Posamezna Številka 1 K. Poštnina pla&Mta v gotovini. Sbv. 139. v nagni, v torek, dne 22, junija 1920. LeiO XLVM. »SLOVENEC« velja i»>P*W n tm strast Jngo- i«nt)> » Mabltsal: ivoato lote aayn(. K 1W- »os- »■<». M » •« n t®"—• Wtamm#ro oololstao K2«K BB Sobotna lrdaja: bi ..... K 30-— . • a . _ 35 — fy Orodni SW« ]• v Kopitarjevi nltel štev. 6/IB. Rokopisi so ae vrsoajo; nefranklrua pisma ae m ^Mjemajo. Drete. ".«lef. žtr. 50, sprava, štv. 328. Knostolpna petltmta (99 mm Stroka la 3 mm visoka ali aft prostor) n enkrat . . . po K 4-54 ■rmdnl rasglasi, poslana Itd. . . . . po K 6"—i tr* v«i|eia naroflttn popust. Ia|manj81 oglas 59/8 mm K10, Izhaja vsak dan Izvzemal ponedeljek la dan po prasaikn, ob 5. ari riatraV Oprava)• v Kopitarjevi nI. 6. — Rafian poStne Ifabltaosk« it. 650 n naročnino ln St 349 sa « avstr. ta deška 24,787, ogr. 28JS11, bosn.-hero, e bran. i oglasa, I 1, 7568. I Debata o volilnem zakonu. Belgrad, 18. junija. Debata o volilnem zakonu je zelo živahna. Ne udeležujejo se je samo opozi-cknsaJne skupine, ki imajo v zasledovanju svojega programa prostejše roke, ampak tudi skupine v vladni večini. V zakonu so PTOgramatične določbe, glede katerih se posamezne skupine načelno razlikujejo. Tako so v odboru za volilni zakon glasovali proti kvalificiranim mandatom dr. Hefenjec, Šegvič in Mašič, dočim na kvalificiranih mandatih vztrajajo vse srbijan-ske skupine. Zato volilni zakon ne bo nobene skupine popolnoma zadovoljil, ampak bo otrok kompromisa vladnih skupin. Kljub temu, da je bil zakon v odboru kompromisnim potom sprejet in so samo dr. Polič in Šegvič za Narodni klub in Mašič m. Ribarčevo skupino ptcvdali v odb. porodilo oddvojeno mišljenje in je v zbornici dst< PoKč skoro vse svoje posebne pred loge vsled kompromisa umaknil, se ogla-SajO k besedi tudi poslanci, katerih zastopniki v odboru so glasovali za predloge, ki so prodrli, znak da so posamezne skupine zelo heterogene in njihovi člani niti v načelnih vprašanjih ne soglašajo. To se j® najbolj opažalo pri demokratski za-jednica, v kateri se je n. pr. posl. Pečic naravnost strastno lovil za kvalificirane mandate, dočim jc bil dr. Kramer proti njim, iir. Brezigar pa si želi celo še večje šte-rflo kvalificiranih mandatov. Odbor se je zedinil s tem, da dobe mesta Belgrad, Zagreb, Ljubljana glede Števila mandatov izjemno stališče v razmerju 5:4:3. Dr. Polič je oddal v odboru oddvojeno mišljenje in zahteval razmerje 6:5:3. Ker sc je temu predlogu nepričakovano pridružil poročevalec dr, Peleš, se je prati Poličeremu predlogu oglasil k beseda posl. Smodej, ki je dejal: Gospodje poslanci! Jaz moram govori-6 ipiroti predlogu gospoda poslanca dr. Poliča in sicer iz sledečih razlogov: Naš klub stoji principielno na stali-»ča, da bi naj prebivalstvo Belgrada, Zagreba in Ljubljane imelo toliko mandatov, kolikor štejejo ta mesta prebivalstva, Toda ako se postavi že drug princip, ako je določil odbr število poslancev za imenovana mesta na 5, 4 in 3, potem smo odtočno za odborov sklep, ker predlog gospoda dr. Poliča ni utemeljen; Ne samo, da znaša danes prebivalstvo Ljubljane mnogo več, nego ga šteje gospod dr, Po-Eč — Ljubljana ima namreč danes okoli 80.000 prebivalcev — ampak tudi v onem času (leta 1910) je štela Ljubljana v resnici mnogo več prebivalstva. Stvar je ta-le: K Ljubljani spada geografsko tudi občina Vič in občina Šiška. (Medklic: »In poli-tičko?«) Politično pa poprej (leta 1910) ti dve občini nista spadali k Ljubljani, sedaj pa spada Šiška k Ljubljani tudi politično. Ti dve občini štejeta — cenim po spominu, nimam podatkov pri rokah — od 15 do 20.000 prebivalcev. Potemtakem je štela že leta 1910 Ljubljana s Šiško in Vičem vred najmanj 60.000 prebivalcev. Zato je razmerje med našimi tremi središči, kakor ga ceni gospod dr. Polič, neutemeljeno in bomo glasovali proti njegovemu predlogu. Zaradi kompromisa pa bomo glasovali za odborov predlog, ki daje imenovanim trem mestom 5, 4 in 3 poslance. Minister za konstituanto g. Stojan Protič je vsled tega predlagal, da se člen 6. vrne odboru. Zelo različno je bilo tudi mnenje, na koliko prebivalcev naj pride en mandat. Minister za konstituanto je zastopal načelo, da naj pride po en mandat na 40.000 prebivalcev. To stališče je zastopal v odboru tudi dr. Hohnjec. Posl. Mašič je zahteval na 25.000 prebivalcev po en mandat. Odbor jc sprejel nato kompromisni predlog, da odpade na vsakih 35.000 prebivalcev po en mandat. Ker so se v zbornice soglašali govorniki proti predlogu, je minister za konstituanto stavil kompromisni predlog, da pride na vsakih 30.000 prebivalcev po en mandat, na vsak ostanek pri volitvah, ki presega 17.000 glasov, odpade en mandat, Istotako je bil sprejet Protičev kompromisni predlog, da se kvalificirani vsi poslanci vštejejo v število poslancev, ki so izvoljeni v volilnem okraju, dočim je večinski sklep odbora določal, da se kvalificirani mandati v volilnih okrajih, ki štejejo manj nego 140.000 prebivalcev, ne vštejejo. Na ta način bi bilo na Srbijo, kjer so deloma manjši volilni okraji, odpadlo 10 mandatov več, kakor bi šlo po številu prebivalstva, čemur so se protivile prečanske skupine. Po sprejetem 5. členu volilnega zakona bi bili poslanski mandati razdeljeni na posamezne okroge v sledečem razmerju: Srbija z Belgradom s 30 volilnimi okraji 157 mandatov, Bačka s tremi volilnimi okraji 25 mandatov, Bosna in Hercegovina s šestimi volilnimi okraji 63 mandatov, Dalmacija z dvema volilnima okrajema 11 mandatov, Hrvatska, Slavonija in Medjirmirje z Zagrebom (9 volilnih okrajev) 92 poslancev, Slovenija z Ljubljano in Prekmurjem s tremi volilnimi okraji 38 mandatov. Pri tem ni vračunjeno zasedeno ozemlje, ampak se je računalo po dosedanji demarkacijski črti. Volilnih okrajev je to- rej 56, mandatov pa 414, alco prodre dr, Poličev predlog, bi se prištela še dva mandata za Belgrad in Zagreb, Največji volilni okraj je štajersko-ko-roški-prekmurski, ki obsega Štajersko, Prekmurje in vzhodni del Koroške in šteje 689.977 prebivalcev in odpade nanj 21 mandatov. Najmanjši volilni okraj je ohridski v Stari Srbiji 84.395 prebivalcev in odpadejo nanj trije mandati. Danes popoldne se bo nadaljevala debata o 9. členu, h kateremu je včeraj vložil posl. Kneževič predlog za žensko volilno pravico. Jugoslovanski klub je določil k temu členu za govornika dr. Hohnje-ca. Ker pa so trije največj klubi proti ženski volilni pravici, predlogi za žensko volilno pravico nimajo izgleda, da prodro. V odboru je glasoval za žensko volilno pravico edino dr. Hohnjec, v zbornici pa bodo zanjo tudi socialisti, Jaša Prodanovičev republikanski klub; posl. Mašič pa zahteva volilno pravico samo za žene in matere invalidov in v vojni padlih. Vendar pridobiva misel o ženski volilni pravici v zbornici vedno trdnejša tla. Na galeriji sta sinoči dve ženski ploskali, ko je Knježevič končal svoj govor, kar je vzbudilo v zbornici precejšnjo veselost. Trst, 20. junija. Znani milanski kričaški list »In Po-polo d' Italia«, čigar glavni urednik je bivši zagrizeni socijalni demokrat in glavni urednik »Avantija«, Mussolini — da ga ne zamenjate z glasovitim brigantom Mussolinom — objavlja danes razgovor svojega rimskega dopisnika z načelnikom D' Annunzijevega kabineta na Reki, De Ambrisom, ki se nahaja že od začetka vladne krize v Rimu, kjer skuša na vse mogoče načine pridobiti vplivne može za »italijansko rešitev« reškega vprašanja. Njegova reška tovariša Armando Hodnig in Host-Venturi sta se vrnila na Reko. De Ambris je baje zelo zadovoljen z zagotovili, ki jih je dobil iz vladnih krogov, češ, da so ta zagotovila taka, da se bo mogel zadovoljiti ž njimi tudi D' Annunzio. Pričakovati da je celo, da pride sam D' Annunzio v Rim v svrho pogajanj z vlado. Toda to omenjam le kot postransko stvar, glavno naj bodo tokrat gorostasne laži, ki jih je nagromadil De Ambris dopisniku milanskega lista o razmerah v Jugoslaviji. »Udejstvitev londonskega dogovora, je dejal De Ambris, in zahteva po Reki ne moreta izzvati vojne. Predvsem je treba predpostaviti, da je 'Jugoslavija le diplomatska utvara, ki nima pravnega obstoja. Jugoslavija ni pravno ustanovljena, kakor so moderne države, temveč je le narinjenje Srbije Hrvatski, Slavoniji in Črni gori ter ima različna veroizpove-danja in plemena: Mažare, Romune, Bolgare, Albance. Ima parlament imenovan-cev, ne pa izvoljencev. Jugoslavija ne obstoji niti de facto. Ne govorimo o Črni gori, ki je v polni vstaji. Celo Hrvatska in Slavonija (mož je najbrž hotel reči »Slovenija«, pa ne razlikuje Slovenije in Slavonije) se hočeta ločiti. Hrvatje so prav posebno nasprotni Srbom. Na Hrvatskem je nekoliko političnih struj, ki predstavljajo absolutno velikansko večino (?!) mišljenja prebivalstva, in sicer stranka prava, ki jo vodi Frank (!), tradicijonalci (?) in seljačka stranka, ki jo vodi Radič. Poleg tega je ša komunistično gibanje, ki sc je v zadnjih časih pokazalo v nepričakovani obliki. Vse te stranke, dasiravno tako različne po svojih početkih in smotrih, so složne v nasprotstvu proti Srbiji. Srbija kot vladajoče jedro predstavlja, kar je najmilitari-stičnejšega in najrcakcijonarnejšega v vsej • F.vropi. Je pa tudi v Srbiji sami kar naj-živahnejše protidinastiško gibanje. Srbski, hrvatski in črnogorski republikanci tvorijo tudi izdatno moč proti agresivnemu vsesrbstvu in delajo za federalizem, ki bi edini mogel privesti do uredbe Balkona, Vse to pojasnjuje nepremagljiva nasprotja, na katera zadeva prepotentni imperialistični srbski militaristični razred, Poleg tega, ki bi se morda moglo smatrati le za mnenje, pa so tudi dejstva, ki izključujejo, da bi mogla Jugoslavija nastopiti proti Italiji v velikem slogu. Pred tremi meseci je bil poslan v Ba« kar hrvatski polk, toda medpotoma, ko s« je razncscl glas, da se koraka proti Reki, se je ves polk razpršil in v Bakar so prišli sami častniki, ki so bili Srbi: vsi dobesedno so utekli. (Na celi stvari ni niti pičice resnice.) Drugo dejstvo, ki je značilno: Pred poldrugim mesecem, ko so se razredčile italijanske čete v premir-nem pasu, se je mislilo, da se bodo Italijani umaknili s Sušaka in iz Bakra (kjer sploh ni bilo nikdar italijanskih čet!) in Srbi so netili to mnenje, pošiljajoč ljudi, ki naj bi pripravili stanovanja za jugoslo-venske častnike. Kakor se je doznalo to, so nenadoma pričeli prihajati sušaški Hrvatje (Lahi, ki stanujejo na Sušaku, j« treba reči) na Reko; da je reško poveljni štvo moralo ustaviti ta pritok: nameste bratov Srbov bi imeli Hrvatje rajši D' An-nunzija. 20, majnika, po protestnem shod« TF X, Dr. Fr. Stcle in Fr. Terseglav: . Sveta Rušila". Misli o zbližanju ruske tn katoliške cerkve. fDalie.) Danes, ko ni glavno in aktualno vprašanje o izvoru sv. Duha, ampak je treba braniti naravnost temelje krščanstva, je naravno, da bi obe cerkvi združili svoje sile v dosego skupnih ciljev. Ni potrebno, da papeštvo v prvi vrsti zahteva, da bi ga vzhod precej formalno priznal v dogmatič-nesm smislu; glavno je, da mu ono dokaže svojo životvorno silo za preobrazovanjc človeštva v krščanskem smislu; takrat bodo pravoslavni sami prišli do zaključkov, do katerih se je priboril Solovjev, kajti brez verskega in organizatoričnega centra krščanstva ni mogoče misliti. V danem momentu leži na katoliški cerkvi velika odgovornost. Čc ona ne zapopade precej važnosti časa in ne stopi nemudoma v prvo vrsto borilcev za zbližanjc s pravoslavno, jc velika nevarnost in zelo verjetno, da bo njeno mesto zavzel proteslantizcm, posebno. če sc izvede reforma ruske cerkvc v duhu demokratične smeri Andreja, škofa ufimskega. Ne smemo prezreti, da ameri-kanska zveza krščanske (protestantovske) mladine (YMCA) zelo razvija svoje delo- vanje po Rusiji; prevzela je oskrbo ujetnikov, deluje mej dobrovoljskimi oddelki v Sibiriji, katoliška cerkev pa nima nobenega tozadevnega organa, ali je vsaj konkurenca katoliške protiorganizacije omenjene zveze »Knighbs of Columbus« tako minimalna, da je ni opaziti. Pred Rusom zastopa katoličanstvo edini poljski Ksiadz, ki pa sc briga samo za svoje poljske vernike, za omenjena aktualna vpršanja pa nima po večini nobenega smisla in niti najmanj zanimanja. Sv. stolica s primerno taktiko lahko zelo veliko doseže v tem oziru. Rusi so zelo občutljivi za, vsako pozornost napram njim. Tako Leona XIII. še do danes niso pozabili. Opozarjam na dejstvo, da se v Bari v južni Italiji nahajajo relikvije sv. Nikolaja; papežev ugled bi se zelo povzdignil mej Rusi, če bi jim pcdaril tc relikvije. Dalje bi bilo zelo želeti, da sv, stolica pokaže svoje zanimanje in sočutje ob preganjanjih, ki jih trpi ruska cerkev vsled boljševizma.* Kar sc tiče gotovih praktičnih korakov, sem mnenja, da smo tu poklicani v prvi vrsti katoliški Slovani, da nastopimo kot posredniki mej kršč. zapadom in vzhodom, Vendar bi opozoril na to, da so Postaviti v prvo vrsto; Ukrajinci kot unijati ljaki in njihovo tozadevno delovanje zelo nepopularni v Rusiji in bi jih ne smeli po-lahko veliko pomagajo, posebno, ker so dani pri njih vsi potrebni predpogoji za neobhodno orientacijo, ki jo potrebujejo za-padni krogi v to svrho, vendar pa bi tudi njih ne kazalo poslati v prvo vrsto pri Rusih, ker imajo ti proti njim precejšnje predsodke posebno političnega značaja. Mnogo važnejša je tu vloga Čehov in Jugoslovanov, posebno nas poslednjih ki smo pra-vosiavju zadosti blizu in nam z malimi izjemami tudi ne manjka neobhodno potreb-e objektivnosti, da bi se resno in uspešno zavzeli za to delo. Važne so naše univerze in njih teološke fakultete, mislim tu i pravoslavno belgrajsko univerzo; ne škodovalo bi če bi se sem in tje kakemu zrelemu teologu omogočil kako leto študij na pravoslavni univerzi in se nasprotno vabilo pravoslavne, ki se za ta vprašanja zanimajo, Da pa tem zahtevam zadoste, bo treba naše teološke fakultete postaviti na primerno širše stališče, kot ga zavzemajo sicer srednjeevropske bogoslovske fakultete. Važnost take reforme jc tako daleko-sežna, da se splača žrtvovati i denar i čas zanjo- Dalje jc treba nujno svetovati našim merodajnim cerkvenim krogom, da delegirajo stalno bogoslovcc, ki jih ta vprašanja zanimajo na vzhodno akademijo, ki so jo ustanovili v Rimu, tu bo najpri-pravnejše mesto, da se osebno seznanijo z interesiranimi ruskimi delavci, ki bodo tudi obiskovali ta zavod. Mi Slovenci špeci-jclno nc pozabimo kako velikega pomena za vse Slovanstvo jc krščansko-socialno delo med ljudstvom, ki ic rodilo pri nas ta- ko lepe sadove, Rusija danes instinktivno nastavlja ušesa takim in podobnim idejam. Zato naj naši katol, akademiki študirajo ruski jezik; nekaterim je treba redno omogočiti obiskovanje ruskih visokih šol in jih! navajati, da se posvetijo popolnoma ti smeri. Ne pozabimo, da nismo več kulturna; količina druge vrste, ki si mora vse izbe-račiti od svojega gospodarja, ampak, da smo s samostojno državo postali tudi samostojen kulturni činitelj, od katerega lastne dobre volje in požrtvovalnosti zavisi uloga, ki jo bo igral v stvarjanju kulturne bodočnosti. Zato pa je treba denarja, ki ga je treba v te svrhe odmerjati z velikosvet-skim merilom in ne več z merilom berača« ki vsak bore groš desetkrat obrne, predno ga izda. Velikopoteznosti je treba in riski-rati tudi v kulturne in znanstvene namene. Naj tudi devet slučajev mogoče res ne pri-i nese odpovednih sadov, deseti bo gotovo nagradil domovino za vseh izgubljenih devet, Končno še eno: Slovanski H« t u r g i č n i jezik bi bil nedvomno velik korak k zbližanju, ker bi se v tem izpod-bilo mnogo važnih predsodkov. Liturgija in liturgični jezik igrata namreč pri Rusih glavno ulogo. Zato nc bi bilo umestno, čc bi sc skrito, šc manj pa javno propagirala latinizacija. Nekatere druge točke praktičnega značaja so pa razvidne iz spomenice om-ski cerkveni upravi. (DaHe.) zaradi aretacije Dalmatincev m Rečanov y Rimo so reški legijonarji in meščani predrli zapore na sušaškem mostu in korakali po Sušaku, ne da bi jib bil kdo motil in nc da bi oni motili koga. Ko se je množica vračala na Reko, se je par tisoč Hrvatov in Hrvatic prostovoljno udeležilo ie demonstracije. (De Ambris šteje tu najbrže rodno italijansko vojaštvo, ki se nahaja na Sušaku in se je ob tej priliki bra-lilo z D' Annunzijevirai legijonarji, in pa zopet onih par Lahov, ki stanujejo na Suša ku.) Reško poveljništvo ni izvajalo nikakršnega pritiska nad Hrvati (?), dasiravno je vedno kazalo potrebno odločnost. Dočim Srbi uporabljajo batine, vislice in puške, so Hrvatje bolj civilizirani in zato ne prenašajo nasilnosti mani civiliziranega naroda. k Ta Dc Ambris jc načelnik D' Ajtmun-rljevega kabineta, mož je že mesece in mesece na Reld in jc v »cm času tako temeljito spoznal tamošnje razmere, da ga mora imeti vsak sušaški paglavec za pravcatega norca, čc naj bi bila ta njegova izvajanja resna. Ker pa vendar ni mogoče •misliti, da bi bil človek na takem mestu aH taiko omejen ali pa tako slabo poučen v dejanskih razmerah na Reki in v najbližji okolici, potem pač ne preostaja drugega, kot da se pove kar naravnost: mož ie lagal, nesramno lagal! Zanimivo pa je, kar je dejal Dc Ambris glede položaja na Reki. »Reka,« je diejal, »pričakuje aneksije, ali pa zahteva, da naj jo pusti Italija svobodno, da sc bo branila z lastnimi močmi, in ne ravna z njo kot s sovražnim mestom. Treba je odločnejše mednarodne politike. S Hrvati samimi so pogajania mogoča (?"), nikakor p« ne z jugoslovansko stvorbo, ki ie im-perijalistiška. Čc bi mi pristali na \Yilso-«6«) črto, bi nam bila Jugoslavija sovražna, ker bi epi po Trstu. Če bi se umaknili idf> Soče, bi nam bila istotako sovražna earadš Čedada in Vidma, in pohlep in sov-srnžnost bi nc prenehala, čc bi ji darovali ttfdi Videm in se umaknili na Piave. Je pač fco stvar imperijalistiške in napadne cfeiševnosti, ki vidimo njene znake proti Egejskemtt morju in Val oni. Če ima kdo za hišnega soseda prijatelja, lahko pušča Trata odprla, čc pa ima za soseda sovražnika, jih je treba zapahniti,« Zaključil pa. je-. »Moralni položaj na Reld i<* prav do-feer, kakor »e bil prve dni. Glede prehrane T» je položaj komaj Se znosljiv, gospodarski pa zaradi blo(kade kar najslabši. Italija naj odpravi blokade, ako noče umo-rfff Reke.* ■• ~ ■ >■•>•■ sTa je De Amferis govoril — resnico! Drtam SMS. Srbski Sokoli ne gredo v Prago, LDU Belgrad, 19. junija. Dejstvo, da Čehoslovaki na prvi vsesokolski ulet, ki se vt§) po osvobojenju, povabili tudi Bolgare, ki v vojni niso igrali vloge v interesu slovanstva, je v vseh sokolskih krogih v vsej Srbiji zbudilo nevoljo na obnašanj? Čehoslovakov, ki pozabljajo na nemastno vlogo Bolgarov v vojni in na zver-stva, ki so jih Bolgari izvršili na srbskem prebivalstvu. Vsled tega ne bo iz Srbije odpotoval na .vsesokolski zlet. niti en srbski Sokol. Izplačevanje vojne Škode. LDU Belgrad, 10. junija. Generalni konzul čehosJovaške republike v Belgradu bo sprejemal od čehoslovaških državljanov v Srbiji, Bački, Baranji in Banatu prošnje za poplačilo vojno škode na življenju, časti ih imetju povzročene po nemški, avstrijski in madžarski vojski in njihovih zavezniških vlad vsled vojnih operacij. .-v Češko-slovaika. Visoka šola za Snrnall3tIko. LDU Praga, 19. junija. (ČTU) NauČni Minister Haberman ustanovi začetkom oktobra na češkem vseučilišču v Pragi visoko šolo za žurnalistiko; rektor jI bo dr. Gruber, profesor narodnega gospodarstva. Dne 8. julija se bo v to svrho vršila anketa visokošolskih profesorjev in žur-ealistov. Kalila. Priprave za zasedanje laške zbornico. Rim, 20. junija. Zbornica in senat sta sklicana za četrtek, 24- t. m. Na dnevnem redu obeh zbornic je predvsem vladna izjava. Nadalje je na dnevnem rodu začasni proračun in nekoliko drugih manj važnih, a nujnih predmetov. Doslej jc že priglašenih okoli 20 govornikov za razpravo o vladni izjavi; znanejših socialnih demokratov ni še priglašen doslej nobeden. Eno najtežjih vprašanj, ki ga bo morala rešiti zbornica, jc povišanje cen kruhu. To vprašanje je bilo glavni povod padca Nitti je -vega kabineta, toda kakor se zatrjuje se-daj, stoji,tudi novi zakladni minister, Meda, na stališču, da z ozirom na slabi finančni položaj države ne gre drugače, kot da se poviša cena kruhu, oziroma da sc odpravi enotni kruh ter uvede dvojen, z različno ceno, pri čemer bi se cena kruhu za imo-vitejše sloje zvišala s posebnim dodatkom na splošno ceno, ki bi se določil razmerno davkom, ki jih plačuje dotični porabnik. Mcdov načrt pride seveda najprej v ministrski svet, in če ga ta odobri, pred zbornico, Državna pod tajništva v Italijanski vladi, Italijanska ustava določa vsakemu ministrstvu državno pod tajništvo in običaj je, da sc za državnega podtajnika imenuje mož, ki ne pripada k isti stranki, kateri pripada dotični minister, Mintstrstev jc šestnajst, oziroma petnajst, če se ne šteje ministrsko predsedništvo, ki pa ima tudi svojega državnega podtajnika. Državnih pcvdtajništev pa je devetnajst, ker so določena posebna državna podtajništva tudi že za trgovinsko mornarico, lepe umetnosti in za pokojnine. Po sedanji končni sestavi kabineta ima edino le minister za pošto in brzojav državnega podtajnika, ki pripada isti stranki, vsepovsod druged pa se je uveljavilo ono zgoraj omenjeno načelo. Najmočnejše je v državnem podtaj-ništvu zastopana katoliška ljudska stranka, ki ima pet državnih podtajništev (kolonije, finance, ja.vna dela, osvobojene zemlje in delo), tako da ima na vladi sedem svojih mož. Liberalci imajo dve podtajni-štvi, liberalni demokratje štiri, radikalci dve, stranka bojevnikov, reformi sta, stranka narodne obnove, giolittijanci, stranka narodne koncentracije in konstitucijonalni demokratje pa po eno državno tajništvo. V zadnjem hipu je dospela vest, da sta odstopila že imenovana podtajnika: Belotti za zunanje stvari in Bi gnani za vojno, >>-'i Predelska železnica. Iz Rima sc poroča, da se ravnateljstvo italijanskih državnih železnic z veliko vnemo bavj s proučevanjem -vprašanja zgradbe železnice Trst—Trbiž. Proučujejo se predvsem goropisne razmere, in tako je stopilo v ospredje vprašanje, ali naj bi se obdržal za to zvezo šc nadalje del stare proge po soški dolini med Gorico in Sv. Lucijo, ali nc. Ta del proge teče po zelo goratem ozemlju in ima tudi ovinke s prekratkim polmerom, kar tvori znatne ovire razširjenju proge v dvotirno in pa pospe-šenju obrata. Če sc obdrži ta del proge, pravijo, se bo moral popolnoma pregraditi, kar bi. povzročlio ogromne stroške. Obenem 7. glavno progo Trst—Trbiž se nameravajo zgraditi še nekatere postranske proge, ki bi vezale Trst z zaledjem, Avstrija je v zmislu saintgermainske pogodbe žc izročila prejšnje načrte za zgradbo pre-delskc železnice, toda ti načrti Italiji pe pomagajo dosti, ker so bili napravljeni z namenom, da bi se ta proga čim ožje zvezala z ostalo avstrijsko železniško mrežo, dočim pa je namen italijanske uprave, da bi ta železnica tvorila direktno zvezo med italijanskimi železnicami in onimi v zasedenem ozemlju. Avstrijski načrt naj bi bil rabil tudi r veliki meri strateškim namenom, dočim naj bi pa sedaj, kakor pravijo, predelska železnica služila le gospodarskim smotrom. Ravnateljstvo italijanskih državnih železnic upa, da se dokončajo proučevanja v par mesecih. Sestava kabineta, LDU Berlin. 21. junija. (DunKU) Nemška ljudska stranka je predložila -predsedniku Fehrenbachu formulacijo smernic svojega programa, ki se še ožje pridružuje znanim zahtevam demokratom. Kabinet bo menda danes sestavljen. Bojkot Mažarske. LDU D«naj, 12, junija. (DunKU) Korespondenca Herzog poroča: Privatni telefonski promet z Mažarsko je ustavljen. Izmed petih telefonskih zvez so £tiri prekinjene, Baje so jih ob meji pokvarili. Na peti zvezi se vrši z velikimi težkočami In-terurbanski telefonski promet vlade, diplomatskih zastopstev in misij. Brzojavni promet z Mažarsko je ustavljen, izvzemši državne depeše, diplomatsko korespondenco in tran sitni promet. Mažarski poslanik na Dunaju dr. Gratz se mudi v Budimpešti zaradi porazgovorov v bojkotnem vprašanju. -{- Stanovanjska naredba in milijonarji. V --Slov, Narodu« se je razkoračil neki milijonar nad stanovanjsko naredbo. Ni mu prav, da hoče poverjeništvo na vsak način spraviti pod streho bedne družine, kj trpe v nezdravih vagonih neizmerno moralno škodo in škodo na zdravju. Vse upanje stavijo ti kapitalistični modrijani na svojega varuha, ministra za socialno politiko v Beltfradu MožaJtnr meni. da so vse take odredbe in pojasnila fraze, ki bodo tudi le fraze ostale. Mi smo nasprotnega mnenja. Če ne bo pritiska od državne strani, je gotovo, da bodo bedne družine šc dolgo čakale na stanovanja. Bogataši, ki stanujejo sedaj za par sto kron na mesec v udobnih stanovanjih, bodo mirno svoj denar uporabljali za nadaljno veriženje. Zakaj bi ga zabijali v drage stavbe, ko imajo zdrava in cenena stanovanja. »Slov. Narod* jim daje pot uho, češ, saj imamo v Belgradu zvestega čuvaja. Mi smo pa mnenja, da se zore dr. Kulčovčevo ministrstvo ministrstvo za socialno politiko. In socialno je, da se v danem slučaju orientira tudi privatna lastnina po vidikih socialne blaginje. Če socialna blaginja zahteva, da morajo bogataši zidati hiše, ima državna oblast, pravico in dolžnost, da jih v to prisili. Če bo pa ministrstvo za socialno politiko delalo temu splošno priznanemu socialnemu načelu silo, potem naj blagovoli obrniti tablico na svoji hiši in naj napiše na njo: Ministrstvo za obrambo kapitalistov. r-f" Spokomlki. Naši socialisti imajo tudi glasilo, ki naj na kmetih lovi nepoučeno v socialistične mreže. V tem listu znajo bili silno pobožni. Seveda hinavsko-pobožni; zakaj vsak pravi socialist, bi moral biti, če je res s prepričanjem in zavestno socialist, popoln bogatajec. ,V začetku pa tega nočejo povedati, pred vernim ljudstvom se hočejo izigravati celo za branitelje vere. Iz teh razlogov, skušajo tudi opravičevati v tem glasilu izjemno Postavo proti Cerkvi, znani kancelpara-graf. Tako-le pišejo v zadnji številki: »Socialisti zahtevamo, da se uvedo tudi pri nas takozvani kancelparagraf.« Vse pa kaže, da bo ta določba najbrže sprejeta. Naša somišljenike pa opozarjamo, nuj potem dobro pazijo, da sc bodo to jiostave presneti klerikalni petelini tudi držali, vsak pregrešek naj potem takoj organizacija ovadi. In končuo kliče: »Zato tudi slovensko ljudstvo kliče glasuo v Belgrad: Dajte nam kancelparagraf.« Tukaj je govorilo srce pravovernega socialista. Prvo mu jc skrb, da bi vendar enkrat zopet Cerkvi eno priložil. Kaj zato, če morajo v ta namen skovati tudi izjemno postavo. »Klerikalce« se postavi lahko tudi pod izjemno postavo, ln kako ganljivo jih učo svoje verne, naj postanejo čisto navadni denu.nciant.je. Tudi »Naprej« se jc zaletel. Ves-iz sebe je bil od vesolja, ko je slišal o kancelparagraf u. Ko smo mi v nedeljskem članku omenili kako vse drugačno jc bilo stališče nemških socialistov v dobi kulturnega boja proti kancelparagrafu, so se šele zavedli, da jih je njihova protikle-rikalna gorečnost vendar malo predaleč zavedla. Znani Abditus jih' je moral v današnjem »Napreju« opomniti, da se socialisti tej akciji (za kancelparagraf) ne smejo pridružiti in to iz načelnih in taktičnih razlogov.« Priznava, da bi bil kancelparagraf izjemni zakon in bi omejeval svobodo Cerkve. Poudarja tudi, da bi taka izjemna postava izzvala verski boj, ki bi silno škodoval potrebnim socialnim in gospodarskim reformam. Abditus je približno zadel bistvo stvari. Mi smo ravno iste misli poudarjali v člankih, ki smo jih priobčili o tem predmetu. Pisali smo načelne stavke in podčrtali, da smo mi iz načelnih razlogov proti izjemni-postavi, kar je kancelparagraf. To smo povedali jasno in odkrito. »Napreju« se seveda tega ne da povedati. Meni, da nam dela kancelparagraf sive laso in blebeta, da smo samo iz strahu za politično moč proti kancelparagrafu. Mi še enkrat, povemo: Nam bi bil iz zgolj politično-taktičnih ozirov tak paragraf silno všeč. Naj se razbistri ozračje. Potem bi bilo častiti gg. Bianklniji ali demokratski fratri nemogoči. Ker pa vemo, da bi tak izjemni zakon izzval silen odpor in velike politične boje, smo zapisali našim demokratom in njihovim intimnim zaveznikom socialistom v interesu naše mlado države nekaj svarilnih' besedi v pomislek. Če ne bodo padlo na vzprcjemljivo zemljo, vedite, da smo mi pripravljeni. :+! Sokolskf izlet v Pragi ia Italijani Starešinstvo Sokolskega Saveza SHS podaja v listih izjavo glede udeležbe na praškem izletu, v kateri trdi, da je sklenilo svojo udeležbo na izletu lc po častnem zagotovilu zastopnika češke sokolske zveze, da Italijani nc bodo vabljeni na izlet, Če je torej poročilo »Slov. Naroda« o italijanski delegaciji na praškem izletu resnično, o čemur ne dvomimo, potem je jasno, da jc češka sokolska zveza prelomila častno besedo ter izpričala, da so ji ljubši Italijani, nego Jugoslovani. Jugoslovanskemu Sokolu je sedaj pot jasna. Prapor sokolskega vscslovansfrva je omadeževan. Upamo, da utihne sedaj tudi glas o rimski in-ternacionali, o kateri so liberalni listi zagnali tak vik in krik. Nekaj pa je, česar nc moremo zamolčati, da je vlada v Belgradu za to pol jugoslovanskega Sokola dovolila 40.000 K podpore, odposlala dva ministra na državne stroške v Prago ter zapovcdaia udeležbo vsem pokrajinskim vladam; tako se bo zgodilo, da bo pri slav-nostih navzoč zastopnik deželne vlade v Sloveniji ter kumoval zvezi italijanske pohlepnosti in češkega svobodomiselstva. + Preje ženskam kakor pa duhovnikom. Prosluli Cicvarič je zapisal v Beo-gradskem dnevniku krilate besede: M1S-ljenja sem, da bi bilo treba preje dati volivno pravico ženam, nego duhovnikom v Sloveniji in Hrvatski. »Slov. Narod« to duhovito sodbo z veseljem ponatiakuje. Mi smo sicer mnenja, da bi bilo socialno in demokratično, ko bi volivno pravico istočasno dali obem, tako enim kakor drugim. Pa demokratje so enkrat za privilegije. Če že morajo ženskam dati volivno pravico, potem hočejo biti dosledni ▼ svoji protidemokratski politiki in hočejo to pn-vico drugim vzeti. V tem primeru naj bj bili klavno jagnje na oltarju demokrat* skega demokratizma duhovniki na Slcu venskem in Hrvatskem. Ti niso drŽUm* Ijani, ampak samo duhovniki. Čudne idiota rodi Balkan. + čtire okrajne katoliške shode M priredili preteklo nedeljo nižieavstrijsM katoličani. Dva na Dunaju, dva na, dton že i. Katoliške organizacije se Um spJoK zelo živahno gibljejo. Mnogo so pripomogli ti okrajni katol. shodi. Umestno b§ bilo, da bi tucli mi zaceli posnemati avstrijske katoličane. -f- Kriza v Avstriji. Kriza traja daJjK Krščanski socialci so odločno zavrnili mi-sel, da bi sedanji kabinet in statu dernis-sionis vodil posle preko volitev. Zavzemajo se zato, da bodi prihodnje ministra stvo sestavljeno iz strokovnjakov. Ta ka>i binet bi stal pod parlamentarnim vodstvom glavnega odbora, ki je nekako voi-divna institucja narodne skupščine. Socialisti odklanjajo tc predloge. Vsenemška parlamentarna skupina ic izjavila, da se nc bo udeležila sestave vlade v kake® koncentracijskem ministrstvu. Socialista so izjavili, da stopijo v opozicijo. Pogaja* nja trajajo že več kol teden dni, pa ne morejo priti do pozitivnega zaključka. -j- Kriza v Nemčiji, Gotovo je to, (Sa ne bodo več prej koaliranc stranke sestavile nove vlade. Pogajanja gredo sedtaj z* tem, da bi sestavile meščanske strank« same novo vlado. Po izjavah vodilnih soc. socialistične stranke, novi vladi ne bi dejale posebnih težav. Zahtevajo pa od njo. da nr. krene s pota dosedanje socialno-T>o]itične zakonodaie. + Bojkot proti Ogrski. MadnaroM jrroletariat, ki ima svoje centralno vodstvo v Amsterdamu, jc proglasil bojkot nad Ogrsko. Ogrska, bodi v gospodarskem življenju popolnoma od vsega drugega kulturnega sveta odrezana, *Arbciterzeltui*ga časa svojega bivanja v Ljubljani v nedeljo dne 27. junija med 15. in pol 17, uro deputacije. Ker je čas za sprejemanje jako omejen, naj bosta v deputaciji samo po dva člana. Strokovna društva, ki zasledujejo sorodne ali enake smotre, se prosijo, da se po možnosti združijo v eno deputacijo. Te deputacije ! se vabijo, da se zglasijo v četrtek dne 24. ! t. m. med 10. in 12, uro v sobi deželne vlade štev, 40 in prinesejo s seboj obenem pismeno zglasnico. Pripomni se, da deputacije in peticijo v zasebnih zadevah niso dopustne. Priprave za sprejem regenta, V izložbi Magdičeve trgovine je razstavljeno navodilo, kako naj se enotno okrase okna hiš na Dunajski, Aleksandrovi in Bleiwei-sovi cesti, po katerih se bo pomikal slavnostni sprevod. Na to se opozarjajo hišni posestniki in stanovala ob imenovanih cestah. Slično naj se okrasijo tudi okna drugod po mestu, Pododsck za olepšavo ln dekoracijo mesta LJubljane naznanja korporacijam, zavodom, hišnim posestnikom in strankam, da sprejema naročila za blago, za zastave, 90 cm široko po 50 K meter v pisarni društva hišnih posestnikov, Šelenburgova ulica št. 4, proti takojšnjemu plačilu naročene količine. Male papirnato zastavice se dobe pri tvrdkah A. Babka, Kongresni trg in Dunajska cesta ter M. Tičar, Šelenburgova ulica in Sv. Petra cesta po približno 3 krone s palčlco vred. Pri tvrdki M. Tičar sc dobe tudi male zastavice iz blaga. VesellSnl odbor aa prireditev velike ljudske veselice, ki se bo vršila v nedeljo dne 27. t. m. na Koslerjevem vrtu, vabi ponovno vse naše narodno ženstvo na .-sodelovanje. Veselični odbor ima tekoči teden' sleherni dan od 6. do 7. ure zvečer sestanke v mestni posvetovalnici na magistratu, kjer naj se zglase vse tiste dame, ki bi rade sodelovale pri tej slavnosti. Roditeljski odsek veliko ljudske vese-t lice, ki so bo vršila dno 27. t. m., vabi vso j tiste gospode, ki žele sodelovati kot redi-> telji, na kratek razgovor. Reditelj ski se-j stanek so vrši v torek dne 22- t. m. ob s 7. uri zvečer v mestni posvetovalnici na magistratu. Ker jo pričakovati velikanska udeležbe na veseličnem prostoru, so redi-teljski posli največjo važnosti, zato prosimo mnogobrojno udeležbe. Posebna vabila se ne izdajajo. Gostilniška zadruga v Ljubljani poživlja vse tukajšnje gostilničarje in re-stavraterje, naj javijo takoj — najkasneje pa do srodc dno 23. t. m. opoldne — v zadružni pisarni, koliko gostov bi lahko prehranili v slavnostnih dneh poleg svojih domačih gostov. — Načelstvo. Primorci in Primorke, ki se žele udeležiti skupine Pnimorja ob priliki sprejema Nj. kralj. Vis. prestolonaslednika, naj se priglasijo za legitimacijo v Pisarni za zasedeno ozemlje, Pražakova ulica št. 3, I. nadstr. od 1'8. do 19. ure. Za gospode je predpisana črna, ali pa vsaj temna obleka, za dame črna., temna ali pa bela. Sestanek Istranov. V restavraciji Zla-torog (Gosposka ulica) se sestanejo danes, 22. junija, ob 20 uri Istrani na dogovor o sprejoinu Nj. kralj Vis. prestolonaslednika. Iz gledališke pisarno. Za slavnostno predstavo ob prihodu prestolonaslednika se gledališke vstopnice ne bodo prodajale kakor običajno, ampak naj sc reflektanti pismeno obrnejo na gledališko upravo, poštni predal 53 do srede popoldne ob 16. V kolikor prostori niso reservirani za ofi-cielne osebnosti, se bodo nakazali reflek-tantom osebno do petka zvečer. Papirnate zastavice za o krasen j c oken ou priliki regentovega obiska se proda-jajo na Marijinem trgu. Čisti skupiček je določen za koroško, deco, Zastavice so po 2 in -i krone. rala, ampak celo podpirala v obrambnem delu. Ker so Hrvati in Srbi toliko srečni, da imajo skoro vse svoje narodno ozemlje v svojih rokoh, je prepričan, da bo ravno od Hrvatov in Srbov mogla naša domovina največ dobiti. To je seveda odvisno cd tega, v koliko jih bomo za stvar zainteresirali. »Slovenska Straža« bo v bratski zvezi podpirala Jugoslovansko Matico, Treba pa je, da ne zbiramo samo denarja, ampak da povdarjamo tudi moralno stran, da se vzbudi povsod zavest, da je treba pomagati naši neodrešeni domovini, Posl. dr. Dinko Puc je kot zastopnik osrednjega odbora v Belgradu pozdravil zborovanje in izjavil z ozirom na izvajanja ravnatelja Senekoviča, da centralni odbor nima namena, da bi si lastil iakljačno pravico razpolaganja s polovico dohodkov, ki naj bi jih po pravilih odstopile podružnice osrednjemu odboru, pač pa hoče s tem denarjem razpolagati osrednji odbor sporazumno s podružnicami. Mnogo podružnic pa bo namreč v državi, ki bodo imele samo namen, zbirati denar, ne bodo pa neposredno delovalo z zasedenim ozemljem. Za tc podružnice je določeno, da morajo najmanj polovico dohodkov odstopiti osrednjemu odboru. Gotovo pa je namreč, da bo naša podružnica v Ljubljani, porabila največ denarja. Nato je poročal dr. Fornazarič n delu pripravljalnega odbora. Dosedaj je v Ljubljani pristopilo 25—28 rednih članov in 7 dobrotnikov. Do 20, t. m. je bilo 116.537 K 87 vin. dohodkov, 21.037 K 5 vin. stroškov, preostanek pa znaša 95.500 K 82 vin. Pri volitvah je bilo soglasno izvoljenih 12 odbornikov in 6 namestnikov. Izvoljeni so bili kot odborniki: dr. Vodopivec, dr. Ravmhar, ravnatelj Senekovič, učitelj Petrove, dr. Lončar, dr. Srebrnič, dr. Debe-ljakova, dr. Tavčarjeva, akademik Čok, dr, Krmpotič, dr., Fornazarič in Milka Marte-lančeva. Za namestnice so bili izvoljeni; dr. Dinko Puc, dr. Fiskerpikov?, Avgust Pust, nadzornik Kante, dr. Zamik in Ivan Mermolja. G. Josip Prunk je koncem zborovanja izrekel zahvalo v imenu zboro-valcev pripravljalnega odbora ter naglašal potrebo, da osnuje Jugoslovanska Matica takoj samostojno pisarno. Nato se je zborovanje, ki bi bilo lahko bolje obiskano, zaključilo. I j Ljubljanska duhovščina, svetna in redovna, se vabi na kratek pomenek, ki bo danes (torek, 22. t. m.) ob pol 17. uri v se-meniški dvoran!, Po tem sestanku bo v isti dvorani kratka konferenca katehetov ljubljanskih ljudskih in meščanskih šol. — Arhidiakon. lj Kat. akad, starešinstvo. Starešinski sestanek sc vrši v petek, 25. t. m. točno ob pol 9. zvečer v srebrni dvorani hotela Umen. Ker jc na dnevnem redu sklepanje o zadevi, ki je načelne važnosti, je udeležba obvezna. — Vsi starešine so povabljeni, da se udeleže predstave Ajshi-love trilogije »Orestije«, ki jo uprizori dramatski odsek srednješolske organizacije v škofovih zavodih v Št. Vidu, in sicer v četrtek, 24. t. m. ob 4. popoldne »Aga-mernnona« in v nedeljo 27. t. m, ob 3. popoldne »Maščevanje* ter »Spravo«. — Predsednik. lj Diskusijski vocer Orlovske zveze se Drične danes v torek, dne 22, junija 1920 -ob S. uri zvečer v mali dvorani Ljudskega doma (II, nadstr.) Predmet: »Prosvetno delo v Orlu, razpravo vodi vseučiliški profesor dr. Rožman. lj Glasbena Matica. Izlet pevskega zbora Glasbene Matice na Koroško se zaradi poseta preloži od 28. junija na soboto in nedeljo, dne 10. in 11. julija. 10. julija se vrši koncert v Borovljah, v nedeljo 11. julija pa na Otoku Vrbskega jezera, (k) lj Igralci Ljudskega odra naj se gotovo in polnoštevilno udeležijo sestanka danes — v torek — ob 7. uri zvečer v Ljudskem domu Predmet: Izlet in gostovanje v Velikovcu na Koroškem. lj Sklepčna seja odbora za koroški cvetlični dan se vrši danes ob 5. uri popoldne v magistralni dvorani. Vsi sodelujoči iskreno vabljeni. (k) lj Gledališka vest. V četrtek t. j. 24. t m. se igra v dramskem gledališču Cankarjeva trodejanska farza »Pohujšanje v dolini št. Florjanski« v korist Udruženja gledaliških igralcev SHS z novo zasedbo ulog. Županja gospa Juvanova, dacar A. Danilo, cerkovnik Plut, štacnar Jočnik, popotnik Ralcuša, ekspeditorica Rakarjeva -HS- Pri predstavi sodeluje orkester dravsko divizije. Ker jc čisti prihod te predstavo namenjen v pokritje velikih stroškov, katere ima udruženje za svoj kongres v Zagrebu dno 6-, 7. in 8. julija so obisk naj topleje priporoča. — V petek 25. t. m. so igra v isto svrho v opernem gledališču »Poljska kri« opereta od Nedbala. Ker jo čisti dohodek od obeh predstav namenjen »Udruženju« za pokritje velikih stroškov, ki jih ima isto za svoj kongres v Zagrebu so šo enkrat obisk obeh predstav kar naj-toplejc priporoča, lj Kraljeva garda v Ljubljani. To dni pride t a v Lju bljano dva polka krap'ovc garde z godbo in konjenico. lj Delavci tobačno tovarne, kateri so tuli aaicd kaznivih tlciani tekom zadnjih, časov odpuščeni iz službe., sc nujno vabijo na sestanek, ki so vrši v sredo dno 23. t« m. ob 7. uri zvečer v gostilni pri Ančniku (Koncilja) v Spod. Šiški, vsled morebitne prošnje za pomiloščenje. (k) lj Opozarjamo na prostovoljno javno, dražbo pohištva, obleke, galanterijskega blaga itd., ki so vrši v sredo, dno 23. t m. na Dunajski cesti št. 14, dvorišče. (k) lj Darilo. Gospod Josip Kosler, posestnik v Ljubljani, jo daroval povodom prihoda Nj. Visočanstva prestolonasled-< nika v Ljubljano 1000 K v razdelitev med mestne reveže v svrho boljšo prehrano ob slavnostnih dnoh. lj Kolo ukradeno je bilo 21. t. m. v vc-» ži pri Slonu gospodu Gustinu, kateremu je bila ukradena pri Slonu mesoca decettn bra zimska suknja. Ukradeno kolo jo vredno 2000 kron in si ga jc bil g, GustlU izposodil. POTOVANJE PRESTOLONASLEDNIKA1« Beigrad, 21. jun. Jutri ob 7. uri 45 mi-< nut odpotuje regent Aleksander s posebnim dvornim vlakom v Zagreb. Spremljali' ga. bodo ministrski predsednik Vesnič in ministri dr. Korošec, dr. Kukovec, Drin« kovič in Križman, Beigrad, 21. jun. Danes dopoldne fe imel ministrski svet sejo, na kateri so raz« pravi j ali o posameznostih regentovega po* tovanja v Zagreb in Ljubljano, PRIPRAVE ZA REGENTOV SPREJEM V ZAGREBU, LDU Zagreb, 21. junija. Jutri ob' popoldne dospe v Zagreb Njegovo Viso-* čanstvo regent Aleksander. Meščanstvo mesta Zagreb se pripravlja, da ga sprejme čim najsvečaneje in najsrčnejc. V vseh* krogih meščanstva sc opaža vesel nemir, in vrvenje. Dane:; sc vršijo zadnje pripra-> vc za sprejem. Ulice so čez noč izprcmc-( nilc svoje lice, Na trgu 1. pred državnim kolodvorom jc postavljen velik slavolok,; okrašen z zelenjem, cvetjem in narodnimi barvami. Po vseh ulicah so kandelabri piinovih svetilk oviti z zelenjem. V Ilid plapola na desettisoče malih zastavic, srbskih, hrvatskih, slovenskih in držav* nih, da sc zdi, kakor da je vsa Ilica odeta! v narodne barve. Markov trg bo sijal v| moiju luči, ko bo zagrebško prebivalstvo priredilo regentu podoknico in bakljado. Okoli vsega trga jc napeljana žica, na ka-< teri jc pritrjenih na tisoče žarnic. Pod leni ognjenim vcncem se vijejo girlandc iz jelo„ vih vej, Glavni vhod v Maksimirski peri-i voj je zelo okusno okrašen, ravnotako! stolna cerkev in nadškofijski dvor. Poseb-t no okusno jc okrašeno Ilaškovo igrališče' v Maksimiru. Na tisoče rok dela, da sei Zagreb čim lepše odenc v slavnostno obleko. Upravitelj mestne občine jc izdal proglas, s katerim pozivljc meščanstvo, dai okrasi hiše z zastavami in preprogami, —t Včeraj ob 17. jc dospela v Zagreb konje* niška kraljeva garda iz Belgrada, ob 22< pa pehotna garda z godbo. Občinstvo je gardo navdušeno sprejelo in ji na vsem; potu do vojašnicc prirejalo ovacijc, vzkli« kajoč kralju, regentu, Jugoslaviji in vojski-Častniki garde so manifestantom srčno odzdravljali. Danes prihaja v mesto veliko število naroda z dežele, posebno pa se od* likuje seljaštvo v narodnih nošah. SREDIŠNJA ZADRUGA1. Beigrad, 21. jun. Vesti demokratslaE listov, da je Srcdišnja zadruga popolnoma pokopana, je neresnična, Srcdišnja zadruga bo nadaljevala svoja dela v drugi obliki, BORZA. •;>;::' LDU Beigrad, 19. junija, Francoski franki 161—164, ameriški dolarji 18.50—10, italijanske lire 120—124, rumunski leji 51] do 52, čehoslovaške krone 57—57.50, nemi ško marke 55—56, bolgarski levi 39—40s avstrijske krone 14—0. . - ©ii©nJ5ki vestnfk. Tečaji za odsekove načelnike in njihove namestnike v svrho predpriprav za mariborski tabor se bodo vršili v dneh od 27. do 29. junija J 920, in siccr v nedeljo, 27. junija t. J. na Vrhniki, Ljutomeru (za' ljutomersko in prekmursko okrožje), vj Trebnjem, Semiču; na praznik dne 29. ju-, nija 1920 v Kamniku, Škofji Loki, Jesenicah, Višnji gori, Tržiču, Trbovljah (eventueino 11. julija), Rajhcnburgu, Mariboru in Ljubljani (za okolico). Za ostala okrožja sc dan šc določi. Vsak odsek je dolžan jx>slati 2 zastopa nika, načelnika in namestnika. Tečaj se prične vselej ob 8. uri zjutraj. Tečaje bodo vodili vzorni voditelji, ki podajo bratom načelnikom vse informacijo radi Maribora/ Izgubila se ie v nedeljo zvečer ob tričetrt na 9. uro ženska črna usnjala torbica od gostilne Kavčič na Selu po Pokopališki ccsti do Ambroževega trjja. V torbici je bila usnjata čina listnica s precejšnjo vsoto denarja in par torbico in predmete, ki so v nji, na naslov: drugih stvari. Pošten najditelj naj vrne ,vsai Alojzij Siard. Poljanska, ccsla 49, Ste prehlajeni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate nahod? — Dobri _ prijatelj v takih hudih dneh Vam je Pellerjev pravi Elza-fluidl 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. — Zagorski sok zoper kašeli in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. Slaba hrana Vam je pokvarila želodec? Fejlerjeve prave Elza-krogliice ga spravijo v redi 6 škat-Ijic 18 K, — Omot in poštnina posebej, a najceneje! Eugcn V. l*'cller, Stubica donja, Elza trg št. 134, Hrvatska. B advokat v Splitu, otvoril je svojo odvetniško pisarno v Beograda, Knjaz Mihajiov Venac 23a, II. sprat. 2410 Velo železno peč kupi Sever & Komp., Ljubljana, WoHova ulica 12. 2453 O d ve t n'k Dr v Mariboru naznanja, da se nahaja njegova pisarna na Aleksandrovi cesti št 18. I. nadstropje. POlli^tVG Se pro?B' ^oizve 30 Sv- Petra No" 7lRlfl I1P3 (Schaf{hausen) z dvema va &11HU Ul U pokrovoma, cenjena na 16-000 se proda za 12-000 K. Naslov pri upravi lista pod št. 2478. KnanrariP onemu, ki preskrbi lluyiUUb mirni stranki brez otrok stanovanje v mestu 1 — 2 sobi, kuhinjo, pritikline, z električno razsvetljavo za takoj ali 15. juli, ako pa za prvi august 1500 K. Cenjene ponudbe pod »Čisto in mirno.« Prav lepo posestvo K^rs proda. Posestvo obstoji iz novozidane hiše, v kateri je dobro upeljana gostilna, trgovina s mešanim blagom in trafika, Cena 350-000 kron. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2481. ) •»"•"•••j Na debelo najugodneje pri »Koloniaie«, Hrv. trgovačko d. d. v Zagrebu, Ilica 73. Kopama Kanja, v!ed™Psrodas Rimska cesta Št. 10. II. nad. Proda se moiorno Kolo jjKfffs cilindra, znamka Neknrsulm. Motor se nahaja v jako dobrem stfinju in sc po ugodni ceni takoj proda. Ogleda sc lahko pri lastniku Ivanu Rahne, Prcdovičevo selo štev. 33. I. \Volfov sistem 13—21 HP, dinamo 32 KV (skoraj nov) in prsflrrtlnifc so prt> )a radi povečanja obrata.. Kje jHive upravništvo lista pod št. 2390. Vino pelttovec merni ceni priporoč« v-rsJšču v Kranju. 2409 Moderne etaminaste in imtistaste S®- BLUZE ZA OAUE v rainlh barvali od K 120-— ! cenah v modni in manufaktumi ugovini Ivanka Praprotnlk, LiniilSana, Sv. Petra ce«dda v L\Mu U|JcElU, opekarni v Doljnjl Kad-vini pri Marihoru (tvrdka U. Naseiin-beni, stavbeni mojster, Maribor, Vrtna ulica 111.) 2454 Pn7nf f Po najzmernejših cenah rUAUl ; jn solidno izvršuje vsa tesarska in krovska dela na delu iu blagu tvrdka Fran Martlnec, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Prule S. Smrekov gozd Parceli 1686/15 in 1710/13 tik kolodvora južne železnice Verd pri Vrhniki (Ljubljanski vrh) sta na prodaj. Ponudbo do 31. julija 1.1. na Ivana Cvenkl, Pesnica pri Maribora. 2441 Izborno vležano pivo v steklenicah razpošilja v vsaki množini Mavrilj Magr mL v Kranja. Proti nagradi! V noči od 16.—17. t. m. sta bila ukradeni 2 popolni konski prsni opremi za bosanske konje. — Prosi se najditelja, da javi proti nagradi: J. Pogačnik, Podaart. Naprodaj Je 13 oralov lepih • i • •• Prispevajte za sklati S. L. S. v ljubljanski okolici. Natančneje se izve na Groharjevem nabrežja 6, pritličje, ima v zalogi 2466 V »Ml •• v | • Javna dražba. 11.800 kg Ia grških „Calamata" IIg v malih vencih, se bo vršila dne 24. junija ob 10. uri dopoldne v skladišču „Balkan" Dunajska cesta 33. Blago je zdravo ter se bo prodajalo v i celem ali v partijah po jako nizki vzklicni ceni. — Fige se I lahko poprej nglp.fiain- jj Urino u I v Cirkvenici. Davi rn z zgradbo in nakupom vil in stavbišč v DOVl ju Primorju in Gorskem okraju. Izvršuje projekte in troškovnikc. (lajn stroko ilOjS beno-t Posreduje pri vseh gornjih transakcij. nRj0 strokovna mnenja v vseh vprašanjih grad-iluju beno-tehniške smeri. 636 Telei. int. štev. 3. Rezerve: 1,500.000 kron. Dovoljuje 4V3°/o posojila, izdaja 4 i/2°/o zastavnice, ki uživajo sirotinsko varnost ter se lahko uporabljajo za plodonosno naložbo kapitalov občin, cerkva, ustanov, sirotinskega denarja itd. Denar je najvarnejše naložen, ako si kupite zastavnice hipo-tečnega zavoda v Mariboru, katere se visoko obrestujejo in za katere jamčijo pupilarnovarno vknjižena posojila. Ker se izda samo omejeno število 41/<°/n zastavnic, si je treba iste pravočasno zasigurati. Zavod stoji pod stalno državno kontrolo in je edini zavod te vrste v Jugoslaviji. Jclov ali smrekov od 15—30 ci premera, 5—10 m d<»!ci ter bukova drva v večji maoK.ii se kupijo. Ponudbe na ¬w^io ekspedicljo AL. Ljubljano. (ali lokomobilo) dobro ohranjen od 30 HP naprej, se takoj kupi. Ponudbe pod »Parni stroj« 2328 na upravo .Slovenca" knpl vsako množino Sentjanžki premo-gokop And. Jakil, Krmelj, Dolenjsko. meterska, žagana in cepljena dobavi najceneje Srebotnjak, Kolodvorska ulica 31. 2424 Najmočnejši zdravilni akra-thovrelec slovenske Štajerske, 36-2 do 37-5 stopinj C. deluje kakor Gasteinske Toplice itd. proti protlnn, revmatizmu, Ženskim in iivčnim bolan« nim slabostim, ranam, ln-fiuenci in njenim posledicam. Blago sub-alpinsko podnebje,izvrstnaoskrba, cene ugodne. Železniška zveza od Zagreba 3. ure, od Ljubljane 2. uri. Pojasnila daje na vprašanja brezplačno Ravnateljstvo kopališča postaja RIMSKE TOPLICE. v kristalih in zmlet pravkar došel Medic, Rakove & Zanki, družba z o. z„ preje Zanki sinovi, Ljubljana. 1 1 naročajte MSlouenca" 1 Ipol tčni zav 1-1 stne ti ilnice v m •ira. Čokolado Kakao Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnike Dišave Riž Slive razpošilja po celem kraljestvu Josip Fabiani Ljijjaoa, Prešernova ulica 54, KorespoHeniiiiia se išče za Stubico, obvladati mora po-polooma slovensko in nemško in če lo možno tudi hrvatsko korespodenco. Tonudbe pod „Stubica 2452" na upravo .Slovenca". Spričeval v izvirniku no prilagati. 2452 so dobi v vsaki množini po nizki ceni pri svečarju J. KOPAČU v Ljubljani GOSPOSVETSKA CESTA številka 90. Zelo usodna ponudila! Dobavljivo takoj s skladišča po izredno nizkih cenah: 12 vagonov votle stekienlne: kozarci, vrči, steklenice za vodo, cilindri; 1 vagon lončkov za mazila iz porcelana in rujavega stekla z nikel-nastim pokrovom; I vagon senčnikov za svetilke za elektično razsvetljavo; II vagonov pocinjenih vriev, škropilnic, loncev itd.; 3 vagona kuhinjske oprave: rezal- nih strojev za meso, mlinčkov zamak, umivalnikov z cinkastim vložkom; 1 vagon £lic in vilic iz aluminija jekla in železa; 4 vagoni poljedeljskih strojev: reznic, mlatilnic, kultisatcrjev,prel-cev (pralic itd.); 1 vagon strojev za izdelovanje orodja in orodje za ključavničarje ter mehanike; i vagon šag na jarmenik in ročnih žag; 200 garnitur pohištva za spalnvce iz trdega /lesa iz starorenomirane tovarne za pohištvo (nadaljnih 300 vagonov tekom treh mesecev); 301 komad vagončkov (Muldenkipp-wagen) 600m/m širine, z vsebino" ',m» 1 km tračnic za poljsko železnico 600 m/m širine, 7 kg težkih; dalje velike množine vijakov, klepal, nega orodja in orodja sploh. Muren* Proda se nova salonska suknja in več moških oblek. Blago predvojno. Vpraša se Sv. Petra nasip št. 49 I. nadstropje od 3 — 7 ure pop. imiiiimiiminmmmii^MiiinMMawm;immx«»nBi priporoča v veliki množini trgovina ilvnusi iadež v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 33 in sicer: »Abadie«-papirčki 100 kom. . K 192*— »Samum«-papirčki 100 kom.. , 198-— »Abadfe«-stročnice št. 2/75 z vato 1000 kom....., 60— »Samum«-stročnice št. 2/75 z vato 1000 kom....... 60- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiifui Baker eiss Anončni ih inform. zavod Vedež, Maribor. BORHX Angleški kristalni na debelo pri »Koloniale«, Hrv. trg. d. d, Zagreb. IHiSi, podgane, stenice, Ščurki u vsa golazen mora poginiti, ako porabljata moja najbolje preizkušena iu splošno hvaljena sredstva, kot proti poljskim mišim Ii 10, aa podgane ln miži K 10: za ščurke li 10; posebno močna vrsta K 20; tinktura za stenice K. 10!' uničevalec moljev K 10.; prašek proti mrto-aom K loin 1-V mazilo proti uuem pri ljnd«b K 5.—10.; mazilo za uši pri živini 6.—10.; pr«* šek za nSl v obleki iu perUu K 6 in 10.; tin-ktura proti mrčesa na sadju iu zelanjadl (nnioev rastlin) K 10. Prašek proti mravljam K 10. Mazilo proti garjam & 10- — 1'oSiljapo po. vzetju Zavoa za efesport M. JOnker, Pctrinjska ul. 3, Zagreb 39. Trgovcem pri večjem odjemu popust. razpošilja na drobno in debelo v vsaki množini: sladkor, kavo, clkorljo. papriko, poper, rozine, namizno olje, kis, milo. pralni praieli ter vsakovrstno špecerijsko in kolonialno blago po najnižjih dnevnih cenah ter se za mnogoštevilna naročila priporoča. 2377 Komercijelni vodja prvovrstna, starejša moč z zaupnemu mestu primernim nastopom, verziran v vseh komercijelnih in pisarniških manipulacijah, samostostojen korespondent v vsaj treh jezikih, z večletno prakso v enaki službi se sprejme. Nastop takoj Ponudbe na upravo lista pod šifro R. J. K. 2423. naauuuciv^ciaacjananuuaaDauuuaniao a Industrija špirita D.D. Zagreb [ Q 2471 Boškovičeva ulica štev. 7. [ Q Brzojavl: Spiritnsindustrija. Telefon interurban 4—96. [ Q Ima v Ljubljani skladiSčc finega rafiniranega špirita [ D pri „BiiLKilNU" trgovska šped. in komis. deln. družba | U in dobavlja iz svdjih tvornic surovi špirit za tvornice oeta in de- l [] naturirani špirit na debelo. — NaroCbe prejema glavni zastopnik [ H MHVRO FttRST, LJUBLJANA, Sodna ulica Stev. 5. [ CPTI'*'"""' "" it—J' :r—innnt—ir—ir-ic~it—iint—ar—ir—^r——ir-in Imamo naprodaj promptno iz skladišča v Inomostu v večjih množinah: Vse predmete za nove zgradbe: ključavnice za hišna vrata, ključavnice za omare, okovi, podlož. ploščice, kljuke i z medenine itd. Električni materijal: inštalacijski materijal, namizne svetilke, tulpe, senčniki iz pločevine itd., likalniki na elektriko in oglje, 5000 tucatov obešalnih ključavnic 35—90 mm. kose, pile, kladiva, sekire, kleSče za okrogle in ploske predmete, posoda iz emajla in aluminija, vrči, Škropilnice, mazalke, česala za konje in govedo, žeblji za Čevlje. Krojaške potrebščine: gumbi za hlače, zaponke za hlače, šila, naprstniki, igle za šivalne stroje in varnostne igle, modni gumbi in gumbi iz bisernice. Kuhinjski in žepni noži, namizno orodje, žlice, uži-galniki. 2 vagona porcelana: stenski umivalniki, kloseti in pisoarji, Le samo direktni interesentje naj pišejo po obširne ponudbe. Ililipina INNSBRUCK, Maria-Thereslenstr. 21. Nasiov za brzojavke: „ri!pina" Innsbruck, Telefon 376.