalec, za dela in naloge prodajalec 11 v TOZD Trgovina 4. Perko Marjanca, ekon. tehnik, pripravnik v gospodarskem sektorju 5. Gomboc Tone, NK delavec, za dela in naloge sestav-ljalca čolnov v TOZD Plastika 6. Majič .Jelena, KV pnxla-jalec, za dela in naloge prodajalca II v TOZD Trgovina, za določen čas 7. Zivkovič Branislav, SS izobrazba, za dela prodajalca II v TOZD Trgovina za določen čas 8. Stjepanovič Verica. NK delavka, /.a dela priučenega ročnega delavca III v TOZD Smuči 9. Logar Marija, NK delavka, za dela priučenega ročnega delavca III v TOZD Smuči K). Skerbec Franka, NK'delavka, za dela in naloge priučenega ročnega delavca III v TOZD Smuči II. Kiler Andreja. NK delavka za dela in naloge priučenega ročnega delavca III v TOŽI) Smuči 12. Bolčina Alojz, KV mizar, za dela in naloge mizar I v lesnem oddelku TOZD Športna orodja, vrnitev iz -JLA Ki. Rrlah Vitomir, NK delavec, za dela priučenega ločnega delavca I v TOZD Smuči 14. Marjanovič Marija, KV prodajalka, za dela prodajalca II v TOZD Trgovina za določen čas 15. Horvat Franci, Nk delavec, za dela pomožnega skladiščnika smuči v TOZD Smuči za določen čas Ki. Mohorč Franc, KV mizar, za dela izdelovalca modelov in prototipov v TOZD Plastika 17. .Juršinič Erna, administrator, pripravnik v kadr. splošnem sektorju, za določen čas 18. Korpič Slavica, NK delavka. za dela priučenega ročnega delavca III v TOZD Smuči 19. Rakinič Dragoljub, NK delavec, za dela pomožnega skladiščnika smuči v TOZD Smuči za določen čas 20. Ambrožič Branko, KV pečar, za dela prodajalca oz. montažo smuči v TOZD Trgovina, za določen čas 21. Pavlin Anica, SS izobrazba, za dela in naloge administratorja evidentičarja v TOZD Trgovina za določen čas 22. Zima Dušan, NK delavec, za dela skladiščnika trgovskega blaga v TOZD Trgovina za določen čas 2.3. Pazlar Metka, SS izobrazba, za dela prodajalca II v TOZD Trgovina za določen čas 24. Mlaker Dušan, NK delavec, za dela prodajalca II oz. montažo smuči v TOZD Trgovina za določen čas « 25. Dežman Zoran, veter, tehnik, za dela prodajalca II v TOZD T rgovina za določen čas 26. Malej Romana, SS izobrazba, za dela prodajalca II v POZI) Trgovina za določen čas 27. .Janežič Romana, NK delavka, za dela pomožnega ročnega delavca III v TOZD Smuči 28. 1’apič Marijan, SS izobrazba, za dela in naloge prodajalca II v TOZD Trgovina za določen čas 29. Klavžar Marija, administrator, za dela prodajalca II v TOZD Trgovina za določen čas 30. Mazora Ivan, KV prodajalec. za dela namestnika poslovodje v TOZD Trgovina, za določen čas 31. Marijan Sonja, administrativni tehnik, za dela referenta odpreme v TOZD Športna orodja 32. Štrukelj Mojca, likovni tehnik, za dela prodajalca v TOZD Trgovina za določen čas 33. Logar Danica, NK delavka. za dela prodajalca II v 'POZI) Trgovina za določen čas 34. Potočnik -Joško, strojni tehnik, pripravnik za dela konstruktorja II v TOZD Inštitut 35. Ješe Pavel, strojni tehnik, za dela samostojnega tehnologa vTOZD Plastika .36. Antolič Sandi, NK delavec, za dela pomožnega delavca II vTOZD Vzdrževanje 37. Lebar Cvetka, NK delavka, za dela čistilke v TOZD I n.štitut 38. Končar Mira, NK delavka, za dela priučenega ročnega delavca I vTOZD Smuči 39. Lebar Igor, NK delavec, za dela priučenega strojnega delavca I vTOZD Smuči 40. Kocjančič Andrej. PK delavec, za dela in naloge priučenega ročnega delavca I v TOZD Smuči, vrnitev iz .JLA 41. Vodnjov Pavel, KV elek-troinstalater, za dela obratnega električarja III, v TOZD Vzdrževanje, vrnitev iz -JLA 42. Vidic Zdravko, miličnik, za dela in naloge referenta za LO in DS v kadr. spl. sektorju 43. Koblar Marija, ekonomist, za dela samost, referenta uvoza III v nabavnem sektorju, za določen čas 44. Sadikovič Rajif, KV varilec, za dela varilca v TOZD Športna orodja 45. Javh Darko, KV str. mehanik, za dela ključavničarja v kovinskem oddelku TOZD Športna orodja, vrnitev iz -JI,A 46. .Jofič Ismet, KV ključavničar, za dela ključavničarja v kovinskem oddelku TOZD Športna orodja 47. Komatina Dragan, elek-trotehničar, za dela prodajalca II v TOZD Trgovina za določen čas 48. Canak Radmila, ekonomist, za dela in naloge prodajalca II v TOZD Trgovina za določen čas 49. Torkar Milan, KV zidar, za dela izdelovalca laminata I v TOZD Plastika 50. Mijan Aljoša, ekonomist, za dela samost, ref. priprave nabave, pripravnik, za določen čas 51. Arh Toni, KV' mizar, /.a dela mizarja II v lesnem oddelku TOZD Športna orod- ja 52. Mežek Nastja, dipl. organizator dela. za dela kadro-vika — pripravnik, za določen čas 5.3. Dežman Boštjan. KV str. ključavničar, za dela ključavničarja v kovinskem oddelku TOZD Športna orodja V' istih mesecih so iz delovne organizacije odšli naslednji delavci: 1. Potočnik Danica. PK delavca, ki je opravljala dela priučenega ročnega delavca III v TOZD Smuči, sporazumno prenehanje del. razmerja 2. .Jovanovič Mila. PK delavka. ki je opravljala dela priučenega ročnega delavca II v TOŽI) Smuči, sporazumno prenehanje del. razmerja 3. Cimprič Izidor, K V prodajalec, ki je opravljal dela skladiščnika v TOZD Športna orodja, sporazumno prenehanje (lel. razmerja 4. Širovnik Slavica. I’K delavka, ki je opravljala dela pomožnega ročnega delavca v TOZD Smuči, sporazumno prenehanje del. razmerja 5. £emva .Jožef, ekonomski tehnik, ki je opravljal dela namestnika poslovodje v TOZD Trgovina, prenehal v času poskusnega dela 6. Šlibar Milan. NK delavec, ki je opravljal dela priučenega ročnega delavca I. sporazumno prenehanje del. razmerja 7. Petrovčič Ivanka, PK skladiščnik, ki je opravljala dela planerja orodja in zaščitnih sredstev, sporazumno prenehanje del. razmerja 8. Kozinc Boris, strojni tehnik, ki je opravljal dela konstruktorja II v TOZD Inštitut, sporazumno prenehanje del. razmerja 9. Kos Darko, miličnik, ki je opravljal dela referenta za LO in DS, sporazumno prenehanje del. razmerja 10. Vrečko Milan, PK delavec, ki je opravljal dela lepilca v TOZD Smuči, sporazumno prenehanje del. razmerja 11. Logar Marija, NK delavka, ki je opravljala dela priučenega ročnega delavca III, prenehala v času poskusnega dela 12. Ereiz Kata. NK delavka, ki je opravljala dela priučenega ročnega delavca 11 prenehala sporazumno 13. Dragan Nežka, NK delavka, ki je opravljala dela čistilke v TOZD Inštitut, upokojitev 14. Rues Marinka, PK delavka, ki je opravljala dela pomožnega mizarja, delovno razmerje prenehalo sporazumno 15. Benedičič Anton, strojni ključavničar, ki je opravljal dela ključavničarja III, delovno razmerje prenehalo sporazumno, TOZI) Vzdrževanje 16. Rozman -Janko, KV ključavničar, ki je opravljal dela brusilca II. odšel na od-služenje voj. roka 17. Mravlje -Janez, KV obratni električar v TOZD Vzdrževanje, ki je opravljal dela in naloge električarja lil odšel na odsluženje voj. roka 18. Kolman -Janez, KV šofer. ki je opravljal dela skladiščnega delavca I v TOZD Smuči, delovno razmerje prenehalo zaradi smrti 19. Perkovič Slohodanka. NK delavka, ki je opravljala dela priučenega ročnega delavca III v TOZD Smuči, delovno razmerje prenehalo sporazumno 20. Mrak -Jožica. NS delavka. ki je opravljala dela knjigovodje PK TOZD Plastika in Športna orodja v gospodarskem sektorju, prenehalo delovno razmerja zaradi upokojitve 21. Lepir Mile. KV pek. ki je opravljal dela čistilke v TOZD Smuči, prenehalo delovno razmerje na osnovi izreka disc. komisije — izkjučen iz DO 22. Leskovšek Pavla. NK delavka, ki je opravljala dela skladiščne delavke v TOZD Smuči, prenehalo delovno razmerje zaradi upokojitve 23. Urbanc Marjan, KV mizar, ki je opravljal dela mizarja II v TOZD Športna orodja, prenehalo delovno razmerje sporazumno 24. Šiška Viljenka. PK delavka. ki je opravljala dela in naloge priučenega ročnega delavca II v TOZD Smuči, delovno razmerje prenehalo zaradi smrti 25. Gašperin Antonija, KV krojač, ki je opravljala dela knjigovodje PK TOZD Trgovine in Inštituta v gospodarskem sektorju, prenehalo delovno razmerje zaradi invalidske upokojitve 26. Šoštarič Mirko. KV orodjar, ki je opravljal dela ključavničarja v kovinskem oddelku TOZD Športna orodja, prenehalo delovno razmerje na osnovi izreka disc. komisije — izključitev 27. Ahačič Nada, PK delavka, ki je opravljala dela pomožnega mizarja v lesnem oddelku TOZD Športna orodja, prenehalo delovno razmerje sporazumno 28. Rakinič Dragoljub, NK delavec, ki je opravljal dela pomožnega skladiščnika v TOZD Smuči, delovno razmerje prenehalo, ker je bil sprejet za določen čas. M. Z. Novoletno praznovanje zadnji delovni dan v Elanu Spoštovani tovariš Janez Komaj mineva dva meseca, ko smo se na tem pokopališču poslovili od tvojega soborca Loj/a Mikica — in /.e /.opel žalostna novica, umrl je borec in član naše 1)0 tovariš Jane/ Primc. Na /.adnjem tradicionalnem srečanju borcev NOV Elan, petek, dne 19.12. 1980 smo rekli: Leto 1980 je za nas borce, jugoslovanske narode in narodnosti tragično. Umrl je eden največjih sinov naših narodov in narodov sveta tovariš TITO. l/.gubili smo /daj tudi dva borca in člana naše DO Lojzeta in Janeza. Naše vrste pravih borcev NOV se iz dneva v dan zmanjšujejo. Vsak dan nas je manj. To je pač zakon narave. Vsako rojstvo v družini je veselje. Vsako življenje za vsakega človeka se tudi konča. Vsi smo na vrsti, eden preje, drugi kasneje. Življenje človeka je pač tako, tako bo tudi ostalo. Tovariš Janez! Med nas Gorenjce si prišel kot rezervni kapetan naše armije pred tridesetimi leti. V tvojem rojstnem kraju Koroška vas pri Novem mestu so te partija in borci Dolenjske pozvali, da si se kot mlad fant leta 1943 vključil kot prostovoljec v enote partizanskih odredov Dolenjske. Leta 1955 si se zaposlil v naši DO Klan. Tvoje delovno mesto je bilo polnih enaindvajset let pri izdelavi smuči, Bil si družbenopolitični delavec in samoti pravljalec naše DO, vedno si sodeloval v delavskih svetih, upravnih odborih in v raznih komisijah. Bil si pravi lik človeka naše samouprave. Krivice ali varanja nisi sprejemal. Vedno si bil zagovornik proletariata — delavca, proizvajalca. Tvoja odkrita beseda je bogatila tvojo osebnost. Bil si eden največjih zagovornikov naše revolucije, naše svobode in našega 'Lita. Tvojih devet borbenih odlikovanj iz NOV, med njimi ORDEN z zvezdo s srebrnim vencem maršala Tita je dokaz, da si bil pravi sin slovenske matere, komunist. Polnih enaindvajset let si bil med nami v naši DO Elan in doživljal z nami dobro in slabo. Leta 1976 si odšel v invalidski pokoj. Star komaj 53 let si se štiri leta boril z zahrbtno bolez- nijo. Bolezen je bila močnejša in te je položila k večnemu počitku. Tovariš Janez! Nismo vedeli, da si tako težko bolan in moramo priznati, da smo napravili veliko napako — premalo smo te obiskali. Opravičujemo se tebi in tvoji družini za to v času težke bolezni. Za vso tvojo aktivnost, požrtvovalnost, borbenost in delavnost ti tov. Janez najlcpša hvala! V imenu aktiva borcev Elan, samoupravnih organov, /K, sindikata in družbenopolitičnih organizacij naše DO, izrekamo tvoji družini in sorodnikom vaše skupnosti iskreno sožalje. Soborci in sodelavci Elana Slovo od Viljemke Šiška Tvoje komaj začeto mlado življenje je ugasnilo za vedno, še preden je vzcvetelo. Smrt pri 23 letih je krivična. Krivična mlademu človeku, ki se je mnogo let pripravljal za življenje in ko bi ga moral začeti, je nenadoma vsega konec. Krivična do staršev umrlega, ki so svoje življenje posvetili otroku in vzgoji, z neštetimi žrtvami in ljubeznijo. Draga Viljemka, komaj je minilo dva meseca, ko si bila še med nami, na svojem delovnem mestu. Zavratna bolezen je terjala malo časa do naj hujšega. V marcu lanskega leta si se zaposlila v obratu smuči, v lakirnici, kjer si svoje delo marljivo opravljala. Bila si aktivna tudi v mladinski organizaciji Elana, šele na pragu svoje življenjske poti. Tvoj nenaden, hiter odhod nas je zelo prizadel. Kljub kratkemu času, ki si ga preživela med nami, smo ti hvaležni za vse. Odšla si od nas, s teboj vred je odšla tudi tvoja mladost, nate nain ostaja le lep spomin. Počivaj v miru. Svojcem pa iskreno sožalje. Sodelavci Elana Zahvale Ob težki, nenadni izgubi drage žene ANICE BUKOVEC se vsem najiskrenejše zahvaljujem za izrečena sožalja in vsestransko pomoč. Posebno pa se zahvaljujem sodelavcem splošnega sektorja in gasilcem za denarno pomoč, namesto venca na grob. Žalujoči mož Avgust in hčerka Barbara Ob prerani izgubi drage hčerke — sestre VIUEMKE SlftKA se zahvaljujemo sodelavcem lakirnice za venec in denarno pomoč, delavcem plastike, delavcem telovadnega orodja in gasilcem IGD Elan za denarno pomoč namesto venca. Vsem še enkrat iskrena hvala za izrečena sožal ja. Žalujoči oče Aloj/, in sestra And rej ka Ob težki i/.gubi dragega očeta FRANCA ZORCA se zahvaljujem za izrečena sožalja. Posebna zahvala sodelavcem končne za denarno pomoč, namesto venca na grob. Zalujča hči Milena -Jerman z družino Ob izgubi moža JANEZA PRIMCA se lepo zahvaljujem za izrečena sožalja, Elanu za vsestransko pomoč, ter gasilcem IGI) Elan. Zena Francka z otroci UREDNIŠKI ODBOR: Arh Franci. Breji- Nuša. Knafelj Slavko. Kolman Barbara. Kos Marjan. Stare Anton. Urbanc •Janez. Vrhunc Anton, odgovorni urednik Knafelj Slavko. Naša smučina šteje med proizvode 7. tč. 1. odst. Ufi. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije, štev. 421-7-72). V torek 30. XII. 1980 smo zadnji dve uri »šilita« proslavljali naše dosežke v preteklem letu vsi zaposleni (v smučarskem obratu) IN MEMORIAM