1Z0. Stevlim. I Utfljn!, f «Mof 2fi. majo 1917. L leta. .Slovenski Narod" velja po poitl: za Avstro-Ogrsko: ćelo leto skupaj naprej . K 28-— pol leta ,. „ . . . 14— četrt leta „ ■ • . . 7*— na mesec m „ • • , 2*50 za Nemčijo: ćelo leto naprej .... K 33-— za Amcriko in vse druge dežele: ćelo leto naprej . . . . K 38.— Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravmlttvo (»podaj, dvorište levo). Ksaflora ulica *t 9f telefon *t 85. Uhaja vsak dUs ivećar lirt«mii *•!•!}• In praznike. Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm Širok prostor: enkrat po 8 v!n., dvakrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in zahvale (cnak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena narobila brez istodobne vposlatve naročnlne se ne ozira. „lfar#daa tiskaru«« talofoa at 85. Upravništvu naj se pošiljajo naroćnine, reklamacije, inserati L t d., to je administrativne stvarL .Slovenski Narod" velja ▼ Liabl(mni dostavljen na dom ali če se hodi ponj : ćelo !eto n3prej . . . . K 26-40 I pol leta „ ..... 1320 | I četrt leta „ . . > . , 6-60 | na mesec „ . , % . w 2*2C Poiamnni iteTilka velja 10 vfnar|e*. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Snaflova ulica St 3 (v pritličju levo,) telefon at. 34. ie oralo psreolo. Dunaj\ 25. maja. (Kor. urad.) LJradno se razglaša: VZHODNO IN JUGO - VZHODNO BOJIŠCE. Neizpremenjeno. ITALIJANSKO BOJIŠCE. Silni napad Italijanov proti so-ški fronti je dovede! tuđi vćeraj do nenavadno ljute borbe. V zmagoviti obrambi so se naše ćete držale. Svoje pozicije smo do zadnje držali. Se-verno krilo italijanskih napadainih arraad so zopet pognali proti viši-nam pri Vodieah in proti Sveti gori. Zlastt besen in trdovraten je bil boj za vis. 652 juž. od Vodič, ki so jo Ita-lijani v nenadnem napadu zavzeli v vecernih urah, ponoći pa so jo naše hrabre čete po večurnem bližinskem boju zopet zavzelc. Tu, kakor na Sveti gori je pusti! sovrsžnrk, ki se je umaknil, na sto in sto mrt ih na bofišcu. Kraška visoka pianota je bila zepet pozerišce dalekosežno za-mišlienega prebitnega poskusa. Brez prizanašanja so metali Italijani svoje mase proti našim okopom. Oasirav-no so tivsled prejšnjega obstreljeva-nja precej trpeli, — neomajno in hladnokrvno je snrejel za njimi branitelj sovraž!i!ka. Ves dan in pogo-sto tuđi ponoći se ;e vršila na Fajt-jem hribu, pri Kosianievici in južno od tam do morja borba za naše pozicije. Vsi napori sovražniKa so ostali brezuspešni. Nikier ni prodri. Pehota in artiljerija si delita uspehe dneva. Dne 23. maja smo vjeli 130 ita'ijanskih častnikov in 4600 mož. Stevilo vjetih je včeraj močno naraslo. Sef generalnega štaba. Ho aradno poranio. Berolin, 25. maja. (Kor. urad.) Wolfov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠČE. Armadna skupina presto- lonaslednika Ruprehta B a v a r s k e g a. V odseku \Vytchaete in severo-zapadno od Annentičresa so sunili po močnem strelskem učinkovanju an^leški izvidni oddelki naprej. Vrg-li smo jih v b'Ižinskem bo.iu »r^zaj. Na fronti v Artoisu se je ogenj zvečer ojačil. Zlasti severo - zapadno od Lensa, pri Bullecourtu in pri Loosu so vdrle angleške sile v naš najsprednii jarek. iz haterega smo jih s protisunkom prepodili. Na neki kratevno omejeni točki se boj še vrši. Severo - zapadno od BuHecour-ta so se šunki angleških stotnij zlo-mili pred našo pozicijo. Armadna skupina nemške-ga prestolonaslednika. Severno od Craonella in zapadno od ceste Coubcny - Pontavert s^ se zvečer po živahnem ocnju zapa-četi defni napadi rraneozov z izgu-bami zlomili. V zapadni Champagni je bilo bojna delovanje artiljerije stopnje-vano. Armadna fronta general-feldmaršala vojvode A 1 -brehta \V ii r t e m b e r š k e g a. Nobenih bistvenih dogodkov. Včerajšnji dan je sta! sovražni-ka 10 letal, ki smo jih zbili v boju v zraku in z obrzmbnim osnjem. Na vzhodnein bojišcu in ob makedonski fronti je položaj neizpre-menjen. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. • ♦ NE.MŠKO VEĆfiRNO POROClLO. Berolin, 25. maja. (Kor. urad.) VVolffov urari poroda: Veliki glavni stan, dne 25. maja zvečer: Na fronti v Artoisu, ob Aisni in v zapadni Cham» pagni izmenoma močno s t r e I janje. Na vzhodu niče-sar bistvenega. ~" DOGODKI NA MOFJU. Berolin, 25. maja. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Flottlja naših mornaričkih zra-koplovov ped vodstvom korvetnega kapitana Strasserja je v naći na 24. maj z uspehom napadla utrjene prostore južne AngHje, London, Sheer-ness, Haruich in NorwicZi. Vsi zrakoplovi so se kljub izpopolnjenim so-\ raznim obrambnim sredstvom brez Izgub in brez poškodbe vrnili. Sef admiral, štaba mornarice. Inaliii MM R^rocjĐO - noprsdne stranke d olvonivi državnoga zbora. Izvrševalni odbor narodno-na-predne stranke je imel v četrtek dne 24. t. m. zvečer sejo. da se z ozirom na skorajšnjo otvoritev državnega zbora posvetujc o položaju ter sklepa o stališču stranke. Seji je v odsotnosti predsednika predsedoval njegov namestnik podžupan dr. Karei T r i 11 e r. O položaju je poročal poslanec dr. Vladimir R a v n i h a r. Izvrševalni odbor narodno-na-predne stranke pozdravlja otvoritev parlamenta kot prvi korak k vzpostavitvi ustavnih razmer v državi. Prepričan je, da bo državni zbor odločen tolmač vroče želje vseh avstrijskih narodov po skoraj-šnjem častnem miru, ki naj prinese tuđi naši državi kot najćragocenejšo pridobitev neizmernih krvnih žrtev vresničenje demokratičnih idealov7, odprave nadvlade enega naroda nad druRlm ter vstvari podlaca novega knlturnes:a, socijal'icga in gospodar-skega razmaha. Tuđi Jugoslov-ani pričakujemo od svojih zastopnikov, da hodo v dr-žavnem zboru iskreni in možati glas-niki teh teženj. Zavedajoč se veli-kega zgodovinskepfa trenotka. od katerega pravrega ume\ranja je odvis-na \'sa naša bodoenost in vr spozna-nju, da je resitev jugoslovanske^a vprasanja eden najvažnejsih in naj-nujnejših problemov države in svre-tovne vojne, morajo naši poslanci z največjo odločnostjo zahtevati v okviru monarhije združitev in osa-mosvojitev vsepra našega naroda. Tej največji nalogi se morajo sedaj ukloniti vsi drugi oziri. Kot prvi predpojaroj za uspešno delovanje parlamentarnih zastopnikov smatramo iednotno organizacijo vseh jugoslovanskih poslancev. ki naj bo že na zunaj izraz narodnega stremljenja po ujedinjenju. Sttia Silila ob U ia napi. NAŠE VECERNO POROČILO. Dunaj, 2o. maja. ^Koresp. urad.) Fz vojnega poročevalskega stana po-ročajo 25. maja zvečer: Ob Soči se boj nadalju-je. Bitkase stopnjujc oburi do n a j v e č j e sile. • Sinočno uradno poročilo nam znova priča o ogromnih bojih na Go-riškem. Po kratkem odmoru zopet divja velikarski boj zlasti pri Plaveh, Sv. Gori, pri Gorici in na Krasu. Po strminah pri Vodicah in na Sv. Gort je razvilo grozno borenje. Zvrečer se je bilo posrečilo Italijanom zlezti na visino 652 južno Vodič, torej bližje Sv. Gori, ali ponoči je vzkipel v naših bojevnikih silovit odpor, jurišalt so in v boju moža proti možu, ki je trajal več ur, so bili Italijani vrženi z visine dol. To je bojevanje, ki se ne da popisati: po strmih rebrih. med skalami, grmičevTjem. tuintam na bolj obrašćenem svetu, drvi borba in peha vrženega boritelja z višin dol proti Soči. Mrtvi leže po strmem po-bočju, na stotine in stotine iih je. Ita-lijani drago niacujejo vsak naskok na strme visine pri Plaveh in Sv. Goro bi radi zavojevali, povzpejo se že gor do samostanskih razvalin, ali naši pozorni in brezprimcrno hrabri junaki se valiio na nje in v Ijutem spopadu jih mečejo po strmini. Polno je tmpel po tem ozemlju in Soča je krvava. Italijani so prvotno v seda-nji ofenzivi z vso silo nastopili pri Plaveh, hoteč dobiti v svoje roke vse gorovje severovzhodno Gorice s pla-notami vred in odrod zagosnodovati nad Vipavsko dolino in kraško visoko planoto. Ali to ni šio in bržčas so sprevideli. da tuđi ne pojde. zato pa so udarili z nečuveno močjo na naše pozicije na Krasu. Okoli Fajtjega hri-ba, pri Kostanjevici in južno od tam do morja je v teku nezaslišan boj. Torej na nđseku Plavi - Svr. Gora in na vsej kraški fronti se vrši krvava bitka. Šef našega generalneira štaba nam je mo^el sinoči spnročiti. d a vsi napori sovražnika so se izjalovili, n i k j e r ni pro-dri. »M i r d o ž i v i, k d o r d o ž i -vikonec maja«. S čepovanske planote so prišle vesti, da so sovraž-ni letalci metali listke na zemljo, s katerih napovedujejo mir, rekoč, da kdor doživi konec maja, doživi mir. Cadorna je najbrže nagnal svoje vojake na boj z geslom: ofenziva za mir! Ofenziva je na široko zasnovana ali kakor kaže potek bojev, Cadorna ne more pričakovati nikakega uspeha, katerega skriva za »mir«. Miru si želimo vsi, ali ne takega, kakor Cadorna. Mir je mogoč samo z odbitjem Cadornove armade. Ko bo odbita po sedanjih ogromnih bitkah na Goriškem, potem pač uvidi Cadorna, da je povsem brezuspešen vsak nadaljnji napor in potem mentia bo dal mir in se bo trdovratno upiral franeoskemu in angleškemu naganjanju za novo prelivanje krvi. Ako ne, ve dobro, kaj ima pričakovati, ker, bridko občuti pridobitev kakega kilometra goriškega sveta, na široko zasnovani nacrti pa ostajajo povsem brez uspeha. Čestitke k »uspeho m«. Preko Lugana poročajo, da je angle-ški kralj poslal italijanskemu brzojavno čestitko k dosedanjim »uspehom«. Brzojavka omenja, d a s e b o-rijo angleške čete na strani italijanskih. Tuđi francoskl predsednik Poincarć je čestital kralju Viktor ju Emanuelu. Italijanski kralj je odgovoril: Najnovejši uspehi italijanskih čet, ki bojujejo ta raskavi boj za skupno stvar, se družijo z oni-mi. katere so si priborile zmagoslav-ne franeoske čete. — Ti brzojavki ništa nič drugega nego novo naganjanje na bojni ples, ker Angleži in Francozi vidijo. da tuđi nova ofenziva ne obeta pričakovanega sadu, dasi so pri zasnovanju novih opera-cij brezdvomno sodelovali angleški in franeoski generali. Ti si predstav-ljajo tuđi, kaj poreče Cadorna, ako se ne obnesejo niti angleški niti franeoski bojni nasveti, ko so ga že tako težko spravili do novih bojev. Dote-danji neuspehi in skeleče izgube nišo bili vabilo za novo pošiljanje ljudi v ogenj, ali spomlad je prišla, druga obletnica. parlament se otvori in franeoske in angleške zagotovitve, da sedanji čas mora prinesti odloci-tev. vse to je končno provzročilo italijanski napad z upom, da prinese konec vojne, kajti italijansko ljudstvo je sito klanja do grla. Morda sedanji boji res pripomorejo h koncu, ali h takemu, v katerem se Cadorna ne bo LISTEK. K birmi. Manica Koman. Binkošti . . .! Kako blažilna, kako sladkosti polna je ta beseda vsem onim drobljančkom, ki se priprav-ljajo k birmi. Njihova mlada srčeca so prepričana, da se nikoli v svojem življenju nišo bili deležni toliko iz-rednih dobrot, kolikor jih jim bo na-gromadil en sam dan — presrečni dan birme. Pri pogledu na ta mlada, toli srečna bitja, ki so nam, kakor poje pesnik, »odsev že davne sreće,*- pohitimo tako radi v spominih daleč nazaj, v preminule čaše, ko smo bili mi sami deležni one neskaljene sreče, katera napolnjuje sedaj kotičke njihovih src in jim dviga mlade duše gori v nadzemske visine, da vidijo in presojajo vse trikrat lepše, nego je v resnici. Pri spominu na naše svetle, mla-dostne trenutke, obhodimo mimo-grede naše ćelo poznejše življenje, ki je žalibog, po večini sila kontra- stično naši mladi sreči. Razočaranja, bolesti, trpljenje, krivice in drugo raznovrstno gorje, to so bici naše brezsrčne usode, s katerimi nas ne-usmiljeno ošvigava slednji dan in pod katerimi se nam zvija telo in mrje duša. In zato, ko se mndijo naše oči na presrečnih birmančkih, prešinja nam srce neko pomilovalno čustvo in v duši nam vstaja skrivna, a trpka sodba: danes še in potem morda nikoh* več! . . . Tuđi Kod^anov Peterček je bil zapisan med tištim srečnim krdelom, ki je pričakovalo v kratkem obilnih, birmanskih dobrot. Pri krojaču je imel umerjeno od nog do glave lepo novo obleko, čevijar mu je že poslat čevlie. ki so se svetili, kot bi se ozrl v zrcalo in dobra teta mu je zagoto-vo obljubila, da mu prinese prihod-njo nedeljo klobuk z zakrivljenimi peresi. Še bolj kakor nove obleke in obutala, pa se je veselil Peterček svojega botra. strica Ivana. O, stric Ivan je bil tako dober z njim in odkar se Peterček spominja, sta bila do-menjena, da mu bo boter le Ivan in nihče drugi. Ko je izbruhnila nesreč-na vojna, je odrinil stric na bojno polje, a pred odhodom mu je rosnih oči pripomnil, da njiju zaveza velja in dotlej, ko priđe čas popeljati se k birmi, bo vojske že davno konec. Vkljub tem tolažilnim stričevim besedam je tišti dan jokal Peterček prav do večera in še ćelo po noči je ihtel v svoji posteljici. Roditelja, če-ravno sama žalostna, sta si resno prizadevala, potolažiti obupanega sinčka. Zalibog, da vojska ni tako hitro minula kakor si je domneval stric in kakor so želeli Kodranovi. Peterček je postal že cei korenjak, a stric Ivan je še vedno sukal svoj bridki meč tam na bojnem polju. In ko je oče včasih omenil sinku, da bi mu bilo zdaj že čas misliti na birmo, je ta namrdnil ustnice in dejal otožno: »Jaz sem o tem domenjen s stricem in moram počakati nanj. Saj je vsejedno, če počakamo z birmo še eno ieto.« In ker je tuđi oče Kodran sreno želei, da bi botroval sinu njegov brat Ivan, ni hotel Peterčka resno siliti k birmi. Ali kdo popiše veselje Kodrano-vih, zlasti pa Peterčkovo, ko jim ta-kole začetkom maja piše stric Ivan, da si bo izprosil za Binkošti dopust in če je Peterček Še istih misli kot nekdaj, se tedaj lahko popeljeta k birmi. Da bi videli sedaj Peterčka! Skoro blaznel je same radosti. Ne le, da je gorko Ijubil svojega strica, on je bil tuđi zeio ponosen nanj. Mislite si, tak boter, ves v lepi vojaški opravi, svetio sabljo ob strani in zvezde pod vratom, ej. to ni kar si bodi. No-beden njegovih sovrstnikov se ne more ponašati s takim botrom. Uh, ' to mu bodo zavidali! Kakih štirinajst dni pred Binko-štmi so imeli pri Kodranovih pripravljeno že vse, kar je treba za botra in birmanca^ Le strica še ni bilo od nikoder, vsled česar je postajal Peterček vedno bolj nestrpen in ob-dajale so ga vsakovrstne slutnje. »Oče,« je vzdžhnil nekoč ves v skrbeh, »kaj pa, če strica ne bo?« »Ne boj se dragi moj! Stric priđe gotovo. Če bi slučajno ne dobil dopusta, bi nam to že naznanil v po-sebnem pismu. Morda se je kje kaj zamudil. Le potrpi, saj je še čas!« »Ali oče, morda pa stric ne ve, kedaj je binkoštna nedelja in prav lahko se zgodi, da bo prišel pre-pozno.« Očeta je posilil smeh. "♦Ne govori tako neumno, saj si vendar ža velik. Stric to bolje ve nego ti. Kaj si že pozabil, da si mu za novo leto poslal letošnji koledar-ček?« In Peterček se je pomiril. Toda minilo je zopet teden dni, o stricu pa še vedno ne duha ne sluha. Sedaj je začelo na skrivoma skr-beti tuđi Kodrana. kaj vendar bi utegnilo biti z bratom. Pa da bi vsaj pisal. Ali se mu je morda kaj pripe-tilo? . . . Napisal mu je v naglici pismo in ga Še tišti dan oddal kot »priporoče-no« na bližnji pošti. Ali — odgovora ni bilo. Le še dva dni je manjkalo do binkoštne nedelje, ko prejme Kodran iz bojneg'a polja dopisnico, pisano od tuje roke. Vsebina te dopisnice je bila turobna in grenka, da je poble-del Kodran in glasno zaihtela njegova žena ... / . . . »Brat moj, blaga duša, junak in mučenec, počivaj v miru . . .« sa šepetale posinjele ustnice nesrečne-ga Kodrana. Peterček je bil tedaj v soli in še ni vedel o tem ničesar. Prvi se je spomnil nanj oče in vnovič ga je za-bolelo srce. Obrnil se je proti joka-joči ženi. Strtm 2. * .SLOVENSKI NAROD", dne 26. maji 1917. 120. Stev. »Peterček tega ne srne zvedeti, vsaj Čez praznike ne. Naj bo srečen vsaj na svoj birmanski dan. saj gren-kosti ga caka pozneje še itak več ko dovolj. Za botra pa. upam da mu bo rad šel sosed Logar.« Žena je molce prikimala. Ko je prišel Peterček iz sole. mu ie rekel oče: »Pomisli sinko. kakošno smolo ima stric Ivan. Dobil sem pismo, da ne more priti domov. Ker pa imamo že vse pripravljeno, pojdeš ti vseeno k birmi. Strica bo nadomestoval sosed Logar. pravi tvoj boter pa je in ostane, kajpada le stric Ivan.« Skoro da ni te novice pozdravfl ubosri Peterček z glasnim jokorru Tcda oče mu je tako lepo govoril, da se je, če tvć\ ne rad, a končno le udal oče to vi volji. Napočila je nedelja in Peterček se je odpeljal z Logarjem k birmi. Med potom je na tihem premišljeval, kako bi bilo lepo. ko bi sedaj name-sto Logarja sedel poleg njega čvrst in lep vojak, stric Ivan. Ker pa je bil Logar dober in ra-dodaren človek, je nakupil svojemu birirancit vsega, kar si je poželelo njegovo mlado srce. vsled česar je postal Peterček kmalu zidane volje. Vendar je pri vsakem daru, katerega mu je stisnil boter v roke, nanovo poudarjal. da bo vse to prihranil in pokazal stricu. Binkošti so minule in za niimi zopet en teden. Peterček je imel še vsa birmanska darila shranjena v posebni skrinjici, da jih pokaže stricu, ki enkrat že vendar mora priti na dopust. V jutro tište nedeljc je pa ravno ustajal. ko sta se roditelja vrnila od maše. In tedaj je opazfl očetovo crno kravato, na materini glavi pa nov, crni robec. V neki neprijetni slutnji je brž pošepeta! očetu, kaj to po-meni. Oče se je trudno vsedel na stoU stisnil Peterčka med kolena in mu govoril, kako mora biti vedno pri-den, da bo nekoč prav tako vri mla-denič kakor stric Ivan, polagal mu na srce ta in oni dober nauk, a končno mu" je z drhtečim glasom razodel, da se stric Ivan ne povrne — ni-koti vet blestel kot z lovorjem ovenčan zma-govalec. Cilji italijanskih napa-dovpri Plaveh in naSv. Go-r i. Smer novih italijanskih napadov v odseku pri Plaveh nam izdaja njihove cilje. Odsek je dolg 40 km in se razteza ob Soči med Plavmi in Sol-kanom, natanČnejše med koto 383 in hribom Sv. Gabrijela. Ta dva seve-rovzhodno Gorice se nahajajoča hri-ba (Sv. Gora 682, Sv. Gabrijel 646 metrov visine) obvladujeta Gorico in presegata znatno 609 metrov visoki hrib Sabotin na desnem bregu Soče. (Med Sabotinom in Sv. Goro. je soteska s Sočo). Na obe te dve visini vodi samo jedna cesta, in sicer iz Solkana, se zaplete pri koti 332 in vodi severozapadno do kote 503 in se tam izlije v dve poti, ki napravlia-ta zvezo po eni strani z Zagomilo, po drugi s koto 652 pri Vodicah. Druga cesta vodi severovzhodno odkotc332 v čepovansko dolino, tretja pa ob južnem robu Trnovskega gozda v Ajdovščino in Vipavo. Ves svet med Komensko visoko planoto in Trnov-skim gozdom obvladujeta Sv. Gora in Sv. Gabrijel. Cesta Gorica - Šem-pas - Ajdovščina je v obinočju teh pozicij pri svojem pričetku pri Gorici. Samo posest imenovanih višin bi omogočila Italijanom prve korake na tem potu proti jugovzhodu. — Da si moremo napadalno smer na odseku Sv. Gore točno predstaviti, treba zvezati točko 1 km vzhodno Plavi z visino 646 (severovzhodno Gorice, hrib Sv. Gabrijela). Na tej crti so 1 km druga od druge Kote 266 (Palje-vo), 535. 611 (Kuk), 524 in 652 (Vodice), 503, 611 in 682 (Sv. Gora). Kota 652 deli greben, tekoč v jngovz-hodno smer in dole: 8 km. v dva dela in stoji počrez pred iugovzhodncišo polovico. Ta 1 km široki stranski (vzhodni) izrastek glavneea grebena je druga stopnja za pohod na Sv. Goro, v kateri dosega greben svojo naj-večjo visino (Kuk, Vodice. Sv. Gora). AVo se smatra Sv. Gora za operativni cilj sedajih bojev, se vidi po-men imenovane visine za zavoicva-nje Sv. Gore. Sv. Goro napaćajo Ita-lijani z dveh strani in naša uradna poročila povore v ljutih bojih. Ali ne severno pri kopi 652 in ne zapadno ne morejo doseći Italijani nikakega uspeha. Major Moraht o {talijanski ofenzivi. Vojni poroče-valec major Moraht piše v svojem premotrivanju položaja ob Soči: Ofenziva ob Soči ni prinesla nikakega iznenađenja. Vsi vemo. kako je vojna proti Italiji popularna v Av-stro - Ogrski. Vojska avstro - ogrska je navdušena proti Italijanom in baš to navdnšenje podaje za naše zavez-nike najlepše nade. Ofenziva ni prinesla nikakeea uspeha Italijanom in ravno neuspeh v sedanjem času je zelo značilen, ker ta neuspeh končno označuje polom vse na veliko zasnovane ententine ofenzive, ki J2 stremila za tem. da vrže centralne države pred kolena entente. Italiian-ska ofenziva je del one velike ofenzive, ki se je končala s porazom entente na zapadnem bojišču, kateremu se je pridružil poraz Sarmitove ar-made v Makedoniji. Končno je prišla italijanska ofenziva, ki prehaja sedaj v zadnjo fazo in ki ima toliko znaka za uspeh kakor prejsnje. Dunaj, 25. maja. (Koresp. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana: Dan 24. maja nam je dal nadalje-vanje nad vso mero ljutih bojev, ki so divjali zopet od Plavi do morja in so se vršili na največjih krajih tuđi ponoči. Na severnem odseku do Plavi ni zaznamovati nikakih pomemb-nih dogodkov. Na prostoru Vodice-Sv. Gora se je pričel po močni ves dopoldan trajajoči artiljerijski pripravi napad s takimi masami, da se je Italijanom posrečilo vdreti v naso pozicijo na Koti 652 južno Vodič AH naše čete so se zagrizle v svoje jarke in so jurišale vedno in vedno zopet na sovražnika, ki je ponoći pripcljal nove rezerve, da bi si obdržal posest te pozicije. Ob 5. zjutraj se je odločilo to borenje v naš prilog. Naše čete so zopet zagospodovale v poziciji in so-vražnik se je moral umakniti, ko je pustil za seboj nebroj mrtvih in ranjenih. Njegova artiljerija je začela na to delovatL Na goriškem odseku se je omejilo bojno delovanje na artiljerijske boje. Infanterija ni nastopi-la. Žarišče je bila tuđi vče-raj Kraška visoka planota. Tu so postavili Italijani v boj zopet globoke napadalne čete, d a b i i z s i-silili široko zamišljeno prebiti e. Tuđi ta poskus se je i z j a I o v i 1 ob pogumu tam se boreče nad vsako hvalo vzvišene in-fanterije in artiljerije. Zopet so bili preizkušeni polki, ki so izpremeniii včeraj številne v mnogih valih izvršene juriše v rnasah večinoma v kr-vavem spopadu v težak poraz sovražnika. Do noči se je vršil neprestano boj ra prostoru Fajtjega hriba do Kostanjevice. Tuđi ponoči se na-dalinje bitka na največ točkah. Zlasti na južnem odseku kraške visoke pla-note je bilo borenje nezmanjšano ljuto in so udarjali nasprotniki dru£ ob drucjega. Ali zaman so metali Italijani vedno nove čete v boj. Kljub pre-rnoji, ki jo drže na tem prostoru, nišo mogli potisniti nazaj niti za korak naše infanterije, ki se je bojevala z navd'išeno vztrajnostjo. Do zadnje so obdržali naši svoje pozicije. Izgubesovražnikate bojne dni so nenavadno težke. Toliko t e ž j e . ker ogromne žrtve nišo prinesie sovražniku na ni-jednem kraju niti najneznatnejšega uspeha. Goste vrste trupel so morali pustiti Italijani pred našimi pozicija-mi, na katere so se brez uspeha zale-tavali. P o 1 e g tega so izgubi-1 i s a m o d n e 23. m a j a n a v j e t -nikih 130 štab-nih in višjih o f i c i r i e v i n 4600 m o ž. To šte-vilo je včeraj znatno nsrastlo. Bitka na zapadu. Bojno delovanje na franeoski fronti polagoma pojema. Pač se An-gleži in Francozi še vedno trudijo dosegati krajevne uspehe, do večjih bojev, katerim bi se poznal namen, doseći odločitev, pa ni prišlo. V Belgiji so izvršili Angleži samo pri \Yytchaetu. južno od Ypresa, torej v ozerelju, kjer se še od leta 1914. sem vrše neprestani boji, moč-nejši sunek. ki se je raztezal do Ar-mentieresa na franeoskih tleh. Brez i-pa na uspeh so imeli ti šunki kakor vedno do sedaj, samo namen motiti Nemce v popravljanju jarku, poško-dovanih od angleskih topov. in dognati, v koiiko so jarki postali nerab-ni, oziroma kje bi dali priliko za napad, od katerega bi bilo upati na kak krajevni uspeh. Taktičn! pomen teh sunkov je iskati v tem, da namera-vajo Angleži vezati na teh točkah čim več nemških čet. Dru^ačen pomen imajo šunki bolj proti jusru zlasti severozapadno od Lensa nri Loosu. Tu gre Angle-žem za iznoljšanie njih pozicij in za izpopolnjcvariie svojih uspehov. Od-kar so se Nemci 23. aprila na tej fronti nekoliko nmaknili, ni bil An-gležem usojen noben uspeh ražen 3. maja pri Fresnovu. Silna bitka je po-la^oma ponehala ter se malone ustavila, zato pa so se pričeli krajevni boji kot priprava za nove silne navale. Varati se namreč ne smemo z mislijo, da je bitka na zapadni fronti prenehala. Gre tuđi za oddih izmučenim četam. ki pa je v prid tuđi hrab-remu branitelju. Enako kakor pri Lensu Angle-žem. £re Francozorr pri Craonellu za iznnHSr-Tje pozicij zapadno od Crmonna mi Cbevreuxu, od koder upajo, da bodo mogli obvladati nizino proti Reimsu. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 23. m a j a z v c č c r. Na Cbemin des Damesu tekom dneva nobenega in-fanterijskega podvzetja. Sovražnik je obstreljcval naše nove pozicije v blizini visokih planot Vaudcrc in Kalifomi-je. Število pri včerajšniih podvzetjih vjetih presega 400. V Champagni živahno delovanje sovražne artiljerije južno od Moronvilliersa. Nemci so izvršili končno na Visoki hrib napad, ki pa se je ponesrečtl v našem ognju, predno je rr.ogel dospeti do naših pozicij. Sicer povsod mir. Potrjuje se,da so naši letalci 13.. oziroma 18. maja zbili dve novi nemški letali. Belgijsko uradno poročilo. 23. maja. Cez dan artiljerijsko delovanje med Nieuportom in Perv^r-som. Boj z bombami med brodarsko hi-Šo in £teenstraetom. boj z ročm'mi sra-natami v blizini Het Sasa. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 23. m a j a p o p o 1 d n e. Sovražnik je zopet silno obstreljeval naše pozicije v Hindenburgovi crti v bliz. Bullecour-ta. Zadnjo noč smo izvršili uspešen pohod jucro - vzhodno od Gavrella. 23. m a j a zvečer. Vsled ne-ugodnega vremena se ni pripetilo nič zanimivc.e:a. Havre okužen od min. Rotterdam, 24. maja. (Kor. ur.) Glasom sem dospelecra zanesljivega poročila je bilo pristanišče Havre proglašeno za okuženo od min ter so pristanišče zaprli. Dogodki na morju. NOVI USPEMI PODMORSKIH COLNOV. Berolin, 26. maja. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Novi uspehi podmorskih čolnov v Atlantskem oceanu, Angleškem Kanalu in Severnem morju: 19.200 ton. Med potopljenim! ladjami so bile med drugim: 1 parnik s premo-gom iz Anglije, 1 jadernica z žele-zom in 1 jadernica s kakaom na Francosko. Sef admiral, štaba mornarice. ANGLEŠKO POROČILO IZPRED GAZE. London, 23. ma.ia. Državni podtajnik vojnep:a urada. Mac Pherson, je iz-vajal preci peslansko zbornico: Kakor se je že poročalo, so se kon-cala podvzetja v južni Palestini od dne 17. do 19. aprila po silnem boju z za-vzetjem raznih turskih pozicij v blizini Gaze. Sedaj smo v ozkem stiku s posa-meznimi glavnimi pozicijami, ki varuje-jo mesto med morjem in Šajk Ab-bayem na fronti 14.000 jardov. Te pozicije so se raztegnile na vrsto okopov in jarkov do Abuharejre, 11 milj jui?o-vzhodno od Gaze. Ojačene tnrske čete so izkoristile naravne ovire ter je njih slavna pozicija pred Gazo sila močna, doči mie njih Ievo krilo zavarovano od ozemija, polre.^a raznok in brez vode. Vsled tega je bilo n2Še napredovanje tam le nočasno. Od 19. aprila sem se nišo vršili nikaki resneiši boji, vendar smo neprestano pridobivali tal ter si uredili in utrdili pri Gazi zavzete pozicije. Francosko ara dno poročilo. 22. maja. O r i j e n t sk a fron-t a. Od časa do časa artiljerijski ofcenj na ćeli fronti. Srbski in angleSki letalci so uspesno obmetavali sovražna skla-dišča z bombami. Neinško letalo nad KiŠineTom. Pctrograd, 21. maja. Petrogradska brzojavna agentura poroča: Neko nem-ško letalo je metalo na kolodvor v Kiši-nevu bombe. En vojak in dva otroka ubita, 5 delavcev ranjenih. Amerika v vojni. Panamerihke težnje. Berolifi, 23. maja. Argentinski zu-nanji minister je poslai, kakor poroča »Berliner Tageblatt«, ministrskim pred-sednikom južnoameriskih in srednje-ameriskih držav to - le brzojavko: ^Čast mi ic, sporočiti Va?i eksce-lenci, da predlaza vlada argentinske republike sestanek ameriSkih narodov z namenom, da doseže sporazum glede neprestano na obsejju se šireče vojne. Z ozirom na tako izredne doKodke je argentinska vlada mnenja, da si morajo ameriške vlade ustvariti skupno sodbo ter obenem uresničiti težnje po skup-nem nastopu, tako, da se bo ojačilpolo-žaj in nastop ameriških držav v splo-šnem narodnem koncertu. Brazilija, Chile, Mehika, Bolivija, Columbia, Honduras, Costarica in Haiti so že sprejeli ta predlog. Odgovorov ostalih držav še ni. Odklanjajočega odgovora da sedaj še ni bilo iz nobene države. Argentinska vlada bo počakala na odgovor in pritrditev drugih držav, da stori pred-log glede časa mednarodnesra sestanka. Hvaležen bi bil Va5i ekscelenci, če bi mi sporočili mnenje Vaše vlade glede tega predloga.« Pri tej noti gre za nadaljevanje argentinske, takoi po začetku vojne započete inicijative, v svrho sklicanja pa-nameriškega kongresa. Tak rat se je nacrt izjalovil, ker so bile Zedinjene države proti prcdlogu. Amerika pritiska. Ilaac. 25. maja. Merodajni nizozemski krogi so dobili obvestilo, da pošljejo Združene države nizozemski vladi noto, s katero Jo postavijo pred alternativo, naj pretrga vse tr-govske zveze z Nem^ijo ali ji pa bo ustavljen ves dovoz živil iz Združenih držav. NVilson kaže čedalje bolj namen, prisiliti evropske nevtralce in v prvi vrsti od dovoza čez morje popolnoma odvisno Nizozemsko, ki ima 300.500 mož broječo dobro pripravljeno armado, naj stopi na stran entente. Rotterdam, 25. maja. »Nieuwe Rotterdamsche Courant« javlja iz Novega Jorka: Glasom »Tribune« hoČejo Združene države pozvati nevtralce, naj dajo svoje ladje na razpo-Inganje ententi. sicer da jim zapro ves ameriški trs:. Stavka v Meksikt. Berna, 25. maja. Pariška izdaja >New-York Heralda« javlja iz Me-ksike: Postopanje stavkuiočih Me-ksikancev je tako vznemirljivo, da sta bili poslani še dve ameriški topovski ladji k onima, ki se že nanaja-ta v Tampixu, AmeriV:anci so kraj-nim oblastim v Tampixu sporočili, da bodo ohranili mir za vsako ceno. Ker se krajne oblasti nlso vdale, je Šel pcvelinik ameriških topovskih la-dij na kopno in je izjavi!, da prevza-mejo ameriške pomorske čete var-stvo ameriških petrolejskih vrelcev, ako jih lokalne oblasti ne morejo za-ščititi proti stavkujočim delavcem. Meksikanske oblasti so zahtevale, naj se jim ta ultimatum pismeno iz-roči, da bo potem napravljen mir. Zdaj se je stavka vnovič začela. Ca-ranza nima več nikake oblasti nad armado in ima težave z denarjem. Poštanska zborrnca je sicer dovolila zahtevane kredite, a senat jih ni odobri!. Položai je jako ressn, pravi rečeni list. resiti %2l more le č^dež. General Obregon je izjavil, da se za armado ne bo več bri^ral. Severno Meksiko vznemiriaio bande revolu-cnskega prenerala Ville. Največii nemiri so se primerili v ozemlju Vera-eruz, kj2r delajo ohorožene bande vse ceste nevarne in so oplenile že nekaj mest. Položai na Ruskem. Konferenc© v Petrogradu. Stockholm, 25. maja. V Petro gradu so se pričele konference med rusko vlado in zastopniki entente o reviziji vojnih c i 1 j e v. Rusija predvsem želi, da naj se načelo »mir brez aneksij in vojnih odškodnin« na-tančnejše precizira, Kakor poročajo listi je predložil minister TereŠčenko poslanikom entente tozadeven obši-ren nacrt, ki so ga poslaniki vzeli ad referendum na znanje. Najbrž bo v kratkem sklicana v Parizu ali Londonu formalna konferenca vseh za-veznikov, na kateri se bo zavzelo definitivno stališče napram ruski mirovni formuli. Ruska disciplina brez smrtne kazni. Amsterdam, 25. maja. (Kor. ur.) »Morning Post« poroča, da je vzel vojni minister Kerenskij posebno stroge disciplinarne predpise, ki pa izključujejo smrtno kazen, s seboj na fronto. Legije na Ruskem. Rotterdam, 25. maja. (Kor. ur.) vAllg. Handelsbladet« javlja iz Pe-trograda dne 24. t. m.: Zbor voja-ških odposlancev se je posvetoval o vprašanju giede ustanovitve narodnih legij in je storil naslednji sklep: Načeloma je sicer pravilno, da imajo narodi snmi pravico, odločevati o svoji usodi. a v sedanjem trenotku bi bilo sestavljanje takih legij nevarno enotnosti armade. Proti ustanovitvi prostovoljskih legij ni ugovora. Kmetnski delegati za vlado. Rotterdam, 25. maja. (Kor. ur.) »Daily Mail« poroča iz Petrograda: Svet kmetskih delegatov je sklenil podnirati vlado. Kmctie smatraio so-cijalistične ministre za svoje zastop-nike. Vojni minister je izdal, kakor poroča list nadalje, manifeste za zo-petno uveljavljenje discipline v ar-madi. Cariste bodo imeli stalno pred očmi. Samo z dovoljenjem vojaških odsekov smejo obiskati fronto. Ogrska kriza. Ogrska vladna stranka je imela 24. t. m. zborovanje. Bivši ministr-ski predsednik grof Tisza je imel na tem sestanku silno dolg govor. Zna-čilno je namigavanje v tfim govoru, da se namerava grof Tisza etablirati za poglavarja nekakih fronderjev. Ali so navdušeni eljen-klici na čudne načine nastale Tiszove vladne ve-Čine izraz mišljenja većine prebival-stva je danes bolj dvomljivo, kakor je bilo kdaj poprej. Tisza je pri tej priliki tuđi napovedal akcijo za pa-trijotično spreobrnjenje nemadžar-ikih prebivalcev Ogrske. Vzgojiti jih hoče za Madžare z najbrezobzirnel-Šim pooštrenjem kazenskega zakona. Takega duha so tuđi druge »reforme«, ki jih je sproŽil Tisza, tako o povećanju državnega vpliva na ne-madžarske Sole, o volilni pravici itd. Ko je Tisza končal, so mu navzočl zborovalci priredili burno ovaciio, klicoč mu: Gremo s teboj, kamor hočeš! Na predlog grofa Khuen-He-dervaryja je zborovanje odobrilo Tiszovo stališče glede volilne reforme (vsled katerega je Tisza odsto-pil) ter je Tiszo pozvalo, naj ostane se dalje na čelu stranke. Vse postopanje grofa Tisze in njegovih prista-šev napravlja vtis nekake vojne napovedi. V svojem bistvu po-meni namreč sklep, ki ga je storila Tiszova stranka, glede volilne reforme, da odklanja ta stranka zahtevo krone, naj se izvede pravična vo-lilna reforma. Če ostane Tiszova stranka pri svojem stališču. oziroma če je poskusi vresniciti. potem se zna zgoditi, da bo ogrski državni zbor razpuščen. — Po popisanem zborovanju je imel grof Tisza priliko, prisostvovati velikanski delavsk! demonstraciji za splošno in enakovo-liino pravico. Ovacij mu pa demon-strantje nišo delali. Tiszov list imenuje demonstrante že »Lumpenprole-tarier«. Pred sestankom državnega zbora. V sredo po praznikih se zbere zopet po več kot triletnem prisilje-nem odmoru državni zbor. Ogromno dela caka zastopnike avstrijskih narodov in z napetostjo pričakuje vsa javnost, kako se bo parlament oddolžil vzviseni, pa te-žavni nalogi ljudske zbornice, ki naj zopet uveljavi vpliv ljudstva na upravo in politiko države. Živimo v historicnih trenutkih. Odkar je ruska revolucija strmoglavila ideje avtokracije, imperijalizma in nacijonalnega nasilja, je zavel tuđi v naši državi svobodnejši veter. Avstro - ogrska monarhija je kot prva odobrila splošni demokratični program moderne Rusije, pritrdila je ideji nacijonalne emancipacije ter se tako postavila kot prva v vrsto tistih držav, ki so pripravljene revidirati svoj notranji ustroj, da se pri-lagodiio prvemu velikemu nepobit-nemu rezultatu svetovne vojne, zma-gi demokratične in narodne misli. Pod vtiskom tega najpomemb-nejšega uspeha, ki je z neizmemimi žrtvami drago in vendar morda ne predrago plačan, se sestaja naš državni zbor. V srcih ljudstva klije v zadnjem času vedno živahnejše upanje, da se nam bliža mir. Inicijativa cesarjeva je globoko segla v naše duše in vladar ter narodi so si edini v tem, da je treba vse storiti za dosego miru. Parlament bo zadostil svoji najpri-mitivnejši dolžnosti kot reprezentant in tolmač ljudske volje, ako krepko poudari to srečno soglasje med krono in narodi. Z isto energijo pa se mora zbornica lotiti najvecje naloge, ki je bila kedaj stavljena avstrijskemu parlamentu. Iskati mora poti in sred-stev, po katerih se da prevesti pri-znana demokratična teorija v dose-daj Še jako malo priznano srečno živo prakso. Z zadoščenjem beležimo, da zlasti slovanske stranke razume-vajo pomen velike dobe in znamenja časa. Program velikopotez-nih načrtov — to je deviza dneva, ki tokrat nima nobenega priku-sa po pretiranem, nepraktičnem radikalizmu, temveč je nujni in neob-hodni predpogoj velikega dela za bodočnost narodov in njihove države — za bodočnost, ki jo moramo meriti po stoletjih. Gre za preustroj avstro - ogrske monarhije; avstro - ogrski narodi pa so poleg drugega ustavnega činitelja sami. po svojih poslancih, graditelji, svoje usode! To spoznanje prevladuje na slo-vanski strani, pa tuđi preudarni poli-tiki iz drugih taborov mu ne bodo mogli odoleti. 2e se postavlja krepka slovanska fronta, ki si je zapisala program prenovitve države na svoje zastave, njeni nacrti nišo povsem ednotni toda njen cilj je eden. Zbrati svoje sile, koncentrirati jih za delo za veliki program, izvrševati to delo z energijo, spret-nostjo in pogumom, to je historična naloga tuđi naše jugoslovanske delegacije. Sklep izvrševalnega odbora slovenske narodno - napredne stranke, ki ga priobčujemo na dru-gem mestu, je pač najsrečnejši izraz velike želje in trdne volje vsega našega naroda, katerega poslanci gredo tokrat na Dunaj z najpomembnej-šim in najodgovornejšim mandatom, kar jih je kedaj naložil naš narod mo-žem, katerim je dana v roke njegova usoda. 120 štev. „SLOVENSKI NAROD«, dne 26. m*j« 1917. Stran 3. V imenu narodne boddfnosti pozdravljamo složno možato delo naše delegacije v novem obdobju naše zgodovine. * OTVORITEV ZASEDANJA DRŽAVNEGA ZBORA. Kakor poročajo včeraj-š n j i dunajski večerniki, bo cesar zasedanje držav-nega zbora slovesno otvori 1 na dvoru dne 31. maja o b 11. d o p o 1 d n e. Cesar pričakuje, da bo parlrmcnt pomagal doseći mir. Na celovškem nemško - nacijo-nalnem sestanku je poročal pos!tnee Dobemig tuđi to-le: Ccsar j: povo aom svojega potovanja v Bolcan vplival na tirolske poslance, da bi pripomogli k mirnemu rciznoloženju v parlamentu, ker s pomočjo parlamenta moramo doseći mir. Omasovi o padcu kabineta srjfa Clam - Martlnica. V raznih budimpeštanskih listih se pojav'jajo vesti, da so dnevi grofa Clam - Martinica šteti. V sami vladi da so se pojavila razna nesoslasja, v parlamentu je ministr?ki predsed-nfk brez opore, \emci da inu ne za-upajo več in tako so nj cerovi dnevi šteti. »Az Est« tuđi že ve za nasied-nika. To je namreč naučni minisier baron Hussarek. Na vseh teh vesteh je resrično prav gotovo to. da postaja položaj grofa Clam - Maninica s nestankom parlamenta nevzdržljiv, neresnično pa to, da mu Nemci ne zai'oajo. Narobe J=memo trditi: navzlic poliiiki »prostih rok<% ki jo proklamiralo na raznih nemških shodih in sestankih je notrania zveza med redanjo vlado in Narionahcrt^rdom jako trdna. Grof Clam - Marti^ic je t?koreLoČ zadnje upanje nemške o^vujnlnc politike. Za nared. Stoinnetće.-et ćcšiuh knji/sv^i-kov in pisateljev je poslalo e^fnot-nemu češkemu parlamentarne:nu klubu »Ceškemu Svazu« memorandum, ki je pra\ i ciokimient rodoljubne odloćnosti, razume van ja vci?!:e dobe, v kateri živimo, in končno jasen dekaz, kako vroče in čisto bijejo če.ška srca za ćeško stvar. Memorandum čeških književnikov in pisateljev je vademeeum češkim poslan-cem na težavni poti v novo parlamentarno življenje. Krafne njega be-sede pa bi naj bile popotnica tuđi po-slancem vseh drugih slovanskih na-rodov. »Obraćamo se k Vam. gospodie poslanci« — pravi memorandum — >v veliki dobi našega narodne^a življenja, v dobi, za katero bodemo odgovorni celim stoietjein. V najkraj-šem času se snide državni zbor in češki delegaciji bo prvič v vojni dara priložnost, da s parlamentne tribune pove vse to, kar se dosedaj ni dalo povedati ne s tiskano besedo, ne na drug način. Obžalujerno, da ta tribuna ne bo starodavni deželni zbor kraljevine Češke, ki ga smatrar.io za najbolj pokliča ni zbor. v katerem bi se naj razpravljalo o že-Ijah in potreban češkega naroda. Ker pa žal češki deželni zbor seđaj sploh ne obstoja, je zaenkrat edini svobodni forum čc^:"h poslancev le državni zbor na Dunaju, Gospodje, bodite vsaj tam iskreni glasniki svojega naroda, vsaj tam pove j te državi in svetu, kaj hoče Vašnarod in na čemvztra-j a. Izpolnite vsaj tam svojo sveto dolžnost in nastopite za češke pravice, za češke zahteve v tem najusodnejšem času sve tovne zgodovine kar n a i o d 1 o č n e i-š e i n kar najpožrtvoval-nejše, kajti sedaj se odloča usoda češkega naroda za ćela stole t i a! Svoje dolžnosti pa morete v pol-ni meri zadostiti le tedaj, če bo za-doščeno vsem konstitucijonainim predpogojem, ki jih zahteva parlamentarno življenje. Te so ne le s v o-boda zborovanja, da morejo poslanci slišati želje in pritožbe svojih volilcev, ne le o d p r a v a cenzure v nevojaških zadevah, tem-več tuđi popolna sv oboda in nedotakljivost vseh parlamentarnih govorov tuđi v tisku in končno tuđi popolna svoboda in nedotakljivost vseh izvoljenih zastopnikov ljudstva. Mnogim češkim in drugim slovanskim poslancem je bila ta svoboda vzeta, mnogi so bili obsojeni v ječo, da, na smrt. drugi so internirani, ne da bi se do danes vedelo, kaj so zakrivili! Politična persekucija se je v vojni razširila, kakor ni nihče nikdar slu-til; ako naj nastane novo politično življenje, morate predvsem izposlo-vati splošno amnestijoza vse, ki so bili iz nevojaških. zerolj političnih povodov obsojenL Ceski na- rod svoji delegaciji ne more priznati pravice, da bi govorila v parlamentu v njegovem imenu, dokler ne bo vnaprej zasigurana popolna občan-ska svoboda našega javnega življenja! Protestiramo pa tuđi proti temu, da bi si avstrijski parlament, ki mu manka danes več kot 40 poslancev, od katerih je polovica živih in ima pravico do svojih mandatov, si sam podaljšal svoje življenje; le ljudstvo more dati mandate in jih obnoviti in le iz rok ljudstva more češki človek ^prejeti politično zastopstvo. Te želje in te pravice češko-slovanskega naroda dobivajo nove pobude iz dosedanjega poteka sve-tovne vojne, v kateri dobiva bodoča fcvropa novo, demokratično lice: ta-kisto mora biti vsa naša politika osvobodilna in velikopotezna in iz češke minulosti naj se uči p o-stenja. požrtvovalnosti, v n e m e ter starega sla\ nega ozira-njanačast naroda in sodbo bodočnosti. Te krasne lastnosti je pokazal češki narod s svojo samo-zavestno mimodušnostjo napram vsem mukam vojnega časa, ne da bi bil potreboval navodil in nasvetov. Ta saniozavestni mir in ta nagon sebeohrane sta bila naj'nol] zdrava izraza na e^ra narodnega instin'ta. Ta velepnmembni narodni ni o } k, ki '■•' ni mogel prerušiti niri jiajvećji pr \ bi ne imel biti.preru-ŠLii ao kc:;c. vojne. Toda sedaj se odprajo vrata parlamenta in zastop-n:::i nareda imajo priložnost, da svo-Vrdno govorijo. Karkoli pore-č c j o in karkoli storijo, te-,psu, ki tem marj peri-ze čim bob* laja« poznajo tuđi dru-god. Teorija in praksa so pač dve stvari, kakor smo videli na včeraj omenjenem klasičnem primeru Gros-sove kandidature. Somišljeniki gospoda Pernerstorferja imajo v »Arb. Ztg.« ve'iko besedo. = Sovjet ruskih delavcev in vo-jakov je sklenil poslati vsem soc, dem. strankam poziv, da naj deluje-jo za pomil^šč^nje dr. Frid. A d 1 e r-ja »bnjevr'ka za svobodo vseh naro-ćnv in za idejo svetovnetra miru«. — Kakor poročajo iz dunafskih soc-derrokratičnih krogov je pomi!ošče-nje dr. Adlerja že gotova stvar. = Zveza ruske demokratične duhovščine. Še pred revolucijo je bila nekoč v ruski dumi velika in burna razprava. Duhovniki so se oglasili za demokratično načelo v cerkvi in so zahtevali, da morajo duhovniki dobiti besedo tuđi pri odločevanju v cerkvenih stvareh in svetega sinoda Zdaj so demokratični duhovniki ustanovili posebno zvezo, ki ima na-slednje cilje: Vsi duhovniki imajo enake pravice pri odločevanju v cerkvenih stvareh; vse prebivalstvo pima enake pravice Dri organizaciji in upravi dežele; med delom in med kapitalom je ustvariti pravično raz-tnerje v zmislu božjih zakonov in priznati je vsemu prebivalstvu pravico, da dobi zemljo. Zahteva dneva: Podpsijte 6. vojio posojilo. « VI. vojno posolilo. Izkazi o podpisovanju na šesto vojno posojilo so jako razveseljivi in obetajo najlepši uspeh te finančne akcije. Pri prejsnjih vojnih posojilih je bilo podpisovanje v začetku raz-meroma skromno in je polagoma na-raščalo čim bolj se je bližal končni termin. To pot pa se je že v začetku podpisavanja pokazala velika patri-jotična vnema in sicer se udeležujejo podpisovanja v enaki meri vsi krogi. Nova i talijanska ofenziva je znatno vplivala na prebivalstvo, da hiti podpisovat vojno posojilo. Av-strijsko vojaštvo doprinaša na primorski fronti junaštvo, ki se včasih zdi opazovalcu uprav nadnaravna in lahko je umeti, da želi vsakdo pod-preti to veliko bojevanje vsaj z iz-datnim podpisom na vojno posojilo. Bojevniki na fronti naj spoznajo iz podpisov^ na vojno posojilo, da so pri njih srca vsega prebivalstva in da to prebivalstvo svojih bratov pod zastavami ne pozabi in ne zapusti. Zaeno pa so podpisi na vojno posojilo tuđi priča, da med avstrij-skim prebivalstvom ni nikakega pesimizma ne glede izida vojne, ne glede gospodarskih posledic bojevanja. Ravno pri vojnih posojilih se pokaže pravo mišljenje prebivalstva, glede gospodarskih razmer in vojnega položaja. Pri vseh prejsnjih vojnih posojilih se je izkazalo. kako popolno in brezpogojno je zaupanje na srečen izid vojne in na nove razmere — in kaže se to tuđi že pri novem vojnem posojilu. Vsi imajo dolžnost pomagati, da izrazi uspeh šestega vojnega posojila naše popolno zaupanje v pri-hodnjost Vsak lahko pomaga k zma-gi s tem, da podpiše šesto vojno posojilo. — Kranjsko društvo za podpisovanje vojnega posojila sporoča vsem svojim članom, da dojđejo v teku prihodnjega tedna zadolžnice in zakladni listi V. vojnega posojila. Vsak član, ki je v poinem obsegu plačal podpisane deleže, dvigne lahko nam pripadajoče kose vojnega posojila. Ravno tako tuđi lahko dobe vsi oni člani, ki doslej sicer še nišo polno vplačali svojih deležev proti poravnavši doslej še neplačanega ostanka za podpisano vojno posojilo. Zajedno pozivljamo svoje elane, da v največ-ji meri sežejo po VI. vojnem posojilu in vpošljejo društvu priglasnice za zadnjo emisijo vojnega posojila. Njihova dolžnost je, da med znanci agitirajo za podpisovanje vojnega posojila in pristop k društvu. Društvene tiskovine so se že razposlale. Ce jih kdo pomotoma ni prejel, naj to sporoči potom dopisnice, da se mu jih nemudoma dopošlje. Društvo daje vsa pojasnila o svojem poslovanju na željo pismeno ali pa rudi ust-meno v društvenem lokalu Šelenbur-gova ulica št. 7, II./27, v Ljubljani, med uradnimi urami vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldnc. — Odbor. — VI. avstr. vojno posojilo. Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani je do inkl. 24. t. m. podpisalo VI. avstr. vojnega posojila 115 strank 6,948.300 K. Med drugimi so subskri-birali sledeči gospodje in zavodi: Hranilnica in posojilnica, Št. Jernej, nadaljnih 32.400 K. Ladislav Pečan-ka. nadravnatelj Ljubljanske kreditne banke 3500 K. Hranilnica in posojilnica. Zelezniki 2000 K. Anton Haf-ner, Zelezniki 2000 K. Anton Klobu-čič. župan, Aržiše. Medija - Izlake 1000 K. Tomaž Bizilj, Ljubljana 2000 kron. Valentin Repinc. Prem 1000 K. Gašpar Budkovič, Bon. Bistrica 1000 kron. Mestna hranilnica, Crnomelj 1000 K. Dr. B. Kiisse!, okrajni zdrav-nik, Trebnje 200 K. — Pri goriški podružnici: Cevljarska zadruga, Mi-ren, potom Ooriške zveze, gospodarskih zadrug in društev. Gorica, t. č. Ljubljana 40.000 K. — Nadaljne pri-jave za subskripcijo sprejema kot oficijelno subskripcijsko mesto Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Splitu, Celovcu, rstu. Sarajevu, Gorici (t. č. Ljubljana) in Celju, kjer so vse potrebne tiskovine na razpolago. — Banka pre-skrbi dratre volje tuđi lombard sub-skribiranega vojnega posojila po originalnih pogojih Avstro - ogrske banke. Ker konca subskripcijski rok 8. junija t. 1.. se gg. reflektanti opo-zarjajo, da čimpreje pošljejo podpisane priglasnice na banko. — VI. vojno posojilo. Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani, oficijel-nem subskripcijskem mestu in članici konsorcija za izpeljavo državrnih kreditnih operacij, so nadalje podpi-sali VI. vojnega posojila, med drugi-mi: Kranjski deželni odbor 1,000.000 kron; Kranjska deželna banka za svoj lastni račun 500.000 K; Jean Schrev, predsednik Kreditne zadruge in podpredsednik Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani 30.000 kron; občina Št. Jernej na Dolenj-skem 10.000 K: Ivan Lavrič .^000 K: Ivan Cerne 1000 K; dr. Franc Perne 1000 K; Lucija Orehek 1000 K; neimenovan iz Zgor. Kašlja 1000 K; Stran 4. .ICOVbNEKJ NAHUU% om 3S «mM« if 17. 119. It0v. Jožef Eriavec 1000 K: Franeiška ■ Stepee 1000 K; Anton Lokar 1000 K; Neža Jenko HM) K: Janez Košir 3000 K: Josip Zelnik 1000 K: župni urad Sv. Katarine v Topolu 13.000 K: Franc Schroil 1000 K; Lcopold Tur-lič 1000 K; Jakob Likar 2000 K; Franc Silvester >000 K; obeina Po-draga 500 K; Jakob Riznar 500 K; župni prad Podzemelj 300 K: obćina Lancovo 1000 K; Vzajemna zavaro-valnfca v Ljubljani 10.fM.io K; župni urad Kopnvnik 75.f»nf» K; J. Kalousek 1000 K; Mpr. Ph. Pranc šavnik. Kranj 1000 K: občinska hra-nilnica. Vrhniku 60.000 K. — Potom okrajne hranilnice in posojilnice Škofja Loka: Matevž Kraninik. So-potnica 4CH) K; Jurjovič Ivana, Tra-ta 1OOO K: Ćeška industrijalna banka podružnica v Ljubljani. Stritarjeva ulica št. 0 sprejema nadalnje prijave, ter daje radevolje vsa pojasnila ka-kar tuđi potrebne tiskovine brez-plačno. — C, kr5 oriv. Šp'ošna prometna banka na Dunaki je nodpi-ala za lastni račun 2SJM (\Jh)O K VI. avstr. vojne,Ta nosojila. Dnevna vesti. — Po smrti odlikovan, Rezervni poročnik iM. Crn. p. Anton V r h o -vcc, ki je v svguiuu 1916 padej pri Pod£ori. je odlikovan z vojaskim zaslužnim križem 3. razreda z vojno dekoracijo. Pokojni junak j€ najmiai-l\ sin domaćega zi )dovinarja prof. Ivana Vrbovca. — Odlikovala pri drži'* al želez-meh Za lirabro zadržati]«: pred &o-via;1::JkoMi so dob:ii >.rebrn") hrab-rosmo svepnio 2, razreda: Leopoid Hn:eljak v Sin« rju-Sapu, Anton Ui-koiavčic v Qot'w\ i-i Izidor Pegun v Gorici; bronast:* svetinjo so dobili: Emil Osciunandtncr, Alojzij Osim. Karei Tenk in Anton Biernot v Gorici; ieiezni zjslužm Irižec s krono na trsku hra«'ro«?tne svetinje s<> dobili: Karei Ma.;cen in Ivan Vv'etzL FViderik Steiiier, Adoli Herzig, Ivan Lensčak in Frane Dobnalek v Gorici; žiz\c7Av, zaslužni križem na traku hrabrostne svetinje so dobili: Franc Bavdaž. losip Lcnardič in Ivan Pre-želj v Gorici. Ivan So.rmer v Trstu, Leonnld Ccrne in Kmi Žanipar v Pr-vacini, Ivan Bizjak y Gorici, Anton Koll v Trau, Nikolaj Zarobin v Trstu. Matija Poiojac v Ljubljani in Vi-ljem Noju v Gorici. — Vojno od'ikovanie. Okrajnl zdravni7: v Trebnjern dr. Teodor Kiissel in rezervni poroCnik 1/. p. RajKo S t o i e c sca odlikovand z zleuim zaslužnim križem s krono na tr^iku hra^rnsine svetinje. — Odlikovanja. Bivši žej. asistent nn ZiUaneni \\ostu. sedaj n&d-poročnik gospod J. D e r š i č, ki bi bil meni! postati žrtev izvestne gr>-nje, pa si je kmalu po izbruhu vojne stekel z,a izrediic lirnbrost visoka odlikovanja, se nnh^ia. sedaj že dali časa kor poveljnik železnic v Crni gori. kjer izvršuje torej funkcijo nc-kakcjra žalezniskega ministra. Ka-kor poprej na bojiŠcu, tako se je sedaj nadpcrocnik D e r š i č v okupacijski službi izkazal kot moža na svojem mestu, 2a me^ove zasluge mu je cesar podelil redko odlikovanje — vftežkikrii Franc .1 o -žefovega reda na traku hrab-rostne knialnc. — »Pianišlia divkiia.« Trctia in-frnterljhka divizija je dobila naziv Planiska divizija (»Edehveiss-divislon ). — UCltelji In učlreljiščniki, ki so bili pri piegleUovanJih spozr.ani sposobnim in imaio pravico c}o enolet-neg# prostovoli'stva, im rajo slutiti pri skupni vojski ali pri domobranstvu, fcamor so pai u vr Sceni pri pre-giedovanju. Kdor želi vsekako slpžiti kot enoletni prostovoljec pri domobranstvu, mora za to prositi pred ra-stoporn črnovojniške službe. Po demobilizaciji se vsi prenesec k dofiio-branstvu. — Lfčite!iske skušnje v^jakov. C. kr. domobransko miimiritvo je naredilo, da se sme učiteljeni, ki služilo pri vojakih v zaledju, radi naprave učiteljske skušnje dovoljevati osemdnevni dopust, če prosijo zanj pri svojem pred.stojništvu. — Mladenigl pod 17, letom, ki so zaposleni v podjttiih. katere je po za|tonti o vojnjh dajatvah nrevzela vojaška uprava, so podvrženi dolo-čilom zakona o vomib dajatvah ($§ 6 in 9). Ti mtadeniči so že zaposleni v takih podjetjih ali pa ^ele gedaj prostovoljno vstopijo v službo podjetja. — Dan Rdečega križa. Avstr!}-iki Rdeči krii DOtrtbuM x tu MMto- vitejši in najv#ć irtev Itriajodt vtmi tst vzdrževanje svojih 4tvodov ia oskrbovanje ranjenih ali obole I ih bo-jeviiikov neizmernih dtnarnih srtd-stev. P» omogoii ivstrijski družbi Rdečega križa in njtnirn dc£#lnim društvom nuino potrebno okrepitev njih sredutev, je mini&trstvo za no-tranje Eadeve z odlokom t dne 19. fcbruaija 1917. itev. 1S8J/J. M. do-volilu, da 5C v soboto, dne 2. junija t. !•• po vs^j Av striji priredi Rdečiga križa dan«. i)očim se je dotlej v take namene ob določenih dneh vršilo javno razpečavnjt in nabiranjc prosto-voljnih prispevkov od posameznika do posamezrika ter ^o se v iste svrhe vršile družabne prireditve, se bode tokrat Rdcčemu križu dotok de-narnih sredstev za^otovil izključno ie na ta način, fa mu bode avstrijsko trgovstvo in obrtništvo po lastnem preiidarku odmerjeni gt*l na »Rdeče-jja križa dan^ (2- juni t. 1.) doseženih sprejemkov odkazalo kot prostovo-ljen prispevek. > Deželno in gospejno pomožno društvo Rdečega križa za Kranjsko* je izvedbo take akcije po vsej krono vini poverilo posebnemu, v Ljubljani poslujočeniu »Glavnemu odboru za Rdečesra križa dan na Iv'ranjskem«. Ta odbor se sedaj tuđi tem potom obraća do vsakega po-samne^a trgovca, industrijalca ali obrtnika na Kranjskem, v prvi vrsti na tište, ki so se jim gmotne razmere vsled posebnosti odnošajev znatno zbeljšale, s prošnjo, naj vdejjstvujoč svoje požrtvovalno domoljubje, od kosmate^a dohodka, ki ga bo dne 2. junija t.l. irnel od prodaje ali ki si ga. na ia dan zagotovi potom kupčijske-ga ali dobavnega sklepa, kolikor mo-goče visok odstotek Rdečemu križu odkcže v^ dar. Spričo dovoljkrat pre-iTkiisene lojalnosti vrsikdar požrtvo-valno darežljivih naših trRovskih in-d'istriiskih in obrtnijskih krosrov se uteir-eljenost visine prostovoljno od-merjenega prispevka ne bode kontrolirala. Kot viđen znak zahvale prcjnie vsakdo, ki je domoljubno-hu-njanirarnim svrhani tega dneva slu-žil s požrtvovalno vnemo. od Rdečega križa visekosti darovanegra zne-ska priiuerno umetniški izvršeno spominsko diplomo. Vočigled dose-dan:im svojim izkušnjam se Glavni ceibor za trdno nadeja, da mu bode tuđi tokrat niogoče, skrbstvu za naše ranjence in vojne bolnike izročiti prav izdatno denarno podporo — !z seje magistratiiega gremija Jne 25. maja t. 1. Jakobu Boleru se dovoli prenesti gostilničarsko koncesijo iz hiše št. 3 na Taboru v bišo >'t. 25 v Simon Gregorčičevi ulici. — Prošnja Ivana Frischa za dovolitev rrenosa njegove sostilmcarske koncesije iz liiše št. Z8 na Karlovški cesti v hišo šrev. 6 na Marije Terc-ziie cesti se odkloni, ker je lokal ne-priineren in ni lokalne potrebe. — Ivanu Ccrnetu na Radccketca cesti št. Z4 s? podeli fijakarsko koncesijo, Kakor ]e^ pripravljena njegova m;ui .Marila Cernetova, vdova izvoSčka Pranceta Ccrneta, njemu v prilog odlični. — Jcrici Bevčevi, zakupnici grstilničarske kon^esii? in lastpi-cf hiše št 120 v Spodnji Si^ki se od-kfoni prusrja za iastno koncesijo, ker n? Hkahie potrebe. V Ljubljani ob-stoja namreČ že okolf 300 gostilen, izmed teh 20 v Spodnji ^i^ki, polcg t_sra je pa tuđi 20 gostilničarskih koncssij neizvrSevanih ter jih je mo-goče vzeti v zakun. — Prošnja Hen-rika Kon'atarja, slasčićarja v Spod-nji Siški Rt. 33, za pndelitev kavar-riarske koncesije, se odkloni. ker ni lokalne potrebe. Samo v Spodnji ?!£ki je 9 koncesii s pravicami ka-varnarjev. — Občini Moste se dovoli reciprociteta crlede veljavnosti pasjih znamk te občfne za leto 1917 z onimi mestne občire ljubljanske, cnr.ko oheinar^1. Oornja .?i*Ha in Vic, ć1 hosta za to prosili. — Povoli $e kredit 4!^n K 7a Mo !eser-ih pleskafvh siolov, ki se jih Je naroCilo na prošnjo FrančiSke rie^eneve, na1*emrice ho-i^Vd Ttvnlija, pri stolari^ ^ndr^'u Buconu zn ta hotel. — Stavbna <\o-voifenja se nodcli i>od nognij koiiii-ji^kih 7apf5nfkov Ivani Ma!fnovi, pr»?csfnfci v Tniovski nfict št. 6. 7a. napravo mrežne ograje na betonske rn podstavku. Centri u Menardiju, Ičtstnikij hlšs Žt, 2 v Trubarjevi ulici, z.'i napravo nove hišne kanalizacije, Karlu \ idmprjii. lasfniku h\šr št. 2 Pred konjušnico. za preureditev nc-traiijiii prostorftv. Mariji Dobrnkar-ievi, rosestnici Pred konjulnico At. 4, za napravo nnveea prizidka k drvar-r»icif za prezidava skladiščft in prc-graditev veže, fanezu Junkarju, pn-t-estniku v Mali čoinarski ulici 5t. b, za zgradbo novega straniiča, frer-nice, drvarniee in oopravo hlev*. !T Kopaču, voščarju \i Oorice fn po-satniku v spodnji ^iški št. 90, *a adaptiranje gospodarskesa ponlepja na t^m posestvti v svrho izvršavanja svečarske in medičarske obrti, ljubljanski plmarni za napravo nove žf^-iie ograje na bdtonsk^m podstavku mesto dosedanje lesene, na njenem posestvu ob Rcsllevi cesti it 28. in ja Tomanov« in bratov Sorravahi, in ravnateljstvu Ijublj^ntkt tilijalkc Kolinskc tvarne za kavine primati za napravo betonske ograje ob ca-atah okoli poi»estva tovarna ob Mar-tinovi eetti in Zelani jami. temu pa s posebnim! pridriki. — Martji Fran-kovi, trafikantinji v Spodnii 9iiki It. tih. kateri je bil pndalil mestnt mafiji rat že dne *) maja 1915 stavbno dovoljenjc m zgradbo proviiorne la-sent lope ia trafiko na parceli it. 4/1 1 ob Celoviki cesti v Spodnji &iH'i (na Koilerjavem svetu), katara *: ra tega do vol jenja dottdaj ia ni j nUi^Mu, se u a njeno proSnJo »tavb-f!o dt; voljen je podaljia ^a nadaljnji dve leti. - Ie državnoželeznlike sluftae. Hr. Pgon Bnrn je postal želczniiki koncipitt v Kranj«. — »Glashena Matica«. Za kort-tert slavne hrvatske u ni e t -niče, koloraturne pevke, gospe markize Maje pl. S t r o z z i j e v e, so se vstopnice že prcd»jr.ti začele. Koncert se vrSi v petek. I, junija, in ho v njem sodelo-vi-1 tvd\ koncertni piatiist ^ospod Bela p 1. P e č » ć iz Zagreba. Spo-red ho obsefcal speve in artje i« raf-nih oper :n prav lepe pesmi \% najno-v€i«e hrvatske literature. 7 pesmi Petra Konjovića, ministerjalne-?ra svetnika in skladatelja, čitfar opera »Velin veo* se je pred kratkim v Zagrebu z velikim nspehrvm izvajala. \ koncertu bo torej p^lejr svetovne ulashe najnovejSa hrvatska K 1 a s b a zastopana. Oospa Maja p!. Strozzi je ena najslavnejših hrvatskih pevk sedanje dobe. — Privatni uradnlki. Opozarja-mo privatne uradnike. da je njih dolžnost, da se trdno oklenejo svojih ohstoječih organi zaci j. Za uradnike, ki do sedaj še nišo organizirani, bo treba ustanoviti novo organizacijo, ter so pripravljalna dela že v teku. Morda nam bo že v par dneh mogo-če sporočiti kaj več. Treba pa je, da se zavzameio vsi privatni uradnfki, tuđi oni. katerim so izpolnjene vge želje, svoje dolžnosti napram celemu stanu. — Privatni uradniki. — Slovenske narodne pesmi za citre. Slovenci imamo tako bogastvo v naših narodnih pesmih kot morda noben narod ne in kadar prime slovenski citraš v roke svoj instrument, zaigra naiprej kako narodno pesem. Z ozirom na prej omenjeno naše bo-gastvo pa doslej nismo imeli posebne izbire uglasnenih narodnih pesmi za citre. Kar smo imeli, izdal je edino L. Schwentner v Ljubljani. Veliko vrzel je v tem ozlru zoma^il zdaj učitelj K i f c r 1 c, ki je zadnje mesece Izda! že sedem zvezkov slovenskih narodnih pesmi za citre in jih obeta fzdajati |^ nadalje. Njegove pesmi se odlikujejo po uredni Iahkoti fn prl-prostosti, Kot je sploh slovenska narodna pesem, tako da jih lahko i^ra vsak začetnik - citraS. Želeti je, da slovenski cftraši r veseljem ln sanf-manjem sežeio po Kiferlovih zvez-kih, jih kumijejo — ne prepfsujejo po marsiko^a j^rdi navadi! — saj je ee-na 35a približno ?O pesmi 2 K 40 v tako malenkostna. da bodi veseL da ti jih nf treba preplsavati. 7. nakupom teh pesmi tuđi olajšamo trpljenje bednesra vpokoiega ^lovenskegra učitelja, ki ima obilno druži'io še v nei-nih letih. — Pesm! se naročajo v »Narodni knjjpfarni- in pri SeHuent-nerjn v Ljubljani ali pa direktno pri za!o?niku Kiferlu v f jubljenf. Kroja-ška ulica št. 6. — Najlepše knjige izposoja javna ljudska knjižnica Oospodarskega naprednetra društva za šcntiakobski okraj vsak torek cetrtek in soboto od pol f,. d*> po! 0. zvečer, ob nede-Ijah in praznikfh r>R od pol !0. do J2. donoldne v knii^nični sobi Vožarski pot 2, kovcitv. Florijanske ulice in začetkom KarlovSke ceste, postajali^če električne cestne že'ezriice. Knjižnica fma vse slovenske Injiue in i?hrani števi!» hrvaških. v «f^iš{ml na na> holjšc originale ter najkrasnejSe prevode iz svetovne književnosti- Na •azpola^ro ponolni tiskani imen pa tndi sprcjeniamo darovane vakc vrste. - Onozorilo. Kdr*r ni brc7.^o.q:ai-no primoran pntovatl, na] o bfnkoštih ne vporaMja želczni^:, Ker s: mu si-eer lahko prijeti, d^ zasrane in po- tovanja ne more dovršiti. -~ Banko\Qii za t!»aC Wron.« Svojčas j»mo porocaii, dn j^ bil tretiran neki pismonoša, ker je bil osumljen t-itvjne hankevca ^a 1000 krem, kl je bil zginil \z pisarne trgovca Sušnika na Z^loški cesti. Ker ne maramo de!ati nikomnr krfvice, po-ročarno. da je bfl tišti pismonoša, kakor nam naznanja njegov zagovornik, pri razpravi, ki se \e vsfed te »bd^lčitve vršila, popolnoma o p r o š e e n, ker se je izkazala njegova nedolžnost, — Zaćnsn4 ca(¥orltev mcttne Budake bopeH. Zaradi splošne^go- kop#l i današnjim dnem do prekliea uprt. - - Mtttna patfdovahikMi za đe- to In tta«ov«ifbi hode v torek dne 20. t. m. zaradi anaitnja prostorov za •(ranke taprta. V L#akoveH pri Krika« ie umrla tospica Sofija Logar po kratki bo-\ev\\. Prizadeti rodbini nalo ložalje. Odlikovani«. Gospod Peter Zajc pri c in kr. aanitetnem oddelku št. 9 v Celju je bil za posebne zasluge pri raznečavanju blaga odlikovan od voinegra boterinstva % veliko čast-no diplomo. Iz Maribora, (t A 1 o j % B a h o-vec) 25, maja 1917, V najlepši pomladi, sredi svojih ljubljenih cvetlic, katerih je imel polno sobo stanujoč v U. nadstropju v Narodnem domu je danesi umri fcospod poštni kontrolor Ak>jzij Bahovec iz znane narodne obitelji ljubljanske. Na^ Bahovec, dobročutna \n narodna duša. imel je ^nancev po ćeli slovenski domovini: marsikje bodo te vrste obudile spo-min na ljubeznjivega tovarila, na-delnika marsikaterega samskega omizja. Bil je markantna oseba vseh naših narodnih društev vesejic in sploh vsega gibanja, nesebicen pod-pornik vsakega narodncjja podjetja — potresali ga bedemo. Obranimo mu vsi Ijub spomin! Na privatnem učnent zavodu Lena! v Mariboru na Dravi se pri-čno s 1. junijem 1917 novi tecaji za stenografijo. strojepisje, pravopisje in računstvo. Tecaji trajajo 4 mesece in nudijo priložnost, se v kratkem ^asu priučiti za sedanji čas potreb-nemu znanju in ro£nostim. Prospekti zastonj. Na zavodu je tuđi tečaj za priuesnje nemškega jezika. Prijave od 11,—\2. ure, Maribor, Viktring-hofgasse 17, \. nadstropje. PoUela. K poročilu o koncertu. ki &e je vršil dne 15. aprila 1917 na Polzeli v prid ostepelim vojakom, moramo dostaviti, da je med imeni osebno&ti, ki so si stekle zasluge za lepj uspeh koncerta, po neljubi po-moti izostalo ime prokurista tovar-ne Kurkfl & Wildi na Palzeli gospoda Gustav Urbaneka. Ta gospod je bjl, kl je % gospodom Neratom napra-vil nažrt ia koncert, se je posebno trudil pri predprodaji vgtopnic in tako dosegel Jep denarni uspeh. S tem lojalno popravljamo to neljubo po-moto. C. kr, Ftviiatalisivo državnih iel^znic Trgt odda prmudbenim po-u\m kolodvorsko restavrgcijo v Herpelje - Komini od dne 1. januar ja 19J8 naprej. Kolkovane ponudbe je viožiti najpozneje do 1p. julija t. 1. \Z. ure opoldne pri glavni pisami et Hr. ravnateljstva Trst, ekspozitura Ljubljana. Natančn^jši potfatki se morejo zvedeti pri cr krr ravnateljstvu državnih železnic Trst, ekspozitura Ljubljana, odd. V., Reseijeva cesta 10, oziroma pri c- Hr. postai-neni uradij v Herpelje-Kozini, Igralni »pored r Kino Idealu. Da-nes do ponedeljka »Posvetniaštvo in borza«. Igrokaz v 4 dejanjih, »Konj Jft nkgov^ kretnje«. Znanstveno poučni posnetek. »Ti^ia mama^ burka. in »Kapkan Grogg v balor.u«, trik-fHm. Danes v soboto in v ponedeljek nst vrtu Kina spremljevanje z orkestrom. Predstave ob delavnikih od 4. ure. ob nedeljah in praznikjb od 3. ure dalje. V torek Hennv P o r -ten v dramf: »Klic Ijubeznl« Zve-ter orkester. Aprovlsaciia. + \% seje mestnega aprovizač-nega odseka, dne 25. maja 1917. Mestna aprovizacija je skušala dobiti izven kontingenta na Ogrskem vec vagonov moke. Moka je bila žc zagntovljcna, a o^rsko polje-delskn ministrstvo ni dovojilo izvoza. Prihodnji teden se razdeli na nove močne karte po 1 kgmokfe in sicer ! 2 kjr pšenične moke za ku-ho. !/4 k£ ajdovc moke in lL kg ko-ruinega zdroba. Aprovizačni odsek sklene. da se p e k a r i j i F. Pauer na Sv. Petra cesti. $ prihodnjim če-trtkom zopet nakaza moko. katero se je pekariji pred tedni odvzelo vnled številnih pritožb iz občinstva. Državni urad za prehrano nujno pri-poroča, da «i aprovizacije žc sedaj zafifotove prihodnjo letino z e 1 e n j a-v e I n s a d j a- Skknlti je s producenti posebne pogodbe z navedbo nddajne množine blaga in cen. Mestna aprovizacija sklene, da je v principu za najtup zelenjave In sadja pogodbenim potoni. Za enjerat bi apro-vigacija nakuplja jesenske letine pfi-bli^no 100 vagemov zelja in 10 vagonov čebuj«. Drusre vrste zelenjave, kot ofirovt in kolerabe nakupi apro-vizaefja maniše mnežfne. Qlede na-kups »a^k fe pa aprovizacija že v dogovoru. V Ljubljani se letos ni suši!© ra«nik zelenjav, dočim se je Ou-naj ppeskrbcl s tem blagom jansko leto. tako da Ima sedaj v najtežjih meseeib prehrane na razpolago več-Je množine rtznih vrst posulene ze- mtKOL Bo takaftUih poianio aoa večja mesta najvedjo važnost, da so v zimskih meseelh. kolikor megoče ladostno preskrbljena tuđi s posušeno zelenjavo. Za to je odsek principijelno tuđi za to, da se postavi tuđi v Ljubljani posebno susilnieo, ki bi konservirala nakupljene zelenjave za zimo. Prihodnji teden se bode od-dalo v prodajo vojnim prodajalnam 3000 doz holandskega sira. Sir je v hermetično zaprtih kovinskih dozah. najboljže kakovosti, brez skorje. Sir bode lahko dobil v&akdo, in je predvsem namenjen onim, ki nišo udeleženi pri ubožni akciji mest-ne aprovizaeije. LetoSnjo zimo je bilo dovolj ledu na razpolago. Vsak obrtnik se je lahko preskrbel z ledom in bo Ie njegova krivda, če ostane v letnih mesecih brez ledu. Z ozirom na to mestna aprovizacija v le-tošnjem poletju ne bo oddajala v večjih množinah led v obrtniške na-mene. Pomagalo se bo Ie najnuinejši potrebi privatnih strank, ki se nišo mogle preskrbetl z ledom. Prihodnje tedne se bo oddajalo led privatnim strankam iz mestne ledenice pod Gradom in sicer na stranko najveg po 5 do 10 kg. Gostilničarji in drugi obrtniki so pri tej oddaji popol-noma izključeni. ker so zaloge ledu zelo omejene. Kakor je slišati, si na-meravajo gostilničarji v lastni režiji preskrb§ti led iz Trsta, ali pivovarne v Menglu. Natančneji razpored glede oddaje ledu se še objavi. V smislu aprovizačnih sklepov s^ je prašičje in telečje meso oddajalo gostilničar-jem m zavodom iz aprovizgijie mesnice v cerkvi sv. Jožeia. Gostilničarji kar na enkrat nišo zadovoljni s to razdelitvijo mesa in hočejo zopet kupovati pri tnesarjih na stojnicah. Razumljivo je, da hočejo gostilničarji v stare razmere, ko so jim mesarji v prejšnjih časih na stojnicah odprodali Ie najboljše prašičje meso, doČim so se slabši kosi nasolili. ali pa prodali občinstvu, ki na drobno kupuje. V aprovizačni mesnici se pa seveda go-stilničarjem ne more dati Ie najlepŠe meso, ker je ravno sedai pri tako strašnem pomanjkanju prašičev vsa-ko izbiranje blaga popolnoma izklju-čeno. Ce se dovoz izboljša, bo že mogoče u pošte vati želje gostilničar-jev, dokler pa dobi ćela Ljubljana na teden večkrat k večjemu 15 prašičev. je pa to popolnoma nemogoče. Neobhodno potrebno ie tuđi, da ima mestna aprovizacija absolutno kontrolo, koliko se na debelo razproda tako prašičjega, kot telečjega mesa. Zlasi se navadno do 60 raznih gostil-ničarjev in zavodov. ki vsi hočejo prašičje ali telečje meso. Ker je mesa zelo malo na razpolago, včasih ćelo nič. mora biti razdelltev od časa do časa druga in razpoložljivlm zalogom odgovarjajoča. Vsak izmed priglašencev mora vsaj nekaj dobiti in ne eden vse, drugi pa nič. Vse to je pa edino mogoče, ako se oddaja gostilnam in zavodom meso iz ene mesnice in pod nadzorstvom orga-nov mestne aprovizaeije. Aprovizač-ni odsek sklene, da dob« gostilne in zavodi se nadalje prašičje in telečje meso izključno Ie iz aprovizačne mesnice v cerkvi sv. Jožefa. Odsek ob enem tuđi sklene, da prevzame mesnico mestna aprovizacija v Iastno režijo. • Pojtasnfto radi vojne prehrane. Odkar je začela vojna prehrana de-liti poleg mesa tuđi še jajca in sir, se od dne do dne oglasa več »trank, ki hočejo biti tuđi spreiete med udele-čence pomožne akcije. Najrajše bi bil deležen ubožne podpore sleherni Ljubljančan. ne glede na to, ali je po-treben ali ne. Navadno so najboli nadležni tistl ljudje. ki so najmanj potrebni- Radi tega je treba opozar-iati. da naj se zanimajo z na de.^e Na-to -*- -!^ Teoi* 3rftu, Stari trg itev. 6f Ljubljana« 1731 Vofnopoštne dopisnica. 1000 koso? voia^"O5ncga c somsiiega paiirfa u U- kroa. K 3-50 za 1000; '00 voia^kih ali Ijubezenskih K 5-—; umetniSkih razelednic K 6 razpoS lia Schie^er-fevii zaloga razglednlc, Danai XVi 19, Bmnnengasse 67. Ako ne ugaja, denar nazaj. Lou$^i pe$ prepellčar. se Ie izfrnbil na Razdrteim, dne 1S. msfa popcldae. Pes ima kratko d'ao z luiavimi m telmi lisanv. ušesa dolga, re? do polovice pristnZen. Kl:če se z irrenom »Tref« Okoli vra*u nosi z rudeć m zametom ob5 to ovratnteo Kdor bi pa naSel se ero rrost, da ga odda inienlri« Schler v Strast, n. Ra drto, ali ga o tem ODvesti. Dobi 50 kron nagrade. 1744 i KONTORIST s veelttn« prabso9 ▼ofafčta« prost, ieli lasato promeoitL Naslov pove upra^. »Slov. Naroda«. 1746 iiililiiiii v dolp|tem stanu »Underwo^d«, tor ▼eč d' s>&^2es 1đ S'valn'h stroiev so eceo proda, L ubi i a na, Stari trg Sto*. 23. v pritHčn. 1729 vsako ir»nr1 co ž? *abl ea*h rle-to tik herbs iz orc*ia aH ica-v ae zv> 8«di9 ali i Vila, vse >?^e > do 13 fcil, i^totiko zab^io ^a rsebao cd 20 do 2C9 fiU 1730 i -ar*n3 nrl Lt}i, Eranls :o- Prc^ S2 ca. 21.CC0 m2 tjfifhpnil prfpl dlliSlJbUlu Jiiiilbl Wžečih v kapucinskem predmestju Pc-v^ ««• pri £osp. Ivaa S:tr-cmicii fno5t!H.a Kretitzor), Mari'e Torezlie cesta st 8 1734 ŠDOKršn! "Vam r^afam, ako moi un'-Čevalec korenin Bla balsats ^e odprav? v 3 dne^ brpz bn'e'in Va^'b kori *li oćes, hradavlc, obtfsCa^cev. Ce:>a So cku z »nmstvenim D'smom 1.73 ^, 3 tončki K 4-50, 6 lonćkov K 7.50. Na siline zahva'.n-h r*sem in pri7nanj. ^emeoj, — T ^*icffKo*sa) PosUac>i * 12 3«7, C grmko. 3663 ^^ glbl]Ulm tesenim pcčplatom. taiki na zaktno! Edina prodaja: 1732 £a. B^aunsten, 3anaj 1, gricheigasse 7. Potrt? naiglobje ?alosti javljamo v^em sorodnikom prijateljem in znancem o britki izgubi našega tjublje t-ga sina oziroma brata, gospoda prcnea Černcta poddesetn ka domaćega strel. potka Pokojnik je bit rojen leta 1897 in je v cvetoči mladosti podlejrel raram zaobljenim dne 12. m^m m soSkem hoji5ču Premmul je v bolnici v R-henbergu dne 15 maja 1917. Pokopan je bil dne 16. maimka 1917 na vojaškem poko ališču isto^am. Nep zabnemu pokojniku bodi rahla zemlja goriška. Sv. ma«e po pokojnem padlem se daru]ejo v torek dne 29. maja ob 7. uri zjutrai v Kosezah. ZG. ŠIŠKA, dne 26 majnika 1917. 1739 Žalujoia rodbina Cerne. ftrtz poitbneg« obvestita. I Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem I in znancem, da je naša iskrenoljubijena, nepozabna sestra, I I gospodična I Zofija Logar v četrtek, dne 24. maja ob 7 uri zjutraj po kratkem, mučnem trpljenju mirno v Gospodu zaspala. I Pogreb predrage pokojnice se vrši v soboto, dne 26. I maja ob 10 uri zjutraj. I LESKOVEC, dne 24. maja 1917. Žalujota rodbina Logar. 1745 Gospodično trgovsko amoSiraženo prcdafalko, zmož- no slovenščine ali hrvaščne tn r.emSčine, tiće trgovlB« ro^avlc ta parfunerl!« Katfea Slfm}art Zagreb, IUca 17. 9^T* Ođđam m 1- locllem ^*J aj aj a^Bav ^Ojmc^Bti ^^D^^^m w*F^^^ w na;ssRf prime^na za pisarno. Gđvetnik dr. Ivitn Lovrenčio, MikloSičeva Gesta šlev. 3. r ii U §J MI h L HM debra starej^a moć s večletnimi spri-črvali 5p^ceri!sk^ troke in kOfltO r*3 *•» ^ dobite ob rabi med. 1566 ?,r Jt I?lv9 \tYnm& 99 npei garantirano neškodljivo za «1. 72. fllAđ Ritini ta piil vsako starost, zanesljlv uspeh. Rabi se zur.anje. Edina krema za. prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvrorne parfumerije itd. Poizkusna pusica K 4-—, velika pusica, za-dostna za uspeh K 9*—. Razpošiljanje strogo diskretno. Kom. dr. A. Elx preparati, ZSun&f IX., Lakierergasso 6 B. Zaloge v Ljubljani: drog. Kane in „Adrija". Zaloge v Mariboru: lekar. Sctiutzmget, Nar. po«, iit p«rf. NolfriR. ■ Ecpliso star« In nove zamašne Iz plntovlno ¥ vsoh veii-| kottlli In znnožlnah kakor tndi ; :: probkovo žaganje tn sekance :: ? dalje krog 1000 kg 1617 I rffelPaffđ Irl^ifl ali ist°vrednega nadomestila za lepenje za-k * *■#Jwj|«l cmafc'ŠrjGl ma^kov proti gotovini pri prevzetju. I Ponudbe z večiirr.i rzorer na nakuDo^alni biro probkovlll tOVaF3 * Brnnaemđorf tn Elčsterle na Eve?, Sari SI ino n, Praga !, Bllek ul. 8. Razglas. Zaradi popravila mostu Čez Veliko PreproSco bode IŽanska cesta med Lahovirn stradonom in mestno solo na Bariu od torka dne 29. maja 1917 naprej veb dnij za trsak promet zaprta. Vozovi se imajo ta čas izogniti temu mestu bodisi po stranskib Stradonih ali pa kreniti preko Dolenjske ceste. Mesini magistrat ljubljanski, dne 25. maja 1917. Oam$l^c $!amnil^c ' v najvetji izberi priporoča ===== MINKR HORVHT. modistka Lja^ljano, 5*«" *rS |t«u. 21. Ljobljano. PopravMa na|c«fi«j«>. 904 PopvavUa fiajcan«|e« Potom javne prostovoljne dražbe ki se vrši v torek, dne 29. maja 1917 na licu mesta na Bledu, pričenši ob 9. uri dopoldne pri vili Hribar v Zagoricah hiš. št. 39. se proda: 1. Vila Hribar ▼ Zagcricak hšt. 39. z gospodarskim poslopjem in vrtom (vi. št 266, kat obč. Želeče). 2. Vila W#UUag ▼ želečak hšt. 34. z vrtom, velikim gospodarskim poslopjem in zemljišči (vi. št. 495, kat obč. Zeleče). Dražbeni pogoji se bodo reilektantom sporočili pred dražbo. 1661 Pojasnila daje Posoiilnica v Radovliici. Stran 6. .SLOVENSKI NAROD«, dne 2& maj« 1917. 120. 5tev. ■^—^—^— Oficijelno subskripdisko mesto —^—i^ Češka industrijalna banka podružnica w Ljubljani sprejema prljave na šesto avstrijsko vojno posojilo. ___________________Pojasnila ter tiskovine se dobivale ori blagajni banke v Stritarjevi ulici St. 9. Led na prodaj hoteli Struke I j vsak dan od 11—12 ure. Prodam VILO moderna solidna stavba z vsem kom- J fortom v slovenskem trgu na mžnem Štajerskera. Natančni opis na razpolago. — Le resni reflektanti nai blagovolijo vprasati pod „vila 191711 na uprav. »Slov. Naroda«. 1650 ćPriporoča cm;, đamam tu in na debeli na Duna;u osebno izbrane novosh ^rasnih klobu^ov - ^^ in čepić finega oku ja sa dame m cestice, JtQ£* ćPovraviia se sPrejoma/o. 2>alm tfobufa vedno v zalogu *j£lfi Solidno blago — rttjJce cg ne PRODAJALKA mlada, dobra moč. se SprCJme t&koj. Oskrba v hiši. Plača po dogovora. — Ponudbe pod „83/1670" na uprav- niŠtvo »Slovenskega Naroda«. 1670 Proda se popolnoma urejena tiskama na Kranjskem, s popolno tiskarsko in knjigoveško koncesijo. Ponudbe pod „ Tiskarna ", poštnl pređal 74, Ljubljana. 1695 Eostanfev les od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej v deblih in pole« nih kupi po najviŠji ceni tvrdka: <*> J. Pogačnlk, Ljubljana, Mar. Terezije cesta 13. I ^5l A Hn™ I"1 |k| TP nr™ PATENTE I rseh dežeta izoosluje inženu 542 I !?/■« CEIiBRAUS. oblastveno avtor. in zapriseženi patentni odvetnik I na Dufiaju VI., MaHahIHerstratt« ftt. 87. ; Vočletaa plimena garancija. : I Pouk i vezenju in krpanju gerila io nogavic brezplaCen. | Priporočam svoje priznano najboljše in najpopolnejše Pfaff šivalne stroje ki imajo tih in lahek krt elični tek kakor tuđi pOTBOđ pliljnb* IJena in lakka 1150 Puch vozna kolesa s trpežno pnevmatiko kot pred vojno. |£_M \§£±%đ specijalna trgovina s šivalnimi ■Slio ¥Oll stroji, voz. kolesi in pos. deli Ljubljana t Sodna ulica štev. 7f zraven justtine palaie. ^^^■^^■■■■■■■■■■aBBBBBBBBaaBBBBBBBBBBaaaaaaaaBaBaBaaHaaaaaBHHHHHHHaaaBaaaaaaaai A- & £• Skaberne J^estni trg st tO. ! Najnižjc eeoe. ! ! Solidno blago. ! M. Schnbert preje Bilina & Kasch, Ljubljana, Židovska nL 5. priooroča veliko zalo^o tkanin In glace - rokavic, modno blago za j^espode in dam . raznovrstne fin6 parfome, ročna dola in materi!al, klmrgltao predmete. 413 i Modema predtiskarija., j Izdelovanfe preoblečenih gnm'sov. : Uradnikom aktivnim vseh kategori], profesorjem ta učiteljem katerih ne^bremenjena služnina znaša najmanje K 230O— na leto, dalje penzijonistom ki imajo vsaj K 1400— pokojnine, j I do*o!|*!e ! posolila na podlagi življenskega zavarovanja, , proti zaznambi na služnino, ozir. po- ; kojmno na prvem mestu in proti pri- I mernemu poroštvu pod najugodnejšimi ! pogoii na 5—25 etno amortiz. dobo ' HSLAVIJAM vza|emno zavarovalna banka ▼ Pragl. Sprejmejo se tuđi potn'ki za ž^vljensko zavarovanje s stalno plačo m proviziio. Podrobna pojasnila daje hrezpiačno „Generalni lattop banko ,11 a vi Je1 ▼ L!nbllani. TURUL-ČEVLJI 80 nalcenojftif dobro in Iepo izdelani, po tovarniški cenl prodaja I v £jnbljani HENR. SEUflK Prešernava ul 53. | Vojno DosoiiliB za?aroTaBie! Podpisovanfe vojnoga posojila brez gotovine! ' V težkem času se obraća država vnovič na svoje državljane in jih kliče k podpisovanju vojnega posojila. In vsi moramo slediti nje-nemu klicu, ker so najboljši življenski pogoji za vsakogar najožje zvezani z dobrobitom domovine. Kdor pa nima v ta namen dovolj razpoložljivih sredstev in se boji zadolžiti se radi vojnega posojila in v slučaju smrti zapustiti svoji rodbini morda težko dolžno breme vojnega posojila, ta naj se posluži koristnega Ankerjevega zavarovanja za vojno posojilo. Pri sklepu takega zavarovanja prevzame družba v podpis, po visočini premije S 500-— do K 4000*— šesto avstrijsko vojno posojllo in pri točnem plačevanju malih premijskih obrokov izroči obligacije vojnega posojila po 15 letih zavarovancu, ali ako prej umrje, takoj j izročitelju zavarovalne listine. Zavarovalna listina je veljavna, brez j zdravniške preiskave, za slučaj smrti od prvega dne ravarovanja, brez ozira nato, kake smrti je umri zavarovanec, torej tuđi za slučaj j smrti v vojski ali slučaj samomora. i Premije znašajo za vsakih 1000 K nominale šestega avstr. vojn. posojila ! ------- ako se plaču j e j o premije:------- | pri starosti ob vstopu letno Četrtletno mesačno tedensko | do 30. leta. . . K 45*50. . . K 12'--. . . K 4*30. . ] i od 31. do 45. „ . . . „ 50-20. . . „ 13*10. . . „ 4*80. . \ K 1*20 od 46. do 55. „...,, 57*—. , . „ 15*—. . . „ 5'30 . . ) Volaki, ki se nahajajo ob sklepanju pogodbe v etapnem ozemljo ali na fronti, morajo plaćati v prvem letu enkratno vojno doklado in sicer K 20*— pri celotnem, ali po K 5*50 pri četrtletnem, oziroma po K 2'— pri mesečnem plačevanju premij. Pobili)* pojasnila In ponudbene listine brexplačno. „ANKER" dmiba za ilvljenisko In rentno zavarovanje Slavna poslovalnica: Oradec, Hanbergasse 20. 1669 Nadzornik za Kranjsko: Leepold Srftnfeld, L]nbl|ana, Priso|na ulica 1. Oficijelno subskripcijsko mesto ____ Kranjska deželna banka v Ljubljani .pr*Je.. prijar. mm VL ftVSlrilSbO VOlfliO DOSOlllO P» »riglMbUi pogoJUn L Davka prosto 51), amorttzad]sko driavno posojilo po 92-—, prištevši 55% obresti od 1. maja dalje. — Ker teko kuponske obresti tega posojila od 1. aprila naprej, znaša nabavna cena dejansko le 91"54>2. U. Davka prosti 5!|2°1, dno L maja 1927 vrailJM držaraozakladnl listi po 93-50, priitevši 5'5°/. obresti od 1. m»)a dalje V svrfao podpisovaoja vojnega posojila daje Kranjska deleba banka keHiulaa la Upotekarna posolila. 120. stev. .SLOVENSKI NAROD', dne 26. maja 1917, Stran 7 Mi ioni „farievii M. Povodom rojstnega dne Njenega Veličanstva cesarice Cite m otvorit-ve »Cesarjeviča Otona« vojaškega doma, je poslal maršbataljon pehot-nega polka *Cesarjevič«, ki se naha-ja v okrožju enajste armade, brzojavko na cesarjevega generalnega adjutanta princa Zdenka Lobko\vi-tza, ki se glasi: »V okrožju enajste armade se naliajajoči maršbataljon pehotnega polka »Cesarjevič« otvar-ja danes, na rojstni dan Njenega Veličanstva cesarice in kraljice, svoj vojaški dom »Cesarjevič Oton« na bojišču in prosi, da bi tem povodom milostljivo obvestili našega mlađega in nad vse ljubljenega imejitelja o čustvih našega najiskrenejšega spo-stovanja, ljubezni in neomajljive zvestobe —«. Bataljon se je priprav-Ijal na slavnost. Na predvečer cesaričinega roj-stva je šel cei bataljon po trgu s pla-menicami. lampijončki. harmonika-mi, trobentači in pevci. KonČno se baon ustavi in bataljonski povelinik stotnik C. orise vojaštvu in civilne-mu prebivalstvu v navduŠenem govoru in z vznešenim glasom pomen slavnosti tega večera, približno tako: »Vojaki! Skoraj tri leta že traja krvava vojna; dozi veli smo že slabe, pa tuđi krasne ure! Doživeli pa še nismo dosedaj rojstnesra dneva naše cesarice in kraljice in še ćelo ne na bojišču. Radi jutršnjega praznika imamo že danes to slavnost, da počastimo rojstni dan naše prve državne matere v tem stoletju. In ne samo to! Počastimo tuđi rojstni dan matere našega nadvse ljubljenoga imejitelja pešpolka ^Cesarjeviča Otona«, kateremu na čast otvorimo jutri naš vojaški dom. V veliko čast si smemo šteti, da služimo pri tem vrlern pešpolku, — pa tuđi vsi vaši domači, zvesti Kranjci - Slovenci. Zavedajte se tega vsekdar in vse-povsod, hiši habsburški pa, Njenemu Veličanstvu, naši preljubi cesarici in kraljici Citi. Njenemu sinu, našemu imejitelju pešpolka — trikratni Živio! — Med petjom ^Lepa naša domovina« se je bataljon razšel. Dru^o jutro je bila rnaša. Po maši otvoritev vojaškega doma. Posvetiti ga je prišel naš poveljnik šeste skupine, podpolkovnik pl. Brin-zev, bivši pobočnik Njegove cesar-ske Visokosti Nadvojvode Salvator-ja. S krepkimi besedami je podal pomen vojaških domov ter pozval vse, moštvo kot častnike, da se pogosto-ma zbirajo v tem prostoru, se navdu-šujejo in si pripovedujejo vesele do-godke, ki jih je že pešpolk doživel. Nato se je gospod podpolkovnik poslovil od nas kot poveljnik. Dobi neko važnejse mesto. S solzami v očeli od veselja in z albumom pod pazduho, ki mu ga je daroval častniški zbor kot spomin na Janeze. je odšel in tisoči Živio - klici so zadoneli. da se je cei trg potresel. Zaprosil je avdijenco pri cesarju in o tei priliki pokaže tuđi našemu mlađemu cesarjeviču Otonu krasni album. — Prihodnji dan dospe brzojavka z Dunaja od cesarice, ki se glasi doslovno tako-le: >Poveljstvu XXVIII. maršbaona. pešpolka 17., vojna pošta 55! Dunaj. na dvoru. Njeno Veličanstvo cesarica in kraljica je blago-volila vzeti na znanje z veseljem, da se je otvoril vojaški dom »Nadvojvoda Oton« na dan najvišjega rojstne-ga dneva in se srčno zahvaljuje v Iastnem imenu kakor tuđi v imenu presvitlene^a imejitelja za iz tega nagiba poslano poklonitev. Po naj- i višjem povelju: Najvišji dvorjanik grof Ezsterhaz y.<* Junaki na bojišču žrtvujejo kri in življenje! Tebi ie le treba, da posodiš svo denar. podesi vojno posolilo! )G!i jarici* •Mm/aktara \ JUIJ Stolar ' Onaj t, fiisagrntr. I f. Ceniki z zdravniškim poukom gratis in fr. Zaprto, 30 vinarjev v znamkah. 143 MATmONIS # JEDfNSTVCN f u svoJoJ f ANALfTIČNOj KAKVOĆI i naJbolje \ coavna NaJstsjp' HUfi PORODIČNO PIĆE tfcgdUar w*_____rs# Najbolje za zobe 135 Kdor svo|ih kurj h cčps ne odpravi, napravi si vsako pot za trpljenje in slabi z boleč'no tuđi vso truplo. /Elsa / Plaster Priprava kurjih očes brez bolecin je za vsakega prizadetecja res blago-deina. Xe more se dovolj nujno svariti pred rezanjem kuriih očes. Uahko se pregloboko vreže, ne da se tn opazi, na nogo priđe vedno prah io umazano?tt ta vsili v rano in neŠteto s smrtio končanih zastruoljeni krvi je tako nastalo. Kurja očeša dajo se brez noža lahko, sigurno in hitro odpraviti s Feller;evim turistovskim flaj^trom z zn. »El?a« fflaj'ter zoner kurja očeša, cera 1 krono, v ^katljicah 2 kroni) ali s Fellerjevo turistovsko tinkturo z zn. »Elsa« (tekoča tinktura zoper kurja oče«a. cena 2 K). Zavojnina in poŠt-nina 2 K 30 več. TisoČero turistov orožnikov, pismonoš, vojakov, kmeto-valcev in dam, ki nosijo ozke čevlje, kakor rudi vseh. ki so je rabili, nripo-roČa to sredstvo kot najhitrejše in sigurno učmkujoče za radikalno odpravo i kurjih očes. Medtem ko večina sredstev zoper kurja očeša, tako tudt rezanie, piljenje itd. samo 7gornji del kurjih očes odpravi, jedro pa pusti, tako da kurja očeša hitro zopet narastejo, od-pravita prejeimenovana preparata kurja očeša temeljito z jedrom. Naroči se oba preparata, kakor tuđi pra^ek zoner pot in potenje nog'cpna 1 kartonu 1 krona 6 kartonov 8 K 30 v) od E. V. F e 11 e r lekamar S t u bi ca, Eisa-trg št. 238 (Hrvatsko). pisalni stroj m vidno pisavo. Ponudbe na p«ital pređttl 7$, Ii]«M|MUb 1735 Karol Tidv . na medicinskih in ortopedičnih kliaikah izprašdn ter diplomiran m\ in mm kiiniii m. 1738 Kopat, hotel „pri sloou'. :: ¥safc®vrstne :: slamnike pnporočam gospodom trgovcem in slavnemu obČmstvu za obilo naročitev. Cene primeino nizke, postrežba kakor je v tem času najbolje mogoča. ¥^ ir • C e r a r tovarea slamni'iov w Stotta posta in že!. postaja Gonuale pri Ljubljani. Izpuščaje hrasta, srHeć*.co grinto In droge kolne bolesni odnravf hitro in sigurno Paratol, domaće mazilo. Ne umaže, je brez vonia, zato uporabno tuđi čez dan. Veliki lonček K 3—, dvojnati K 5.50. Dalje Paratol tresni prašek ?a varstvo občutljive kože, škatljica K 2.50. Oboi.- se dobi proti vroslatvi zneska v lekamarta M Klela Paratol tvornici v Badlampeati, VI-24. E6tv6s-n 28. G. F!ux ■v- Gosposka ulica 4, -m I nadstropje, levo 1064 Drađno đovoljenac ie 20 let ohsto-|eča nafstarelia lfnbl|anska posredovalDica i\mm in služeb v udobnost cenj. občinstva zopet v sredl&ću metta. : PViporoća in nameića le bol{ie :: stt iskalote A vrste privatno ^rirovsko in ciosrilniiko osobje Iubira razllčnih alntab, zlaatL za tens xe VeaUia In kolikor motao hitra postretba zagotovljena. Pn rnanjfh vpra$anfih se prosi za odgovor znaraka. Preiv C D^tiol Prei v Gorici. I« DdlJCI Gorici. Ljubljana, Stari trg St. 28. MU in ženska dvokolesa s staro pnevmatiko. iivalni stroji, gramofoni, električno iepae ivetllke že kornpVtne od 2 Km Haiboljie baterije« Poietbno niska etna za preprodaje' Jitchanicna dclavnic na Starem trsu št. 11 v jfaiiitn kist poleg goriške kleti AJma JIva llMMiMn«JB«a C««*tr«H«) o*13«mi naprel debele, lllllinllliK nlnllllRIIV »^^0 mowc w«»m. **•*- UUIf UUIiu 111 UjuiliU I **<* m Lab|- 16" |Srbe2ico9 hraste, izpuščaje I I odpravi kar najhitrejše ,,Dr. Flescha rujavo mazilo". I I Mali lonček K 160, veliki K 3*—, družinska porcija 532 I K 9"—. Z dodatkom, kako se uporablja, se naroča pri I D?. E, Fteschs Kronen*Apothetce9 Raab (6y8r), Og: 'to. | Pri tvrdki brata Vokač v Ljubljani Zelen%wrr?,Qiia nltca št. 5 v prvem nadstropju se zopet vsako sredo in soboto prodajajo obiačilnega blaga in pa lepe ženske izgotovljene obleke %*&*" po nizkih cenah. ~W& mo Št. 7252. ^^ 1728 ■uid^lfiv m^MTmft ^^^^m aVaV ^^^ Ib^bi b^b^^^b^H ^bb^b^b^b^b^. V smislu razpisa c. kr. deželne vlade z dne 15. maja 1917, št. 14.719. se bo dne 31- maja in L junija 1917 poplsovaia v Llubljani gove]a živina, konji, pre&iči, boze in ovce! in sicer oba dneva od 8. do 12. dopoidne. Komisija za pravo mesto bo poslovala v mestnl posveto valni ci, na Bar{n in v Spodn i Šiški pa se bo popisovalo od nifte do hi Se. Lastniki zgoraj omenjene živine se torej pozivljajo, da jo pridejo navedena dneva popišat na označeno mesto. Kdor bi napačne podatke navedel ali pa kaj zamolčal, oziroma pre-pozno živino popisal, bo v smislu obstoječih predpisov kaznovan. Mestni magistrat llnbllanski, dne 23. maja 1917. Kino Centrsl v deželnem gledaliSčn. Igra na korist vojaSkih domov kranjskih vola- kov na bojiSiu! Sobota 26. maja: . nedelja 27. maja: ŽENSKA ZVESTOBA. Erasna vojna drama v tren defanjlh. Zaroka na boflščn. Veseloigra s TEDDTJEM v glavni vlogi. Tuđi mladini primerno. PonedelSebi na praznik 28. maja: Posebne predstave! Velika detektivska drama I Hoč v Corv Lune. „Proč od moža!" Prvovrstna veseloigra. —^-^—— Ni xa mladino. —^——— Predstave se vrše v delavulkih ob 4.y pol 6., 7. In 9. zvečerf w nedeljah In praznikin ob pol 11. nrl dop., ob 3., pol 5.f 6.9 pol 8. in 9. nrl ivečer. l*rizmnio lutjnizje cene I Popravila po želji. ■^--------------------— Stlodni salon = £'f'iT' 77 Storija ŠSbd ^_^_^—^— Židovska ultca sr. 8 ———r-r^-------T"^—5 odprto skladište nasproti štev. 7 ^_____^___ odprto skladisce nasprott stev. 7 priporoča cenjenim đamam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih slamnikov, vedno novih dunajskih mođelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in na}moderne}šega nakita. Velika izbera svilenih klobukoc. Žalni klobuki vedno v zalogi. Zunanja naročita obratom pošte. Stian 8 .SLOVENSKI NAROD', dne 26. mmjm i»i7. 120 siev Priporočamo našim z gospodinjAiii z KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske ** tovarne v Ljubljani ii^^mh^^^ a^—aj rdetino na obrazu inrdeC nos, ogrci,pri- tJUmmmm^d ^m7"hJCmJ s*'» &*** in ohI*Pno kožo vse n*P*k* polti od pravi zajam. staropreiskuSena dr. A. Rixa pasta Pompadour. PopoJnoma neškodljivo. Poizkušnja K 1 50, veltki lonček K 4 —. Br. A. lixa bUarao atfeka, tekoč puder, rožnat, bel in naravno rumen, ste-klenica K 4*—. Diskretno razpoSilja Br. A. Uz, kaaaL lahor. Baaaf IX, Lakftarar- aaaaa e/K. 7aloge v Ljubljani: drog. A. Kare, drog. »Adrija«, v Mariboru : Lekarm »Pri Angelju varhuc, »Pri Mariji pomoćnici« in drog. Wolfram. 1567 Prosim, oglejte si predležeče oblike nog in ne bodete prišli težko do prerričunja, da oblika čevlja ne sme biti pohubna, temveč obliki noge popolnoma prilagođena. Cloveške noge nišo vse enako oblikovane, vsaka noca ima svoje posebnosti in te posebnosti upoStevati je dolž-nost vsake^a izkušen vesčaka 61 Poskusite rr Fr51t1 Q7AfiitiPf"iii sPec'>listif za ortoDeđičns In anatomična liail 3£dIlUlCl]U obuvala, Ljubljana, Šelenbnrgova nlica št. 4. Ml- mtfnt I mi lovama olpl ta, laka in H eksces i rittfn | fltiiiki l « ! tfelikaiia. ffiaija jtaft Proda jalnica s Miklošičeva ulica št, 6. nasprorj hotela „Union". EBERL1 \\ nohiitvena Blsteia.. 121 j Đelavnicas | Igriška ulica štev. 6 \ Električna sila \ Št. ad 7740 ex 1916. 1718 Ceplfenfe proti kozam. h\. -unija 1917 se bode vršilo v Mestee&i &3?«?i vsako sređo in sobelo v. poldne ob 3. uri javno brezplačno ceolfenje ^pott kozam. Za Spodnjd Sl5b5 v pondeljek 4, falila v občinski hiši; za Vodmat v torek 5. fnsija v rnestni jubilojni ubožnici; za Barje v petek S. juniia v barjanski soli; vsakokrat ob 3. uri pope "dne. Pozivljajo se resro vsi starši, kojih otreci še nišo cepljeni, da prinesejo te k cepljenju in fe prep!et!n cepljencev, 1:: se vrši tci!en kacuefe na istem kraju in ob istem času. Pri prcgleču izroče se tuđi spiičevala o cepljenju. ki so pri sprejemu otrok v ljudsko solo potrebna. i Z ozirom na nevarnost, ki preti v sedanjem času glede nastopa koza, opozarja podpisani mestni magistrat, da je cepljenje proii kozam najuspeš-nejše sredstvo zavarovanja proti tej bolezni, ter nujno pozivlja vse one, ki ^e morda nišo bili nikoli cepljcni in \5C tište, pri katerih je že preiekio več let po zadnjem cepljenju, da se sedaj dajo cepiti, oziroma nanovo cepiti proti kozam. MestaS magistrat IfuMjai&slii, dne 20. maja 1917. 100 !?fwi zdraye domaže pilane Iosvežujoče, dobre in že;o gaseče si lahko vsak sam j priredi z mali stroški. V . z^log"i so snovi za: ana- Inas. jabolčnik, grenidivc, raalii!o?ec. poprovt meta. E mvškatelcc. pomeranč^ik, ' dišeča perla, višnjevce, ■kaciti »e ne more. Ta dometa pjača se lahko p'-j*: poleti hladna, potiiri vroč«, nameato ruma in tg»Tiji Snovi 9 natančnim navodilom stanejo FC !^" tian i gpMvm^MHH^HMHMMMi^HJ po'tt/iiao »-red 3 porcije Maacj« K 16—, 6 porcij K 30 " j. Vse hre» kakih DadaliPili StroSkor. Naslov sa narotila: JU HDLKL Mm Pri W*l lm f». fem. ' 2i;3Cirtna rcziia za st^lo. Diamantov za steklarie ; morem za£ sno doba- | viti parno St 4 za K1170 \ in št 51.2 za K 16'- ktr je dovoz dijamant'»v pre- i rovedan in je surovo | blago zelo težko in le po visokih cenah dobiti-----------------------■ Porto za -^ovzeMe 85 vin Za reelno in solidno bi^o jamči JAff BSOUOI. flnđerPa ifri atrg»!a, lm SU lom?. in »i\e l»se in brado sa trajao t«rr»o pu- b:ir\*. 1 «tei>n.ra ■ pojt. vrH ' 2 " ! 1 Rydyo! je rotsata v««a. k< livo pordeći bleda ^^^ S;.ca. TJćinrk je ftKlovit 1 »tekte- I i ica ■ poitnino vred K 2 45- I ■■•lov za nar*£l!a s I : Jan Grol eh, drolerija pri angclu. I Brno SI3| Horava. I hjTrti nilft smM li nlfWH otroških voziCkov te mmmmimm *• Bafitai#ite *~ lime. 'ALPaklč ^nraii Mfttnir« n mL|i i Nfntim -U ft*2IW JbTl*2O^ Šablona a 16 monogramt, pii- merna za namline prta* aervl« •te, zapne rabea in vaah vrat parila aa dobiva pri TONI JA&EE fiabijana. Židovska olica stev. 5. modni otelile : za gospode : Ljnbliana, Franca Jožefa cesta 3. Vojaške in uradniSke s uniforme: po meri v najkrajšem času. Ljubljana, Mestni trg 15 pnporoča svojo veliko izbei dein!kow in soln£n!kov. Popravila se i^vrSuiejo točno in solidno Kostanjeve in bukove hlode kupi viakemnolino franko vagon 355 Strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani. Vpošteva «e le pismene pooudbe 1 navedbo cen. i .oji za strlienje las t 10 B. Britve od 2—10 K. Brivski aparati, brivske kline ■ajbelii« kakovostt po na{nli!ih oenah pri Ae WEISS3ERG9 Đunai II, Untere Donaustrasse 2315. Specijalni cenik odd. IV. gratis. Za trgovce en groš centk. Proda t»e prostovoljno biša št. 32 yiOostiloa fld«r" v Kranju z lepim razgledom in posebno pripravua za gostilno, v dobrem stanju pod vlož št 417 ad Kranj parcela št. 336 z đvoriSČem in gospodarskim poslopjem parcela 337/1 vrt in parcela 337/2 vrt in vlož. št 803 njiva sedaj vrt in sicer ne pod ceno 50 000 K Ponud e naj se pismeno vlože v pisarni Dr Valentitta Stamplkarja Oitoetnlka v Sranja, do 4. junija 1917 ob 12. nri dopoldne. — 1736 V tej pisarni se dado tuđi natančneja pojasnila. j Prva slov. razpošiljainica svetovnoznanih srebrnojeklenih I J*T i li ^^ z znamko dvojni orel I katere so iz naiboljšeg^ najvlačnejšega jekla, lahke, na las tanko irdelane, I najlep^e ispeliane in za vsak kroj rabljivc, se toplo priporoča. I Za vsak komad se garantira, I Pri naročita 10 komadov, se doda en komad zastonj. I Kmetov alci I ogibajte se manjvrednega židovskega blaga. Zahtevajte cenik. I I Edina zaloga: Ad. Geissa nasl. I VIKTOR PIIIH, Žalee, I v Savinjski dolini. lsee I Vsak dan svele ovratnike in mansete s čisKlcem perila „Seibslhil/e". Brez mila, brez Škroba, brez likanja. Za 1 laaig w nehaj mlanUb čist© opran, oikroban In ilikan. I Presenetljlv! VeUk prlhranek! Patenti v Memćiil In Avstro-ograkl. Cenas 1 garnitura v kartonu 3 K. Zadostuje za mesece. ! ladomettna paata za K 1*50 vedno v zalogf. i Samo proti predplačilu vštevši porto. Glavni zastopnik za Kranjsko a taSA.Br Mm U .EV mJi« IV ■■ ^SW W aa v ^BW ■ Kandila, 38, pri Rndolfovem, Dolenlsko. i 1724 ______________ ___________ ___________ ■•lailkl kapital ■ •0Ia0*.t0»>—. ^_ tfBtt _ Stanje den. vlog na bnu. knjitice 31. okt 1916: I imm . iT.eot.m-. O. l«:r. ^§T fJfi^r« u k 143,241.140-—. n Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala na taujt. — UstaMVljaa IM*. WUm\frll.htom{j)&JMn^klBtn ttstiiovljeta 1864. - 33 poinžik. | I Preskrbovanie v$«h bankovnih transakdj, n. pr.: Prevzemanje j—arpta w»a» na hranilne knjižice brez remnega davka, kontovne knjige ter oa konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnhn obrt-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brci odpovedi. — Kupovanje in prodajanjc vretfatetalk f nplriev strogo v okviru uradnih kurznih poroiil. — Shranjevanjc in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila oanje. ^* UstMtna In plaaiana pojasaHa I« fiaavatl a wmmU w aapiiaa aaiaaa apaatefa^aa •^■■■■liili«ii iMkaa? hraapiaaaia. ■Va>a«matawke: »r■■■!■■ aaaka Ltaalfaaa. — Talataa ttar. 41 Najkulantnejše izvrSevanje aanafa aaraall na vseh tuzemsidh in inozemskih mestih — izplačevanje ku-ponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja vam ih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l'stin, dragotin itd. pod lastni zakicpom stran ke. — OvravtUMa a> kr. rasr. latarlfa Brezplačna revizija izžre-banih vraaaortaili papirjev. — Protnese za vsa žreban ja. »f'ifflt ta aalfiHa v Ajaarika ta ls iaiarliia 120. štev. »SLOV&MSKl NAKUU- one 26. maja 1*17 Sitan 9. Hujshanie yc;n!h vjetnikoi na sabotažo. Uradno razglašajo: Naravnost neverjeten poskus, oško-dovati centralne države s pomočjo vojnih vjetnikov so odkrili te dni: V obliki j vojaških ukazov se pozivljajo vojni vjetniki, da naj izvrše s pomočjo vtiho tapljenih sredstev in na podlaci in-strukcU akte sabotaže, uničijo setve požigajo, ter na ta način store centralnim državam veliko gospodarsko škodo. Tak poskus je smatrati ie kot izro-dek blaznosti. Pri tem se poilužujejo sovražniki posebne pisave ter vtihotap-ljajo te ukaze v živilih. Tako so našli v neki pogači, določeni vojnemu vjetniku, pet takih listkov, pisanih na stroj ter je zelo verjetno, da so se taki list-ki v številnih izvodih razširjali po vseh vjetniških taboriščih, da se je tore] nameravalo ustvariti organizirano sabotažo med vojnimi vjetniki. Obenem so dospela z raznih strani poročila, da so že lani nekateri vojni vjetniki na-mencina poškodovali setev in mlade rastline. Vojnim vjetnikom doposlani listki imajo to - le besedilo: Navodilo za oškodovanje in uničenje. Delajte propagando pri delavcih na kmetijah in jih učite z nozi in lesom iz-tikati očeša in kali semenskega krom-pirja. V šoladi boste dobili za to male aparate. Mazite po delavnicah stroje s priloženo pasto za zobe. Odgovorite takoj, če morete rabiti zažigalna sredstva in pastile za nkuže-vanjc živine. V slučaju, da pritrdite, bodo prihodnji zavetki vsebovali pastile ! in druga sredstva. Borite navodilo v ■ škatljici za pastile. Lahko dobite tuđi mal zažigalni aparat, kateri, če ga kam položite, sele čez tri ure do pet ur pozneje povzroči ogenj. Polagajte jih na velike dvore, v železniške vozove, na vlake, pripravljene za odhod. Na posestvih dajte naiprej živini pastile, nato zažgite. Živino bodo potem spravili drugam, kjer bo okužila drug hlev. Izbirajte dobro. Vaia deja-nja bodo imela uspeh. Pošljite mi naj-hitreje fingiran naslov, na kateresa morerno poslati različne zavoje, katere skušajte dobiti pred kontrolo. Po vsa-kem uničenju mi to sporočite v pismu ali na dopisnici, da morem vpisati v plačilni register. Pišite, kar potrebne te, potem bom postel velike množine materijala. Končno morate priti tako daleč, da bodo v vseh poveljstvih zgorela po-sestva in živina. Poskusite vse. To nai bi udarilo sovražnika kot šiba, ki pada na nemško ljudstvo. Pridobite si, če mogoče. zvestih prijateljev. Tako de-late velikansko za zmago in domovino. , . . sporočite mi ustroj vaše organiza- cije, v prihodnjem zavoju dobite materijal . . . odgovorite hitro . . . Poljski delavci morajo navodilom za uničeva-nje setve in žetve, kakor že dano, slediti. Navdušujte jih k poškodbam in uničevanjem vsake vrste. Navodila je smatrati kot vojaška povelja. Vsi prijatelji bodo nagrađeni. Navodilo za nničevanje krom pirjah Semenski krompir. Poišči nekaj bolnih krompirjev, ki imajo crne pege. Ce je semenski krompir skupaj, je treba nekoliko zarezati kožo krompirja in meso zdravega krompirja drgniti ob crni del bolnega krompirja. Če mogoče, naj se odstranijo kali, in sicer z nohtom, nožem, kosom lesa ali z aparatom, ka-terega najdete v poslani pogači, čokoladi tid. Kopanje krompirja. 2e pri kopanju krompirja morate bolni krompir mešati z zdravim in polagati na zdravi krompir. Krompir v kaščah. Bolni krompir morate mešati z zdravim. Dobite si, če mosoče, žvepleno kislino. Če se s to ki-slino polije krompir, ne kali več. Vse to lahko napravite, ne da bi Nemci zapazili. Slaba žetev je toliko vredna kot izgubljena bitka. Delajte za domovino! Skušajte dobiti nekaj zanesljivih, previdnih prijateljev, ki nam sporoče svoja imena ... Ti naj pišeio, delajo. T)eh;te na tiliem, vodite, razdelite delo med prijatelje . . . Svoia vjetniška n-borišča morate imeti dobro v rokah. Za nemski propad borno mogoče vas vse potrebovali. Organizacija se mora smatrati kot služba, ki je vam oseb-no poverjena. Vi morate vedno zatajiti našo zvezo. Pcškodovanje in uničevanje. Določite ljudi, povejte jim, kako naj po tovamah delajo škodo, na pri-mer sipajo pesek med kolesa, povzro-čajo kratek stik itd., kaj naj napravijo, da skoči vlak s tira. Uničujte kolodvore, vojaška taborišča, državna poslopja, konjske hleve, vojne tovarne. Izberite si za to odločne in zelo previdne ljudi. Sporočite mi tište, ki ne store svoje dolžnosti: ti bodo prav tako kaznovani, kakr bodo hrabri nagrajeni.« * * * Ćela naprava teh poskusov. po-vzročiti daleč razširjeno sabotažo v ozemljih centralnih sil, ne izključuje možnosti. da te organizacije obstoje še nadalje med vojnimi vjetniki. Ker je v navodila izrecno rečeno: »Navodila je smatrati kot vojaška povelja,« hočejo očividno na prejemnika teh navodil de-lovati s si!o. Pri obsegu. v katerem so vojni vjetniki v naših industrijskih obratih in pri poljedelstvu zaposleni, je nevarnost velika, da tuđi osamljeni slu-čaji, v karerih vojni vjetniki ubogajo tem navodilom. lahko napravijo neiz-merno škodo. Brezvestnost, da se voj- ne vj etnike v obliki vojaSkih povelj na* vaja k dejanjem, ki imajo za dotičnike smrtno kazen za gotovo posledico, je brezmejna. Ne slede na to pa je treba poskuse take organizacije že v kali za-dušiti In ukreniti odredbe, ki so iz vzrokov* lastne varnosti neizogibne. Tako so v Nemčiji zaenkrat ustavili vožnjo pošte za vojne vjetnike. Isto se je odredilo tuđi v naših vjetniških tabori-ščih in delavnicah. tevlianki oooioik se tako] sirefms at st*Ifio tfelo pr; 4os. Pre^eren, Si. 6 &ka 82. L u.Uana. 1686 cb enern s! o e:is?' i r-rfj • z 20. 1u^ e^ t. I. cSr. Un'ian Lemeif od;stn:k v Slavenski Bistrici. 1713 1 %nr ISSem lmm Po u^f>e po i flv kratke n<€ na u ra n. »Srr>v. Naroda« 17^3 U c e n c a iz dobre h -e, iprejme ta lio i Jernej KuSlan, trgovec v Kranju. 1715 Dva 1/flJENCA sproiaio mizarstvo Kail Blsđor. Natan^nei^a po] šhIh v tOVaml Siomfttiova ulica itev. 16. 1685 ££ Kdo sa hoče udeležiti išl\mw Izdslave s par tisož kronami T ? Ponudbe pod „Dobičok 1684M na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Planioe. Miflifc te°SSS!Jt S. KMETETZ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26. MODNI SALON M\ Fabčič Uubliarta, Rimska cesta štev. 6. Cenjenim damam priporočam svojo veliko zalogo r$3T V za'ogi rtojl žaJni kSobuki. "VB Odprto tuđi v opoldanskih urah. — Cene priznano nizke. 4 i ,- .. _______________________________________________________________, ^M ^^^ i-,— —^^^ Priložnost za lastno crovijartirarje z vlaganlem in konserviranjem mesa, rib, ielenjadi9 sadja i. ft. d. v nasl.kanih „JAB koiarciS* 3 ,,7AB" aparaiih za vkuhaTanje. Zasigurajte si svoje potrebščine v JABM kozarcih in JRB\ aparatih j za vkuhavanje i Dobiva se pri Fr. SfGi^a, Ljubljana, Marije Terezije cesta 1, Telefon 191. Engros prodaja „JAB„ konservih kozarcev in aparatov za vkuhavanje I J. Altiora k sin, Duna| VII. 1725 ter vseh skladnih kosih z ozirom na obstojete težkoče transporta in pre- skrbe surovin. JABI W\% Me, Đnpelo. lofecle kože. lisaje, iriete. lm boleznl. ture, otekline in rane ozdravi hitro in sigurno ianSarsko mazilo. \Te urraže in ne diši. Mati lonček 3 K, veliki ionček 5 K, družioski lonček 9 K z navodilom. K temu spadaj oče brinovo milo 4 K. G©rd Saudor, lekarnar, Nagy KdrOs 30. /UBEROER,, peiEK/l VSALBE /M omo9O aola.inUpfalHl.li j na dabelo In drobne. ■ • 1 ■ • M m titiakt? iMtlata. sefira. kapelassov ifllll A0fQIIDI ^*^'ituiiti,.iwi ionu LEIII Uilltllllml 9jw*tmi prl H*™**4t»»MeUvt-češko- a»w^Pal lPWftl8alBBB\al Vforci ostankov se ne razpoŠtljajo. Tehniina pisama poarodovinUo sa Mfct*p Im prodal« so)iwl|iUv »osdov in »osostev VALENTIN ACCETTO zapriseženi sodni izvedenec v Ljubljani, Trnovski pristan štev. 14. Isvrlufojn ffutfl na falio privatna cenitva v martu In na dafeli. Prodajald In kue*t ml ta oatrnefo nm gori omaleno pooradovalnlco. Prewwwia tuđi stavbinika dala in fiadaorevafif«. — Talnoat taJamCajia. 30 Morski Caraghee-mah xa pripravo nadomestka jeclilnes^a olja, |e izborno uporaben za vsakovrstne solate, ce tuđi nima oljne mas^ohe. — Cena 7,a /a vi tek K 1.30, po pošti poslan 20 vin. več. Krior želi rekomandirano posiljatev, naj aaa^aaaaaaa% aW 1 flaaaaaV^^aaaaaaaaalat * BaaaaaaHL NaiveCJa slovenska hranilnica! Mi Ulici ljubljanska LJUBLJANA Presernova ulica štev. 3 Je imela koncem leta 1916 vlog . . . . K 55,000.000-— hlpotečnib in občinskib* posojil.....K 30,600.000-— rezervnega zaklada........., 1,500.000*— Sprejeraa vioge vsak delavnik in ith obrestuje najviše po 47. vačfe in nesialn« vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pnpllarno varaa io stoji pod kontrolo c kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domoč« hranilniko. r»M|a m !■■■■!■ la p«fll*pla oa lraa|akrai prvu 1% Isvm IraaidM pa proti 5 7<% obrestlm In proti ulaunl .^^— IV. !■»■■■ */4% •đpUćevaBja na dolg. ^_ ■ V f*piram\m trgove«« la obrtalkov ImautanavlJoB« ■ \wr Kreditno druitvo. *«i 120 Štev. •SLOVENSKI NAROD*, dne 26. maja 1917. Stran 11. Zunaasfvo obGoe Hrenovice rabi zanesljivega moSkega srednje starosti, kateri bi opravljal občinske posle izven pisarne. Nastopi lar-ko tak->i. — Prošnje ie vlagati na iupanstvo obč!ne Hrenovice. Plača po dogovoru. 1700 Prodam žago ki leži skrajno ugodno za lesno trgovino tik kolodvora v Saviniski dolini. Stalna vodna mcČ ima S5 H P, poveća* pa isto lahko na 120 H P. — K r>osestvu spada ludi prostorna vila s -obami, dvoie solidnih stavb (iaga) 3 stroji, skladišče za deske in 1 \2 hpktarja stavbi^ča. — Dopisi pod „Stalna vodna moč 1704" na uprav- nšt?o »biovenske^a Naroda« 1704 Kima ia i in _ pritikitree, ^ poprave, === emajlirame in oonikianie izvršoje točno in cea© ] n A. Weissberg, Dunaj II, Untoro Doaanstraaao 23/5. BflF" Cenik odd. 1 zasionj. o^bolfse kakovosti no 8, 10, 12, 14 in 16 fero*; lasne po^Io^e Krepji e!l Pytncn in lasne mrežica ▼ vseb barvata; „MEBIL" barva za lase in tirado od Dr. Drallea rjava, teirsor^ava ali čraa po 2 in 4 S ltcL, vse se ao-lidno, zanesljivo blago pnporoca Štefan Sir mol i Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor! Zaradi vpoklic nfa v vofaiko službovanje) fe lokal ođprt samo za prodalo Maca ia aicer vsakl dan samo ođ 9 do if ln v neJeifo od 9 do 11 ure dopoldan. Popravila in preobleke :: i očno in ccno. :: Popravila ia preobleke :: točno in ceno. :: Rajceitefse dcžnike in solnčnike domaćega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikoT Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofljo 19 —- Prešernova ulica 4. Kupim izcesane lase la alataai ta kg avadapJava aarv« SS E, u laaa araglk aarr, a arai oatroHk plaeaai sa kg 22 K. Ka lsftaaaaa laaa siv« la oslveU »arve u Lg 12 K. Sorttrma« barva alataaa ■ lt*— OStrlŽenO ŽenSkO laSO kapba la plaćam ulk| aal|ia kat 59 cm 100 K. Frizer)!! ? BoiierJI! ? Brlvci! ? Kupim vsako množino izpadkov ženskih laa ter plaram za kg 7 K, za posebno dolge 9—10 K za kg, v stanju kakor iznadeio, torej neizči^^ene iu neizirlajene. Za kratko lxg!afoae laso (ShunpSoB) plaćam: za 15 — 2<> cm dolge, v različuih barvali, tu^ii neoprane kg 10 K •" -^ °0 r n p w 7f 7) 7f „14„ Za stare, nerabne lasne konfekcije, kakor obledele kite, Čelne frizure, kodre io različne franke za kg 10 K Ka^tlingki lasni krep angora volno, lase Tse vrate kupujem po naivišiib dnevnih cenah. Lasfi?a in frSzersisa iBiilMsiHia JOSIP VACEKp Praga, IL, Vaclavskć n^i^stl 42. Evšsć-a. Pri tej priložnottti op >sarjatn na svojo prodajalno in znhgo laa, kit, lasuib mrežic vseh vrst 2 ali brez prumija, lasne pođložke in turbane za moderne frizure. Specijaliteta: Izdelovanje lasulj za t romenado, gledališta in puačike. Gospodom frizerjem in trgovcem pošijem na zahtevo cenik gratis in franko 1719 v As / \ 8. c. kr. avslr. razredna leteriia. Pri naši poslovnici knplfene srećke so zadele: E 300.000 glavni dobitek: it 10.202, iztrobaa dno 18. oktobra 1915., IV. lot K 60.000.......ftt. 60.606. „ 30.000.......„ 68.435. „ 10 OOO . . . . «t. 7.788. 130.169, „ 5.000 ... . ... it. 68.425, nnono dotttkov po K 2000, 1000, 3^0, 400 ln veliko itovilo đobitkov po K 200. Ka dobiti io izplafali K 1,261.280'— Prihodnje žrebanje bo 12. in 14. junija 1917. Dobitak kron 1 ma......60.000 1 n......20.000 1 n......10.000 2 po SOM . . . 10.000 5 „ 2000 .... 10.000 15 „ 1000 . . . 15.000 25 „ 000 ... 15000 40 „ 400 ... 10.000 90 „ 200 ... 18.000 2700 „ 80 ... 216.000 2880 dobltkov ... K 390000 Srećke prodala Ljiinsta krilna Ha v Ljubljani, kot poslovnica c. kr. avstr. razr. lotorijo in ujene podružnice v Celjuy Celovcu, Trstu Splitu, Gorici (»edaj v Ljubljani) K -40—y f ii > I« K 20.— Jt 10'- Gona sročk: Igralol ■sirtl In vsa pojasnila brez$la6no< Dobltkl so izplačajo takol brez odbitka. Cena sretk: Proda so tnrsteo Idoim modisterija. Ponudbe pod „modlstoilja 1652M na upravn. »Slov. Naroda«. ===== Proda se ' hiša v Litiji enonadstropna, s kletmi, v pritiičju so tri sobe in kuhinja, ravno tako v I. nadstropju. Polcg tega Še majhen vrt za sedenje in zelenjadni vrt in hlev. Hiša stane K 18.000, hipoteke je na nji vknpene 12.000 K, ki lahko ostanejo. Naplačilo v znesku 4000 K zadostujc. Pripravno za penzijoniste, gostilničarje in obrtnike. — Naslov pove upravništvo .Slovensk, Naroda*. 1625 Proda se takoj lepo zsokroieao potostvo ob Blieljskl cesti, pol ore od Bretlc, katero obstoji iz hiše, hleva in dvostropnega kozolca s še-stimi oddelki. Tik hiše je zemljišče, ali pristava, ki meri 11 oralov in ne daleč od tega je hrastova hosta, ki obseza 4 orale. Vse to posestvo se proda po 4000 K oral, kar se dobro obrestuje. Za slučaj, da bi se hosta posekala se dobi iz nje 800 kubičnih metrov drv. Pojasnila daje in ponudbe sprejema hotel Soheaor ¥ Srikem. Ako se poprej za skupno posestvo noben kuoec ne oglasi, se vrši parcelijska prodaja na Binkoštni pondeljek od 1 do 4 ure na licu mesta v Glogovem brodu hiš. štev. 10. 1688 mmm^mm^m^^mm^mmm^m^ ^^aaaaaaBiM^aaaiaaBaBia^Baav Josip Jug pleskarski in likarski mojster Ljubljana, Rimska c 16« se priporoča cenjenemu občinstvu za vsa v to str oko spada joča dela. 1114 Solidna in točna postroftba. Gonoktein.4 Najnovejše, izkuŠeno sredstvo \ proti kapavcu (triperpi), beletnu ; toku, Črevesnemu in rnehurnemu j katar ju i. t. d. | GONOKTEIN je upeljan na I češki kliniki dvor. svetnika vseuč. I prof. dr. Janovskega, Na nemški | kliniki vseuč. prof. dr. K. Krei-| bicha. Toplo ga priporočajo vseuč. nrof. dr. J. Bukovsky, vseuč. prof. F. Samberger, vseuč. docent dr. J, Odstrčil i. t d. i Vseučiliščni docent dr. ER. ! KLAUSNER, I. asistent nemške I dermatolog!jske klinike v Pragi 1 je v svojem predavanju pred zdrav- niki na univerzi povđarjal izvrstno učinkovaoje Gonokteina ter ga posebno priporočal kot izborni ; balsamikum, ker ne draži Želodca niti Ied?ic. 2130 M. U. dr. J. grof ROSSIGOLI, i občinskt zdravnik v Kaštelu sta-1 rem piše : V mnogih slačajih akut-! nega kapavca zapisal sem Gono-; ktein in uvidel sem, da je iz vrstni antigonorrhoicum, Iter ne kvari želodca in ne ledvtc. Dobi se po vseh večjih le-karnab. Škatljica K 6'—. Zahtevajte literaturo in prospekt. Ljubljana: Lekarna Tmk6scj* ! Zagreb: Lekarna„Salvator",*. MH-telbach, Jaiaeteov trg. Proizvaja: Farmakološko-kemični laboratorij WHERA" Praga-Vršovlce 552. Dobavltel! vofnega minlstrstva la Vo:no - zdravstvenoga xdmien|av Oddelek nadomestil za krme. Bičie in moka iz bičia ttrstja). Centrala sa kndla, o«aalak aairanslO u feraw kapala aalaaa, aa mraka aafam Mafa, 100 kf xa 10 B, povaaaaa ¥ iope, kakor tadl zadrto Mete po 32 K u 100 kg aatta, franko vagon av^trijake železniike postaje. Vreće za zmleto trstje se frauko dostavijo. Za mletev trstja potrebne »troje izposoja bresplaĆno centrala sa krmila, oddelek nadomestil za krmo. Ponudbe je vpoalati na podpuani zavod, kjer se daj« vsa pobližnja pojasnila. Centrala za krmna, oddelek nadomestil za krmo. DUNAJ I., Trattiterhof 1. Stran 12, •SLOVENSKI NAROD*, dne 2*. maja 19i7. 120 štev. Oficijelno subskripciisko mesto Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani hi wj— p««raMM v apMB, CIt—, Tnta, mini, ImW (t *. LJaMjaa«) ta Mta sprejema po originalnih pogajih ai4java aa = šesto avstrijsko vojno posojilo = L tlelno 1 d. 57'o-n nuiiaftti te moh i I fiH a I»- n. -1 Mi m S'kVie I. im 157 mfliin time zallatute 1R V- za Ili- ni. in dovoljuje vsakomur V*a/<,»||© |>OftiffilC0CijO» Pojagaila in tiskovine ao pri blagajnah banke na razpolago. So bolne pljuia ozlrailiin? Vsakemu dajem gratis na znanje, da sem se oprostil bolezni v pljučih, astme, kašlja in želodčnih bolezni. Po ceni sredstvo, ki se je vsakdo Iahko nabavi. Pošljite svoj na-tančni naslov na Astral - tovarno, liker brez alkuhol3. 113^ ITMIIKMZIL. Zagreb, lannta ulica !tn. 3. Mnogo zahvalnih pišem. J>cnzie»ni$t c. kr. davčni oficijal v p., vajen slovensko-nemgke koresDondence ter knjigovodstva, ki je že več let posloval v odvetništvu, trgovini ter v za^arovalni stroki, ište prl-■lertie slnibe, prevzame tuđi delo na dom. — Morebitne ponudbe se prosi vposlati na: Anton Koprivec, peniionlat, Krakovi«! nasip at 4, Ljubljana. 1678 Kupujem in prodajam: bodisi pohiitvo, steklenino, ±o-leio, sulice, porcdlaa. oroijo, ; pođobo, star denar, splota tso, : kar }e na^manj 50 let staro. Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemljišta itd. Albert Derganc brivec in koncesiiontraiil s Uri nar Ljubljana, Frančiškanska ulica 10. Doatavitav takojl Brez pomisleka so JOS. PETELINCA ftivalni stroji najlepta in čas najprimsrnejSa priloinostna darila. Ti stroji znamke wGritzner* in „Afrana" so najboljši sedanjosti, šivajo, vežejo, (štikajo), krpajo (mašijo) perilo in nogavice ter imajo 10 leta* garancijo, kreai|lčeav bremšnamea tak tar biserni nbođ. — Vedno v zalogi priproste in luxus opreme, ter stroji vseh sistemov. — Pouk brezplačen. Cim prej kupiš, ceneje kupiš — dobro le pri: aM^ JOS« PETELINC ^«H1 LJUBLJ AH A, S¥. Petra oaslp 7, — bliza frančiškanskega mostu, 1evov ob wodi9 3. hiša. p^^^^^^^^l^-----------------------------------------------------------------------------------------------■-------- Jv{odm salon 7-. Jjarbonč = Ljubljana, Jrfestm trg stev. ?. = pnporoča svojo veliko jalogo dunajskih modetov slammkov, I^inčanih in pravnih oblik ^^^= ^^^^E: svilnahh /(/obuJ(ov, cvethc, pereš i. i d. 1edno velika izbera zalnih klobukov. /tajmij? cene/ Dobro blago/ .-; tooravila točno in ceno, ;•/ Kuharica ie ▼ letih, iiče službo za gospo-dfnjstvo, gre tndl na deielo. 1694 Pismene ponudbe pod l9 Ana 1694" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Pozor gospodarji! telite U fenpIU 550 \uirov t j. 2974 hektarov zemlje prve vrsto v Bosni, pripravno za vodstvo gospodarstva z njivami travniki, pašami, sadovniki in poslopji, ki nosi sedaj 6V40/,,, deloma le obdelana, tedaj se izvolite obrnitt na aeenturo in anončni zavod R. Vranešević, Zagreb, Đogovićeva nlie« st 7. ni. kat. pod geslom „Eko-nomiia 1541". 1687 Slamnate šolne za dom in slamnate podplate za v (evlis sam sačal izdelovati na debelo ; lnjlhprlporočanijkot nadoinestilo sa drago nsoleno obntev, posebno za delo v sobah. 235 Poskusite, ne bode Vam žal. tovarna slamnlkov v Stoba, pošta Domiale pri LJnblfani. ** At Krasna izbira bluz. I I Antonija Sitar i Selenburgova ulica 1. AI FAM7 RDP7W11^ °e""J01M'Matice'"edil1 "Brtse L|abl]anaf Kongresni trg ti, S^4 (Maspi^oti nnnsk* oork««.) Največja In na! spo sobne j^a tvrdka tu izposoievaicr^t kiavirjev in harmonijo? ■ na ]u^i Avstrife. * VeUkanaka sala« vaofa •' glasbenoga orodia, stru ta mmzualil. \ BđJn! zalotnfk dvornih in komornih tvornic* BOsen-dorfer, Holzl & Heitzmann, FOrstcr, Ehrbar, Gebrtidcr StingU Rod. Stelzbanraer, Czapka, Laibcr^er & (iloss. Rofraann in ffofberg Tamerikanski harmoniji). Obrokl od K 19-— napre'. Najbofatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah Oglejte si klavirje z angleško ponavljalo -nehanilco. 10 letaa postavno obvezna garancija. Ifafemnlaa nainižja. Sanieaa naj- ugodnejša. Dgla€evan|e ter popravila strokovno in ceno Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate izklfaćae le fsx za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom lalii- likatov in navideznega „pofelna" rri knčačih, ki se drzneo govoriti o „dobrem alafaMv dasi nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalogi. Hiša enonaditropna * s trgovskimi prostori, trgovsko opravio, obširnim sadovnikom in vrtom za ze-lenjavo, v večjem kraju na Dolenjskem ob železnid, sedež okrajne sodnije, se po ceni in pad ugodnimi pogoji proda. 1418 Pojasnila daje odvetniška pisama Or. Frmnm Poček, Ljubljana. Sv. Petra cesta 11. Ivan Bizovičar metni ii trgovski vrtnar Mubliana 839 Kolezijska ulica št 16 priooroča svojo bogato opremljeno Titntrstro ter okusno izdelane veace, Sopkc in trakove. •1» mrtisikih odrik k eireToaae cvetllee, ttraker tu« naffi-faolia đekeraeiiske cretlice sa throrase s ia balkaaa. s Vsakovrstne sadike do najžlahtnejših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam na-ročila na deželo. Vsa narobila se izvrSujejo točno in solidno. BnojaTko: I. Bisovlear, _____ ie vrtaar, Liaallaaa, k Prodam weč mladih tiijib tatiiin ii dpfe. | ■V Nad 50 let obstoječa *^| parna barvarija in kemično snaženje oblek i *•»■• 124 ^^= apretura sukna == LJnbllana. Mam Rnf aUnoef Seleabnrffova nL 6. MIHUII DUV Barska ulica 46. Postreiba vostaa ia točna. Na]nlžle cene. PrlpoiočaTTio s&peclistliaLO damsUo In otroiUo Konfekcijo zelo solidne tvrdite Hl. Kristofič-Bucar Ljubljana, Stari trg Stev. 9. — Lastna hiša. ■•(noveli* WW K0STUHE "*M W*Jnov©Jia Ifl 11^ B X«l«e — domaće obleke MM MM II II hl u aLC peru°- **»ie*' *port»« n ii i l ii IfBVaiM klobuk« Ia stasnlke. llllllin Otroike oblekU911 ableke r mladenKe. ■ifiealcao aerilo ia druge votrebsčine sa novorofenike. aMT Poiilja na izbiro tuđi na deželo. ~mm I Kmetska posojilnlu IjabUansKe okolice u Ljubljani. 4* | / 0/ brcz "^'^ rCTtnega oavka. I 4 /0 Ustanovljena leta 1881. i ______