36
Dopisi.
Od Soče 27. jan. —1. — V listu 4. letošnjih „Novic" govori nek dopisnik iz Gorice o opravičeval-nem pismu, ktero so podali nekteri laški poslanci goriškega zbora svojim volilcem, pisma samega pa ni dal priobčiti, ker „nima" — po njegovem mnenji „za nas nič zanimivega". Kdo ve? Morebiti bo vendar komu zanimivo brati, kako „prelepo" se Lahi pri svojih vo-lilcih izgovarjajo in zagovarjajo; in pa tudi vže to ni prazna reč, kako oni razpor v zboru sodijo in od kod ga izpeljujejo. — Po naključbi je prišlo laško „pojasnilo" tudi meni v roke; blagovolite ga, prosim, brez komentara priobčiti po „Novicah".
v
Cestitim gospodom  volilcem planjave  goriške  (del piano
goriziano).
Čestita gospoda!
Deželne poslance Friulskega goriškega, kakor tudi poslance goriškega mesta in kupčijske zbornice je osupnila v zadnji seji pretekle sejne dobe neka novota, ki so jo nenadoma na dan izvlekli (improvisarono) poslanci gorski (del monte *), kteri so v prvo, kar je ustanovljen naš zbor, predložili in z razlogi podpirali nek nasvet v slovenskem jeziku.
Italijanski poslanci so bili v manjšini zato, ker je manjkalo de Pretisa, in ne bi bili mogli doseči takega sklepa, da bi se bil oprl na navado (pratica), ktere se je zbor popred stanovitno držal in ktero je bil večkrat priznal, imeti namreč italijanski jezik za uradni obravnavni jezik in izklepati vsak drugi; in, ker niso tudi ne hoteli, da bi se ustanovila škodljiva preceden-cija, bili so prisiljeni, zapustiti dvorano in storiti, da je bilo nasprotni stranki nemogoče, kaj veljavnega skleniti.
Vsled tega, ker so se Slovenci trdno držali svojega namena in ker se Lahom ni zdelo mogoče, vdati se jim, in ker niso mogli drugi brez družin imeti postavne seje zarad premajhinega števila: bil je gospod grof glavar primoran, sejno dobo ne v javni seji, kakor je bila navada, ampak pismeno skleniti.
Ko bi bili naši volilci nazoči o omenjenem vmesnem primerljeji, ko bi bili priče babilonske zmešnjave, ki je nastala po tem, da sta se med vročo debato dva jezika vrstila, ne bi bilo nam zdaj treba opravičevati tega, kar smo storili; kajti slehern izmed njih bi se bil brž prepričal, da je bilo nemogoče, sprejeti ta isti način obravnavanja (quel sistema), in videl bi bil zadržke, na ktere je zadevalo nasvetovanje druzih posredkov. Mi se nismo mogli, oni se niso hoteli vdati, in tako se ni dalo priti do praktične rešitve.
Vemo pa, da teh reči ne razlagajo vsi enako, da se one marveč ce!6 različno pojasnujejo, kakor kdo o njih sodi, kakoršne so namere, in recimo le naravnost, kakorŠna je osebna korist tistega, ki o njih pripoveduje. Mislimo toraj, da je naša dolžnost, razložiti ob kratkem, kar se je zgodilo, pojasniti, kako se vse vjema s preteklostjo in sedanjostjo, in kazati na nasledke, ki morajo, kakor se nam zdi, nastati v prihodnje.
Preteklih devet let zaznamuje celo vrsto dovolitev in polajšav , ki jih je vdihnila poslancem iz planjave želja, obraniti lepo soglasje, in pa celo vrsto prekanje-nosti (astuti accorgimenti), s kterimi so si Slovenci prizadevali pomikati se naprej,   pridobivati si tal.
*) „11 monte" je Lahom v naši grofiji vse, razen laške ravnine na desnem bregu Soče od železnice do morja in pa ravnine od podnožja Krasa pri Tržiču (Monfalcone) zopet do morja na levem kraji SoČe. Vse laške nižave imenujejo „il piano"; prištevajo pa tudi Gorico k tej svoji „planjavi".                                      Prestavijavee.
37
Prvo, s čemur so Italijani pokazali svojo prijenlji-vost (deferenza), sega v leto 1861. nazaj, v dobo prvih deželnih volitev. Več ko 300 je bilo volilcev velikega posestva v planjavi (laškega), samo kakih 60 istega volilnega razreda v gorah.
Lahko je bilo Lahom, da bi le bili hoteli, ne ozirati se na želje in na glasove slovenske, in dati volitvi izklepaven značaj. A oni niso hoteli tega storiti; sami od sebe, brez sile in ne glede na svojo korist, so dali vse svoje glase Slovencu Gtorjupu.
Bilo je tudi prav takrat, da sta se poslala dva Slovenca v državni zbor, taistikrat se je dovolilo slovenskemu odlomku tudi primerno zastopstvo v deželnem odboru. In vendar ste bili dve tretjini poslancev iz planjave, in so imeli tedaj izid voljenja slovenskih zastopnikov v deželni odbor v rokah Lahi.
V tem, ko se je izreklo, da je slovenski jezik v zbornici nerabljiv (si dichiarava impraticabile), priznala se je vendar pravno enakost obeh narodnosti. In zdajci se je prestopilo k djanjem. Podpirale so se prošnje do vlade za napravljenje slovenskih šol z isto gorečnostjo, kakor za laške; paralelni razredi so imeli zagotoviti Slovencem dober vspeh podučevanja njihove mladine. Kar se tiče denarne podpore, bil je zbor ravno tako pravičen in darežljiv njim kakor nam. Za popravljanje cest v slovenskih okrajih so se odmenili znameniti iz-noski; slovenskim občinam, ktere je zadela toča ali suša, podelila se je izredna pripomoč. Za občine v planjavi (laške) se ni storilo v enacih primerljejih toliko. Takoisto so ravnali italijanski poslanci tudi v drugi sejni dobi.
Akoravno se je bil njim na škodo prenaredil dosedanji volilni red glede števila in razmerja zastopnikov, imeli so, ker ni hodil dostojnik (nadškof), kteri ima virilni glas, nikdar k sejam, vendar še večino, dasi-ravno neznamenito, imeli so še enajst glasov.
Pri vsem tem so bili, kakor po navadi, Slovencem pravični, bodisi glede na zastopnika, ki sta se imela poslati na Dunaj , bodi-si glede na izvolitve v deželni odbor; tudi se niso po nikakem obotavljali, kedarkoli je šlo za slovenske pravice ali za kako pripomoč iz deželne blagajnice njim na korist.
Vse drugačno je bilo obnašanje Slovencev. Trdno sklenivši, porabiti vsako priliko, kedarkoli bi se jim ponudila, obrnili so si v prid neko okoliščino, ktere ne bi se bili smeli poslužiti, ko bi bili kolikaj rahločutni (se s' avesse avuto punto di sentire delicato), ter zahtevali razdeljenje velikega posestva na dvoje kurij, v kterem namerjanji jih je žalibog podpirala tudi vlada z dvema laškima poslancema vred.
Posluževaje se ročno koristi novega položaja, kte-rega so se po takem polastili, zvišavali so stopnjema svoja zahtevanja: zdaj so predlagali interpelacije v slovenskem jeziku, zdaj tirjali sejne zapisnike slovenske načrte postav; nobene priložnosti in nikakega načina niso zanemarili, da ne bi se bili za en korak naprej pomaknili.
Njihovi časniki so vsako toliko hrup zaganjali (grida d* allarme), češ, da italijanska večina Slovencem krivico dela. Tu pride interpelacija Tonkli-eva zadevajoča ustanovljenje in meje „Slovenije"; ta je še le o&tniše zaznamila osnovo že davno načrtano (col trac-ciare piu distintamente il disegno di lunga mano ad-ombrato).
Ravno tako so se razvijale reči, odkar se ie bila pričela sedanja sejna doba. Italijani so bili prijenljivi, kakor pred, Slovenci kakor pred zvijačni (scaltrezza). Pa ne samo to. Slovenska stran, postavši predržniša po novih elementih, ki jih je bila sprejela v svoje naročje, hotela seje postaviti Lahom osorniše, nego je bila spretna
njena politika poprejšnji čas (volle sostituire una pia brusca attitudine alla politica destreggiante del passato). Načrt (razvoj, evoluzione) ni bil slabo umišljen. Prvi je imel v ta namen nekaj sprožiti poslanec Faganel, kteri, pravijo — pa ni res — da ne razume čisto nič italijanski. Vročil se mu je že popred pripravljen predlog, mereč na radikalno prenaredbo neke postave. Ta svoj nasvet je predložil F. v zadnji seji, ko seje imelo zborovanje skleniti, ko ni bilo tedaj več časa, spuščati se v debato; razlagal ga je vpričo množice Slovencev, kterih je bila zbornica natlačena (in presenza &' una folla di Sloveni accalcati in sala), in ko so imeli italijanski poslanci manjšino.
Nasledki te poskuanje, ko bi bila vspeh imela, so očitni. Kakor hitro bi se bila djanski vpeljala enakopravnost (parita) jezikov, ne bi se bilo odlašalo, spremeniti to enakopravnost v prevagovanje slovenskega jezika; sklicevaje se na veče število slovenskih stanovalcev v deželi bila bi slovenska stranka hitela razglasiti slovenski za edini uradni jezik v zboru.
Z djanskim vpeljanjem slovenskega jezika bi bil zginil vsak zadržek našega združenja z Ljubljano — pogube naše. Bila je toraj dolžnost, braniti naš jezik, zadnje naše gradišče, proti navalu slovenskemu y ki je Vaše poslance prisilila, da so storili tisti skrajni korak (estremo passo), o kterem se je zgorej govorilo; in to dolžnost so pripravljeni, ako bode druzih sredstev manjkalo , izpolnovati ravno tako tudi v prihodnje, ker so prepričani, da, naj le bodo kakoršni koli nasledki tega njih obnašanja, bojo vendar pretrpljivi v primeri z žalostno ironijo, ki bi se podala iz tega, ako bi se najvaž-niši (vitalni) naši interesi obravnavali v jeziku, kterega ne znamo niti mi, niti ga ne umejo naši volilci.
Dne 8. novembra 1870.
Nikolaj Bernardelli,           F. J. Del Torre.
Franc Candussi.                Adv. Alojzi Pajer.
Anton pl. Dottori.             Grof Leopold Strassoldo.
v
Iz Stajarskega 25. jan. = Stari okrajni zastop v Brežicah je 28. decembra 1870. leta, ko se je umaknil novemu, izrekel nezaupnico našemu izvrstnemu poslancu g. Košar ju zato, da se je tudi on vdeležil ljubljanskega shoda. Lepšega dokaza za najiskre-nejšo zaupnico od svojih pravih volilcev naš deželni poslanec pač ne bi mogel dobiti, kakor po tem ovinku. Komur je znano, da po štajarskih okrajnih zastopih zvonec nosijo velikoposestniki in mestjani, ki nimajo pravice voliti s kmečkimi občinami, ker imajo druge volilne okroge, bode na prvi hip spoznal, da vse to je le nastavljena past za krotke Slovence, ktere s tem zapeljati skušajo, da bi tu ali tam kak naroden poslanec odstopil naveličan neslanega čvekanja strastnih sovražnikov vsega Slovenstva, in da bi po tem sopet svoje nemškutarčke vrinili za kandidate. Zdrava pamet slovenskega naroda, ki noče več hlapčevati nemškutar-skim praznim bučam, pa je te spletkarije že davno spoznala, toraj kličemo mi pravi volilci slovenskih poslancev, ki so našega zaupanja vsaki dan bolje vredni: le moško naprej po potu pravega napredka in narodne sreče! — saj je ravno vriskanje kavranov znamenje, da ste na pravi stezi do narodove sreče in svobode. Bodimo toraj stanovitni in neustrašeni! Brež-kim kramarjem na vatle in škatle in lončke, potem kožokrparjem in pisarčkom pa svetujemo, naj se ne vtikajo v reči, kterih ne razumejo in naj se ne delajo smešnih zato, da bi se prikupili kteremu širokoustnežu, ki jih sam le zaničuje. Skrbite za šole in za ceste svojega okraja, da ne bode bela vrana vsak, kdor med vami brati in pisati zna in da vam ne obtiči vsako leto več vozov v blatu, nakopičenem do kolena!
38
Iz Toniina 23. jan. — „Dobro smo začeli leto 1871." — smo si mislili, ko smo vsled besede na Silvestrov večer bili še ob 5. uri zjutraj novega leta 1871. „židane volje" v čitalnici. In res se je nada čvrstega napredka vresničila v „besedi", ktera je bila 22. t. m. in h kteri je došlo nad 100 domoljubov domačib in iz bližnjih krajev jako zadovoljnih s tem, kar so slišali in videli ta večer. Pesmi^ ,,Stopaj" in ,,Samo" je pel naš pevski zbor izvrstno. Živeli! Pa tudi šaloigro „Župa-novo Miciko" so igralci in igralke skozi in skozi tako dobro izvršili, da jim moramo izreči očitno hvajo; „župan" (gosp. J. G.), „Micika" (gospodičina T. C.), ^Podgorske" (gospodičina J. B.), „Anže" (gosp. J. F.), „Glažek" (gosp. J. L.) in pa „Windberg" (gosp. F. S.) in „Sussheim" (gosp. F. P.) — vsi, vsi vršili so nam priljubljeno igro na veliko veselje. — Navdušil je pa društvo tudi pozdrav (telegram), kterega nam je bila poslala Ajdovska čitalnica. Ko ga je prebral tajnik z odra, zagrmelo je po dvorani: „živeli ljubljeni bratje ajdovske čitalnice !" Tombola in veseli plea sta končala prepjrijetno veselico.
S Crnvrha — nam je po prijaznem pismu došla vesela novica, da se ondi z lepim vspehom ustanavlja bralno društvo,*) in da sta temu hvalevrednemu pričetku se na čelo vstopila gosp. župan in gosp. kaplan. Ker bode gotovo vsak domoljub rad pristopil društvu, ki bode za mali denar na veliko korist vsem soseščanom, kličemo radostni: Bog daj srečo! Že do-zdaj je bilo pri gosp. županu dobiti 7 Časnikov, in sicer 5 slovenskih, 2 pa nemška („Vaterl." in „Gemein-dezeitung"), vprihodnje si pa društvo bo moglo naročiti še tudi druzih kmetom koristnih slovenskih knjig.
Iz Postojne. (Čitalnica naša) napravi 5. dan svečana na spomin Vodniku slovesno „besedo" zgodbo, petjem, tombolo, deklamacijo in z izvirno šaloigro ,,Kdor prej pride, ta prej melje" od Mir. Vilharja. Po besedi bode ples. — Vse dosedanje čitalnične veselice bile so v splošno zadovoljstvo dovršene; gotovo bode tudi ta čestitim gostom vstregla; zato se nadjamo obilne udeležbe Vodniku na čast!
Iz Loža 26. pros. — Slaba letošnja zima nam bo ozimino vso pojela; v jeseni smo imeli povodinj , ka-koršne že od 1851. leta ni bilo; več ko pol ozimine je prišlo pod vodo. Al še druga nesreča je pritisnila. Ko je voda začela že vpadati, postal je tak mraz, da je voda čez in čez premrznila, na led je pa padlo snega toliko, da ljudje z blagom več časa nikamur niso mogli. Ljudje so bili že v skrbi, s čem se bo kurilo, posebno pa zdaj , ko je naša dolina za velike gozdne služnosti od grajščine šneperske tako odskodovana, da se menda na celem svetu odškodovanje ni tako slabo izvršilo kakor pri nas; zato smo bili prisiljeni presvitlemu cesarju podati prošnjo za pomoč. — Ker je spet po poslednjem dežji močna voda prišla in skor po celem i)olji pod snegom nastala, bode še druga ozimina, ko-ikor je je v jeseni na suhem ostalo, zdaj poginila. — To tedaj je tista dobra zima, ktero so ljudje prerokovali! — Zdaj pa še nekaj o novi voli t vi. Ker je ravno mnogo besedovanja o?tem, ne bomo naštevali oseb z imenom in njih nemarnosti za naš narod; rečemo tedaj le lo: Ako bi si občina v starešinstvo izvolila onega moža, kije lansko leto od konstitucijo-nalnega društva tiste „rdeče cegelce" polne laži zoper častito duhovščino in nase vrle deželne poslance po okolici naši raztresal, bi si menda ravno sami svojo hišo zažgali.    Zatoraj mislimo za trdno, da si naša do-
*) Tako so najlepše poravnane vse navskriž-misli in to tem bolj, ker gotovo od nobene strani niso izvirale iz zle volje. Le složni ravnajmo vsi, kajti v slogi je moč naša.                   Vred.
lina take sramote ne bo na nos obesla, posebno ker čuti živo potrebo, da pridemo v vsem do svojih narodnih poštenih pravic. Radostno pa naznanjamo, da se napravlja čitalnica, ki je je bilo že davno potreba, zato hvala tistim , kteri se trudijo za njeno osnovo. — Izvoljen je pri nas tudi občinski šolski svet, kteri pa ni prav po našem godu; zatoraj še enkrat priporočamo vsem volilcem : ne volite takih mož , kterim smo mi domači — mi Slovenci — ,,osli"! Zato prevdarite, kogar volite; kakor si posteljemo, tako bomo ležali!
V imenu več Ložanov.
Iz Metlike. — Kranjsko svilno društvo v Metliki naznanja, da bode dalo darila v denarju onim učiteljem, kteri do konca julija 1. 1. spričevala pošljejo društvu, da imajo ali zasluge o teoretičnem in djanskem podu-čevanji reje svilnih črvičev ali o sviloreji.
Iz Kamnika 30. jan. (Beseda na Čast Vodniku} vršila se je od kraja do konca izvrstno in je obilna množino poslušalcev jako zadobtila. Petje je segala vsem globoko v srce, še posebno pa „Ilirija izveličana"^ Tehtni govor podpredsednika preč. gosp. Vrančiea je zaslužil živahno pohvalo ravno tako kakor tudi de-klamacija  priljubljene  nam gospodičine Janežičeve.
Gledališčina igra „Raztresenci" Pa nam Je D^a nov dokaz, kako lepe moči ima čitalnica naša. Ona očividno napreduje in kaže zmago slovenskega uma, Če tudi nekteri jej hočejo zapreke staviti. A nič ne bodo opravili; naj se le dolgočasijo v zapuščenem ,,Leseverein-u", — mi domaČi se radujerno v narodnem svojem domu.
Iz Kranja. (Čitalnica naša) napravi v nedeljo 5. februarija na čast V. Vodniku slovesno ,,besedo" z govorom, godbo, petjem in plesom. Predstavljala se bode tudi od D. Trstenjaka složena allegorija „Vodnik v olimpu". — Vljudno so vabljeni vsi čitalničini družbeniki, kteri morejo ta večer tudi goste vpeljati.
Citalničarji smo imeli že dva vesela plesa, ,,kazi-narjem" pa se trda godi, ker — plesalcev ni. Vsi naši mladi gospodje so večidel ,,sokolci", kterih ne morejo vabiti in ki bi se tudi zahvalili za njihovo vabilo. In v tej zadregi — kaj neki si izmisli neki mož ,,kranjske inteligencije in kranjskega kapitala", ki je tudi pri zadnjih volitvah zvonec nosil? ,,V Ljubljano grem — pravi — in povabim gospode oficirje in železniške uradnike, pa dobimo plesalcev na kupe". — Pač se bodo ti gospodje, ko zvedo, zakaj jih vabijo, zahvalili za tako čast, da bi prišli na ubogo kazinsko plesišče tlako delat! In tako bode naša ,,inteligencija" pač morala reči: ,,ein Konigreich fiir einen Taozer"!
Iz Ljubljane. (Deželni odbor) je v svoji poslednji seji dovršil obravnavo, kako naj se vredijo nove žu-panije na Kranjskem. Poročevalec je bil dr. Costa. Držala sta se poročevalec in odbor postave, pa tudi gledala na želje ljudstva. Nadja se odbor po takem, da je pravo zadel, če tudi ve, da vsacemu vstreči ne bode mogoče. ,,Novice" prineso osnovo novih žu-panij, da ljudje vidijo kako in kaj. Osnova ta gr6 k deželni vladi, ktera v soglasji z deželnim odborom ustanovi županije po novi postavi. — Ker sta se za častne nagrade za slovenske gledališčine igre dokonča leta oglasila le 2 konkurenta (in ta dva le za operetni oddelek), je deže ni odbor podaljšal dobo konkuren-cije do 1. julija 1871. 1. — Mislili smo, da izmed onih literatov, ki so v ,,Zvonu" včasih plat-zvona bili o igrokazih, bode konkurentov za čast ia novce obilo; al zdaj spet vidimo, da je lože kritikovati nego stvariti. — (Iz obravnav deželnega šolskega sveta 26. dne tega meseca.) 7j& učitelja enorazredne ljudske šole v Šentjur j i pri Kranj i izvoljen je bil tisti, ki gaje srenja želela in ga je tudi okrajni šolski svet nasve-toval. — Ker gre pri tukajšnji c. k. vadnici (to je pri
39
šoli, ki je združena z učiteljskim izobraževališčem, v kteri se pripravniki dejansko učiteljstva vadijo) naj-starji učitelj Ivanetič v pokoj, so se ministerstvu za bogočastje in uk nasvetovale nektere uredbe pri tem učiteljstvu, in ob enem se je tudi želja izrekla, naj bi učitelji te šole z učenci vred od razreda do razreda šolali (alternirali). Ta navada se je že tu pa tam v mnogorazrednih šolah dobro sponesla; vendar pa se to (po naših mislih) s pridom izvrševati more le tam, kjer so učiteljske moči za to sposobne in kjer imajo vsi učitelji tudi enakomerno plačo. Ali se bode to tudi pri naši vadnici s sedanjimi nekako slabotnimi močmi moglo izpeljati, bodo kazala skušnja. — V Hotiču in v Olševku se bodete napravili novi šoli; pri prvi bode učitelj dobival 60 gold., pri drugi pa 40 gold. privržka iz šolskega zaklada. — O nekem primerljeji 3e je določilo, da okrajni šolski nadzornik ne dobiva od srenj potnine takrat, ko gre h kaki volitvi v okrajni šolski svet. — Volitev dveh krajnih šolskih oglednikov se po predsednikovem nasvetu okrajnega šolskega sveta ni odobrila, ker ne gre", da bi kdo sam sebe nadzoroval, in volilo se bode tedaj vnovič. — Nekteri učitelji so bili na njihovo prošnjo za trdno postavljeni.
— (»Slovenija", društvo za hrambo narodnih pravic) je imela drugi letošnji zbor v nedeljo.    Predsedoval je zboru,   kterega  se  je   vdeležilo   mnogo   družbenikov, dr. Jan. Bieiweis v pričo c. k. komisarja g. Grutinana, prvega  mestnega  svetovalca.    Predsednik  naj pred   naznani zboru, da se je novi odbor ustanovil in si izvolil predsednika dr. Jan. Bleiweisa,  podpredsednika dr. E. H. Costo in  dr.  J.  R.  Razlaga,   tajnika Janeza  Mur-nika in dr. Poklukarja,  blagajnika F. K.  Sovana sta-rejega. Zbor je sprejel to naznanilo z dobro-klici.   Potem je zboru razodel dve želji.   Ena je bila ta, naj bi vsak ud delal na to,   da   se  zdatno pomnoži število družbenikov, da se ne bomo šteli samo na stotine,   te-muč na tis o čine.    Eklatantni izid mnogoterih volitev po deželi je djanska priča,  da  društvo naše vživa veliko zaupanje ljudstva; želeti je pa tudi, da po ogromnem številu imponira pred  svetom.    Nekteri sicer pravijo: ,,Kaj se bom vtikal v politične reči; vsaj vi sami najbolje zadenete, kar je prav, in že opravite sami brez mene".   To slišati je sicer veselo in častno,   a vendar je tudi res, kar pregovor pravi, da ,,več oči več vidi", in da „več rok več naredi".   —   Nekteri  pa  tudi pravijo:   ,,Kaj neki  imam   od društva?"    Tako vprašanje se ve da izvira najbolj iz nevednosti.   Kdor tako reče, misli, da društvo je kakor kupčija,   in če v društvo odrajta leto in dan 1 gold. 20 kr.,   da   mora   iz njega potegniti vsaj 2 gold.  40 kr.    Taki  ne  ved6,   da duševna  korist se ne meri na mernike in na vatle.    In ti potrebujejo poduka. Da se pa to doseže, treba nam je posluževati  se  sredstev,   ktera nam  dajejo  pravila naša;   zel6 važno  sredstvo pa je med  drugimi to,   da društvo izdaja knjižice podučne, zato pa potrebujemo več denarja,   denarja več pa se nabere po več družbenikih.   Upravičena je tedaj želja,   naj vsak ud,   ki priznava veliko važnost našega političnega društva posebno v odločilnih časih, dela v svojem krogu na to, da se pomnoži društvo naše  prav   zdatno.    Vsaj kakih 5000 bi nas moralo biti!  — Se druga želja pa do tistega žurnalista, ki piše ali poroča „Tagblattu" o naših sejah, je ta, naj se pri poročilih svojih drži resnice, da ne beremo laži, kakor smo jih še vselej brali. Vsaj resnica je Bogu in poštenim ljudem   ljuba,   in   kaj več ne zahtevamo od nikogar.
Po tem ogovoru predsednikovem so se začele razprave dnevnega reda, o kterih obširnejše poročamo prihodnjič, in danes omenimo le to, da razpravi o ad-
resi lanskega kranjskega deželnega zbora in o napravi podpornih društev za obrtnijstvo in kmetijstvo na Kranjskem bile ste ravno tako živahni kakor zanimivi; z občno zadovoljnostjo je bil tudi sprejet nasvet dr. E. Coste o delovanji društva pri novih volitvah občinskih odbornikov in županov. Ker pa je že pozno v noč bilo, sta bila dva predmeta današnjega dnevnega reda odložena na prihodnji zbor, kterega sklicati je obljubil predsednik kmalu. — Naposled je bil jako navdušeno sprejet predsednikov predlog, naj se po telegrafu gosp. Mrazovicu in njegovim soborilcem za pravico in resnico naznani zborovo čestitanje v Zagreb.
—  {Katoliško društvo) je imelo svoj občni zbor 24. dne januarija. Dobra misel je bila ta, da je bilo zborovanje združeno z srečkanjem dobitkov na korist ubožni blagajnici, ki je oddelek tega društva. Ker se je spečalo nad 500 srečk po 10 kr., se je skupil lep donesek ubožni društveni blagajnici. Nad to milostno napravo katoliškega društva, ki brez ostentacije že zdaj veliko dobrega stori pravim siromakom mestnim in bode v prihodnje še več, si bodo liberalni nem-čurji pač skrhali svoje strupene zobe, ki tako radi popadajo vse, kar ni „Fleisch aus ihrem Fleische".
—   (K vMaticiu slovenski) je gospod c. kr. deželni predsednik baron Conrad kot ustanovnik pristopil z naslednjim častilnim dopisom 28. januarija: „Slavnemu odboru slovenske Matice tukaj. Odborovo poročilo od 30. dec. preteklega leta daje mi iznova veselo spričalo o marljivi delavnosti in srečnem vspehu tega društva na polji razvitka slovenske literature. Želji, ki jo že dolgo gojim v svojem srcu, ustrezam s tem, da slavni odbor prosim, naj me blagovoli v društvo sprejeti med ustanovnike; v ta namen se, ko se mi izroči sprejemni list, počastim,   društvu izročiti 100 gold. ustanovnine".
—  {Kmetijskim gospodarjem in svilorejcem) se daje na znanje, da je ravnokar dobila pravega rusovskega lanenega semena in pa semena japaneških zidnih črvičev, ki oba sta najbolja. Cena rusovskemu lanu je 7 gold. za mernik (pol vagana); kart6n japa-nežkega svilodnega semena velja 13 gold., karton kineškega pa, ki je na pol manjši, 6 gold. Kdor želi lami ali svilodnega semena, naj se oglasi v pisar-nici družbe kmetijske.
—   (Vodnikov dan) obhaja jutri čitalnica naša s slovesno ,,besedo" in krasnim plesom, kakor smo že omenili v zadnjem listu. Ta zabava ni tedaj samo pustna veselica, marveč je po večletni navadi prava narodna svečanost, v kteri se s spominom na prvega Slovenca izrazuje ljubezen do domovine naše.
— (PreČastitemu stolnemu prostu gosp. Janezu Zlat. Pogacarju) je dan pred godom poslanstvo duhovnov v brezniški fari rojenih kot svojemu sedaj najimenitne-jemu rojaku poklonilo naslednjo adreso, krasno vezano, z lastnimi podpisi vseh ta čas živečih masnikov — Brez-ničanov:
Milostivi gospod prost!  Predragi rojak!
Majhina je sicer brezniška fara, al lepa neizrečeno ; v raji je kranjske dežele. Nima veliko nad 1500 duš; vendar je svetu dala mož, ki so z lučjo vzvišenega uma raz s vi t lje vali človeštvo sploh in narod slovenski, posebej.
Ce ljudska govorica prav ve, Doslovičan je oni preblagi mož, doktor sv. pisma Luka Knafelj, kije svojimi zalogi mnogim slovenskim študentom na viših dunajskih šolah poskrbel za telesni in dušni blagor. — Brezničan je bil Anton Janša, kmetovalec in umni bučelar; cesarica Marija Terezija ga pozove na Dunaj, in tam priprosti rojak postane prvi očitni profesor bu-čelaratvu.  —  Moste kažejo rojstno  hišo ljubljenca slo-
40
venskih učencev, profesorja fizike Janeza Krsnika. — In Mostam sosednja vas Zerovnica se diči z možem, ki jezike vse Evrope je učene govoril; kdo ga ne pozna velikana učenosti, Matija Čopa! — Vrba pa, srečna, draga vas domača, Vrba se ponaša s prvim pesnikom slovenskim, Francetom Preširnom.
Vrba, srečna vas brezniške fare, rodila je tudi Vas, milostivi gospod prost, predragi rojak! Zasluge Vaše za odgojo domače učeče se mladine znane niso samo nam, — v6 je slovenski svet.
Iz srca se radujemo podpisani duhovni, rojaki brezniške fare, da se je, milostivi Gospod, djansko pripo-znalo Vaše neumorno delovanje. Š tem, da ste bili izvoljeni prost ljubljanski, postavljeni ste na odlično stopinjo duhovstva, na drugo mesto mašništva domače škofije. Zato kličemo k slavnemu godu Vašemu, prvemu, ki ga kot prost obhajate: Bog Vas ohrani, Milostivi, še mnogo let veri in domovini; Bog Vas živi, predragi brezniški rojak!
V Ljubljani sv. Janeza Zlatousta dan 1871. Blaž Artel, župnik Kranjskogorski; Franc Ks. Bohinec, faj-mošter v Krizah poleg Tržiča; Ivan Dolžan, oskrbnik plova-nije Sbandajske (Porečka biskupija); Miha Golmajer, lokalist v Goricah; Urban Golmajer, župnik v Beršec-i (Tržaške škofije). Tomaž Kajdiž, župnik v Vodicah. Simen Kosmač, administrator na Sveti Gori nad Vačami. Anton Mežnarec, kaplan mestne in dekanijske fare v Kranji. Blaž Muhovec, duhovni pomočnik v Kamniku. Jakob Pristov, duhoven Tržaško-Koprske škofije in škofijski kancelist v Trstu. O. Teodozij Pristov, učitelj na ljudski šoli v Kamniku. France Ravnik, korni vikar in učitelj jugoslovanskega jezika v Kopru (Tržaške škofije). Blaž Ulčar, fajmošter v Novi-Oselci. Franjo Zupan, kaplan in šolski učitelj v Poljanah (Tržaške škofije). Miha Zupan, duhovni pomočnik v Leskovci pri Krškem. Tomaž Zupan, katehet in gimnazijski učenik v Kranji.
—  {Trinajsta slovenska predstava dram. društva) v deželnem gledališču bode v nedeljo 5. februarja. Igrala se bode prvikrat znana Nestrojeva čarobna burka s petjem v 3 dejanjih „Hudobni duh Lumpaci-Va-gabund" po prestavi g. J. Alešovea. Sedeži se bodo dobivali, kakor po navadi.
—  [Dva stekla psa) sta predvčerajšnim, prisedša od dolenske strani, tu in v Kurji vasi popadala ljudi. Naj hitre pomoči zdravniške iščejo, ki so bili napadeni, — vsi psi pa, ki so bili v dotiki s steklima, naj se brž pobijejo, zakaj samo odtod izvira to, da se vsaki čas prikažejo stekli psi, ker se p o-padeni ne pobijejo vsi do kraja!
—   {Odkod ljubljanski nTagblattu tudi živeža dobiva). V 7. listu graskega časopisa „Freiheit" se v „listnici administracije" bere sledeča opazka: „Gospodu Barry du Barry & Comp. na Dunaji: Schwindelinserati se pod nikakoršnim pogojem v naš list ne jemljejo, toraj se Vam zahvaljujemo za tistih Vaših 365 gold.; za Gradec naj Vam bodi dovolj, da se z Vašo „Reva-lesciero" prostori „Tagespostni" kinčajo". — Ljublj. „Tagblatt" se pa ni branil teh goldinarjev, kajti nahaja se od 29. marca 1870. leta dan za dnevom priporočilo one ,,Revalesciere", ki ljudi na limance kliče, v vsakem njegovem listu.