-taborniška revija XLV 1000 ÎS35IT NAPOVEDUJEMO KDAJ? KAJ? KDO? 21. - 27. februar Zimovanja (Ljubljana in Maribor) 22. februar Dan ustanovitelja - thinking day www.scout.org v tej številki Tabora 28. februar - 5. marec Zimovanja (drugi kraji po Sloveniji) 10. - 11. marec Seminar za taborna vodstva (GS v tem Taborniškem vestniku Bohinj) www.zts.org 25. - 26. marec NOT (okolica Ljubljane) Taborniški vestnik 1/2000 v tem Taborniškem vestniku domača stran je v pripravi 31. marec - 2. april Sodniški seminar v tem Taborniškem vestniku www.zts.org 1. april Bračičevi dnevi (Slovenske konjice) v tem Taborniškem vestniku www.rutka.net 041/400 044 (Deni) 23. - 28. april Inštruktorski tečaj II. stopnje (GS Bohinj) Kot ste verjetno že slišali, je nekaj slovenskih veleoptimistov želelo preživeti najboljše novo leto na Snow jamu v Kanadi. če je to res in kaj se je v resnici dogajalo pod belimi šotori, boste lahko prebrali v naslednji številki Tabora. Za vas so fotografirali in pišejo Gušter, Miha in Tešky. Kam so čli 'civilci'? UVODNIK IXCIIII 9U 911 UVIIll t U 1 UU ll 1 l\ Predzadnji petek v januarju je bil prav vesel dan. Ne samo zato, ker sem se poln pričakovanj odpravljal na simpozij o poslanstvu skavtstva (več o tem lahko preberete na deseti strani), ampak tudi zaradi odhoda dveh vojakov, ki sta na Zvezi ravno na ta dan odslužila svoje civilno služenje. Tako je na Zvezi ostal le še eden, ki pa bo, vsaj tako kaže, zadnji. Obrambno ministrstvo namreč meni, da taborniki ne opravljamo dejavnosti zaščite in reševanja ali humanitarne dejavnosti in ni izdalo soglasja k podpisu pogodbe med Ministrstvom za notranje zadeve in Zvezo tabornikov Slovenije. Na spisku nezaželenih se je znašlo še 17 organizacij. Dejstvo, da smo taborniki vključeni v enote civilne zaščite, očitno za MORS ni dovolj. Druga letošnja številka Tabora prinaša obširno reportažo iz prve letošnje akcije - Glas Jelovice. Ker je svetovni dan razmisleka pomemben dan in se je nanj vredno dobro pripraviti, vam ponujamo dve strani nasvetov o tem, kako lahko napravite nekaj, kar bo po vaših močeh uresničevalo poslanstvo skavtskega gibanja. In še za bolj nestrpno pričakovanje naslednje številke - v marčevskem Taboru bo ob ZOT-u in Beli sledi še ogromna reportaža s Snow Jam-a. Matija Tonejc 2 revija Tabor VSEBINA Napovednik 2 Uvodnik 2 AKTUALNO Glas Jelovice 4 Simpozij o poslanstvu 10 Zimovanje RKJ in RAJ 14 Zvezni dogodki 16 Svetovni dan razmisleka 18 IZ PRVE ROKE Mnenje 20 SzDzD 21 Techuana 28 Joti 28 Jota 29 STROKOVNO Glasila 30 ŽVN 32 Orientacija 33 Astronomija 34 Potuha 36 Narava 38 Internet 39 Mednarodne strani 40 RAZVEDRILO Popotovanja 42 Trenutki 44 Igre in pesmi 45 Z znanjem do odgovora 46 Volk 46 Križanka 47 Glas Jelovice, stran 4 Kljub več mesecev trajajočim skrbnim pripravam na tekmovanje sem se v noči s petka na soboto neštetokrat spraševal, ali smo res postorili vse, kar je potrebno. Zimovanje RKJ in RAJ, stran 14 Včasih kar pozabimo, da smo pri tabornikih pravzaprav zato, da se imamo lepo, da uživamo... Popotniki in popotnice v manjših rodovih največkrat pravega po-potništva sploh ne doživijo, saj je običajno njihova prva naloga v rodu služenje. Simpozij o poslanstvu, stran 10 Tretji vikend v januarju je v Sloveniji, točneje v Gozd Martuljku, potekal tridnevni evropski simpozij na temo Poslanstvo skavtske organizacije v evropskem prostoru. Glavni urednik: Igor Bizjak Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Odgovorni urednik: Matija Tonejc TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za Upoštevamo samo pisne o dpovedi do 31. januarja za tekoče Urednici prilog Medo in Gozodvnik: Polona Robida, šolstvo in šport Republike Slovenije. leto. [pela Novak NASLOV UREDNIŠTVA: Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Moškim Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 001/300- št. 89/98) sodi časopis mf ¡d proizvode, za katere se Uredništvo: Jaka Bevk-Seki (ilustracije), Igor Bizjak, 08-20, fax 001/13-01-477, E-mail: zts@puest.arnes.si; obračunava davek na dodi ¡no vrednost po stopnji 8%. Rafael Kalan, Primož Kolman, Tine Koloini, Branka Lešnjak, WWW: http://www.zts.orp. Grafična priprava: Tridesii in d.o.o., Ljubljana Marta Lešnjak, Frane Merela, Barbara Papež, Franci Pavšer Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naročnina je 3800 Tisk: Tiskarna Skušek d.o. o., Ljubljana ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetličič-Medo (fotografija) in SIT, za tujino pa 100 DEM. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Barbara Železnik-Bizjak. Tekoči račun: 50101-078-47184. Naslovnica: Pugy februar 2000 E i i m i "i i1 1 . f« I • I v« leti in doživeti as Jelovice je tudi Tavčar Tekmovanje je res teklo kot po maslu - sicer bolj po snegu, kot se za Glas Jelovice tudi spodobi. Že kažipoti, ki sem jih srečal pred Škofjo Loko, so obetali lepo akcijo in tako sem še bolj vzpodbodel jeklenega konjička, da bi se čim prej pregrizel iz ledenega objema megle, ki je preplavljala nižine. Prišli že v petek Ker je organizator za bolj oddaljene ekipe ponujal možnost prenočevanja , so se Soški mejaši iz Nove Gorice in Kraške viharnice iz Postojne v Visoko pripeljali že v petek zvečer. Tako niso opazili hribov, ki so bili res "visoki", in dolin, ki so bile bolj grape. Zjutraj se je na štartu zbralo 27, do zob oblečenih ekip (BiPi), ki so takoj po žrebanju številk in topotestu zdrvele na progo. Večina ekip je prišla z Gorenjskega območja, kar dokazuje, da je Glas Jelovice že utečena območna akcija. Vendar pa ne gre zanemariti udeležbe Soških meja-šev, Jadranskih stražarjev, ekip iz Zreč in Ljubljane. "Včasih je na Jelovici sodelovalo tudi več kot 60 ekip, današnja udeležba pa kljub manjšemu številu tekmovalcev "Kljub več mesecev trajajočim skrbnim pripravam na tekmovanje sem se v noči s petka na soboto neštetokrat spraševal, ali smo res postorili vse, kar je potrebno. Premleval sem možne zaplete in rešitve in ves živčen hodil po štabu. V soboto, ko so prispele ekipe, pa je kljub mojim skrbem vse steklo kot po maslu in iz ure v uro sem postajal boljše volje, moji živci pa so bili spet skoraj povsem 'skulirani'. Če je vse dobro pripravljeno, so manjši zapleti (ki se zgodijo še tako skrbnemu organizatorju) lahko le izziv, ne pa težave," mi je ob srečanju povedal vodja tekmovanja Tine Radinja. Tine Radinja, vodja tekmovanja 800 revija Tabor AKTUALNO Ženski pogovori med RSO in RKV: Tale vodoodporna šminka pa dobro deluje; na karti se sploh ne pozna! KI ali MČ-ji na zimskem taboru? pomeni napredek, saj zanimanje za preizkušnjo v zimskih razmerah raste. Želimo si boljšo zastopanost pripadnic nežnejšega spola, ki verjetno ne pridejo zaradi fizične zahtevnosti - pa temu sploh ni tako, saj je povprečna dolžina proge 5 kilometrov, časovnica pa okoli 2 uri in pol," je ob obisku KT povedal Tine Radinja, ki je vodja tekmovanja že drugo leto. "Po mojem mnenju 27 ekip ni zavidanja vredna številka, hkrati pa je dovolj visoka za tekmovalni duh na progi ter za druženje in zabavo na cilju. Seveda pa si želimo drugo leto še večjo udeležbo, saj bo to za nas potrditev, da smo letos dobro delali." ■ H Zanimivosti j tekmovanja • tekmujejo 4-, 5- ali 6- članske ekipe • akcija je namenjena tudi GG-jem, ki jih je bilo na tekmovanju tudi največ ; •¿'grče in grčice tekmu- jejo v skupni katego- riji in niso razdeljeni po spolu • tekmovanje obsega orientacijski pohod, topotest, test prve pomoči, test ŽVN, hitrostno etapo in iskanje pogrešanega (samo za PP in grče) |yiMaiiii | februar 2000 OOOOOONO Na progi res zabavno Kontrolorja Jure in Neja se s tekmovalci nista strinjala in sta med nobene ekipe, pito pridno obdelovala. 6 revija Tabor AKTUALNO Na koncu palačinke V cilju je bilo živahno, ekipe pa zadovoljne. Še posebno, ko so prazni želodčki dobili obrok golaža in še kakšno palačinko za povrh. Edini "razgrajač" je bil Blondi -ko je prišel s proge (ves rdeč v glavo), nas je najprej obtožil nehumanosti:"Ali ne veste, da je mednarodno leto starejših? Huda, huda proga," je še potožil, nato pa neuradno predlagal spremembo propozicij; po novem naj bi imele ekipe s skupno maso nad 350 kg vsaj uro daljšo časovnico (potem bodo gozdovniki prišli na start s svincem v žepih). Na kontrolni točki, kjer so udeleženci uganjevali sestavine neke vrste pite: "Pita je dobra, dokler ti ne povejo, kaj je noter!" Kako poteka iskanje pogrešanega? Organizator narise na karto območje v radiju 50 metrov, na katerem je pogrešani. Pogrešani je eden izmed tabornikov, ki lezi zavit v šotorko in označen z zastavico. Ekipi se prizna, da je našla pogrešanega, če se le-ta podpiše na njen kontrolni list. Pogrešamo kontrolo! februar 2000 ■■! OOOOOONO V tekmovalnem delu so svojo prevlado spet pokazali Kranjčani (RSO), vsi pa so hvalili zanimivo progo po zasneženih klančinah. Tudi čez naloge ni bilo nobenih pritožb, slišali smo samo nekaj neuradnih pripomb na izjemno kratko in hitro hitrostno etapo. Tudi te si bomo zapomnili, tako da bo prihodnje leto tekmovanje še korak bliže odličnemu. V vzporednem tekmovanju za "najbolj kul ekipo" letos ni bilo dovolj zgolj nabrati dosti glasov preostalih ekip, ampak je bilo treba pokazati izostren okus pri poskušanju torte in ugotavljanju njene vsebine. Za nameček se je bilo treba izkazati tudi v poznavanju Visoške kronike, ker je bilo tekmovanje pač na Visokem. Prav v tem se je najbolj izkazala mlada ekipa gozdovnikov iz Rašiš-kega rodu in zasluženo odnesla pokal v svoje loge. S tekmovanjem so bili organizatorji na koncu zadovoljni. Imel sem občutek, da so bili tako zadovoljni tudi tekmovalci. Zakaj? Nasmeh na rdečih obrazih, iz katerih so štrleli premrzli nosovi, je povedal vse. Zadovoljstvo, da so preizkusili samega sebe, spoznali svoje prijatelje v ekipi, srečali tabornike iz drugih rodov, raziskali nov delček Slovenije in v objektiv svojega spomina ujeli prijetno izkušnjo. Pugy Vegetarijancem je še kako prav prišla pasja pomoč! Hopla, pa te imam! AKTUALNO Na testu o Tavčarjevi Visoski kroniki: "Dej men za reševat test! sem jo včeraj prebral!" februar 2000 ■■! 17717759 IZ Izjava o poslanstvi Izzivi in priložnosti Evrope Simpozij o poslanstvu skavtstva izpolnil pričakovanja Tretji vikend v januarju je v Sloveniji, točneje v Gozd Martuljku, potekal tridnevni evropski simpozij na temo Poslanstvo skavtske organizacije v evropskem prostoru. Na simpoziju je sodelovalo nekaj več kot 80 udeležencev iz 24 držav, članic Svetovne skavtske organizacije. Udeležence je v uvodu pozdravil tudi starešina ZTS Peter Petrovič in predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport Stanko Salamon. Skavtstvo na delu Namen simpozija je bil raziskati izzive in priložnosti nacionalnih skavt-skih organizacij pri uresničevanju poslanstva (ocena trenutnega stanja, definiranje ciljev in priprava načrta za delo v prihodnje). Simpozij je organizator, Evropska skavtska regija, izkoristila tudi za oceno dosedanjega dela in zbiranje idej in pobud članic na področju podpore pri uresničevanju poslanstva skavtskega gibanja. Pomemben del simpozija je predstavljalo tudi dogovarjanje o sodelovanju med nacionalnimi organizacijami, kar naj bi na eni strani pripomoglo h krepitvi posameznih šibkejših organizacij, še bolj kot to pa pospešilo mobilnost in medkulturno učenje mladih. Neformalna vzgoja in enake priložnosti Udeleženci so večino časa preživeli v delovnih skupinah, kjer so najprej poenotili poglede na v Durbanu sprejet dokument o poslanstvu skavtskega gibanja, analizirali trenutno stanje v svojih nacionalnih organizacijah in oblikovali plan, kako zapolniti vrzeli, kjer aktivnosti organizacije še ne pokrivajo vseh področij vpliva na mlade in družbo v kateri živijo (predvsem z vidika neformalne vzgoje in enakih priložnosti za mlade. V veliko pomoč so bili predstavnikom nacio- 806 revija Tabor AKTUALNO RMV^MINHI^ nalnih organizacij tudi Zato si vsi, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi simpozija, zasluzijo čisto desetko; to je potrdil tudi dolg in bučen aplavz udeležencev na koncu simpozija. Za ažurnost vsebin seminarja na Internetu je skrbel 'oče' RutkaNET-a - Klemen Pestrost slovenskega večera organizacij tudi vsi člani evropskega skavtskega komiteja in pisarne, ki skrbi za izvajanje sprejetih odločitev komiteja. Čista desetka za organizacijo Kar nekaj udeležencev je prvič obiskalo Slovenijo, vendar si zaradi natrpanega urnika daljšega ogleda niso mogli privoščiti. Še sreča, da je pot od Brnika do Martuljka in lepo sončno vreme ponudilo prelep pogled na Karavanke in vrhove Julijcev, pa tudi iz hotela je bil pogled na Špikovo skupino ob soju polne lune prav očarljiv. Razen težav ob prihodu (zaradi snežnega meteža na Dunaju je bilo veliko poletov odloženih) in izgube prtljage nekaterih udeležencev, ki je po evropskih letaliških pi-stah do Brnika ubrala svojo pot, je simpozij potekal brezhibno. Tudi atmosfera med udeleženci se je stopnjevala iz minute v minuto, piko na i pa je predstavljal slovenski večer, ki so ga pripravili člani folklorne skupine Triglav. Ob predstavitvi gorenjske narodne noše, tradicionalne glasbe in folklornih plesov je bila najbolj atraktivna igra s klobuki; le-ti so z glave na glavo "potovali" tudi med udeleženci in udeleženkami simpozija. Z nasmehom, prijazno besedo in pripravljenostjo pomagati so svojo odprto skavtsko dušo pokazali tudi vsi člani osebja in na ta način udeležencem približali tisto pripadnost skavtski ideji in načelom, ki jo nosijo vsi taborniki. Pugy februar 2000 BI91 m Kaj jeizja Poslanstvo skavtstva je prispevati k vzgoji mladih s pomočjo vrednostnega sistema, ki sloni na skavtski prisegi in zakonih, in tako pomagati graditi boljši svet, kjer se lahko ljudje polno uresničijo kot posamezniki in tvorno delujejo v družbi. To bomo dosegli tako, da bomo: • mlade v celotnem obdobju njihovega oblikovanja vključevali v neformalni vzgojni proces, • uporabljali svojstveno metodo, kjer je vsak posameznik glavni dejavnik svojega razvoja v samostojno, solidarno, odgovorno in angažirano osebo, • pomagali mladim zgraditi vrednostni sistem, ki bo temeljil na duhovnih, družbenih in osebnih načelih izraženih v skavtski prisegi in zakonih. Izjava v ožjem smislu je prvi odstavek. Nadaljevanje - kako bomo poslanstvo dosegli - je pojasnjevanje in načini za doseganje poslanstva. Izjava je bila osnovana na konferenci v Durbanu, vendar so uradno potrdili le zgornje tri točke izjave. Ostalih sedem, ki jih zaradi pomanjkanja časa niso potrdili, so pa bile obravnavane na simpoziju v Gozd Martuljku, so sestavili v delovnih skupinah. Zaradi poznavanja vsebine teh točk in strinjanja članov z njimi so jih uvrstili v izjavo o poslanstvu. Skavtsko mora, da doseže svoje poslanstvo, zagotoviti: • da to, kar nudi mladim, odraža njihove potrebe in hotenja v družbi, v kateri živijo, in jih pritegne ter zadrži dovolj dolgo, predvsem v času odraščanja, da osebnostno napredujejo; da kot neformalno vzgojno gibanje z daje specifični prispevek k celostnemu razvoju mladostnikov z uporabo edinstvene metode, ki je vsem jasna in se izvaja na vseh ravneh; da si prizadeva dati možnost članstva tudi tistim mladim članom družbe, ki prej niso imeli te možnosti, in zagotavlja enako ravnanje in možnosti za vse svoje člane; da pritegne in zadrži odrasle, ki so pripravljeni razvijati znanje, spretnosti in navade, potrebne za uveljavljanje skavtske metode; da dopolnjuje druge socializacijske dejavnike kot so družina, šola, verske institucije, ne da bi pri tem izpodrivalo ali podvajalo njihove napore; da je partnerstvo z drugimi ustanovami temelji na partnerstvu, ki spoštuje neodvisnost skavtstva in njegov specifičen značaj kot vzgojnega gibanja za mlade; da si vsi deli Svetovne organizacije - nacionalne skavtske organizacije/zveze, regionalni in svetovni organi - prizadevajo okrepiti mednarodno enotnost gibanja z aktivnim uveljavljanjem skupnega namena in usmeritve. Delo v majhnih skupinah da veliko različnih pogledov na obravnavano temo revlla Tabor AKTUALNO ¿j smo ze storili Laj še moramo "Pogovori o izjavi o poslanstvu so nam dali jasno vedeti, da moramo še veliko narediti. Pomembna tema je predvsem vprašanje, kaj skavtstvo je. Je gibanje, ki nudi vsem enake možnosti. Skavtstvo moramo razširiti na področja, kjer gibanje ni močno zaradi etičnih in verskih razlogov. Na tem moramo delati. Vprašati se moramo, kako skavtstvo zadovoljuje potrebe danes in to sporočilo predstaviti vladam. ... Pomemben je regionalni načrt. Zelo velik problem je tudi upadanje članstva." Ob nadaljnjem pogovoru smo slišali predvsem dva razloga za uvedbo izjave o poslanstvu. Prvi naj bi bil zunanjega značaja in naj bi predstavljal vprašanje pridobivanja novih članov, kar lahko dosežemo z vzdrževanjem ali grajenjem javnega ugleda organizacije. Drugi razlog je notranji -kako zadržati pridobljene člane. To lahko storimo z izboljšanjem kakovosti programa, ki ga izvajamo. Seveda pa izjava o poslanstvu sama od sebe ne bo naredila nič. Vse je odvisno od pripravljenosti državnih organizacij, da se resno lotijo doseganja ciljev izjave v svoji organizaciji. Sicer pa bo nad celotnim projektom bdel WOSM in s svetovanjem pomagal pri reševanju težav. Vprašanje je le, koliko organizacij si bo dovolilo dopovedati, da so taborniške aktivnosti (zleti, tabori, pohodi, tekmovanja.) le sekundarni cilj tabor-ništva. Matija Povzetek glavnih misli zaključnega govora predsednika Evropskega skavtskega komiteja Davida Bulla. februar 2oo0~nH Včasih kar pozabimo, da smo pri tabornikih pravzaprav zato, da se imamo lepo, da uživamo... Popotniki in popotnice v manjših rodovih največkrat pravega popotništva sploh ne doživijo, saj je običajno njihova prva naloga v rodu služenje. Kljub vsemu pa modre (in vijoličaste) rutke včasih še doživijo kakšno spremembo. Pravzaprav se sploh ne spomnim, kdaj sem se nazadnje (če sem se sploh kdaj) počutil kot popotnik, ki skupaj z vrstniki doživlja taborništvo v klubu PP - izziv, pustolovščino, ustvarjalnost, skupno skrb za življenje, tihe trenutke s prijatelji, brezskrbno otroško razigranost in navsezadnje tudi nekaj romantike ob kitari in ognju (svečah), brez katerih pravega popotništva vsekakor Pravi začetek... Dobre akcije svoje karte pokažejo že v prvih trenutkih. RAJ-evci, ki smo na Jelenk prišli dan za RKJ-evci, smo se na pravo frekvenco uglasili že zjutraj na avtobusu. Polni pričakovanj smo pred lovsko kočo nekoliko prezgodaj presenetili naše vrstnike. Duhovit improviziran sprejem, ki je v blagi obliki zajemal vse zgoraj naštete "dele" popotništva, je že takoj nakazal, da bodo prihajajoči dnevi nekaj posebnega ... ...obetajoče nadaljevanje... "Zgodovina se ponavlja," je bilo slišati, ko je drugi dan poleg zamrznjenih vodovodnih cevi in neuporabnih stranišč ob kopici novozapadlega snega 4E reviia Tabor AKTUALNO In se: Hvala Blanki, zimovodji, in vsem ostalim, ki so se kakorkoli potrudili za to čudovito doživetje. zmanjkalo še elektrike. Izjava se je nanašala na legendarno zimovanje RKJ leta 1994 (prav tako na Jelenku), ki je nam, novopečenim tabornikom, po opisovanju starih "mačkov" vselej doslej vzbujalo skomine. Mirno, sneženo jutro nas je navdalo s prijetnimi občutki. Običajne naloge, kot so topljenje snega, pripravljanje zajtrka, kuhanje kosila ali pomivanje posode, so postale pravi družabni dogodki. Vsi smo se trudili za vse. Program je stekel povsem spontano. Sankanje, vožnja z zračnicami, kepanje in druge igre na snegu so nas tako ali tako spremljale venomer. Popestritev so predstavljale predvsem večerne in nočne aktivnosti - nočna avantura z dvema gledališkima in dvema glasbenima točkama, nočne igre na snegu in sprejem grč. Pri slednjem smo po uri gaženja 60 in več centimetrov debele snežne odeje čez drn in strn z zavezanimi očmi, morali poiskati lučko v starem italijanskem bunkerju, ob desetih zvečer (in to štiri dni po božiču) pri najbljižji kmetji peti božične pesmi, ... Sprejem smo zaključili s petjem podoknice naši zimovodji, taborniško prisego in krstom, po katerem je za vsakega izmed nas na nebu kratko zasijala nova zvezdica. Pravi pečat pa so zimovanju dali družabni večeri. Ogromno smeha in petja, nekaj klasične kitare, Človek ne jezi se in karte. Če vsemu skupaj dodamo še soj sveč in kakšno prijetno malenkost, dobimo nekaj prelepih večerov, v katerih je vsak izmed nas zopet našel sebe in utrdil marsikatero prijateljsko vez. ...in učinkovit konec Prekrasni trije dnevi so kar klicali po ustreznem zaključku. Po treh urah spanja sva se ob petih zjutraj z Robijem prebudila in odpravila na pot skozi mrzlo zimsko jutro (noč) proti domu. Po nekaj več kot uri hoje naju je na širni snežno beli poljani ogrela prva rdeče-rumeno-modra jutranja zarja, ki naju je v vseh svojih odtenkih spremljala vse do roba razgibane planote, od koder sva se (spet) spustila v megleno jutro hitečih ljudi. Bubi, RAJ februar 2oo0~nH okqbqqdo Zvezni dogodkiOfiOQki Etnostep Kozjansko 2000 vabilo udeležencem in prostovoljnemu osebju Komisija za program ZTS bo v Dobju na Kozjanskem, pripravila mednarodni tabor Etnostep Kozjansko 2000. Na taboru, ki predstavlja delček mozaika programa Evrokoraki (Eurosteps), bodo popotnice in popotniki preživeli zanimiv teden v družbi vrstnikov iz Evrope ter hkrati spoznavali etnološke in kulturne raznolikosti in značilnosti slovenskih in evropskih pokrajin. Poudarek Etnostepa bo na spoznavanju ustnega izročila bajk in povesti, glasbe, kulinarike in seveda domačih oziroma kmečkih opravil v tem koncu Slovenije. Brez športa, družabnih večerov in zabave pa si tabora sploh ne znamo več predstavljati. Etnostep bo potekal v dveh izmenah od 5.12. 8. in od 12. - 19. 8. 2000. Klubi popotnikov in popotnic ter posamezniki, ki želite na taboru sodelovati, dobite prijavnice in podrobnejše informacije v pisarni ZTS na Parmovi 33 v Ljubljani. Da bomo lahko spoznavali značilnosti posameznih regij, bo moral vsak (klub ali posameznik) malo "vohljati" okoli svojega kraja in s seboj prinesti nekaj ustnega izročila, glasbe in receptov za kulinarične dobrote. Število udeležencev tabora je omejeno na 25 za posamezno izmeno. Brez pridnih rok, pardon peruti, Kanarčkov tudi tokrat ne bo šlo. Zato vabimo vse, ki bi se radi zabavali ob delu, da se pridružite ETNOJATI in pomagate pripraviti zanimiv in pester program zase in udeležence. Več informacij je na voljo v gnezdu na Parmovi 33. Da bomo lahko čim bolje pripravili program in vam posredovali še dodatne informacije vas prosimo, da s prijavami pohitite in ne zamudite roka, ki je konec aprila. Jezikovni tečaji Sveta Evrope razpis za udeležbo Direktorat za mladino in šport Sveta Evrope tudi letos pripravlja številne jezikovne tečaje, ki se bodo odvijali v Evropskem mladinskem centru v Budimpešti in Strasbourgu ter na drugih lokacijah po Evropi. S temi tečaji želi Direktorat za mladino in šport ponuditi drugačen način za učenje, pomagati članom različnih mladinskih organizacij, da se aktivneje vključijo v mednarodno mladinsko delo, pri tem pa je znanje jezika in poznavanje drugih kultur še kako pomembno. Konkretni programi Mladinske izmenjave Možnost sodelovanja skupine mladih iz Slovenije v izmenjavi, ki jo ustvarijo sami v sodelovanju s skupino vrstnikov v drugi državi. Izmenjava poteka v Sloveniji ali v drugi programski državi v Evropi. Program izmenjave, ki je predvsem druženje mladih ljudi, mora omogočati udeležencem in udeleženkam možnost spoznavanja življenjskega okolja drug drugega, spoznavanja različnosti in podobnosti svojih življenjskih sredin ter spodbuja udeležence in udeleženke k odkrivanju in razumevanju razlogov za podobnosti in različnosti. Program lahko prispeva polovico sredstev, potrebnih za kritje upravičenih stroškov. Primer: skupina mladih iz južne Francije je pripravila enotedenski program izmenjave s skupino mladih iz severne Nemčije, katerega cilji so bili osredotočeni na razumevanje posledic spora med katoličani in protestanti, ki ima posledice tudi v življenju današnjih evropskih družb. V programu, v katerem ni manjkalo zabavnih dejavnosti v prostem času, so skozi primere iz svojega vsakdanjega življenja poskušali ugotoviti različnosti in podobnosti dveh življenjskih okolij ter vpliv ene izmed krščanskih ver na njihovo življenje. revlla Tabor AKTUALNO Mladinske iniciative Mladi s svojim delovanjem, predvsem pa z rezultati mladinske iniciative, ustvarjajo možnosti za oblikovanje lastnih rešitev konkretnega problema, s katerimi se srečujejo člani in članice skupine v svojem okolju. Pri tem s svojim delovanjem ustvarjajo tudi dobrobit za celotno lokalno skupnost, še posebej pa za mlado generacijo v tej skupnosti. Program lahko prispeva polovico sredstev, potrebnih za kritje upravičenih stroškov. Skupina štirih mladih iz manjšega kraja v južni Švedski, kjer je velika brezposelnost, je v sodelovanju z občino uredila kolesarsko turistično "magistralo" po zanimivostih kraja in njegove bližnje okolice, izdelala turistični vodnik s sodelovanjem lokalnega gospodarstva, še posebej gostincev, ter odprla turistično pisarno, ki je v začetku delovala samo ob koncih tedna. Danes turistična pisarna deluje v celotni regiji ter poleg vzdrževanja kolesarske turistične magistrale organizira tudi kolesarske počitnice, spodbuja kmečki turizem ter skrbi za turistično promocijo celotne regije. V njej delajo trije izmed štirih nekdanjih članov skupine, toda istočasno so k zaposlitvi v gostinski in turistični dejavnosti pomagali tudi drugim mladim v regiji. Evropska prostovoljna služba (EVS) Ponuja možnost gostovanja prostovoljca ali prostovoljke na EVS projektu v Sloveniji, oziroma možnost sodelovanja prostovoljca ali prostovoljke na enem izmed EVS projektov v drugih programskih državah do dolžine enega leta. EVS projekte samostojno pripravijo neprofitne gostiteljske organizacije, ki s sodelovanjem prostovoljca ali prostovoljke iz druge države poskušajo izkoristiti tudi dejstvo, da prostovoljec ali prostovoljka prihaja iz drugačnega življenjskega okolja, da poseduje delovne in druge izkušnje, ki lahko obogatijo ali celo spodbudijo nastanek novih aktivnosti v gostiteljski organizaciji. V tem delu programa lahko sodelujejo starejši od 18 let, vendar ne starejši od 25 let. Program lahko prispeva polovico sredstev, potrebnih za kritje upravičenih stroškov. Primer: irska prostovoljka se je pridružila projektu animiranja malih bolnikov v bolnišnici v Nemčiji, ki so morali zaradi zdravljenja preživeti daljše obdobje v bolnišnici. Samostojno in s pomočjo drugega osebja je organizirala različne prostočasne dejavnosti za otroke v popoldanskem času, vodila in izvajala pa je tudi kratke tečaje angleškega jezika, ki so se ga otroci učili s pomočjo prepevanja otroških pesmic v angleščini. Njeno delo se je nadaljevalo tudi po odhodu otrok iz bolnišnice, saj je v poletnem času v sodelovanju z lokalnim mladinskim centrom organizirala tabor, na katerem so sodelovali bivši mali bolniki in njihovi sovrstniki. Drugo Program ponuja tudi vrsto drugih možnosti, ki so namenjene podpori mladinskih izmenjav ter EVS: študijska potovanja, seminarji, usposabljanje na področju mladinskega dela, še posebej njegove mednarodne dimenzije in delo v kulturno mešanih skupinah. To je le del možnosti, ki je namenjen mladinskim voditeljem in voditeljicam ter vsem drugim, ki redno in neposredno delajo s skupinami mladih izven sistema formalnega izobraževanja in usposabljanja. "Mladina" namesto "Mladi za Evropo" nov program za mednarodno izmenjavo mladine Z letom 1999 se je program Mladi za Evropo, ki je spodbujal predvsem k pripravi mladinskih izmenjav, končal. To pa ni konec možnosti za sofinanciranje mladinskih izmenjav, ampak nov začetek. Letos bo Slovenija vstopila v nov program Evropske unije na področju izobraževanja, usposabljanja in dela z mladino, ki bo razpoznaven pod imenom Mladina (Youth). Program nastaja na osnovah dveh programov Evropske unije - programa Mladi za Evropo in programa Evropska prostovoljna služba (EVS). Program ponuja možnost mladim od 15 do 25 let sodelovanje v izmenjavi, ki jo pripravijo sami v sodelovanju s skupino sovrstnikov iz drugih držav. S projekti mladinskih pobud bodo udeleženci oblikovali rešitev konkretnega problema v vašem okolju. Novost v Sloveniji pa je možnost za gostovanje prostovoljca ali prostovoljke na EVS projektu v Sloveniji, oziroma možnost vašega prostovoljnega dela v tujini - od pol do enega leta. Prvi rok za oddajo projektov pri nacionalni agenciji Movit bo 1. maj 2000, informativno gradivo o novem programu, podrobnejše informacije in prijavnice lahko že dobite na www.movit.si (e-naslov: info@mo-vit.si) februar 2oo0~nH World thinking day Ali kdaj razmišljaš o zemlji? Dolgčas, saj o njej vemo praktično vse. Okrogla je, posejana s hribi in dolinami, puščavo in džunglami, po njej tečejo reke, oblita pa je z morjem. Na njej živi šest milijard ljudi. Kaj pa o krajih, ki burijo tvojo domišljijo? Seveda! Nova Gvineja, Brazilija, Nepal, Kuba, Vietnam ali celo Južni tečaj. Kraji, ki jih obiskuješ v svojih sanjah, kraji, o katerih veš že vse, ker piše v leksikonu. Ali poznamo tudi tisto plat, ki jo ne ponujajo vodniki za povprečnega turista (to skavti pač nismo)? Njihov jezik, navade, kulturo in običaje, predvsem pa način življenja, probleme in izzive, ki poganjajo "motor" mladih? Skavti so iznašli recept tudi za to - svetovni dan razmisleka. Ideja je zrasla že davnega leta 1926 in sicer v Svetovni skavtski organizaciji vodnic in deklet (WAG-GGS). Za uradni dan so izbrali datum 22. februar (to je rojstni dan Bi-Pi-ja in njegove žene), aktivnosti pa potekajo že veliko prej. V svetovni skavtski organizaciji WOSM države članice s podobnimi aktivnostmi praznujejo dan ustanovitelja (Founders day). V WAGGGS-u je ideja leta 1932 dobila še značaj zbiranja prispevkov, tako da danes zbrana sredstva predstavljajo drugi največji prihodek organizacije. Denar je seveda namenjen v dobrodelne namene: za izobraževanje, ozaveščanje in materialno pomoč dekletom in ženam povsod po svetu. OSO Simbol dneva razmisleka Simbol Dneva razmisleka, ki označuje aktivnosti v Svetovni dekliški skavtski organizaciji, je sestavljen iz puščic, ki kažejo v center na znak te organizacije. Puščice simbolizirajo akcije, ki jih skavtinje organizirajo ob tem prazniku, usmerjenost pa je skupna ideja skavts-tva, ki jih povezuje. Ta usmerjenost seveda pomeni tudi različne načine, pri katerih organizacija lahko pomaga svojim članom in drugim. Okrogla oblika seveda ponazarja to vlogo na vsakem delu zemeljske krogle. Aktivnosti ob dnevu razmisleka • izdelava kolaža, makete ali razstava fotografij o skavtskem gibanju, • družabni večer z ogledom videa, diapozitivov ali gostom (skavtom iz tujine), • priprava kviza o WOSM-u (na CD-ju), sestavljanje sestavljanke o WOSM-u, pogovor o pomenu svetovnih skavtskih zletov, • organiziranje aktivnosti z namenom zbiranja sredstev za humanitarne namene, • predstavitev temeljnih načel in poslanstva skavstva širši javnosti, • vozel prijateljstva in skriti prijatelj, • kdo je bil Robert BadenPowell? (Predstavitev njegovega življenja in dela). 4E reviia Tabor AKTUALNO 10 aktivnosti v vodu (na zimovanju) ob DNEVU RAZMISLEKA Pozdrav v desetih jezikih V desetih različnih jezikih se naučite nekaj običajnih besed - recimo pozdrav dober dan ali nasvidenje. Ali se vam zdi pozdrav pomemben del komunikacije z ostalimi? V koliko jezikih se lahko pogovarjate s skavti iz drugih držav? Domovi v katerih prebivajo Napravite risbo ali maketo petih različnih vrst hiš, v katerih prebivajo skavti po svetu. Po čem se razlikujejo med seboj? Ali imamo tudi pri nas različne vrste hiš? Kaj ti pomeni dom in kako se počutiš v njem? Koliko skavtov je na svetu? Ali imaš v tujini prijatelja skavta in v kateri državi? Razmisli, kje vse lahko srečaš skavta. Zakaj misliš, da je skavtstvo po svetu tako množično? Ali imaš prijatelja skavta v drugi državi? Predstavi ga ostalim in povej, kako si ga spoznal. Izdelaj zanimivo pismo in mu ga ob Dnevu razmisleka pošlji. Koliko je ura? Pri nas je ura 10 dopoldan. Koliko je ura v drugih mestih po svetu (Hong Kong, Vladivostok, Čile ...). Poglejte si časovne cone in razmislite, zakaj so pomembne. Značilna jed - recept Poiščite recept iz tuje kuhinje in ga predstavite ostalim (lahko to jed tudi skuhate). Kakšne so navade in običaji pri prehrani drugih narodov? Ali obstajajo razlike v načinu in času prehranjevanja? Ali bi gostil skavta iz druge države pri sebi doma? Predmet in obris Prinesite na srečanje majhen predmet, ki ste ga dobili ali kupili v državi, kjer obstaja skavtsko gibanje. Položite ga na velik papir in napravite obris ter poleg napišite državo, iz katere je predmet. Razmislite, kaj vam predmet pomeni in na koga vas spominja. Ogrožene živalske vrste Povsod po svetu obstajajo ogrožene živalske vrste. Zberi čim več podatkov o živalskih vrstah, ki so ogrožene v Sloveniji. Ali človek vpliva na izumrtje določenih živali? Kaj lahko naredimo mi za reševanje tega problema? Pot okoli sveta Pripravite igro, na kateri boste po-potovali okoli sveta. Pri igri s čim več domišljije uporabite znanje, ki ste ga pridobili z aktivnostmi ob Dnevu razmisleka. Obiščite najbolj oddaljene kraje, ki bi jih želeli obiskati. Pesem z akordi in tekstom Izberi eno pesem v tujem jeziku, jo napiši in opremi z akordi. Skupaj se jo v vodu naučite zapeti in zaigrati. Razmisli, kaj ti pomeni petje pesmi? Kako se počutiš? Ali pesem povezuje ljudi? Napravi svojo pesmarico. Dodatna aktivnost Ze kmalu po novoletnih praznikih začnejo po spletu prihajati pobude po sodelovanju med vodi, družinami ali rodovi držav, v katerih imajo razvito skavtstvo. Običajno gre za pobude o izmenjavi informacij, ki jih člani potrebujejo pri pripravi zgoraj navedenih aktivnosti. Lahko pa gre tudi za konkretne pobude sodelovanja na določenih projektih. "Ob svetovnem dnevu razmisleka je na vas, mlade skavtinje in skavti vsega sveta, da pokažete svetu, kakšno je naše gibanje, in napravite nekaj, kar bo po vaših močeh uresničevalo poslanstvo skavtskega gibanja." Olave, Lady BadenPowell februar 2000 BI91 I Z_PRVE_ROKE Zadnji vikend v januarju Taborniška tekmovanja so eden od načinov, da si rodovi priskrbijo majhen delček prepotrebnih finančnih sredstev za svoje delo. So tudi lepa priložnost za druženje, sklepanje novih poznanstev in vezi, kar je, po mojem mnenju, eden od ciljev taborništva. Če me spomin ne vara, je bila v taborniški organizaciji že pred leti izražena želja, da bi rodovi pravočasno prijavljali svoja tekmovanja, ki bi bila tako uvrščena v koledar akcij. S tem bi se lahko izognili tudi problemom, kot je podvajanje akcij. Mnogi se boste verjetno spraševali, kaj me je spodbudilo k temu pisanju? To, kar je zgodilo zadnji vikend v mesecu januarju. Že vrsto let zapored so taborniki XI. SNOUB iz Maribora organizirali zadnji vikend v januarju Zimsko orientacijsko tekmovanje (ZOT). Drugi vikend v februarju pa je bil, vsaj do lanskega leta, v rokah Bele sledi in Zmajevega rodu iz Ljubljane. Tako sta oba rodova omogočila ekipam iz vse Slovenije, da so se lahko udeležile obeh tekmovanj in si ogledale tako ljubljanski kot štajerski konec države. S tem sta bila - po lepem slovenskem reklu - volk sit in koza cela. Letos pa je bil volk lačen, kozi pa je tudi nekaj zmanjkalo. Zakaj? Zato, ker sta bili obe zimski tekmovanji organizirani na isti dan. Zato so se ekipe iz npr. zahodne Slovenije verjetno raje odločile za Ljubljano (ker, če že moramo izbirati, navadno raje izberemo bližjo in cenejšo možnost - popolnoma normalno) in ekipe iz vzhodnega dela (iz istega razloga) raje za Maribor. Ob tem se mi poraja pravzaprav eno samo vprašanje: zakaj nekdo ne organizira tekmovanja, ki bi potekalo vzporedno z ROT-om ali NOT-om (to sta le dve znani tekmovanji, ki pa sta, po mojem mnenju, dovolj zgovorna primera). Odgovor je preprost in očiten: zato, ker bi se ta organizator iz npr. Fračjega dola lahko obrisal pod nosom za udeležbo ekip. In nekaj takšnega (vsak 20 revija Tabor pol) sta letos verjetno doživela organizatorja Bele sledi in ZOT-a. In tudi udeleženci obeh tekmovanj, ki so bili prikrajšani za srečanje z vsemi tistimi taborniki in tabornicami, ki so se po sili razmer morali odločiti za eno samo akcijo. Pa da ne bo pomote: obema rodovoma želim v prihodnosti kar največ ekip na obeh tekmovanjih, a upam, da do podvajanj akcij na isti termin ne bo več prihajalo. Ne zaradi mene, mojega pisanja in mojih prošenj, pač pa zaradi vseh ostalih, ki bi radi prišli tako v Ljubljano kot v Maribor. Z naravo k boljšemu človeku! PiBi TABORNIK ! Prejšnji mesec sem mogoče spomnil kakšnega "bivšega" tabornika na dejstvo, da bo tabornik po vsej verjetnosti ostal za vedno. Danes pa bi rekel kakšno besedo o nas, ki smo še kolikor toliko aktivni v taborniški organizaciji. Po osmem razredu preide tabornik v tako imenovani klub popotnikov in popotnic. Večina PP-jev opravi vodniški tečaj in se nato tedensko dobiva s svojim vodom. Nekateri med njimi čez kakšno leto postanejo načelniki. Ti se izobražujejo na inštruktorskih tečajih ter posvetih, da lahko dobro koordinirajo delo v rodu. Vse to izobraževanje, ki se v naši organizaciji nenehno izboljšuje, temelji na vzgoji mladih - osnovnošolcev (izobražujemo inštruktorje, da bodo znali delati z vodniki, in vodnike, da bodo znali delati z MČ-ji, GG-ji). Vsi, ki smo bili vključeni v to izobraževanje, smo prav gotovo veliko pridobili in bomo to znanje in izkušnje lahko porabili pri delu v taborniški organizaciji in še kje drugje. Zakaj pa bi bili zadovoljni z malim bogastvom, če se nam ponuja veliko. Nimamo dovolj časa, si ga ne vzamemo ali nimamo pravega zemljevida, kompasa, ki bi nam pokazal pravo smer? Kdor ve za odgovor ali morebitno rešitev, pa čeprav ni nobeno od treh zgoraj naštetih, mi lahko piše (na ZTS ali elektronski naslov anrej@rutka.net) Kot sem že rekel smo vsi, ki smo šli skozi izobraževanja pri tabornikih (prej sem mnoga izpustil - npr. razni specialistični tečaji, ...), na enem področju napredovali. Če pa vzamem v roke osnovni program, potni list za Evropo, ... vidim, da bi lahko napredoval še na marsikaterem področju. Potem pa se vprašam o ostalih PP-jih, ki v rodu niso ne vodniki, načelniki ali specialisti kakšnega področja. Kakšna je krivulja njihovega napredka? Se je po dvigu v času GG-jev obrnila navzdol? Tiste, ki se jim ni in jim zato s tem pisanjem delam krivico, lahko to sporočite v Taboru (opišete svoje delo) in s tem svetujete ostalim ali pa mi pišite in bom poskrbel, da bo za vaše ideje izvedel še kdo. Torej aktivni klubi PP in grč! Izbruhnite s predlogi in kritikami! P.S.: RAJ Cerkno in RKJ Spodnja Idrija sta se izkazala npr. z zimovanjem za grče in PP-je, slike pa si lahko ogledate na raj.rutka.net/zimovanje. Andrej Rutar I Z_PRVE_ROKE srečanje s skupino za delo z drugačnimi v taborništvu Srečanje naj bi potekalo 3. in 4. decembra lani, v koči nekje na Dolenjskem, vendar je bilo zaradi prenizke udeležbe prestavljeno v prostore Zveze. Dogovorjeni smo bili ob štirih popoldan in po pozdravu in stisku rok smo pričeli. Všeč mi je bilo, da sestanek ni potekal v tradicionalni obliki, v stilu: sedenje okrog velikanske mize, zapisniki in poročila, dnevni red, zdolgočaseni pogledi, ... Družili smo se kakšne štiri ure in v tem času veliko postorili, predvsem razjasnili predstave in pojme. Sedeli smo v krogu, majhna miza na sredi pa je bila bogato obložena s sadjem, sladkarijami in pijačo. Torej vse potrebno za dobro počutje. In družba? Zbralo se nas je osem tabornikov, pet deklet in trije fantje. Začeli smo z igro, da bi se bolje spoznali (pri tem je bilo najpomembnejše nebesno znamenje - šala). Nato je Jasna, ki je vodila srečanje, povedala, da smo se zbrali, ker skupina ne želi biti sama sebi namen, želi si družbe - povezave z rodovi. Zeli omogočiti odprto ta-borništvo. Na srečanju smo preko pogovora, debat in iger odgovorili na vprašanja: kaj skupina počne, kako vključiti "drugačne" v delo rodov in vodov, kako skupina pri tem podpira rodove in obratno. Srečanje ni potekalo v obliki preda- vanja o defektologiji, o otrocih s posebnimi potrebami, o posebnih metodah dela, o ravnanju in komuniciranju z drugačnimi. V skupini zagovarjajo idejo oziroma misel, da so "drugačni" že siti vseh možnih obravnav, da ne potrebujejo kopice znanja, temveč le voljo in željo po druženju z njimi. Da se posku- šamo z njimi "le družiti" in ne biti strokovnjaki. Na koncu smo izmenjali mnenja o srečanju in se dogovorili o ponovnem, daljšem snidenju. Ni ovir za avanturo. Torej? Pridi in postani avanturist. Barbara februar 2000 TABORNIŠKI VESTNIK UREJA: IVO ŠTAJDOHAR^ LETO XLVII RAZPIS ZA NOT 2000 Letošnje nočno orientacijsko tekmovanje bo potekalo v noči s 25. na 26. marec. Zbor ekip bo kot vsako leto ob 17h, kje, naj bo zaenkrat skrivnost (izdali jo bomo v naslednji številki Tabora), namignemo naj vam le toliko, da preštudirajte priročnik Kaj storimo, če srečamo medveda. Tudi letos boste pred štartom reševali topo teste in vrisovali KT na karto, med progo signalizirali, reševali teste iz prve pomoči in, če boste preživeli minsko polje, vas čaka še hitrostna etapa. Tekmovanje bo potekalo v petih kategorijah: POPOTNICE - od 15 do 18 let (let. roj. 82 - 85) POPOTNIKI- od 15 do 20 let (let. roj. 80 - 85), grčice- od 15 do 18 let (let. roj. 81 in starejše), GRČE- od 15 do 18 let (let. roj. 79 in starejši), KORENINE- od 15 do 18 let (let. roj. 69 in starejši), ekipe so lahko mešane. Prijave pošljite do petka, 17. 3. 2000 na naslov: Helena Fakin, Rožna dolina c.III/8, Ljubljana (tel. 061/123-53-08) ali na e-pošto: mfakin@ibm.net. Prijava ekipe je veljavna le, če je poleg prijave še fotokopija položnice s plačano štartnino in zagotovilo načelnika oziroma starešine rodu, da se bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborniškimi zakoni. Tisti, ki se boste prijavili preko e-pošte ali po telefonu imejte položnico obvezno s sabo ob prijavi ekipe na štartu. Štartnina znaša 9000 SIT. Nakažite jo na naslov: Društvo tabornikov rod Močvirski tulipani, Tržaška 74, Ljubljana. Številka žiro računa: 50101-678-52373 (do 17.3.2000). Štartnine na štaru ne sprejemamo. Vsak rod lahko v posamezno kategorijo prijavi le po eno ekipo, razen rodu, ki je lani v kategoriji zmagal. Maksimalno število ekip v kategoriji je 30, zato pohitite s prijavami. Vabljeni! Rod Močvirski tulipani TEČAJI, SEMINARJI IN DELAVNICE, KI JIH V V LETU 2000 ORGANIZIRA < ZTS s. 10. - 11. 3. 2000 Seminar za taborna vodstva in organizaci- 31. 3. - 2. 4. 2000Seminar za sodnike mnogobojev in drugih tekmovanj (Pekre) 23. - 28. 4. 2000 Tečaj za organizatorje in izvajalce različnih oblik izobraževanja (ALT) 12. - 14. 5. 2000 Kreativna delavnica KREART 2000 (Prem) 1. - 5. 7. 2000 Tečaj pionirstva in bivanja v naravi 24. 6. - 4. 7. 2000Tečaj orientacije in topografije (GŠ Bohinj) 24. 6. - 4. 7. 2000Uvodni vodniški tečaj (GŠ Bohinj) 22. 7. - 29. 7. 2000 Tečaj preživetja v naravi z rastlinami za prehrano in zdravje 5. - 12. 8. 2000 Lokostrelski tečaji (GŠ Bohinj) 13. - 20. 8. 2000 Inštruktorski tečaji I. šola - temeljni in nadaljevalni (GŠ Bohinj) 20. - 27. 8. 2000 Inštruktorski tečaji II. šola - temeljni in nadaljevalni (GŠ Bohinj) BRAČIČEVI DNEVI Rod belega konja iz Slovenskih Konjic bo tudi letos organiziral orientacijsko tekmovanje Bračičevi dnevi za GG, PP in Grče po že poznanih pravilih. Tekmovanje bo v Slovenskih Konjicah, predvidoma v soboto, 1. 4. 2000. Informacije najdete na telefonu 041 400 044 (Deni) oziroma na koledarju akcij na RutkaNET-u. Podrobnejši razpis tekmovanja bo objavljen v naslednji številki Tabora. Rod belega konja, Slovenske Konjice TABORNIŠKI DOM ŠMARTNO NA POHORJU jo šole v naravi (GŠ Bohinj) 22 - FEBC2000) ^ > Taborniški Rod Črnega jezera iz Slovenske Bistrice ima v Šmartnem na Pohorju taborniški dom. Opremljen je s centralno kurjavo, urejenimi toaletnimi prostori in tuši. V domu je šest sob, v katerih je skupno 30 postelj. Skupna jedilnica je večnamenski prostor, ki je lahko tudi igralnica, učilnica ... V domu je kuhinja, ki je opremljena s hladilnikom, štedilnikom na plin in elektriko, v kuhinji je tudi peč za centralno kurjavo na trdo gorivo, na kateri se lahko kuha. Opremljena je s posodo in pribori za 30 gostov. V domu je možno organizirati taborniške aktivnosti, okoli samega doma pa je možno razpeti do 30 šotorov. Cena najema doma znaša 500 tolarjev na dan bivanja na TABORNIŠKI VESTNIK UREJA: IVO STAJDOHAR LETO XLVII Z udeleženca pozimi in 450 tolarjev na dan bivanja na udeleženca poleti. Šmartno je dobra izhodiščna točka za številne izlete, pohode in bivakiranja na Pohorju. S Slovensko Bistrico je povezan z avtobusom, v vasi sta dve trgovini. Dom je opremljen s telefonom. Informacije: (062) 811 086 - Marija Bračič (Rdeči križ, dopoldan) (041) 556 132 - Iztok Utenkar (041) 975 438 - Janko Mlakar ZIMOVANJE NA SKOMARJU Rod zelene Rogle iz Zreč odda v najem taborniški dom na Skomarju. V neposredni bližini je smučišče na Rogli in terme Zreče. Informacije lahko dobite in ponudbe sporočite na telefon: 041/506-959 (Matej) ali e-naslov matej.kotnik@guest.arnes.si. SEMINAR ZA SODNIKE TABORNIŠKIH MNOGOBOJEV NAMEN Seminar za sodnike mnogobojev je namenjen vsem tabornikom, ki si želijo spoznati pravila taborniškega mnogoboja in posameznih panog, pravila sojenja in sodniško etiko in pomagati pri organizaciji taborniškega mnogoboja (rodovega, območnega ali državnega) ali drugih tekmovanj. DATUM IN KRAJ Seminar bo potekal od 31. marca do 2. aprila 2000 v okolici Maribora (točen kraj bo sporočen naknadno). PROGRAM Seminar bo potekal v dveh skupinah: • skupina za sojenje na mnogoboju veje murnov in MČ • skupina za sojenje na mnogoboju za veje GG, PP in grče (ter za sojenje na ROT-u in drugih taborniških tekmovanjih) Izkušnje, pridobljene na seminarju, bomo preizkusili tudi praktično, udeleženci pa bodo imeli možnost soditi na območnih in državnih mnogobojih. Pridobljeno znanje bo koristilo tudi pri lažji organizaciji drugih tekmovanj, s sodniško izkaznico pa bodo imeli udeleženci pravico soditi tudi na ROT-u. Vodja seminarja bo Aleš Arko. z. POGOJA MČ; starost 16 let, osnovno znanje tretjega lista GG, PP; starost 18 let, osnovno znanje prvega vozla PRIPOROČENA LITERATURA Priporočena literatura, ki naj jo udeleženci poznajo in prinesejo s seboj, je: Delo z MČ Priročnik Orientacija in topografija Navedeno literaturo bo na seminarju možno tudi kupiti. ČAS PRIHODA IN ODHODA Seminar se bo pričel v petek, točno ob 18. uri, končal pa v nedeljo okoli 14. ure. KOTIZACIJA ZA SEMINAR Kotizacija za seminar znaša 9.000 tolarjev na udeleženca, rodovi, člani ZTS, pa imajo 33% popust in zanje kotizacija znaša 6.000 tolarjev (kotizacija vključuje bivanje, prehrano, priročnik Taborniški mnogoboji ter disketo z obrazci in drugimi uporabnimi gradivi seminarja. Kotizacijo nakažite na žiro račun ZTS številka 50101-678-47184, sklic na številko 2112+šifra rodu. ŠTEVILO UDELEŽENCEV IN ROK PRIJAV Število udeležencev je omejeno na 40 (20 MČ in 20 GG, PP), zato zaradi povečanega interesa prijave pošljite čim prej. Prijavo na predloženem obrazcu pošljite v pisarno ZTS najkasneje do 15. marca 2000. SEMINAR ZA TABORNA VODSTVA NAMEN SEMINARJA Seminar za taborna vodstva je namenjen organizatorjem taborjenj in izvajalcem programa na taborjenjih. Poseben poudarek bomo namenili tudi tabornim objektom (vhod, totem...), odnosu in ohranjanju okolice tabornih prostorov, šegam in navadam na taborjenju in idejam za poživitev programa. DATUM IN KRAJ SEMINARJA Seminar bo potekal od 10. do 11. marca 2000 v Gozdni šoli v Bohinju. PROGRAM IN VODJA SEMINARJA Seminar bo potekal v dveh skupinah različnih vsebin in sicer: • seminar za organizatorje taborjenj (pravilnik o taborjenjih enot ZTS, ki je zelo pomemben za pripravo in izvajanje taborjenj in drugih aktivnosti na prostem, tehnične priprave na taborjenje, finančna konstrukcija in določitev višine tabornine) • seminar za programske vodje (praktično bomo poizkusili v program taborjenja vplesti čim več FEBC2000)-23 TABORNIŠKI VESTNIK UREJA: IVO ŠTAJDOHAR^ LETO XLVII elementov osnovnega programa, veščin M, MČ, GG in PP ter nanizali idejne rešitve za izpeljavo le-teh). Vodja seminarja bo Iztok Utenkar. POGOJI • starost najmanj 18 let za organizatorje in najmanj 16 let za programske vodje • osnovno znanje prvega vozla PRIPOROČENA LITERATURA Priporočena literatura, ki naj jo udeleženci poznajo in prinesejo s seboj, je: • Pravilnik o taborjenjih ZTS • Osnovni program, Zbirka knjig Delo z MČ, Taborniške veščine • Šege in navade • Naš tabor - del narave • Ideje iz lastnega tabora Navedeno literaturo bo na seminarju možno tudi kupiti. ČAS PRIHODA IN ODHODA Seminar se bo pričel v petek točno ob 18. uri, končal pa v soboto okoli 15. ure. KOTIZACIJA ZA SEMINAR Kotizacija za seminar znaša 7.350 tolarjev na udeleženca, rodovi, člani ZTS, pa imajo 33% popust in za njih kotizacija znaša 4.900. tolarjev (kotizacija vključuje bivanje, prehrano, razne topografske karte, Pravilnik o taborjenjih ZTS, priročnik Naš tabor-del narave ter disketo z obrazci in drugimi uporabnimi gradivi seminarja. Kotizacijo nakažite na žiro račun ZTS številka 50101-678-47184, sklic na številko 2112+šifra rodu. ŠTEVILO UDELEŽENCEV IN ROK PRIJAV Število udeležencev je omejeno na 40, zato zaradi povečanega interesa prijave pošljite čim prej. Prijavo na predloženem obrazcu pošljite v pisarno ZTS najkasneje do 28. februarja 2000. TEČAJI, SEMINARJI IN DELAVNICE KI JIH V LETU 2000 ORGANIZIRA ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE SEMINAR ZA TABORNA VODSTVA IN ORGANIZATORJE ŠOLE V NARAVI 10. - 11. 3. 2000 (GŠ Bohinj) Seminar za taborna vodstva je namenjen organizatorjem in izvajalcem programa na taborjenjih in šoli v naravi. Seminar bo potekal v dveh skupinah različnih vsebin in sicer: O <9 < Z. V 1. Organizacija • pravila bivanja v naravi (pravilnik o taborjenjih enot ZTS, ki je zelo pomemben za pripravo in izvajanje taborenj in drugih aktivnosti na prostem) • tehnične priprave na taborjenje • finančna konstrukcija in določitev cene taborjenja ali šole v naravi 2. Vsebina in program elementi osnovnega programa, ki se izvajajo na taborjenjih veščine MČ, GG in PP ter idejne rešitve za izpeljavo le-teh praktično delo Pogoja: • starost najmanj 18 let za organizatorje in najmanj 16 let za programske vodje • osnovno znanje prvega vozla Vodja seminarja: Iztok Utenkar. SEMINAR ZA SODNIKE MNOGOBOJEV IN DRUGIH TABORNIŠKIH TEKMOVANJ 31. 3. - 2. 4. 2000 Namenjen je vsem tabornikom, ki si želijo spoznati pravila taborniškega mnogoboja in posameznih panog, pravila sojenja in sodniško etiko in pomagati pri organizaciji taborniškega mnogoboja (rodovega, območnega ali državnega) ali drugih tekmovanj. Seminar bo potekal v dveh skupinah: • skupina MČ za tiste, ki si želijo sodelovanja z vejami murnov in MČ • skupina GG in PP Pogoja: - MČ; starost 16 let, osnovno znanje tretjega lista - GG, PP; starost 18 let, osnovno znanje prvega vozla Vodja seminarja: Aleš Arko. TEČAJ ZA INŠTRUKTORJE 2. STOPNJE (ORGANIZATORJE IN IZVAJALCE RAZLIČNIH OBLIK IZOBRAŽEVANJA) 23. - 28. 4. 2000 (GŠ Bohinj) Tečaj je namenjen tabornicam in tabornikom, ki bodo sodelovali v procesu izobraževanja odraslih kot predavatelji posameznih tem na tečajih, kot mentorji skupin na tečajih in kot vodje tečajev. Na tečaju se bodo tečajniki seznanili s tehnikami predstavitev, s komunikacijskimi veščinami, delom v skupini in drugimi, za navedena področja pomembnimi znanji. Pogoji: • starost najmanj 21 let • smisel za komuniciranje, svetovanje skupini in posameznikom v izobraževalnem procesu • opravljen tečaj za inštruktorja 1. stopnje EBC2000) • pripravljenost za sodelovanje na tečajih ZTS • povabilo načelnika za vzgojo in izobraževanje odraslih v ZTS Vodja tečaja: Damjan Habe KREATIVNA DELAVNICA - KREART 2000 12. - 14. 5. 2000 (Prem) Namen kreativne delavnice je skozi igro in zabavo: • spoznati in v praksi preizkusiti čim več načinov ustvarjanja vzdušja v skupini, ki je pomembno orodje za doseganje idej, poti in rešitev. • ponuditi izkušnje in nove ideje, s katerimi bodo vodniki, načelniki družin in klubov PP in vodje programov na taborjenjih popestrili program v vodu, klubu PP, na taborjenju ali drugih taborniških akcijah. Na delavnici bodo sodelovali tudi udeleženci iz tujine. Pogoji: • starost najmanj 16 let • želja po dogodivščini in aktivno sodelovanje pri izvajanju programa Vodja delavnice: Miha Pirher. VODNIŠKI TEČAJ, 24. 6. - 4. 7. 2000 (GŠ Bohinj) Vodniški tečaj je namenjen: • članom iz nanovo nastalih rodov ali skupin, ki nameravajo začeti z vodovim sistemom dela, • članom rodov, ki še nimajo osnovnega taborniškega znanja, pa bodo postali vodniki. Na tečaju se bodo tečajniki seznanili z osnovami taborništva (zgodovina, namen, temeljna načela, mednarodno skavtstvo), praktično osvojili osnove pionirstva, orientacije in topografije, postavljanja šotorov, signalizacije in lokostrelstva (tridnevni potep) ter predelali celoten program vsebin vodniškega tečaja. Pogoja: • predhodni dogovor v rodu, na območju ali na ZTS • spodnja starostna meja 14 let Vodja tečaja: Erika Gril. TEČAJ ORIENTACIJE IN TOPOGRAFIJE, 24. 6. - 4. 7. 2000 (GŠ Bohinj) Priporočamo ga vsem, ki si želijo poglobiti znanje s področja orientacije in topografije in ga tudi v praksi utrditi. Glede na predhodno znanje (uvodni test), bodo tečajniki razdeljeni v dve skupini: • prva skupina se bo seznanila z osnovnimi topografskimi izdelki in osnovami orientacije in topografije (znanja za udeležbo na tekmovanjih), _TABORNIŠKI VESTNIK UREJA: IVO ŠTAJDOHAR LETO XLVII 4 w * c • druga skupina bo poleg tega na terenu izdelovala tudi zahtevnejše topografske izdelke in se izurila v orientaciji na zahtevnejših terenih. Skupina se bo seznanila s pripravo in izvedbo taborniških orientacijskih tekmovanj (v programu bo zajetih večina značilnosti in nalog z najpomebnejših taborniških tekmovanj v Sloveniji, kot so ROT, NOT in druga orientacijska tekmovanja). Vsi, ki ste se v preteklosti že udeležili tečaja, lahko kot pomočniki pri vodenju na tečaju postanete specialisti orientacije in topografije. Bodoči specialisti bodo pod budnim očesom vodstva tečaja opravljali naslednje naloge: predavanje nekaterih tem tečajnikom in praktično poučevanje tečajnikov, priprava prog tečajnikom in njihovo postavljanje na terenu, izdelava idealov skic in ocenjevanje skic, pripravljali pa bodo tudi strokovne članke o orientaciji in topografiji, ki bodo kasneje objavljeni v reviji Tabor. Pogoja: • starost najmanj 15 let • osnovno znanje drugega lista Vodja tečaja: Dušan Petrovič TEČAJ PIONIRSTVA IN BIVANJA V NARAVI, 1. - 5. 7. 2000 Na tečaju se bodo udeleženci seznanili z osnovami pionirstva in bivanja v naravi. Program obsega tematske sklope kot so: • vrv in vrvna tehnika • bivaki • ognjišča • drugi pionirski objekti • orodje in oprema Pogoja: • starost najmanj 15 let • obvladuje znanja zahtevana z veščinami Orodjar, Taborni izumitelj, Vrvar in Nastanjevalec Vodja tečaja: Andrej Rupel. TEČAJ PREŽIVETJA Z RASTLINAMI ZA PREHRANO IN ZDRAVJE, 22. 7. - 29. 7. 2000 Na tečaju se bodo udeleženci seznanili z užitnimi rastlinami. Program obsega tematske sklope kot so: • poznavanje in uporaba užitnih rastlin • voda • priprava hrane Tečaj bo organiziran v obliki bivaka. Pogoja: • starost najmanj 17 let • obvladuje večino zahtev za priznanje veščine Kuhar (PP) FEBC2000) - 25 TABORNIŠKI VESTNIK UREJA: IVO ŠTAJDOHAR^ LETO XLVII Vodja tečaja: Borut Cerkvenič. LOKOSTRELSKI TEČAJI, 5. - 12. 8. 2000 (GŠ Bohinj) Zveza tabornikov Slovenije in Slovenska lokostrelska šola pripravljata v okviru izmene GŠ programe za različne lokostrelske tečaje.Tečaj je namenjen tabornikom, ki želijo poglobiti svoje znanje lokostrelstva. V okviru lokostrelske izmene v GŠ bodo: • tečaj za lokostrelce - začetnike Pogoj: kandidati morajo biti stari najmanj 14 let • tečaj za vaditelje lokostrelstva Pogoj: kandidati morajo biti vodniki vodov ali klubov v taborniški organizaciji, ali člani, ki že dve leti delajo v lokostrelski organizaciji • tečaj za učitelje lokostrelstva; Pogoj: kandidati morajo imeti opravljen vaditeljski tečaj z nekajletno prakso • tečaj za sodnike • izpopolnjevalni tečaj Vodja tečaja: Frane Merela. Opomba: Pri tečaju za vaditelje in učitelje lokostrelstva gre za praktični del, splošni del tečaja pa se opravlja na Fakulteti za šport. TEČAJ ZA INŠTRUKTORJE 1. STOPNJE - TEMELJNI, 13. -20. 8. 2000 in 20. - 27. 8. 2000 (GŠ Bohinj) Tečaj je namenjen tabornikom, ki vodijo ali bodo vodili taborniške enote: družine, klube ali rodove. Tečajnike želimo usposobiti za samostojno vodenje enote, da bodo znali načrtovati in organizirati delo. Poglobili bodo že pridobljeno znanje o taborništvu, o temeljnih načelih in principih skavtstva, duhu taborništva ter strukturi organizacije. Posredovali jim bomo znanja, kako zaznati in razumeti potrebe mladih. Pogoji: • starost najmanj 17 let • smisel za odgovornost in vodenje • osnovno znanje drugega vozla. Vodje tečajev: Rado Malnar, Polona Čeligoj, Jasna Trapečar. TEČAJ ZA INŠTRUKTORJE 1. STOPNJE - NADALJEVALJNI, 13. - 20. 8. 2000 in 20. - 27. 8. 2000 (GŠ Bohinj) Tečaj je namenjen tabornikom, ki vodijo ali bodo vodili taborniške enote: družine, čete, klube ali rodove. Tečajniki bodo poglobili in nadgradili znanje iz temeljnega tečaja in se usmerili na delo na enem od področij dela s člani. Pogoji: • starost najmanj 18 let 26 - FEBC2000) ^ > • smisel za odgovornost in vodenje • osnovno znanje drugega vozla • opravljen temeljni tečaj in predstavitev projekta Vodji tečajev: Miha Škofic, Darka Petančič. RAZPIS ZA PROSTOVOLJNO OSEBJE V GOZDNI ŠOLI Med poletno sezono v letu 2000 želimo vsem udeležencem tabornih izmen v Gozdni šoli v Bohinju in udeležencem iz tujine (projekt "Kam v Evropi") zagotoviti strokovno vodstvo pri programskih aktivnostih, kot so lokostrelstvo, orientacija, življenje v naravi, veslanje in dejavnosti na vodi, planinstvo, kulturno-zabavna animacija in igre. V ta namen potrebujemo v času od 1. julija do 13. avgusta 2000 člane prostovoljnega osebja (tabornice in tabornike), ki: • imajo smisel za delo v skupini in za delo z mladimi in želijo razviti organizacijske sposobnosti, • se spoznajo na vsaj dve od navedenih dejavnosti, ki jih bo treba organizirati za skupine do 15 otrok, • želijo prispevati k razvoju Gozdne šole kot tabornega centra, • so stari med 18 in 30 let, • želijo preživeti vsaj 15 dni počitnic kot osebje Gozdne šole. Poleg tega želimo v času od 24. junija do 4. julija, 13. do 20. avgusta in od 20. do 27. avgusta 2000 zagotoviti tehnično pomoč pri organiziranju inštruktorskih tečajev v GŠ. Zato vabimo aktivne tabornice in tabornike, ki so stari nad 18 let, k sodelovanju v skupini tehničnega osebja (Kanarčki). Naloge tehničnega osebja so: • opravljanje pisarniškega dela • urejanje hiše in tabornega prostora • priprava opreme in materialnih sredstev potrebnih za izvedbo programa • obratovanje interne kantine v dogovorjenih urah SPLOŠNI POGOJI IN ROKI PRIJAV Rok prijav za udeležence in osebje je 30. april 2000 (razen za seminar za taborna vodstva in sodniški seminar) Pri pogojih za starost udeležencev velja koledarsko leto. Kasnejše prijave bomo sprejemali samo v primeru popolnitve mest za posamezne tečaje. V primeru popolnitve ene izmed šol (inštruktorski tečaji), bomo prijavljene razporedili na mesta v še nepopolnjeni šoli (udeleženci bodo o tem obveščeni). Prijave na obrazcih "Prijava udeležencev na poletne tečaje ZTS 2000" pošljite na sedež Zveze tabornikov Slovenije. Ob prijavi na inštruktorske tečaje za vsakega udeleženca pošljite tudi izpolnjen obrazec "Predlog za udeležbo". taborniški VESTNIK UREJA: IVO ŠTAJDOHAR. LETO XLVII Polovico tečajnine oziroma kotizacije za tečaje je potrebno nakazati ob prijavi, ostalo pa poravnati do začetka tečaja. Vsak tečaj ima svojo sklicno številko. Če boste nakazali tečajnino za različne tečaje, nas o tem obvestite v posebnem dopisu, v katerem je potrebno navesti: datum vplačila, imena tečajnikov in za katere tečaje gre. Rok za odpoved udeležbe je 10 dni pred začetkom tečaja. V primeru kasnejše odpovedi zaradi stroškov organizacije tečajnine ne bomo vračali. Če bo prijav manj, kot je najmanjše predvideno število tečajnikov za posamezen tečaj, bo ta odpovedan. RAZPIS ZA UDELEŽBO NA JEZIKOVNIH TEČAJIH SVETA EVROPE TERMINI TEČAJ TERMIN Tečaj angleščine za mladinske delavce 1. - 23. 7. 2000 Tečaj španščine 2. - 29. 7. 2000 Tečaj francoščine (belgijske) sredina julija do sredine avgusta (bo še objavljeno) STROŠKI NAMESTITVE, PREHRANE IN PREVOZA Tečaj nemščine Tečaj angleščine za mladinske voditelje Tečaj francoščine Tečaj portugalščine Tečaj italijanščine Tečaj angleščine za mladinske voditelje 30. 7 20. 8 27. 8 3 10 10. 9 - 26. 8. 2000 - 16. 9. 2000 - 23. 9. 2000 - 30. 9. 2000 - 30. 9. 2000 - 7. 10. 2000 (še ni potrjeno) METODE DELA • Učenje v učilnicah, kjer se uporablja različne materiale in pripomočke, da bi se predvsem izboljšale sposobnosti pisanja, branja, govorjenja in poslušanja tujega jezika. • Delo na projektih, ki ga izberejo udeleženci/ udeleženke. • Samostojno delo, kje udeleženci in udeleženke izkoristijo možnosti, ki so na volj v jezikovnem centru. • Stik z lokalnim prebivalstvom. • Priprava udeležencev in udeleženk na nadaljevanje učenja in nadgrajevanje jezikovnega znanja z razvojem medkulturnih pristopov. Vsi tečaji pa spodbujajo iniciative posameznika/posameznice. Udeleženci in udeleženke sami prevzemajo odgovornost za to, koliko se bodo angažirali pri učenju jezika. Stroške namestitve in prehrane pokriva Mladinski Direktorat Sveta Evrope. Prav tako bodo povrnjeni potni stroški, prijavnino v višini 183 Evrov pa poravna Mladinski svet Slovenije, če izbrani posameznik oz. posameznica o svoji izbiri obvesti MSS in sodeluje pri pripravah na tečaj. KRITERIJI ZA UDELEŽBO • Starost med 18 in 30 let (izjeme le ob utemeljitvi) • Aktivno delovanje v ZTS na področju programa za mlade in mednarodnih povezavah. Kandidatova motivacija za sodelovanje mora izhajati oz. biti povezana z delovanjem v organizaciji (npr. povezano s funkcijo, ki jo opravlja, oz. projektom, ki ga vodi). • Seznanjenost z delovanjem ZTS in projekti, ki jih leta izvaja (na državnem in mednarodnem področju). • Visoka motivacija za sodelovanje na tečaju na vseh aktivnostih, prispevati k razvoju programa in se aktivno vključiti v delo skupine (kandidatova motivacija ima prednost pred nivojem znanja jezika). • Pripravljenost za delo v skupini, prevzemanje iniciativ, sodelovaje v diskusijah, izmenjava mnenj... PRIJAVE Prijave sprejemamo v pisarni ZTS do 16. februarja 2000 do 12. ure. Prijavi mora biti priloženo: • natančno izpolnjen prijavni formular (dobiš ga v pisarni ZTS) • motivacijsko pismo kandidata v angleškem jeziku, zakaj želi na tečaj, kaj bo s tem pridobil sam in kaj organizacija (predvsem mladi v ZTS) IZBIRA • Vsi kandidati se obvezujejo za sodelovanje na tečaju v vsej dolžini trajanja. • Vsi tisti, ki so se kdaj že udeležili jezikovnega tečaja, se na tečaj ne morejo prijaviti, razen tisti, ki so se preteklo leto udeležili tečaja portugalščine, ker v letošnjem letu sledi nadaljevalni tečaj. • Prijav, ki bodo prispele po roku, in tistih, ki ne bodo vsebovale vseh prilog, ne bomo upoštevali. Po zbranih prijavah bo ZTS za vsakega kandidata, izhajajoč iz potreb organizacije, pripravila motivacijsko pismo organizacije, v primeru več prijav za posamezni tečaj pa oblikovala prioritetno listo kandidatov. ,5 < p» f 6 % < FEBC2000) -27 I Z_PRVE_ROKE Techuana - alternativa naravi pripravlja Črtomir Kaj pomeni "Techuana" Beseda "Te-chua-na" se pojavlja v skoraj vseh jezikih severnoameriških Indijancev. Njen pomen se nanaša na preobrazbo dečka - otroka - v moža - bojevnika. Indijanski dečki so morali v času svoje pubertete zapustiti zavetje domačega vigvama in najmanj "tri polne lune" (skoraj tri mesece) sami preživeti v preriji, gozdovih in hribih. Tako so se izurili v vseh za življenje potrebnih spretnostih in dokazali, da si zaslužijo postati odrasli. Čas in kraj te preizkušnje so Indijanci poimenovali "Te-chua-na". Enako se imenuje tudi skavtski taborni prostor v bližini tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo, kjer bo med 3. in 12. avgustom 2001 potekal velik mednarodni tabor skavtskih - taborniških organizacij iz Avstrije, Italije, Nemčije in Slovenije. Pripravi se na preizkušnjo - postani del "Techuane" tudi ti. Več informacij najdeš na techuana.rutka.net in pri Pugiju v pisarni ZTS. Techuana - naravna alternativa Dan tabornikov "v zraku" Priprave na Taborniški feštival v organizaciji Mestne zveze tabornikov Ljubljana so stekle. Za tiste, ki prvič slišite zanj - gre za prireditev, ki jo MZT organizira ob dnevu tabornikov. Na sestankih smo določili skupine, ki bodo poskrbele za programske sklope namenjene medvedkom in čebelicam ter gozdov-nikom in gozdovnicam. Glavni del programa Feštivala bo še vedno taborniško usmerjen, poleg številnih delavnic pa bo imel v letu 2000 dodane še nekatere nove aktivnosti, ki bodo vso dogajanje popestrile, predstavile nekaj novega tabornikom in vsem gostom ali obiskovalcem. Letošnja novost bo, da se bo dogajanje s Feštivala preneslo tudi izven ljubljanske kotline. Glas udeležencev se bo širil preko vse Slovenije in tudi izven meja naše domovine. Prav ste slišali -glas. To bomo počeli v radioamaterski delavnici, kjer si boste lahko ogledali nekatere aktivnosti in se v njih tudi sami preizkusili. Program v delavnici bo prilagojen tako najmlajšim in nezahtevnim kot tudi starejšim in zahtevnejšim tabornikom. Da pa ne bomo letali samo po zraku, bo poskrbljeno tudi za tiste, ki so raje na trdnih tleh. Preko računalnikov bodo lahko odkrivali računalniški svet ter poskusili najti ... Kaj, pa naj zaenkrat ostane prikrito. 28 revi'a Tabor Z_PRVE_ROKE Vsekakor se obeta zanimiv in pester Festival 2000, na katerem ne smeš manjkati. Glede na dejstvo, da bomo letos povezali taborniško Slovenijo po zraku, ste vabljeni vsi, ki vas to zanima. Kako? Petnajstega aprila lahko iz svojega kraja sodelujete na Festivalu, seveda če se dogovorite za radioamatersko postajo. Povezali pa se bomo tudi preko Interneta. Če potrebujete pomoč, pri iskanju radioamaterjev, se lahko obrnete tudi name in poskusili bomo resiti vas problem. Vsi, ki ste sodelovali na JOTA/JOTI, spet se dobimo v zraku! Naslov: Primož Bajec, Pivška 1, 6230 Postojna, telefon 041 695 295 ali na elektronski naslov pibi@rutka.net. Ko smo že omenili iskanje pomoči: radio kluba iz Mežice in Cerknega sta pripravljena v akciji sodelovati, v prihodnjih dneh pa pričakujem še nekaj odgovorov. Letošnji Festival bo 15. aprila 2000 v parku Tivoli. ..............PBi Čudni znakci in okrajšave, pa sploh ne veste, kaj pomenijo? Veliko ljudi, ki se prvič sreča z IRC-em, kar malo ostrmi, ko se začnejo pogovarjati. Kar naenkrat namreč njihov sogovornik začne pisati razne znakce in krajšave, ki pa same po sebi ne pomenijo nič konkretnega, vsaj na prvi pogled ne. Marsikdo se ustraši in si ne upa vprašati za pojasnila, kar vodi do nerazumevanja samega pogovora in nepredvidljivih zapletov. In ko se novinec končno ojunači in začne postavljati vprašanja, se mu hitro lahko zgodi, da ga "pametni" ozmerjajo in zasmehujejo. V tej številki bi vam rada predstavila najbolj uporabljene internet okrajšave, kajti ne gre samo za IRC, te okrajšave lahko kar hitro zasledite tudi v e-pošti in na spletnih straneh. Da boste lažje prepoznali vse smeške, nagnite glavo v levo... :) ) vesel smešek ( žalosten smešek * poljubček 8) smešek z očali ;) ko nekomu pomežikneš :-) ... smeškotu narišeš še nosek }:-) ... smeškotu dodaš še obrvi d:) smeško s čepico ("skejtar") :P ko nekomu pokažeš jezik :D nekdo se smeji, TEBI! 8:-) majhna deklica ;> zloben nasmeh ( nekdo se joka [ pravkar se vam je nasmehnil vampir!!! )8 velika 'deklica' LOL Laughing Out Loud (smejiš se na ves glas) BRB Be Right Back (takoj bom nazaj) ASAP As Soon As Possible (takoj ko bo mogoče) IMHO In My Humble Opinion (po mojem skromnem mnenju) AFK Away From Keyboard (nisem za računalnikom) re regards (pozdravček) Za konec pa še nekaj novičk. Za dan tabornikov vam pripravljam Slovenski JOTI (JOTI-slo). V okviru le-tega, bo potekala tudi zanimiva igrica. Vse skupaj bo seveda potekalo "online". Potrebno bo odgovoriti na niz vprašanj, odgovori pa bodo vodili do nagrade. Seveda le, če vam bo uspelo odgovoriti na zastavljena vprašanja. "Stare #zts face" še vedno samevamo na kanalu #zts, pridite in nam popestrite naš siv vsakdanjik. Gaby februar 2qoo~EH STROKOVNO Tokratni pregled glasil je mednarodno obarvan. Poleg nekaj naših glasil je na uredništvo prispel splitski Svijet skauta, ki je pravo presenečenje. Glede na številna zimovanja pričakujemo v uredništvu ob koncu meseca tudi posebne izdaje glasil, ki jih bomo z veseljem pogledali in objavili. Pohorc Glasilo Rodu črnega jezera iz Slovenske Bistrice december 1999, št. 3, letnik 10 Pohorca večinoma sestavljajo utrinki s poletnega taborjenja v Blatnem dolu (uradno Radencih). Na šestnajstih straneh tako izvemo, kako dober vremenoslovec je Cips in kako včasih odkrito pokaže željo po neomejeni oblasti v rodu. Od strani do strani skozi bolj ali manj duhovite članke sledimo dogodkom, ki so se dogajali v poletnem taboru RCJ. Za zabaven konec poskrbi Dr. Lili Lom, avtorica Srcelom kotička in mojstrica za srčne težave. Prepih Glasilo Rodu Sivega volka december 1999, št. 3 Prepih je pravo glasilo, polno zanimivih člankov o domačih in tudi tujih akcij. V tej številki so se potrudili opisati lanski ROT, Lučko miru in MOOT v Mehiki. Zanimiv je tudi intervju z Jasno, ki je doživela operacijo na kolenu, v bolnici pa so jo obiskale in spraševale Gnide z vodnico. Zaupajo še nam, da bodo MC-ji 12. februarja odšli na zimski izlet, GG-ji pa od 19. do 23. februarja na zimovanje. BB revija Tabor Bilten - 40 let STROKOVNO Rod pustega gradu Šoštanj Za vas, ki ste utirali pot. Za nas, ki smo jo vzljubili. Za vse, ki igrivo stopajo po njej. S temi besedami se začne bilten, ki opisuje štiridesetletno delo Rodu pustega gradu. Na pomembnost obletnice kaže tudi županov nagovor, v katerem tabornikom pove, da so lahko TabOTCek upravičeno ponosni na svoje uspehe. Ko listamo po biltenu se nam počasi odkriva zgodovina rodu, od začetkov, preko prvih taborov in dogodivščin do obiska svetovnih zletov na Nizozemskem in v Čilu. Ob tej visoki obletnici rodu čestitamo, uredniški odbor pa pohvalimo za lepo izdelan bilten, ki na primeren način ohranja spomin na preteklih 40 let. Glasilo Rodu Mladih borov Ajdovščina december 1999, št. 2, letnik 1999/2000 Taborček je, kot vedno, razdeljen na strani posameznih vodov, na katerih so zbrani utrinki z njihovih aktivnosti. Da pa ne ostane samo pri njihovih dogodkih, so v drugi številki te sezone opisali republiško orientacijsko tekmovanje. Uradnost glasila rešuje poročilo z občnega zbora, razvedrilo pa nas razveseli s šalami, kvizom in dvema križankama. Svijet skauta Glasilo splitskih skavtov december 1999, št. 3, letnik 1 Glasilo splitskih tabornikov je pravo presenečenje. Ne samo zato, ker je mnogo boljše - tako tehnično kot vsebinsko - od Biltena Zveze tabornikov Hrvaške, ampak tudi zaradi njihovih ambicij. Glasilo je (še) mestno glasilo splitskih tabornikov, vendar ima urednik Zoran Fistonič s svojimi sodelavci dosti bolj drzne načrte. Iz Svijeta skauta želijo narediti državni časopis, ki bi bil v ponos hrvaškim skavtom. Vsebina glasila je zelo razgibana, saj ne manjka tako reportaž kot tudi strokovnih člankov in praktičnih nasvetov. Zelo poučen je članek psihologinje, ki "piha na dušo" staršem in tudi vodnikom z obravnavo določenih težav, ki se lahko pripetijo pri vzgoji mladih. Čestitke splitskim skavtom, saj so naredili res odlično glasilo. februar 2000 mm STROKOVNO Zunaj je še vedno mraz. Ko si ustrezno oblečen za gibanje v naravi (večplastno seveda - spomni se čebule) pa je pametno spoznati, kje in kako se človek najhitreje "izpostavlja". Nič kolikokrat smo že sedli na tla in kmalu ugotovili, da je pod našo velecenjeno dobro nekaj podložiti. Super! Toda težav z ohlajevanjem telesa ob mirovanju še ni konec! Pomembno je, da človek ve, da je ravno tako kot podhladitev iz tal nevarno tudi ohlajevanje z "vrha". Človek preko kože na ramenih in glave izgublja tudi do polovice telesne temperature - toplote. Ob vsakem navidez še tako nedolžnem izletu v naravo imej s seboj toplo kapo in po možnosti še šal. Vsaj v žepu, če že ne na glavi. Nikoli ne veš, jutri prehlad...ali pa nov izlet v naravo... Rado Malnar Pomembni dnevi 22. marec - SVETOVNI DAN VODA Zemlja je verjetno edini planet našega osončja, ki ima vodo. Skupna količina znaša 1,386 milijard kubičnih kilometrov. le 2.5% voda je sladkih in od tega jih je 7 desetin v obliki ledu. Človek si tako predstavlja, da je vode zanj v izobilju. Pa ni tako. V Sloveniji je večina vodotokov prekomerno onesnaženih, onesnaževanje pa se širi tudi v povirja rek. Zaradi človeškega faktorja se slabša tudi kvaliteta podtalnice. Znaten del industrije še vedno izpušča odpadne vode v vodotoke brez čiščenja. Kaj v tem globalnem problemu lahko storimo taborniki, da bomo v prihodnosti na taborjenjih in bivakiranjih brezskrbno uživali pitno vodo? BB revija Tabor STROKOVNO Orientacija« ija Uporabnost sistema GPS v Sloveniji Zadnji prispevek o globalnem sistemu satelitskega določanja lege (GPS) je bil objavljen v reviji Tabor leta 1994. Takrat je sistem šele prav začel delovati in na trgu so se pojavljali prvi priročni sprejemniki. Mnogi so napovedovali, da bo uporaba GPS v kratkem povsem zasenčila potrebo po znanju orientacije, saj bomo v vsakem trenutku natanko vedeli, kje smo. Kakšno pa je dejansko stanje šest let kasneje? Načela delovanja sistema GSP, ki je sestavljen iz satelitov, nadzornega dela in uporabnikov s sprejemniki, so ostala nespremenjena. Za osvežitev spomina poglejte tri članke v Taboru iz leta 1994 ali pa se poučite iz priročnika Orientacija in topografija. Za določitev svojega položaja mora sprejemnik "videti" vsaj 4 satelite v ustrezni razporeditvi. Natančnost določitve za civilne namene je ostala na ravni okoli 100 m, če nimamo na voljo diferencialne metode. Razlike pa so predvsem v ponudbi GPS sprejemnikov na tržišču in možnostmi njihove uporabe. Cene najcenejših sprejemnikov znašajo nekaj nad 20 tisočakov, kar je mnogim že povsem dostopno. Praviloma tudi najcenejši sprejemniki vključujejo vse najpomembnejše funkcije, ki bi si jih lahko zaželeli v amaterski uporabi: izbira različnega koordinatnega sistema, določitev lege, shranjevanje točk, vodenje do izbrane točke in vodenje po vnaprej določeni poti. Praviloma z nakupom dražjih sprejemnikov za amaterske namene uporabe ne boste pridobili, za nekoliko zahtevnejše uporabnike zna biti zanimiva morda možnost neposredne povezave z osebnim računalnikom. Glavni omejitvi uporabe GPS pri orientaciji na terenu sta še vedno vidnost signala in natančnost določitve lege. V gozdu je vidnost satelitov zelo omejena in pogosto izgubimo signal. Še slabše je v ozkih dolinah. Zanimivo, da smo pri preizkušanju možnosti uporabe GPS pri obnovi topografskih kart ugotovili, da pod drevjem pogosto ceneni GPS sprejemniki bolje lovijo signal satelitov kot dragi profesionalni sprejemniki. Slednji so seveda namenjeni določanju lege z veliko natančnostjo, a v idealnih pogojih. V Sloveniji uporabo omejuje tudi neprilagojenost topografskih kart. Nobeden GPS sprejemnik ne omogoča nastavitve slovenskega koordinatnega sistema, v katerem so izdelane naše topografske karte. Na listih karte 1:50000, ki sta jih izdala Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, je zato vsebina poleg geografske in pravokotne mre- že slovenskega koordinatnega sistema pretisnjena še z mrežo UTM projekcije na elipsoidu WGS 84. Mnoge uporabnike tri različne koordinatne mreže zmedejo. Na listih DTK 25 je le navedena razlika geografske dolžine in geografske širine med obema sistemoma. Takšno preračunavanje pa je na terenu dokaj neprijetno. V naslednjih izdajah topografskih kart bo zato praviloma pre-tisnjena dodatna mreža za uporabo GPS. V Sloveniji v amaterske namene tudi še ne moremo uporabljati diferencialne metode, saj mreža referenčnih postaj še ni vzpostavljena. V mnogih državah takšna mreža omogoča diferencialno določanje z natančnostjo nekaj metrov, vendar pa mora sprejemnik omogočati sprejemanje radijskega signala referenčne postaje. Neposredna povezava GPS sprejemnika z osebnim ali posebnim računalnikom pa nam že sedaj omogoča številne zanimive možnosti. O njih pa v enem izmed naslednjih prispevkov. Dušan Petrovič - Pepl februar 20 oo~HH STROKOVNO Nebesne skrivnosti V veličastni knjižnici Trinity College v Cambridgu je shranjena Gervasejeva kronika, katere avtor je bil duhovnik samostana ob katedrali v Canterburyju. O samem življenju Gervaseja se malo ve, le to, da je svoj duhovniški poklic začel leta 1163. Zanimivo je, da nekateri od najzanimivejših zapisov v njegovi kroniki ne govorijo o cerkvenih in državnih poslih, pač pa o astronomskih dogodkih, kot so sončni mrk in o spektakular-nem pojavu, ki mu pravimo "aurora borealis" ali polarni sij. Najzanimivejše pa je poročilo o neobičajnem pojavu, ki se je zgodil 18. junija 1178 po julijanskem koledarju. Na ta dan je pet ali več ljudi malo po sončnem zahodu še sedelo in opazovalo mlado Luno, ki se je kazala še kot zelo oster, tanek krajec. Bili so priča prečudovitemu pojavu. Kar naenkrat se je zgornji del krajca razcepil. Iz središča tega razcepa je izskočila goreča bakla, ki je bruhala ogenj in iskre precej daleč naokrog. Lunin "trup" je medtem podrhtaval od groze, in če uporabim besede, ki so napisane v kroniki, "se je zvijal kot ranjena kača". Pojav se je ponovil kakih desetkrat ali več, plamen se je kazal v najrazličnejših oblikah brez nekega reda. Potem pa se je vse umirilo in je bilo kot prej. Le krajec je bil malo temnejši. Peterico iz Canterburyja moramo šteti med redko skupino ljudi, ki v zgodovini astronomije zavzemajo posebno mesto. To so bili ameriški bogataš, francoski vaški zdravnik in trije modre- ci ali magi, saj vsi delijo skupno izkušnjo. Bili so priče pojavu na nebu, ki se je zgodil tako nepričakovano in tako hitro, da je bil preostali svet zmeden, če ni celo sumil v resničnost misterioznega pojava. Tako je zgodba o canterburyjskem videnju ostala skrivnost in samo Gerva-sejevi trditvi, da so očividci bili pripravljeni častno zapriseči, da v zgodbi niso ničesar dodali ali si izmislili, se lahko zahvalimo, da je niso razglasili za popolno izmišljotino. Pravzaprav je ta zgodba resnična redkost, saj ne samo, da v celi zgodovini književnosti ni niti enega opisa podobnega astronomskega dogodka, ampak je to uganka, ki bi lahko končno - po več kot 800 letih lahko bila celo pojasnjena. Kaj se skriva za zgodbo o canter-buryjskem videnju pa bomo razkrili v naslednji številki Tabora... reviia Tabor STROKOVNO ZNANE IZJAVE: Kdor v življenju nikoli ni bil nor, ta tudi nikoli ni bil moder ... (Heine) LUNINE MENE: Mlaj 5. 2. 2000 ob 14:05 Prvi krajec 13. 2. 2000 ob 0:22 Mlaj 19. 2. 2000 ob 17:28 Prvi krajec 27. 2. 2000 ob 4:57 Polna luna 6. 3. 2000 ob 6:19 Zadnji krajec 13. 3. 2000 ob 8:00 VZHODI IN ZAHODI SONCA: Vzhod Zahod 1. 2. 2000 7:25 17:06 15. 2. 2000 7:06 17:27 1. 3. 2000 6:41 17:49 15. 3. 2000 6:14 18:08 februar 200035 STROKOVNO Februarja je običajno že tako mrzlo, da smo težko dalj časa na prostem, zato moramo pripraviti zanimiva srečanja med štirimi stenami. Bližajo se tudi zimovanja, tako da lahko na srečanjih svoje MČ-je in GG-je pripravimo nanje. Mlajši MČ-ji Ker se bližajo pustni dnevi, lahko s pomočjo papirnate kaše in balonov ali pa samo papirja naredimo pustne maske. Ko se papirnata masa na balonu posuši jo pobarvamo in ji dodamo elastiko, ki bo masko držala na obrazu. Vodovo srečanje lahko združimo s starejšimi taborniki in se odpravimo na zahtevnejši orientacijski pohod, pri katerem MČ-ji spoznavajo orientiranje po naravnih znamenjih in potnih znakih. Starejši MČ-ji Srečanje lahko popestrimo s skečem, ki ga taborniki priredijo po šali, ali pa si ga izmislijo. Šifriranje se uporablja za najrazličnejše namene. Predstavimo osnovne postopke šifriranja in napišemo besedilo z njihovo pomočjo. Vsak besedilo šifrira s svojo kodo in potem ostali poizkušajo ugotoviti, kaj je napisal. Pri pisanju in dešifrira-nju lahko uporabimo tudi ogledalo. Starejši MČ-ji se že učijo tujih jezikov. Spoznamo lahko osnovne taborniške izraze v angleščini in taborniške izraze v drugih jezikih. Pri tem si lahko pomagamo s taborniškimi srajčkami v slovenskem, angleškem, nemškem, španskem in francoskem jeziku. 36 reviia Tabor M h B Mlajši GG Taborniško abecedo lahko sestavimo iz različnih materialov. Poskušamo najti zamenjave za črke taborniške abecede in si izmislimo svojo abecedo s preprostimi črkami. Ko se odpravljamo v gore moramo biti previdni, saj nas večja napaka lahko stane življenja. Pogovorimo se o varnosti v gorah in pomembnosti sledenju markacijam. Spoznamo transverzale in druge poti, predvsem slovensko planinsko pot. Na podlagi le-te lahko načrtujemo poletni izlet v gore. Starejši GG-ji Lahko se odpravimo na urejeno drsališče ali varen zamrznjen ribnik ali potok in preizkusimo naše drsalne sposobnosti. Predstavimo gozd kot enega najpomembnejših elementov okolja. Kdaj je primeren čas za sečnjo in kako posekan les spravimo iz gozda v žage in skladišča. Pogovorimo se o uporabnosti postranskih gozdnih proizvodov in njihovi pomembnosti. Za vajo orientacije lahko hodimo po azimutu in popravljamo smer hoje. Kaj storimo, če moramo pri hoji po azimutu obiti kakšno oviro. Določimo točko stojišča glede na objekte, ki jih vidimo. NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO TABOR IME IN PRIIMEK: ___________________ ROD: ____________________________ ULICA: ___________________________ POSTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: PaŠLJHE NA ZTS - REVIJA TABOR. PARMOVA 33, 1000 LJUBLJANA februar 2000 3WA dMsMMhmrara _ Narava Ena izmed lepših razglednih točk v Sloveniji je vsekakor Sveti Jošt. Kot zaključek Škofjeloškega hribovja z viška gleda na Kranj in večji del ljubljanske kotline, se spogleduje s Kamniškimi Alpami in Karavankami in občuduje Julijske vršace. Poleg ' odličnega razgleda 820 metrov visok vrh ponuja tudi ogled baročne cerkve Svetega Jošta s "svetimi štengami", v smučarskem domu pa se je možno po vzponu tudi okrepčati. Pot na Jošta lahko začnemo že v Stražiš-ču pri Kranju, vsekakor pa ne smemo izpustiti slikoviti vasici Pševo in Javor- nik. Do vrha lahko pridemo tudi po stari romarski poti. Cerkvico na vrhu so zgradili med leti 1735 in1740. V cerkvi Rod zelenega Jošta Področje delovanja: RZJ deluje na področju mestne občine Kranj v naseljih Stražišče in Orehek ter v zasavskih vaseh Drulovka, Breg, Praše, Mavčiče in Zg. Besnica. Leto ustanovitve: Rod zelenega Jo-šta (prej Odred Albina Drolca) je najprej obstajal kot istoimenska četa v Rodu stražnih ognjev, ki se je v šestdesetih letih odcepila v samostojni odred (zanimivo je, da so četo ustanovili dijaki takratne srednje gumarske šole, ki so bivali v dijaškem domu v Stražišču). Število članov: 45 Struktura rodu: 4 vodi MČ, 2 voda GG, "klubčič" PP in klub grč Najbolj zagrizen član rodu: Tadej Plesec, Zg. Bitnje 176, 4209 Žabnica Domača stran na Internetu: rjz.rutka.net je poleg ohranjenih fresk Jerneja iz Loke iz 16. stoletja bogata baročna oprema s slikami Valentina Metzingerja. Simbolika rodovega imena Po pobudi za preimenovanje smo rod imenovali po Joštu, hribu na katerega smo največ zahajali. V taborniškem domu Puščava, ki stoji tik pod vrhom, so se rojevale nove ideje za delo. Z nakupom in obnovo doma (prej so bile ruševine), smo oživili tudi delo v rodu tako pri mladih, kot pri starejših članih. Tudi veliko akcij, ki jih preko celega leta organiziramo, so povezane z domom in obiskom Svetega Jošta. revija Tabor Interne Mi ^B ^Bu ■ Hii^^r Nova podoba STROKOVNO Kar tri izmed najbolj obiskanih taborniških strani na svetovnem spletu so ob prehodu v leto 2000 dobile novo grafično podobo. Katera vam je najbolj všeč? RutkaNET www.rutka.net Nova podoba RutkaNET-a ima predvsem nalogo zagotoviti enoten videz vseh delov taborniškega spletnega servisa. Namenjena je lažji navigaciji po drobovju servisa. Anketa med našimi uporabniki sicer zaenkrat kaže, da jih le 46% misli, da so strani boljše, kot prej, vendar pa je naša ekipa drugačnega mnenja. Funkcionalnost je namreč prva naloga Rut-kaNET-a. Zveza tabornikov Slovenije www.zts.org Tudi stran Zveze tabornikov Slovenije je po dolgem času doživela svoj prerod. Zaenkrat je ta predvsem oblikovne narave, sledilo pa bo še nekaj vsebinskih popravkov, ki pa ob dejstvu, da se predstavitev krasno dopolnjuje z RutkaNET-om, niso bistveni. Obe strani je zasnoval Igor Ajdišek iz RGT Novo mesto. Mestna zveza tabornikov Ljubljana www.mzt.org Zanimivo bo videti odziv uporabnikov na stran MZT. Ljubljančani so namreč kar nekaj denarja namenili za celostno podobo svoje zveze. Logotipe, dopise, glasilo in predstavitev na Internetu jim je izdelala profesionalna oblikovalka -Saša Leben. Poleg spremembe grafične podobe pa je RutkaNET v zadnjem mesecu doživel se naslednje spremembe: • zot.rutka.net Stran tekmovanja, ki ga prireja XI. SNOUB Maribor • akcije.rutka.net/glasjelovice/rezultati.html Glas Jelovice - rezultati • www.rutka.net/vestnik Novi taborniški vestnik: • www.rutka.net/poll/mnenje Na tem naslovu pa si lahko preberete zanimivo mnenje o naši anketi, z naslovom "Ali se boste udeležili 2. slovenskega jamboreeja". Preberite in sodelujte v debati! • moot.rutka.net/ Izšla je 3. številka Poti sonca • irc.rutka.net/ Dodanih je bilo še nekaj rednih gostov kanal #ZTS na IRCNetu. februar 2000 mm Dogodki Nordjamb Skavtska knjižnica na Internetu Svetovna organizacija skavtske-ga gibanja je na svojih spletnih straneh www.scout.org pripravila knjižnico publikacij, ki jih je izdala v okviru svojega založniškega programa. Razdeljene so po naslednjih kategorijah: osnove skavtstva odrasli viri in upravljanje z njimi (management) program za mlade kako izboljšati program za mlade povečanje participacije mladih pri odločanju vzgoja in izobraževanje v duhu razvijanja sposobnosti mladih okoljska vzgoja in aktivnosti pravice otrok zdravje in invalidnost skavtstvo in mirovna vzgoja ostale publikacije Nekatere od publikacij je možno presneti v PDF formatu, na sedežu ZTS pa je članom na razpolago tudi knjižnica teh publikacij. 2000 Če rečem tek na smučeh preko največjega ledenika v Evropi, ali pa rafting po reki Gulfoss, romantično jadranje po islandskih fjordih ali obisk fjordov z visokimi gorami na obeh straneh, potem vas bodo zasrbeli podplati. Če dodam še jahanje pravih islandskih konj v notranjosti dežele, vožnjo s kanuji, kuhanje in prenočevanje na prostem, kjer je stopila noga le redkih obiskovalcev (pa še to le stopila, ne pa prespala), potem je vaš nahrbtnik že pripravljen. Vsemu naštetemu dodamo še vrsto zanimivih delavnic in skavte iz vse Evrope in dobimo Nordjamb 2000 - mednarodni tabor za popotnike in grče na Islandiji, ki bo v avgustu leta 2000 gostil več kot 3.000 skavtov iz Skandinavije in drugih krajev Evrope. Informirajte se na www.scout.is/nordjamb. Bucher Berg vabi gram Evrokoraki, še posebej toplo pa vabijo člane prostovoljnega osebja, ki bi del poletja preživeli kot tehnična ali programska podpora. Ker je povpraševanje veliko, ne odlašajte s prijavo. V Belgijo ali Anglijo Belgijski skavti vabijo na poletni tabor v Niederanven blizu glavnega mesta Bruslja. Potekal bo od 19. do 28. julija, nanj pa so pod motom "Skupaj v novo tisočletje" vabljeni udeleženci stari od 11 do 23 let. Cena za udeležence znaša okoli 290 DEM, ostale informacije pa najdete na www.millennium2000.lu. Mednarodni poletni skavtski center Bucher Berg vabi skavte iz vse Evrope na Bavarski državni tabor, ki bo potekal od 27. julija do 5. avgusta 2000. Poleg tega je v okviru centra možno izvajati pro- / Pod motom "Most v prihodnost" pa bo v skavtskem centru Downe pri Londonu od 27. julija do 5. avgusta potekal mednarodni tabor CAMPDOWNE 2000. Udeležijo se ga lahko skavtske skupine starejše od 11 let (mladoletni morajo imeti spremstvo). Angleži obljubljajo razburljiv program za samo 128 angleških funtov. 40 revna Tabor STROKOVNO Predstavitev mednarodnih organizacij international Mednarodna organizacija za očuvanje narave (green) in miru (peace) na svetu. Poslanstvo Nekateri od prvih članov so bili Kve-kerji (verska ločina), katere edino orožje je nenasilna oblika protesta, ki jo sami imenujejo "biti priča". Že od začetka so člani začeli s tako obliko tihega protesta oz. nenasilno akcijo. Kljub temu, da so na akcijah večkrat doživeli nasilje in da so jim včasih grozili tudi s smrtjo, je tihi protest postal razpoznavni znak organizacije, z novinarji in snemalci, ki so spremljali dogodke, pa so poskrbeli, da je za dogajanje izvedela tudi širša javnost. Korenine Narava izginja, mi pa gradimo svet, v katerem bomo ostali sami. Prva akcija aktivistov in s tem rojstvo ideje za ustanovitev Greenpeace-a je bil poizkus zaustavitve jedrskih poizkusov, ki so jih Američani izvajali na Amc-hitki, otoku v bližini severozahodne obale Aljaske. Kljub temu, da čoln zaradi slabega vremena in oviranja ameriških uradnih organov ni prispel do cilja, je medijska podpora akcije (na čolnu so bili tudi novinarji, ki so poročali o dogajanju) v javnosti obrodila simpatije in podporo. Vlada je prenehala s poizkusi, člani Greenpeace-a pa so nadaljevali z akcijami na Moruroi (jedrski poizkusi Francije), v arktičnem predelu Kanade (zaščita tjulenjev), in na Antarktiki (odlaganje radioaktivnih odpadkov). Projekti Danes si organizacija prizadeva delovati povsod po svetu; da bi ohranila tropski pragozd, zaustavila segrevanje zemlje in poizkuse na področju genetskega inženiringa. Člani po vsem svetu so še vedno zelo aktivni pri protestih proti jedrskim poizkusom, lovu na kite in iztrebljanju drugih divjih živali, preprečevanju onesnaženja Zemlje s strupenimi snovmi. Organizacija ima predstavništva v več kot 40-ih državah, je lastnica šestih ladij in ima po svetu več kot pet milijonov članov. Predstavništvo Greenpeace- a je tudi v Sloveniji. Pugy Akcija Greenpeace-a pred nuklearno elektrarno Bohunice na Slovaškem ob 10. obletnici jedrske nesreče v Černobilu leta 1986. jf "J M i ! 9 H . L . Prelet Greenpeaceovega balona preko Taj Mahala (Agra, Indija) v protest prvemu atomskemu poizkusu v Indiji 12. junija 1998 februar 2000 mm Za potovanje po Ameriki potrebuješ avtomobil. Najbolje takega velikega, ki bi najmanj za pol metra gledal iz naše garaže. Amerika je prostrana dežela, kjer je za javni prevoz slabo poskrbljeno; avtobusi vozijo le med velikimi mesti, nekateri med njimi pa še v pomembnejše narodne parke. Tudi pločnike imajo le v centru mest in v stanovanjskih četrtih in kot pešec si v nezavidljivem položaju. _ _ _ Zato sva postala ponosna lastnika najinega prvega avtomobila, karavana Pontiaca Station Wagon 6000 iz leta 1986, poimenovanega Amerikanc. V začetku sem nasprotovala nakupu tako velikega avtomobila, vendar nama je prišel še kako prav. Če sva podrla zadnje sedeže, se je v njem lahko stegnil tudi skoraj dva metra visoki Tjaž in že po prvem obisku kampa, za katerega sva morala odšteti 27 USD, sva se odločila za drugačen način prenočevanja. To je bilo nočenje v avtu na 24-urnih bencinskih črpalkah ali na avtomobilskih postajališčih. Črpalke so nama bile bolj pri srcu, saj so se prodajalci večkrat kar sami ponudili, da bodo preko noči malce popazili na naju. Huje je bilo na postajališčih, saj ponoči niso bila preveč obljudena. In, ko si se sredi noči zbudil in začel prisluškovati šumom v okolici, si kar videl sence, ki se plazijo okrog avta. Ni nama služil le kot spalnica, temveč tudi kot kuhinja, dnevna soba, delovni kotiček, včasih pa tudi kot improvizirana kopalnica. Kuhala sva si večinoma sama. Včasih pa sva si privoščila tudi obisk v "all-you-can-eat" lokalu (za enotno ceno lahko poješ, kolikor moreš). Ena prava Gorenjka in en še hujši - cepljen opotovanja deli z vami Tadeja Milivojevič Nemanič) Poziranje v Dolini bogov. lični izveski opozarjajo na lokalne znamenitosti ob Natchez Parkway-u. Gorenjec sva svoja takrat že pošteno skrčena želodčka tako obremenila, da naslednjih 24 ur nisva bila zmožna česa drugega kot le topega pogleda v svet. Brez avta tudi ne bi mogla obiskati kar lepega števila ljudi, ki so naju prijazno povabili v svoj dom. To je bilo za naju pravzaprav presenečenje. Predvsem zato, ker so Američani tako zelo prestrašeni. Redek je bil pogovor, ki se ne bi končal z opozorilom: "Pazita nase in bodita previdna!" in to ne glede na to ali sva se pogovarjala s klateži, brezdomci ali milijonarji. Bojijo se vsega, še posebej neznancev. Vendar sva bila midva kot Evropejca in še bolj kot Slovenca nenevarna in nenavadna, če ne že kar eksotična primerka in zato je bilo 4E reviia Tabor RAZVEDRILO Dva dneva in 1000 km stran od najinega preprodajalca avtomobilov sva morala Pontiaka za cel popoldan peljati k mehaniku. Na srečo je bilo to prvič in zadnjič. Kadar si povabljen na dom, te včasih za kako uro zaposlijo tudi kot varuško. Ob neupoštevanju prometnega znaka se lahko znajdeš v reki Kolorado. povabil kar nekaj. Nanje sva se z veseljem odzvala, saj sva na ta način neposredno spoznala Američane in njihov vsakdan. Tako sva nekaj dni preživela pri paru najinih let, ki je živel skupaj z psom, mačkom, nekaj belimi mišmi, dvema igvanama in kraljevsko kačo imenovano Who-did-it (kdo-je-to-sto-ril). Gostila naju je 3. najboljša (prvi dve sta najini) mama na svetu, ki se je po desetih letih zakona ločila, ostala sama s šestimi otroki in se poročila z moškim, ki je v zakon pripeljal še pet svojih otrok. Stanovala sva pri simpatični mulatki črnskega, indijanskega, mehikanskega, nemškega, irskega in nizozemskega porekla. Prespala sva na verandi pri možakarju, ki se je boril v Vietnamu, to pa mu je pustilo take posledice in nočne more, da nikdar ne gre v posteljo brez pištole in noža. Avto nama je omogočil tudi ogled tako imenovanih Parkway-ev. To so ceste speljane po manj naseljenem področju. Vsakih nekaj kilometrov stojijo table z opisom lokalnih zanimivosti. Včasih je to prizorišče bitke med Indijanci in prvimi priseljenci, zanimiva geološka zgradba tal, stara gostilna ali nenavadno raslo drevo, ne manjka pa niti mest za piknik ter kratkih in malo daljših sprehodov. Na enem izmed takih sprehodov naju je na obrežju potoka presenetila v svitek zvita črna kača, ki sva jo zagledala skorajda prepozno. Zelja po sprehodu je takoj minila in Amerikanc nama je služil tudi kot varno pribežališče, podobno kot v Loui-siani, ko sva iz varnega zavetja opazovala sumljivo mirujočega, sredi ceste ležečega aligatorja. Nasploh so tovrstne ceste z razgledom, kot bi jih lahko poimenovala, ameriška posebnost, saj lepo odslikavajo ameriško odvisnost od avtomobila in njihov pristop k življenju. februar 200OBB ■tki \ Tebi, prijatelj Tebi, ki te Kličem prijatelj. Tebi, Ki nerodno zrem v oči, Kadar govoriva. ■j .Tebi, Ki ti morda sploh nikoli ne bom rekla prijatelj. Tebi, Ki poslušaš moje solze in smeh. Tebi sporočam, da imam rada ta moj svet. In rada imam tebe. Ker SI. Ker preprosto - obstajaš. Khalil Gibran pa o prijateljstvu pravi tole... Vaš prijatelj je odgovor na vaše potrebe. Prijatelj je vaše polje, Ki ga posejete z ljubeznijo in požanjete s hvaležnostjo. Vaša miza je in vaš dom. Kajti lačni prihajate K njemu in iščete ga zaradi Ko vaš prijatelj razodeva svoje misli, se ne bojte reči "ne", niti ne zjpržite«yojega "da". In Ko obmolKne, naj vaše srce ne neha poslušati njegovega srca. V prijateljstvu se namreč vse misli, vse želje, vsa pričaKovanja porajajo in razodevajo z radostjo brez p« / ^ T hrupnega odobravanja. Ko se poslavljate od svojega prijatelja, ne žalujte; Kajti to, Kar imate pri njem najraje, lahKo postane v njegovi odsotnosti jasnejše, taKo Kot planinec vidi goro jasneje iz doline. In edini namen prijateljstva naj bo poglabljanje duha. ZaKaj ljubezen, Ki išče poleg razodetja svoje sKrivnosti še Kaj drugega, ni ljubezen, marveč razpeta mreža: vanjo pa ulovimo same nepomembne reči. ■ ■' / ■ . In Kar premorete najboljšega v vas samih, naj bo za vašega prijatelja. "V* Če mora spoznati obdobje vaše oseKe, storite, da bo spoznal tudi obdobje plime. Kajti čemu vam bo prijatelj, če ga iščete le zato, da izgubljate čas? Iščite ga vedno v času, Ko živite. Prijatelj želi utešiti vaše potrebe, ne pa zapolniti vaše praznine. V sKladnosti vašega prijateljstva naj bo tudi smeh in radost uživanja. Kajti v rosi drobnih stvari najde srce svoje jutro in Barbara revija Tabor RAZVEDRILO Pesmi in i Konjske dirke Vsi so v krogu, nekdo (vodnik) vodi igro, ostali delajo kot on. Jezdec se najprej obleče (levo dolgo rokavico, desno dolgo rokavico, levi škorenj, desni škorenj, klobuk), pozdravi ženo (en poljub), pozdravi otroke (trije poljubi), taščo (poljub in pljunek), se dvigne na konja. Nato začnemo trepljati po kolenih v ritmu ježe. Ovire in ostalo na progi: ovinek v levo/desno - vsi se nagnejo v levo/desno, enojna ovira - rečeš VUF in dvigneš roke, dvojna ovira - VUF VUF in dvakrat dvigneš roke, luža - spleš, tunel - se skloniš, tribuna na levi/desni - pomahaš na levo/desno, ženska tribuna - visok glas AAAA, moška tribuna -nizek glas UUUU, dvojni ovinek - se nagneš najprej v eno, nato v drugo stran, most - tolčeš (udarjaš) po prsih. Lahko večkrat ponoviš nekatere dele, na koncu "pospešiš ježo" - hitreje trepljaš po kolenih in skočiš skozi cilj. Mnenje tabornikov o ZTS - skavtska organizacija? Ali so taborniki skavti? DA: 60,59% NE: 38,98% Ne vem: 0,42% I Skupaj glasov: 236 / Mežkovo Sivo pot vsi dobro poznamo, pa tudi refren angleškega originala Country roads, nam je kar domač. Ko pa v družbi tujih skavtov prepevamo poznane angleške pesmi, nam besedila zmanjka že po prvi vrstici. Zato naj bo ta pesem vzpodbuda za učenje angleških pesmi. In verjemite, prav pridejo. Take me home, country roads Almost heaven, west Virginia, blue ridge mountains, shenandoah river, life is old there, older than the trees, younger than the mountains, growin' like a breeze. Ref.: Country roads, take me home, to the place I belong, west Virginia, mountain momma, take me home country roads. All my mem'ries, gather round her, miner's lady, stranger to blue water, dark and dusty, painted on the sky, misty taste of moonshine, teardrop in my eye. Ref.: I hear her voicein the morning hour she calls me, the radio reminds her of my home far away, and driving down the road I get the feeling, that I should have been home yesterday, yesterday. Ref.: februar 2000BB Z znanjem do odgovora 1 2 3 4 5 6 5 7 6 3 5 8 9 10 3 11 8 12 6 5 7 6 4 13 14 loaEnoii Preživeli smo novoletno norijo in kar krepko zakoračili v leto 2000. Kakšne napovedi so pripisovali prelomu in številki 2000; zgodilo pa se je bolj malo tega. Življenje te~e dalje brez vesoljnega potopa, sesutja računalniških sistemov in jedrskih katastrof. In prišlo bo leto 2001, ko bomo praznovali 50 let življenja Zveze tabornikov Slovenije in leto 2002, ko bo minilo 80 let od ustanovitve prve skavtske enote na naših tleh, in prišlo bo tudi leto 2007, ko bo Svetovna skavtska organizacija na svoji torti upihnila 100 svečk. Kar nekaj pomembnih številk in dogodkov, ob katerih bi veljalo napraviti vsaj pol toliko cirkusa, kot ob "mi-lenijskem preskoku". Že zaradi tega, ker bo skavtstvo tudi v prihodnji eri opravljalo svoje poslanstvo -vzgajalo mlade s pomočjo vrednostnega sistema, temelječega na prisegi in zakonih in tako pomagalo graditi boljši svet, kjer se ljudje lahko polno uresničijo kot posamezniki in imajo v družbi ustvarjalno vlogo. In verjetno bi se te "vzgoje" iz mladih dni spomnili tudi vsi poslanci in ministri, pomembni gospodarstveniki in predsedniki uprav, glasbeniki, igralci in druge medijske osebnosti in celo sam predsednik države. Samo za rokav jih je treba pocukati in povedati: "Hej, še smo tukaj, mladi za mlade, v koraku s časom!" VaJ stric Volk Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Črko s pravilnim odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vprašanjem. Ob pravilni rešitvi boš dobil geslo, ki je povezano z nagrajevanjem. 1. Aragonitni ježek je: R - vrsta morskega ježka, E - vrsta gozdnega ježka, ki živi samo na Notranjskem, P - pojav v kraški jami. 2. V Geodetskem dokumentacijskem centru Geodetske uprave republike Slovenije lahko: F - dobimo primere različnih kamenin z oznakami za lažje prepoznavanje sestave tal, R - kupimo liste državne topografske karte v merilu 1:25000, Š -dobimo izpisek iz katastra. 3. Angelo Secchi je razdelil zvezdne spektre po barvi v štiri vrste: bele, rumene, oranžne in rdeče. Sonce sveti: S - belo, I - rumeno, N - oranžno. 4. Senca, ki jo pušča v vesolje Zemlja, ima obliko: T - valja, D - paraboloida, Z - stožca. 5. Kakšna je povezava med čebulo in ohranjanjem telesne temperature? V - če pojemo veliko čebule, telo oddaja manj telesne toplote, N - čebula nam je vzor po "stilu oblačenja" - veliko tankih plasti, P - iz čebule izdelujejo tablete, ki preprečujejo, da bi nam pri nizkih temperaturah pomrznili udi. 6. Koliko popusta pri nakupu revije Tabor imajo naročniki: U - 10%, O - 15%, A - 20%. 7. Marca bo v Gozdni šoli v Bohinju: J - seminar za taborna vodstva in organizacijo šole v naravi, Č - seminar za sodnike mnogobojev in drugih tekmovanj, Z -kreativna delavnica KREART. 8. Naslednje volitve organov ZTS bodo: O - letos, A - leta 2001, M - leta 2003. 9. Katera trditev je napačna? K - AIDS je sindrom človekove imunske pomanjkljivosti, C - HIV je virus človekove zmanjšane odpornosti, D - končno so znanstveniki odkrili zdravilo proti AIDS-u. 10. Leta 2002 bo minilo 80 let od ustanovitve: Ž - ZTS, L - prve skavtske enote na naših tleh, A - prve skavtske organizacije. 11. Leta 2002 bo v Tolminu: K - dvanajsti zlet popotnikov in popotnic, B -mednarodni tabor skavtov treh dežel, J - prihodnja skupščina ZTS. 12. Vsako leto ORF izbere otroka, ki prižge luč miru: E - na Dunaju, V - v Bet-lehemu, G - v Jeruzalemu. 13. Kako se ubranimo AIDS-a? L - jemo veliko vitaminov in pijemo domače zeliščne čaje, H - ne rokujemo se z okuženimi z AIDS-om in v njihovi prisotnosti nosimo čez usta zaščitno masko, T - poleg tega, da se itak ne drogiramo, s kondomom poskrbimo za varno spolnost. 14. SCOUTLINK organizacija skrbi: S - za svetovno skavtsko IRC omrežje, I -za povezovanje odraslih skavtov, ki se ukvarjajo s programom za mlade, O - za povezovanje skavtov preko radijskih postaj. REŠITEV IZ ŠTEVILKE 1/2000: UPORABNIK RAČUNALNIKA. Branka Rešitve so: Reševalec: ej 4E reviia Tabor RAZVEDRILO Nagradna križanka NN i IZDELKI IZMETNE KATEGORIJE KATOLISKI REDOVNIK (IZ ČRK PETRA) KRŠČANSKA MOLITEV afriSki VELETOK MARIBORSKI TEDNIK SVEPSKI SMUČARSKI CENTER * J NASA PISATELJICA (ROMAN O PRESERNU) MONGOLSKI VLADAR NADLEŽNA ŽUŽELKA PREBIVALEC DRŽAVE Z GL. MESTOM MADRID Li KOREOGRAF OTRIN SPODNJE HLAČE (POG.) JED IZ RIBJIH IKER lir ► SLIKARSKA DELAVNICA ŽENSKO VRHNJE OBLAČILO ROMULOV BRAT DVOJČEK POLJSKI GLODALEC IFIGENjJA ZAGORIČNIK NAKRACANA ČRKA 7. ČRKA GRSKE ABECEDE ---- POSTOLOV-SČINA PREBIVALEC KARTAGINE TRAM (MANJS.) LEVIČAR DEBELA PALICA TIR OKOLI NEBESNEGA TELESA TVEGANJE LITERARNI JUNAK KRPAN IME IGRALKE GARDNER KRAJ V DALMACIJI (IZ ČRK MISO) PODZEMNI HODNIK EDEN OD STARSEV LONČEK (IZ ČRK RAS) PARADIŽ DRŽAVA V AFRIKI MOČNO RAZSTRELIVO GL. MESTO BANGLADESA DREVO S SIBAS-TIMI VEJAMI ČLOVEK Z BRADO (EKSPRE.) CVETKA (KRAJSE) 29. ČRKA GR-SKE ABECEDE IVAN TAVČAR ■ NEPROFE-SIONALEC ■ 22. IN 25. ČRKA NACE JUNKAR ABECEDE EVA LONGYKA DEKLICA IZ KNJIGE O KEKCU ZBIRKA PEVKA RUPEL ZLATO JUNAK IZ STRIPOV FORD IMMBIflninilMflHflMnBflflgflnSKnflHnBnfl Pravilno izpolnjen kupon št. 12 je poslalo 21 bralcev TABORA, pravilne rešitve so: ADI SMOLAR, ALIJA, ČUJ, POŠTNINA in PRELIV, žreb pa je izbral naslednje: knjižno nagrado (pesmarico Vlada Kreslina) je prejel Luka Križnik z Vrhnike. Baseball čepici (podarja Flo&Boy, d.o.o.) sta do- bila Matjaž Hudournik iz Šmartnega ob Paki in Miha Valič iz Ljubljane. DROGINI nagradi sta prejela Jasmina Jerkovič iz Limbuša in Dejan Uroš iz Velenja, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo šel Anton Kmet iz Škofje Loke, nagrado podjetja JAZON pa dobita Tina Bržan iz Portoroža in Tina Zorč iz Kranja. Čestitamo! Nagradne kupone št. 2 pošljite najkasneje do 20. februarja na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. februar 2000BB 48 reviia Tabor