sisim
CELOVEC SREDA 18. NOV. 1987
Letnik XLII. Štev. 47 (2354)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
300 din
P. b. b.
V spontani akciji je več kot 250 dvojezičnih učiteljev z južne Koroške podpisalo resolucijo proti vsakršni obliki ločevanja otrok na dvojezičnih šolah. Resolucijo so naslovili ministrici za pouk, umetnost in šport, dr. Hilde Havvlickovi. V resoluciji je poudarjeno, da podpisani učitelji odklanjajo vsako obliko ločevanja otrok po jezikovnih kriterijih in da se tudi izrekajo proti zmanjšanju števila otrok v razredih, če bi ta ukrep privedel do nadal-njih ločenih razredov (enojezičnih paralelk). Glede kvalifikacije drugega učitelja zastopajo podpisani učitelji mnenje, da mora ta imeti enako kvalifikacijo kot vsak dvojezični učitelj. Podpisani učitelji nadalje zahtevajo hitro realizacijo vseh tistih predlogov vmesnega poročila, kjer je bil dosežen kon-sens v komisiji. Glede še odprtih spornih točk pa so dvojezični učitelji mnenja, da je treba te točke
Podpisna akcija učiteljev proti iočevapju otrok
obravnavati v zvezni pedagoški komisiji, ki naj bi svoje delo nadaljevala.
250 podpisov seveda ni majhna reč. Posebej, če za tem stoji 250 osveščenih strokovnjakov, ki se zavedajo tako svojega narodnega kot pedagoškega poslanstva. Dejstvo je, da boj proti ločevanju otrok ni samo odpor iz narodnostnega vidika, temveč pomeni tudi pravilno dojemanje pedagoških, psiholoških, socioloških in socialnih komponent skupnega učenja. Prav tega bi se morali zavedati vsi naši pedagoški delavci, predvsem na ljudskih in glavnih šolah, ki jim je zaupana mladina, ki bo v bodočnosti znala (ali pa ne) skupno živeti.
Šolski vrh v Celovcu: stranke so vztrajale na ločitvenem modelu
Včerajšnji šolski vrh med predstavniki koroških strank in zastopniki osrednjih organizacij koroških Slovencev ni privedel do spremembe stališč na obeh straneh. V koroškem deželnem zboru zastopane stranke vztrajajo še naprej na ločitvenem modelu. Kot je tajnik ZSO dr. Marjan Sturm izjavil po razgovoru, stranke v zvezi s spornima točkama niso pripravljene za konsens. Prav nasprotno je bilo zaznati, da OVP in FP odstopata tudi od
poročila Strokovne zvezne komisije.
OVP in FP sta v tem razgovoru nasprotovali tudi uvedbi dvojezične šole na Pedagoški akademiji v Celovcu, na kateri bi bodoči dvojezični učitelji lahko opravljali tudi svoje vaje in nastope iz slovenščine. Marjan Sturm je to zadržanje strank ocenil celo kot korak nazaj na poti h konstruktivni rešitvi skupnega dvojezičnega šolstva na Koroškem.
S strani koroških Sloven-
cev so pri šolskem vrhu v Celovcu sodelovali podpredsednik ZSO Franc Kukoviča, tajnik ZSO Marjan Sturm, predsednik NSKS Matevž Grilc, dvorni svetnik Valentin Inzko, Karel Smolle, univerzitetni asistent Mirko Wakounig ter ravnatelj slovenske gimnazije Reginald Vospernik.
Namestnik deželnega glavarja Erwin Fruhbauer (SPO) je v izjavi za Slovenski vestnik dejal, da si na današnjem dunajskem vrhu priča-
kuje sklep o dvojezičnem šolstvu na Koroškem, pa četudi razgovor med koroškimi strankami in zastopniki koroških Slovencev ni privedel do soglasja. Fruhbauer pa je tudi rekel, da bi bilo smiselno, če bi se še naprej pogovarjali o spornih točkah vmesnega poročila, ki ga je izdelala Strokovna komisija ...
Stališče zastopnikov koroških Slovencev k imenova-nemo vmesnemu poročilu objavljamo na 2. strani našega lista.
V Jugoslaviji so z zakonom prepovedati gradnjo novih jedrskih eiektrarn. To je v petek skie-niia zvezna skupščina v Beogradu. Zahtevo po prepo-
Konec za JE?
vedi gradnje jedrskih eiektrarn so v širšo razpravo vne-sie miadinske organizacije širom Jugoslavije. Dosiej obratuje JE v Krškem, v Beogradu pa so izvedii mednarodni razpis za gradnjo štirih novih.
SPZ: koncert budniških in domoljubnih pesmi
PREBERETE
na
strani
2	Pogovor z univ.-ass. Mirkom VVakounigom
3	Evropski parlament odobrit listino
o manjšinah
4	Zaposleni v tovarni Obir zahtevajo državno podporo
5	Na Dunaju odprta študentska kavarna
6	Tedenski tetevizijski in radijski spored
8	Šimej VVrulich 80-letnik
9	75-!etnica SPD „Bitka" v Bilčovsu
10	Valutni in devizni tečaji
11	SšZ/Cartrans 1 spet zmagal
12	Dr. Ludvik Druml novi predsednik Stovenske športne zveze
V nedeljo je SPZ v Celovcu vabila na osrednji koncert buniških in domoljubnih pesmi pod geslom „Posta)i smo tujci?". Prireditev so sooblikovali pevski zbori in ansambli iz
Roža, Podjune in Zilje. Nedeljski koncert pa je bil tudi uspel poskus preseči stare oblike tovrstnih prireditev, saj sta se pesem in beseda pretakala v harmonično celoto, ki jo je
podkrepil tudi zunanji videz prireditve. Več o osrednjem koncertu SPZ in o sodelujočih skupinah na nedeljski prireditvi (na sliki ansambel „Drava") lahko preberete na 9. strani.
Obisk pri hrvaškt in madžarski manjšini
Klub slovenskih občinskih odbornikov na Koroškem si je že pred leti zastavil cilj, da vsako leto obišče vsaj eno narodno skupnost in prouči njihove težave. Lani so bili pri Slovencih v Italiji, letos pa so obiskali Madžare in Hrvate na Gradiščanskem. V številnih razgovorih s predstavniki organizacij teh dveh narodnosti so odbornikF -bilo jih je 40 - spoznali njihove težave in realne probleme na Gradiščanskem. Najgloblji vtis je slovenskim odbornikom zapustilo doživetje v Siegendorfu: tam so se srečali z županom Robakom, znanim zagovornikom asimilacije manjšin. Spoznali pa so tudi konkreten primer pomanjkanja delovnih mest in s tem povezanega odseljevanja: v Siegendorfu bo edina tovarna prenehala z delovanjem.
2 18. november 1987				SLOVENSKI VESTNIK
				
(VaroJn; svef Aoro-sA;7t 57ovencev m Zveza s/ovensA;'A orga-n;'zac;j na /(orosAem Aof /egd;'mn; zasfopme; s/ovensAe	narodna sAnpnosd poz;vafa pr;'-	.slop;e avs;r;jsAe zvezne oA/asn', da	n a/Je/o sA;;p;;o s pr;zadedm; AonsfmAdvno resdev so/sAega vpraša;;ja J rez /očevanja	so/ar/ev.	Vmesno poroedo eAs-perfne Aom;s;je pr; Zveznem m;'n;'.s7r.s*;v;; za po;;A, mnefnosf ;'n spor/ za vprašanja manjsm-sAega šo/sfva na Aforo-sAem pomen; za osred-	nj; organ/zar;'/';' osnovo za reševanje osnovno-šo/sAe prod/emadAe ;n spoddndo za ;'sAa/;je sAnpnega	reševanja sporn;A fočA. Pr;'sfojne	so/sAe oA/asn' morajo nemndoma pr;'sfopd; A readzac;j; dsdd pred/o-gov vmesnega poročda, Ajer je dd dosežen Aon-sens vseA č/anov Aom;-s;je.
Vmesno poročite je osnova
Tudi mi menimo, da je reforme na področju dvojezične šoie treba uveljaviti postopno in v skiadu z avstrijsko tradicijo pri uvedbi reform ter smo zato prepričani, da bodo zvezne šolske obiasti tudi v tem primeru upoštevale vse standarde, ki so uveijavijeni pri izvajanju reform.
Pedagoški inštitut v Celovcu mora v sodelovanju z univerzo takoj na osnovi orisanega delokroga pričeti s poglobljenim nadaljnjim izobraževanjem učiteljev v Celovcu in krajih južne Koroške. Pravtako mora zvezna pedagoška akademija v Celovcu predložiti ustrezno razširjeni učni načrt za vse tiste slušatelje, ki hočejo pozneje poučevati na dvojezičnem ozemlju Koroške. Pri tem mislimo tudi na razširitev predavanj iz metodike in didaktike dvojezičnega pouka in predavanja in seminarje v smislu interkulturnega učenja, pri čemer bi morala biti dvojezična vadnica predpogoj.
Center za šolske poskuse in razvoj šolstva mora finančno in moralno podpreti vse že
obstoječe delovne skupnosti učiteljev in posameznike, ki samoiniciativno izdelujejo razne učbenike in učne pripomočke, obenem pa mora spodbujati in organizirati aktivnosti v tej smeri.
Poleg tega naj bi pri Zveznem ministrstvu za pouk, umetnost in šport ustanovili posvetovalni organ za realizacijo v vmesnem poročilu predvidenih reform. V tem telesu naj bi bile upoštevane institucije, ki so bile zastopane tudi v strokovni komisiji pri zveznem ministrstvu.
Predlagamo, da se opravi raziskovalna naloga, ki bi primerjala učbenike in učne pripomočke šolarjev, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku z učbeniki in učnimi pripomočki onih, ki k temu pouku niso javljeni. Obenem bi lahko povprašali po manjkajočih učbenikih in učnih pripomočkih tudi dvojezične učitelje. Ker se založbe le težko odločajo za publiciranje učbenikov za slovensko narodno skupnost na Koroškem, predlagamo, da se iz ustreznih fondov krije vsaj polovica stroškov že ob izidu
Dodatni kompromis bi bii naš razdor!
V zadnjih dneh sta koroško javnost presenetila predsednik NSKS Matevž Grilc in državni poslanec ZAL Karel Smolle z napovedmi, da so koroški Slovenci menda pripravljeni sprejeti kompromis o šolskem vprašanju. Zato smo za mnenje vprašali dr. Mirka Wakouniga, člana strokovne komisije. Posredujemo njegove strnjene odgovore:
„Pri Grilčevi napovedi ni jasno, ali to meni osebno ali kot predsednik NSKS. Kakorkoli pa že: očitno mu manjka političnega občutka, saj bi moral vedeti, da koroške politične strukture skušajo vedno pred važnimi pogovori in odločitvami razbiti enotnost koroških Slovencev. Da Grilc prav v kritični fazi daje take samovoljne izjave, je neodgovorno, hkrati pa s tem smeši vse dogovore med osrednjima organizacijama ter stališča dvojezičnih učiteljev in učiteljic. Grilc mora vedeti, da je vmesno poročilo strokovne komisije že kompromis, zato njegovo nadaljnje kompromisarsko lahko služi le popuščanju nestrpnim nem-
učbenika odnosno učnega pripomočka.
Ukrepe, ki naj presežejo in s tem povezujejo razrede in skupine, morajo šolske oblasti uresničiti takoj povsod tam, kjer že obstojajo paralelni razredi. Ti ukrepi se ne smejo omejevati zgolj na proste predmete in neobvezne vaje, ker bi s tem zajeli le del šoloobveznih otrok, temveč se morajo razširiti tudi na druge predmete.
Pri izdelavi novega učnega načrta morajo pristojni organi misliti na izdelavo posebnega z upoštevanjem večjega števila tedenskih ur in ne le na adaptacijo obstoječega na nivoju splošno veljavnega. V posebnem učnem načrtu se vgrade v preambulo tudi načelna izhodišča ekspertne komisije.
S primernimi javnimi akcijami, plakati in letaki na vseh področjih družbenega življenja in agiranja se mora opozarjati na prednosti dvojezičnega pouka in se morajo motivirati starši, da prijavijo otroke k dvojezičnemu pouku. Ob splošnem ugotavljanju jezikovnega znanja prvo-solšcev je treba misliti tudi na razširitev in poglobitev pospeševalnega pouka.
Glede znižanja števila
šolarjev menita NSKS in ZSO na Koroškem, da bi tak ukrep v trenutno vladajočih družbenih razmerah na Koroškem imel za posledico ločevanje otrok po jezikovnih kriterijih. Iz protokolov deželne pedagoške komisije in iz izjav zagovornikov ločevanja se to jasno vidi. Znanstveno ni preverjeno in potrjeno, da manjše skupine linearno dosegajo boljše učne uspehe. Iz tega razloga odklanjamo znižanje števila otrok v razredih.
Koroški pedagoški model predvideva, da naj bi bil pouk v predmetih kot so likovna vzgoja, ročno delo in telovadba s pomočjo drugega učitelja tudi za otroke, prijavljene k dvojezičnemu pouku zgolj v nemškem jeziku. Ustavni jurist Urada zveznega kanclerja nam je potrdil, daje ta del pedagoškega modela protiustaven, ker s tem krši določbe, zajamčene v ADP.
Glede kvalifikacije drugega učitelja obe osrednji organizaciji koroških Slovencev ugotavljata, da slovenska narodnostna skupnost ne more pomagati rušiti predvidenih določil svoje zaščite. Organizaciji glede kvalifikacije drugega učitelja ponav-
ljata stališče, katerega so zastopali slovenski predstavniki in tudi zastopniki avstrijske rektorske konference v vmesnem poročilu. Tudi bivša pedagoška komisija na zvezni ravni se je izrekla za drugega učitelja, ki mora obvladati slovenski jezik.
Ker v omenjenih dveh točkah v strokovni komisiji doslej ni prišlo do soglasja, obe osrednji organizaciji koroških Slovencev predlagata, da strokovna komisija v najkrajšem času spet prične z delom in da razpravlja o teh dveh spornih točkah in da jih privede do konstruktivne rešitve.
Obe osrednji organizaciji menita, da je nedopustno, še posebno glede na spominsko leto 1988, investirati v ločevanje in razdvajanje. Reforme na tem področju ne smejo privesti do zastajanja in zmanjševanja reformnih prizadevanj na drugih sektorjih izobraževanja.
Osrednji organizaciji koroških Slovencev predlagata nenadomestno črtanje paragrafa 10 (1) majšinskega šolskega zakona iz leta 1959.
Radi bi še enkrat poudarili, da smo pripravljeni na nadaljnje razgovore zlasti s pristojnimi zveznimi organi s ciljem da zagotovimo obstoj in razvoj naše narodne skupnosti in prispevamo svoje k miru v tem predelu sveta.
škonacionalnim krogom. Vsak dodaten kompromis bi torej služil le priznavanjem neke šolske odredbe, ki je dvojezičnosti sovražna in bi pomenila razdiranje enotnosti, samozavesti in odpornosti v lastnih vrstah.
K Smollejevim izjavam pa le toliko: nisem edini, ki je nad njegovim političnim stilom razočaran. To je stil starih politikantov, ki sicer pridigajo demokracijo, v resnici pa jih interesi prizadetih ne zanimajo. Tak političen stil je netransparenten, oblasten in služi samo političnemu profiliranju in osebnemu političnemu profitu. Hkrati pa tudi smeši vse politične principe zeleno-alternativnega gibanja - kot je to povezanost z bazo... Tak, političen stil ni vreden zaupanja tistih Korošcev, ki jim je rešitev dvojezičnega šolstva merilo avstrijske demokracije."
CeMoza BeLjak: javni razpis . . .
Kajžnikov
Hanža
V Ctovc' na koncert' SPZ so nas borbene pestu' zbud le. P r Narodnam svet' se j'm pa še sol' o sosvctah sajna.
Kolegij koroške deželne vlade in koroški deželni zbor sta prejšnji teden ponovno razpravljala o usodi tovarne celuloze St.Magdalen-Be-ljak, ki je do zdaj „požrla" okrog 880 milijonov šilingov.
Po vroči debati v obeh forumih zdaj dežela išče kupca za podjetje, v katero je treba vložiti še najmanj 180 milijonov šilingov; - finski strokovnjak Poyry v svoji oceni celo govori o potrebnih 400 milijonov šilingov ..!
Kot je znano, je Tovarna celuloze Magdalen ena najbolj vročih tem letošnje jeseni. Z njo v zvezi so omenjali tudi Tovarno celuloze „Obir", kar pa se je izkazalo kot nerealno. Nedvomno pa je problematika tovarne
Kare! SmoHe pripravljen za kompromis
Na tiskovni konferenci je državni poslanec Zeleno alternativne liste Karel Smolle med drugim izjavil, da je pripravljen sprejeti kom-
promtse v še odprtih vprašanjih dvojezičnega šolstva, če bi zato od ravnateljev dvojezičnih šol spet zahtevali izpite iz slovenščine. K vmesnemu
poročilu strokovne komisije je rekel, naj vlada o konsen-snih točkah pripravi zakonski osnutek. Kompromisi torej! V čigavem imenu?
rezultat strankarskopolitič-nih razhajanj in primer zavoženih investicij.
V	sklepu deželne vlade je rečeno, da naj bi prišlo v najkrajšem času do ..hearinga" o tovarni in da naj se napravi istočasno javni razpis o prodaji podjetja, da bi se čimprej oglasili interesenti za to podjetje.
V	razgovoru s „Slovenskim vestnikom" deželni finančni referent Erwin Fruhbauer ni izključil tudi možnosti, da bi pokazale interes tudi jugoslovanske firme.
Nujnostni predlog ljudske stranke (GVP) v deželnem zboru, ki je predvideval takojšno ukinitev nadaljnih plačil za tovarno v St. Magda-lcnu iz proračuna dežele, ni dobil potrebne večine (socialisti so glasovali proti). S tem velja sklep deželne vlade z dne 22. septembra letos, po katerem je Fruhbauer pooblaščen zagotoviti nadaljne delovanje tovarne, dokler ne bo drugačnega sklepa.
Ivan Lukan
Listina o manjšinskih jezikih in kulturah!
Evropski parlament odobrii Knijpersov dokument
A<t7e <7o/ge Mre roz-provc /M	29	tt
Zt7.s7ttp.s7t;t v.sc/; /?o//7tčn(A .sArrrp/n,	Etvop-
sAr/ po/Vr/w^/;/	/?oroč//o o ;<?z?7:?7? /n AiTpMro/z
jTziAotvti/; /n <7czr2/;/'/; wa^yv//7 fer //.s/9;o o fcw; fp/vt-sYv/?;';t, A/ /o vas/rvr // //ttw.s7:i pov/n/7^c W77/y Aftt//-
Ta listina, ki je bila odobrena z veliko večino glasov (proti so poleg nekaterih posameznikov in desnice kompaktno glasovali samo grški poslanci, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost), vsebuje predvsem kulturne in jezikovne aspekte manjšin na evropski ravni, kar zadeva pravne aspekte pa je v teku priprava drugega poročila, ki ga je pravna komisija Evropskega parla-mena poverila nemškemu demokristjanskemu poslancu Stauffenbergu, ki pa svojega dela še ni opravil.
Do odobritve te listine je prišlo pravzaprav po presenetljivem naključju, saj je bila na sporedu zasedanja Evropskega parlamenta samo predstavitev dokumenta in morda začetek razprave, o listini pa naj bi glasovali na prihodnjem zasedanju. Vendar so se ob koncu tega zasedanja poslanci dogovorili, da listino tudi odobrijo, k čemur so prispevale vse večje politične skupine, saj so za Kuijpersov dokument razen njihovih grških predstavnikov kompaktno glasovali demokristjani, socialisti in komunisti ter skoraj vsi liberalci.
Ta listina je nekakšno nadaljevanje prve evropske listine o pravicah manjšin, ki jo je 11. februarja 1983 Evropski parlament odobril na predlog italijanskega socialističnega poslanca Gae-tana Arfeja. V sedanji mandatni dobi si je skupina poslancev, ki sestavlja „inter-grupo" o manjšinah, zadala nalogo, da listino izpopolni in tako predstavi vladam držav članic čim popolnejši dokument o pravicah manjšin, ki naj bi ga posamezne države članice nato spoštovale.
Kot je znano, stališča Evropskega parlamenta niso obvezujoča, vendar predstavljajo nedvomno pomemben korak k uveljavljanju nekaterih splošnih teženj, ki se pojavljajo v evropskem prostoru. To velja tudi za listino o manjšinah, ki je vsebinsko zelo bogata, saj zadeva vse aspekte kulturne in jezikovne problematike pri manjšinah.
Vsebino listine je težko sintetizirati, saj jo sestavlja 18 poglavij, nekatera od teh pa se delijo v več točk.
Pomembno je na primer pogiavje o šolstvu, kjer Evropski pariament izrecno priporoča državam čianicam,
naj uradno organizirajo šolstvo v manjšinskih jezikih od predšoiskega pouka do univerze, naj uradno priznajo spričevaia zasebnih združenj in ustanov, ki so usposob-ijena za organizacije šoi, naj namenijo posebno pozornost usposabljanju osebja, naj povečajo informiranje o možnosti pouka v jezikih manjšin in naj poskrbijo za enakopravnost dipiom in drugih spričevai manjšinskih šoi. Na področju rabe jezika Evropski pariament priporoča državam čianicam, naj zajamčijo pravico do rabe dežeinih in manjšinskih jezikov v krajevnih upravah na območjih, kjer živijo manjšine, naj odpravijo vse diskriminacije do jezikov manjšin. Te jezike bi moraii uporabijati tudi pri decentraiiziranih uradih državnih ustanov.
Sledi zahteva državam članicam, naj omogočijo manjšinam pristop do sredstev javnega obveščanja in priporočilo, naj države omogočijo pripadnikom manjšin, da sami upravljajo svoje kulturne ustanove ter da uživajo za to primerna finančna sredstva. V zvezi s socioekonomsko stvarnostjo je poudarjena potreba po rabi jezikov manjšin v nekaterih javnih ustanovah (pošta itd.), v plačilnih postopkih na poštah in v bankah ter v informacijah o kakovosti blaga. Končno listina poudarja potrebo po večjem finansiranju manjšin.
,,/^lub tre popoli" - Dru-^štvo za pospeševanje in sodelovanje v prostoru Alpe-Jadran je prejšnji torek vabilo na razgovor, na katerem so zastopniki raznih strank predstavili svoje poglede z ozirom na položaj Koroške ter njenih možnosti uveljavljanja v takoimenovanem srednjeevropskem prostoru.
Zaradi kratkoročno sklicane seje deželnega zbora, je bila udeležba zastopnikov koroških strank skromna. Zastopnikom Zelenih in KEL se je kasneje pridružil le še zastopnik socialistične stranke Schantl.
Razgovor je bil kljub temu zanimiv. Dr. Leitner, ki je vodil diskusijo, je najprej dal besedo zastopnikom političnih grupacij. Če povzamemo celoto izvajanj posameznih
v lastni deželi!
Koroška in njen položaj v Srednji Evropr'
govornikov in diskutantov, potem je brez dvoma prišlo do mnenja, da je pač treba najprej urediti razmere v lastni deželi. To se je seveda nanašalo na odnos večinskega naroda napram manjšini. Ta pa na Koroškem, milo rečeno, ni tak, da bi ga lahko postavljali drugim za vzor.
Dr. Apovnik (slika zgoraj) je kot zastopnik KEL svoja izvajanja podajal s širšega zornega kota. Govoril je o mejah, ki Evropo delijo v različne države, ki so nastale v času monarhije oz. njenega razpada. Da imajo v današnjem času majhni narodi oz. manjšine priložnost večje uveljavitve, s tem pa tudi možnost vloge povezovalcev med sosednjimi narodi, je Apovnik smatral za spodbudno. V tem oziru pa je poudaril, da
bi na Koroškem morali odpraviti nazadnjaško politiko, saj bo z dograditvijo karavanškega predora nastala nova možnost tesnejše povezave z južnimi sosedi. Apovnik je tudi obžaloval, da med Koroško in Slovenijo ni več uradne kulturne izmenjave in dodal, da če za to ni denarja, potem tudi ni smiselno govoriti o pomenu Koroške v prizadevanju večjega sodelovanja med deželami srednje Evrope.
V diskusiji je bilo postavljeno tudi vprašanje, kaj pomeni pojem „Mitteleuro-pa"? Ali to izključuje vse zahodnoevropske države, ki spadajo v ta geografski prostor. Zgrešeno bi bilo, če bi pod tem pojmom razumeli prevlado oblasti Francije in Zahodne Nemčije.
Andrej Kokot
Busek ostane
DUNAJ. Kljub hudemu porazu na deželnozborskih in občinskih volitvah 8. novembra na Dunaju Erhard Busek ostane predsednik dunajske ljudske stranke! Za Buseka, ki je prejšen teden svoji stranki postavil vprašanje zaupnice, je glasovalo 34 delegatov, 26 je glasovalo za odstop, eden pa se je vzdržal. S tem glasovanjem zadeva zagotovo še ni končana. Bolj verjetno je, da se bo s to odločitvijo šele začela nova razprava okoli oseb v vodstvu zvezne OVP, ki je s svojo politiko v koalicijski vladi brez dvoma bistveno „pomagala" k porazu ljudske stranke na dunajskih volitvah. Za politično precej omajanega predsednika dr. Aloisa Mocka bo to lahko že usodna razprava, kljub temu da je vodstvo stranke z večinskim sklepom potrdilo, da bodo volitve za predsednika šele leta 1989.
Rasizem v Belgiji?
BRUSSEL. Krščansko-demokratski belgijski notranji minister Joseph Michel je v intervjuju za flamski časopis „Exclusief" imenoval tuje delavce in državljane kot Maročane, Turke, Jugoslovane, pripadnike islama itd. ..necivilizirane barbare". Te izjave so v belgijski javnosti sprožile precejšnjo razburjenje ter zahtevo po odstopu.
B. Kreisky: „Naredi! sem napako"
DUNAJ. Bivši avstrijski kancler dr. Bruno Kreisky (slika) je v intervjuju priznal, da je ..naredil napako", ko je pred leti predlagal sedanjega avstrijskega predsednika dr. Kurta Wal-dheima za generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov (OZN). Kreisky je s tem v zvezi priznal, da se je ..premalo pozanimal o preteklosti tega človeka", da pa so po njegovi oceni velesili že takrat več vedeli o Waldheimovi preteklosti. Istočasno je bivši avstrijski kancler menil, da ni razumljivo, da so ZD A uvrstile Waldheima na takozvano „Watchlist", ker je demokratično izvoljen predsednik.
Weinberger odstop!)
WASHINGTON. Ame-
riški obrambni minister, šef Pentagona Caspar Wein-berger, je pretekli teden odstopil. Zunanjepolitični komentatorji sumijo, da so povod za odstop politične diference z Reaganovo vladno administracijo in z zunanjim ministrom ZDA, Georgeom Shultzem. Razhajanje v mnenjih naj bi se poglobilo v zvezi z aktualnimi vprašanji razoroževa-nja. Dejansko se je Wein-berger v preteklosti izkazal kot vztrajen zagovornik ameriškega programa SDI (..vesoljska vojna") in kot neumoren svarivec pred ..sovjetsko	ne,varnostjo".
Sam je svoj odstop utemeljil z zasebnimi vzroki in boleznijo svoje žene. Predsednik Reagan je za njegovega
naslednika	imenoval
Franka Carluccija, svojega bivšega svetovalca za varnost.
„Bo!eči" paket proti infiaciji
BEOGRAD. Zvezna skupščina in vlada sta v nedeljo sprejeli protiinflacijski paket, ki predvideva delno zamrznitev cen in osebnih dohodkov do junija 1988. Pred sklepom pa so še zvišali cene za vrsto osnovnih živil, podražili energijo, železniške prevoze in bencin. Liter super-bencina stane zdaj 700 (prej 460) dinarjev. Ključno vprašanje ob sprejetju tega paketa je, ali bodo ti ukrepi res privedli do načrtovanega cilja.
150.000 otrok na fronti...
BAGDAD/TEHERAN. Tankerska vojna v Perzijskem zalivu se nadaljuje. Iranske bojne ladje so v petek ponovno napadle tanker, za katerega še ni bilo znano, ali je plul pod ameriško ali britansko zastavo, ter ga z artilerijo zažgale. Tudi iraško letalstvo nadaljuje napadalne polete proti vodnim in kopenskim ciljem. Iranski prosvetni minister Akrami je medtem potrdil, da je bilo v preteklem letu na fronti 150.000 dijakov...
KOMEHAR
SPOHTPtArZ
1MSPOR7NO
IGHIŠČE
frcffa); leJea /e 6;1 lo fl/LcrL, m /eden Železna Xapla. v o&e/: Lra-);'/; y;a M/ sej; o6e;n-^/rega ^vela, v obel; Lra-);'/; so obravnava/; probleme Jvo)ez;enoil; oziroma pripasane le-;e v javnem, nravnem ob-č:n.sLem zlv/jrmja.
Za Pl/berL je znano, Ja obAns/cm; oJborm-Atom en san; nem.s'b;nar-sb; pargar pomen; več, bo; če ;abo npravlčena žel/'a po JemoArradčnem ravnanj;; z manjšino, po eaaAtopravao^l; slovenščine v občin; s pretežno y/oven^A:ogovore-člm prebivalstvom.
Tema primeren je bil seveJa n; J; sb/ep, saj sla ,S1Y) In O FF ;;as/; ^A:apn; A:oal;c;y'^Ar; program prav na osnovi pro;;ntan/.š;n.sAcega iro-slranbarsbega pabla. /n po lem pač laJ; v pdber-sbem občlnsbem olro-sbem vrl; ;; ne sme bil; Jvojezlčnosll,...
Po občlnsb; sej; v železni b'ap/1 z Ja j pravdo, Ja bi bape/sb; primer /abbo s/ažl/ P/lber-čanom /prav labo babor soglasni sblep bllčov-sbega občlnsbega svela, Ja poslane lambajšnj; olrosbl vrlec nraJno Jvojezlčenj bol zgleJ. Pa ngolovllev laJ; Jržl, saj se je v .Železni A*apll prvič zgoJllo, Ja je občlnsb; svel soglasno sprejel sblep o javni Jvojezlčnosll. V Železni /Čap/; bojo lorej vsaj ob občlnsb;/: ceslal: poslavll; Jvojezlčne bazlpole. Po je labo pomembno, Ja nvr-ččamo la sblep mej reJbe Izjeme ;; ra Ja ega priznavanja b J^ojezlč-nosl; babe )ažnoAtoro-sbe občine.
.Se v e Ja pa oslaja la J; ob lem sblep;; Joločena negolovosl. PreJvsem oslaja brlJba resnica, Ja gre le za Jva bazlpo-la. -SeveJa; Jva bačl-pola sla res sbromen, a bbrall spoJbnJen zače-leb. Prav labo jasno pa je, Ja se bo moralo čele Izbazall, ali so bapelčb; občlnsb; očelje za Jos/eJno apočlevanje Jvojezlčnosll. Paba prelzbačnja bo golovo če bažlpol ob nov; občlnsb; cesll b čporl-nema Igrlčča. Po lam pisalo samo ,,-Spor!-plalz" ali pa la J; ..Apor/no Igrlčče"?
Že!ezna Kapla: Dvojezičnost vsaj na občinskih kažipotih
„Enotna lista zahteva postavitev dvojezičnih kažipotov tako ob občinskih, kakor tudi ob deželnih in zveznih cestah" - to je bita vsebina dveh zahtev, o katerih je bito pričakovati, da bosta poskrbeti za „vročo kri" pri zadnji občinski seji v Žetezni Kapti. Zahtevi sta biti diferencirani, saj je občina pristojna te za namestitev kaži-
Dr. Dlefer Ha/ler je posla/ voaja deželnega agrarnega oddelka
P°j°v ob občinskih cestah, o kažipotih na dežetnih in zveznih cestah pa odtočajo za to pristojne cestne obtasti.
Toda do pričakovanih raz-prav sptoh ni prišto, saj je že občinsko predstojništvo ugo-diio obema zahtevama EL, tako da v bistvu tahko omejimo povzetek občinske seje na ugotovitev, da so dvojezične kažipote ob občinskih cestah skleniti sogtasno, proti posredovanju zahteve po postavitvi dvojezičnih kažipotov ob dežetnih in zveznih cestah pa je glasova) samo odbornik FP Dreier.
Sktep - predvsem tisti, ki zadeva tastno pristojnost občine - je seveda razveseljiv, vetja pa v bistvu te za dva kažipota na celotnem občinskem območju, saj so hkrati skleniti tudi, da bodo namestiti dvojezične kažipote te tam, kjer že tudi zdaj stojijo -doslej seveda enojezični.
Nadalje so skteniti, da bo občina za 4 milijone šilingov
kupita zemtjišče pri Lesniku, tako da bo imela prostorsko rezervo za primer industrijskega razvoja. Župan Hatter je v tej zvezi namreč tudi povedal, da bo Tovarna cetu-loze „Obir" v primeru uresničitve predioženega projekta (Ftatler: „V to upam, saj je za nas izredno važno!") potre-bovata večjo površino, pa tudi za primer naselitve kakega novega podjetja mora imeti občina na razpolago ustrezen prostor. Nakup tega zemljišča bo občina po soglasnem sklepu financirala s posojilom dveh milijonov ter s posebno podporo dežele v isti višini.
Soglasno pa je občinski odbor tokrat sprejel v vednost tudi primanjkljaj zdravilišča v letu 1986 v višini 1,25 milijonov. To pa predvsem iz vidika, da je zdaj prenovljeno zdravilišče trenutno dobro izkoriščeno ter so izgledi, da bo bilanca za leto 1988 že pozitivna.
Jurc/ Pasferk nadomešča G/d/ja S/llra kol vodja frakc/je franc Smrfn/k /n Lado Ua/nž/č sla za frakcijo EL vložila KPA	zahtevo po dvojezičnih kaž/pofld
,,Obir": 500 milijonov imamo -zdaj moramo dobiti pomoč!
Kot smo že večkrat poročali, je podjetje Slovenija papir, ki je lastnik večine delnic Tovarne celuloze „Ohir" na Rebrci, pripravljeno investirati v to podjetje 500 milijonov šilingov. V četrtek je to potrdil tudi predsednik tega združenja Miro Varšek, ki se je udeležil zborovanja zaposlenih v tovarni „Obir". Varšek je tudi dodal, da ima Slovenija papir ta denar na razpolago. Zdaj torej tudi večinski lastnik rebrške celulo-zarne samo še čaka, da odgovorna avstrijska mesta pristanejo na predloženi projekt.
Direktor Tovarne celuloze „Obir" dipl. inž. Feliks Wie-ser je vsem zaposlenim v uvodnem poročilu povedal, da podjetje že leta pozitivno deluje, da pa ima seveda probleme na področju varstva okolja. Doslej je v ekološke ukrepe iz svojih sredstev investiralo 40 milijonov šilingov, Wieser pa je poudaril, da je seveda to le majhen delež v primerjavi z vsemi potrebnimi ukrepi. Zato je ponovil zahtevo, da je treba uresničiti
predloženi sanacijski projekt, če hočejo tudi politično odgovorni zagotoviti obstoj tovarne in s tem celo vrsto delovnih mest v industrijsko vse premalo razvitem okraju Velikovec. „Naš projekt je resen in izvedljiv", je dejal Wieser. „Ne moremo si privoščiti, da bi izvedli nepremišljen projekt. To nam potrjujejo tudi strokovnjaki, ki so naš projekt ocenili kot realističen in ustrezen. Zdaj morata ukrepati torej dežela in zveza!"
Te izjave je potrdil tudi predsednik Slovenija papirja Varšek, ki je zagotovil, da želi njegovo združenje tudi vnaprej tako plodno sodelovati z ..Obirjem". Poleg tega je Varšek potrdil potrebnost investicij in ugotovil: „Čim prej bomo lahko začeli z realizacijo projekta, tem bolje bo za vse prizadete. Slovenija papir na vsak način zagotavlja prispevek v višini pol milijarde šilingov!" Varšek je to utemeljil tudi s tem, da bi Slovenija papir potrebovala proizvodnjo celuloze v ob-
segu 100.000 ton. Za to produkcijo pa bi se tudi obvezala, dajo v celoti odkupi.
Predsednik obratnega sveta tovarne „Obir" Josef Plautz je izrazil nezadovoljstvo zaposlenih pri „Obirju", ker deželna in zvezna vlada še nista odobrili investicijskih sredstev. „Dobivamovtis",je dejal Plautz, „da očitno za Obir nimajo denarja. Nam ostaja le še upanje, da zaradi tega zavlačevanja ne bomo morali zapreti sicer zdravo podjetje!"
Župana Flaller (Železna Kapla) in Posod (Žitara vas) sta na zborovanju podprla prizadevanja vodstva podjetja in v njem zaposlenih delavcev ter zahtevala, da morata dežela in zveza pod-vzeti vse, da bodo pri „Obir-ju" uresničene investicije in tako zagotovljena delovna mesta. Proti temu pa ima očitno nekaj FP, saj skuša zdaj preprečiti pomoč „Obir-ju" z zahtevo po preveritvi koncepta tovarne. Preverjal naj bi Pyory, kije opravil ekspertizo tudi za Magdalen.
BorovTje:
Tri nova podjetja?
V Borovljah se bodo poleg tovarne UNIOR naselila še tri druga podjetja - vsaj tako je povedal boroveljski župan Krainer (SP) na zadnji občinski seji. To naj bi bila: firma „SINTAPAT", ki naj bi s približno 40 delavci proizvajala (rezervne) dele za avtomobile, ameriška firma „CROF-TA", ki proizvaja industrijske in komunalne čistilne naprave, tretja pa je firma EDELHOFF, ki načrtuje izgradnjo zbirališča in predelave posebnih odpadkov (starih akumulatorjev...). Toda konkretnih pogodb še vedno ni, tako da mnogi, ki poznajo obljube glede nadomestnih delovnih mest za nekdanjo Kestag, dvomijo v uresničitev teh napovedi in obljub.
Politično najbolj zanimiva točka dnevnega reda zadnje seje je bil poskus odbornikov liste FBI vrniti se v občinsko prestojništvo. Kakor je znano, so FBI-jevci zapustili predstojništvo iz protesta proti projektu kanalizacije Borovelj. Ždaj pa so se očitno premislili in bi hoteli spet na bolje dotirana mesta. Toda naredili so formalno napako (zahtevo je podpisal le vodja Socher sam) in tako je občinski svet izvolil na prazni mesti predstojništva Manfreda Rasserja (SPO) in Herberta Urbasa (OVP).
Tudi sicer je bilo nekaj napetosti" na občinski seji, saj so odborniki sklepali o „odredbi o prostituciji". Gre za „javni vagon z rdečo lučjo" v Strugi, ki je zmotil neke domačine, pa tudi nekatere politike. Zdaj so ta „vagon" prepovedali, pa tudi sicer določili, kdaj se ta ali ona hiša lahko koristi kot ..hiša ljubezni".
Dosti manj časa so porabili za sklep, da bodo znižali najemnine v občinskem kulturnem domu. Velika dvorana bo stala zdaj 2000 šil. (doslej: 4.000), mala pa 600 šil. (doslej: 1.200). Za domača društva vsekakor ugodnejša rešitev, hkrati pa tudi dokaz za to, da ob previsokih cenah kulturno delo nazaduje, kar pa je nenazadnje seveda v škodo celotnemu družbenemu življenju v občini.
"Več" dena<ja za Hter m!eka?
S L decembrom obljubljajo kmetom višjo ceno za mleko. Pravijo, da bodo kmetje od tega dne naprej dobili za liter prodanega mleka sedem grošev več. Ta sklep menda pripravlja uradna komisija za določanje cen pri ministrstvu za trgovino. Seveda pa ob tem odgovorni politiki ..pozabljajo" priznati, kdo je ob kupčevanju z mlekom najbolj prikrajšan: namreč kmetje. In tega tudi teh 7 grošev ne bo spremenilo.
18. november 1987 5
Razgovor med CK ZKS in KP A
V petek sta se v Celovcu sestali delegaciji Zveze komunistov Slovenije in koroške deželne organizacije KPA. Delegaciji sta vodila član predsedstva CK ZKS dr. Ciril Ribičič in predsednik deželnega vodstva KPA Arnulf Raimund. Delegaciji sta izmenjali informacije in stališča o razmerah v Sloveniji in na Koroškem, oziroma širše v Jugoslaviji in Avstriji.
Predstavniki KP Avstrije so v pogovoru med drugim podprli stališča koroških Slovencev do šolskega vprašanja in poudarili, da na Koroškem ne sme priti do ločevanja šolarjev obeh narodnosti.
Nadalje so sklenili, da bo v začetku prihodnjega leta delegacija KPA za Koroško v študijske namene obiskala Slovenijo, da bi proučila samoupravljanje in delegatski sistem na občinski ravni. Kasneje v letu 1988 pa se bosta delegaciji Deželnega vodstva Komunistične partije Avstrije in Zveze komunistov Slovenije ponovno srečali na pogovorih v Sloveniji.
Odnosi med obema komunističnima organizacijama so v zadnjih letih v ponovnem razvoju, pred tem pa je bila nekaj časa politična ohladitev, ki je izvirala iz neprebavljenega informbirojevskega kompleksa.
Pliberka pošta v novi podobi
Pošto v Pliberku so sodobno preuredili, prejšnji teden pa je novo urejene prostore predal namenu predsednik koroške poštne in telegrafske direkcije dipl. inž. Karl Zilla. Skupno je preureditev stala skoraj dva milijona šilingov, od tega so skoraj polovico porabili za gradbene posege. Skoraj pol milijona je stalo novo pohištvo, ostalo pa je poštna direkcija plačala praktično kot delež k sanaciji občinskega poslopja Pliberk, ki je delni lastnik poslopja.
Nadalje je Zilla povedal, da hočejo zgraditi kabelsko mrežo v občini, predvsem v njenem južnem delu, za kar pa bo v naslednjem letu potrebnih skoraj 13,7 milijona šilingov. Sploh pa hoče pošta urediti več poštnih uradov v okraju Velikovec.
Ostaja pa odprto vprašanje: bo mogoče poštna direkcija imela dovolj „poguma", da bo napravila dvojezičen napis, če si že občina tega „ne upa"? Odgovor se kar sam ponuja. Kolikor poznamo razmere, takega napisa na preurejeni pliberški pošti ne bo, S tem bi vendarle premočno dregnili v pliberško SP-VP koalicijo, ki bi bila po zakonu obvezna izpolniti zahteve po dvojezičnosti, pa še na Gemeindeamt ne napišejo Občinski urad.
Klubska kavarna je odprla vrata
Klubska kavarna, kaj je to, bodo od 13. novembra, najkasneje od 20. Arre dalje, vedeli vsi tisti klubaši na Dunaju, ki se ne bojijo medsebojnih stikov in razprav. V Klubu slovenskih študentov in študentk na Dunaju so
namreč odprli tako kavarno, v kateri ima vsak član možnost, da oblikuje petkov večer, in to pod geslom „klubska kavarna". S tem hočejo preseči tudi ..hladnost" klubskih prostorov.
KARNTMER ABWEHRKAMPFER8UNO ORTSGRUPPE K&TTMANNSOORF
EtNLADUNG zum
3Karntn&rbaH [ KRMmattnH&nrf
am Samttag dam 14. November 1987 Im Gasthof Puechnig, 81. GandoM
EHRENSCHUTZ: Bgm. Josef Strugat KHD-Obmann Dr. Josef Fetdner KAB-Lds -Obm RR Winfried Krtewitsch
ZUM 1ANZ SPtELEN:
DAS „BERGLAND-OUO"
HANS + FERDL
GLUCKSHAFEN- KELLERBAR
ONTUlTT ABfNOKASSE S 30	VOBVtBKAUF S
UM IHBEK MSCuAtZTEN SESUCS 8:*TFT ntE OHtMRUPPE "OTTMANNSOOBF 0€S HARNTN6R ABWEMBKAMPt6WBUMXS
„Pravo vzdušje za pravi p!es"
Koroški brambovci ima/o tudi v Kofmari vasi svojo določeno tradicijo, saj so na Kofmaro vas nava/i/i npr. tod/ že /eta 1976 v pnpra vi določenega vzdušja za „prešfe vanje manjšine posebne vrste". Letos pa so se očitno spomni/i prikijuč/tve-nega ..judl/eja" in prirejajo jnemško?) ..koroški p/es". Med pokrovitei/7 ..špektak/a" pa je poieg fe/dnega in Krietvitscba tudi kotmirški župan Josef Struger. Sprašujemo se, kako se kaj Kostivniko v Pepi v taki družbi počuti... ?
D!ESE W0CHE !M


Eisenkappier Gemeinderat fur zweisprachige Hinweistafe!n
Der Gemeinderat von Ei-senkappel/Železna Kapla be-schloB bei der letzten Sitzung auf Antrag der EL-Fraktion einstimmig, an den Gemein-destraBen die Hinweistafeln (Wegweiser) zweisprachig zu gestalten. Auch wurde ein diesbezuglicher Antrag be-schlossen, die Landes- bzw. BundesstraBenverwaltung aufzufordern, Hinweistafeln im Gemeindebereich von Ei-senkappel/Železna Kapla zweisprachig zu gestalten.
Dieser BeschluB bedeutet fur die Gemeinde Eisenkap-pel/Železna Kapla ein Nov-' um, wurden bisher doch An-trage auf amtliche Verwirkli-chung der Zweisprachigkeit in der Gemeindezustandig-keit abgelehnt. Als einziges bisheriges Beispiel kann nur der Wegweiser im Gemeindeamt selbst angeflihrt wer-den, der zweisprachig gestal-tet ist. Der BeschluB gilt lei-der nur fur zwei bisher aufge-stellte Wegweiser im gesam-
In der jlingsten Ausgabe der Journalistenzeitung „na-ša štampa", die in Belgrad er-scheint, informiert der Prasi-dent des Jugosl. Journalisten-verbandes und Chefredak-teur der kultur-politischen Zeitschrift „naši razgledi" in Ljubljana, Slavko Fras, liber die slowenischen Medien in Karnten.
Fras stellt dabei neben den Wochenzeitungen ..Slovenski vestnik", „naš tednik" und der ..Nedelja" auch die Slo-wenische Abteilung	des
ORF-Landesstudios Karnten, sowie weitere periodi-sche Publikationen	der
Karntner Slowenen vor. Es ist dies das erste Mal, daB die karntner-slowenischen Me-
ten Gemeindebereich. Ob man es ernst meint, wird sich etwa beim Hinweisschild zum neuen Sportplatz erweisen...
AMjahrHches
zentra!es
Chorkonzert
Am vergangenen Sonntag veranstaltete der Sloweni-sche Kulturverband/Slovens-ka prosvetna zveza die all-jahriiche zentrale Konzert-veranstaltung, bei der slowe-nische Chore und Ensembles aus dem Jauntal, Rosental und Gailtal mitwirkten. Neben dem musikalischen Rah-men wurden auch verschiede-ne Texte slovvenischer Auto-ren rezitiert, was einen Bei-trag zur Ausgewogenheit zwi-schen Wort und Lied bedeu-tete und auch ein erfolgrei-cher Versuch war, aus dem traditionellen Rahmen her-aus neue Formen solcher Veranstaltungen zu finden.
dien einer derart breiten ge-samtjugoslawischen Offent-lichkeit vorgestellt werden, was sicherlich zum besseren Verstandnis der Anliegen der Volksgruppe in den verschie-denen jugoslawischen Medien beitragen wird.
Wie der ..Slovenski vestnik" in seiner letzten Ausgabe berichtete, war es kurzlich auch zu einem Treffen der Vertreter der slovvenischen Medien in Karnten mit Jour-nalisten aus ganz Jugoslawien in Ludmannsdorf gekom-men. Dabei gab es auch Kontakte der jugoslawischen Me-dienvertreter mit dem Lan-despressedienst und der Lan-desvertretung der Journali-stengewerkschaft.
Vorschiag der Zentralorganisationen
In einem gemeinsamen Vorschlag zur Realisierung des Zvvischenberichtes der Expertenkommission for-dern die beiden slowenischen Zentralorganisationen die zustandigen osterreichischen Bundesbehorden auf, ge-meinsam mit den Betroffe-nen eine konstruktive Losung der Schulfrage ohne Schliler-trennung zu finden. Dabei stellt der Zwischenbericht der Expertenkommission fur die beiden Zentralorganisationen die Basis ftir die Lo-sung der Problematik im Pflichtschulbereich dar.
Im Vorschlag der beiden
Zentralorganisationen ver-langen die Organisationen von den zustandigen Schulbe-horden die Realisierung jener Vorschlage des Zwischenbe-richts, in denen der Konsens
erreichtwurde.
Weiters soli das Padagogi-sche Institut in Zusammenar-beit mit der Universitat mrt der Intensivierung der Leh-rerfortbildung beginnen, die Padagogische Akademie einen entsprechenden erwei-terten Lehrplan ftir jene Ho-rer vorlegen, die die Absicht haben, spater im zweisprachi-gen Gebiet zu unterrichten, das Zentrum fiir Schulversu-che und Schulentwick!ung fi-nanziell und moralisch alle Lehrerinitiativen unterstlit-zen, die Lehrbticher und Un-terrichtsmaterialien erarbei-ten, und ein Beratungsgre-mium geschaffen werden, welches in der Zusammenset-zung jene Institutionen be-rlicksichtigt, die auch in der Expertenkommission vertre-ten waren.
Hinsichtlich der Qualifika-tion des Zweitlehrers stellen die Zentralorganisationen fest, daB die slowenische Volksgruppe nicht mithelfen kann, die ftir sie vorgesehene Schutzbestimmungen zu un-terlaufen. Darum bleibt die Forderung aufrecht, daB auch der Zweitlehrer die slo-wenische Sprache zu beherr-schen hat.
Journaiistenzeitung „štampa" uber s!owenische iVfedien
Europa-Pariament beschioB Dokument uber iViinderheitensprachen und -kuituren
Im Rahmen der letzten Sitzung des Europa-Parlamen-tes in Strasbourg genehmig-ten die Abgeordneten den vorgelegten Bericht liber Sprachen und Kulturen von Sprach- und Landesminder-heiten und beschlossen dar-tiber hinaus ein vom flami-schen Abgeordneten Willy Kuijpers erarbeitetes Dokument, welches vorallem die kulturellen und sprachlichen Aspekte der Minderheiten aul europaischcr Ebene bein-haltet. '
Ein Dokument, dessen Schwerpunkt rechtliche Fra-gen darstellen und welches vom bundesdeutschen CDU-Abgeordneten Stauffenberg ausgearbeitet wird, soli in einer der nachstcn Sitzungen vom Europa-Parlament bera-ten werden. Das Dokument liber die Minderheitenspra-
chen und -kulturen wurde von dem Gremium mit gro-Ber Mehrheit - dagegen stimmten lediglich einige rechtsgerichtete Abgeordne-te und samtliche Abgeordneten Griechenlands - beschlossen.
In dem 18 Kapitel umfas-senden Dokument empfiehlt das Europa-Parlament allen Mitgliedsstaaten . ausdrlick-lich, von sich aus das Schul-wesen in den Minderheiten-sprachen von der Vorschule bis zur Universitat zu organi-sieren, Zeugnisse privater Gemeinschaften und Institutionen, welche fiir die Orga-nisation des Schulwesens be-fahigt und ausgebildet sind anzuerkennen und auch der Ausbiidung des Personals be-sonderes Augenmerk zu schenken.
Hinsichtlich der Verwen-
dung der Sprache empfiehlt das Europa-Parlament in Strasbourg die Verankerung des Rechtes der Verwendung von Landes- und Minderhei-tensprachen in den Verwal-tungen jener Bezirke, in denen Minderheiten leben. Weiters solite die Verwen-dung von Minderheitenspra-chen auch in allen dezentrali-sierten Amtern staatlicher Einrichtungen Anwendung finden.
Hinsichtlich der kulturellen Tatigkeit von Minderheiten wird vom Europa-Parlament alfen Mitgliedsstaaten empfohlen, diesen die Flih-rung kultureller Einrichtungen zu Iiberlassen und diese in den GenuB entsprechender finanzieller Mittel kommen zu lassen.
Osterreich ist nicht Mit-glied des Europa-Parlamen-tes.
TV AVSTR! JA 1
9.05 Srečni Luka; 9.30 Francoščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Naša mala farma; 11.15 Nakup s požirkom; 12.00 Umrli; 12.15 Zunanjepolitični report;
13.00	Mi; 13.30 Aktualno; 16.30 Snažno mesto;
16.55 Poročila za otroke; 17.05 Perrine; 17.30 Zadnja postaja Zlata reka; 17.55 Otrokom za lahko noč;
18.00	Mi; 18.30 Vrnitev k otoku zakladov; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Življenja grenka sladkost; 21.55 Nogomet - kvalifikacija za evropsko , prvenstvo - Avstrija - Romunija; 0.30 Aktualno.
9.05 Franz Xaver Brunnmayr; 9.30 Dežela in ljudje; 10.00 Šolska TV; 10.30 Avstrija 1; 12.00 Momo Tehnologocus; 12.15 Klub seniorjev; 13.00 Ml; 13.30 Aktualno; 16.30 Am, dam des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Janoševa ura sanj; 17.35 Black Beauty; 18.00 Mi; 18.30 Vrnitev k otoku zakladov; 19.15 Tedaj; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Šov Petra Alexandra; 21.45 Lotostudio; 21.55 1-2-X (nogomet in toto); 22.22 Opica v zimi - film; 0.00 Egualizer; 0.45 Aktualno.
9.05 Prosimo k mizi; 9.30 Ruščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Življenja grenka sladkost; 12.10 Notranjepolitični report; 13.00 Mi; 13.30 Aktualno; 16.30 Am. dam. des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Pustolovščine družine Metzger; 17.30 Baker Street Bojs - mladinska serija; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Vrnitev k otoku zakladov; 19.15 Tedaj; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Primer za dva; 21.20 Svojčas; 22.05 Šport; 22.35 Meso in kri - Attensko in Teneško jezero.
9.05 Angleščina; 9.35 Francoščina; 10.05 Ruščina; 10.35 Jon in Marry-fi!m; 12.00 Spomini; 13.00 Mi; 13.30 Aktualno; 14.35 Ljubljeni svet - film; 16.00 Pinocchio; 16.25 Okoli sveta; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Risati - slikati - oblikovati; 17.30 Pika Nogavička; 18.00 Mi; 18.30 Nogomet; 19.00 Veselo v soboto; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Eden bo zmagal; 22.00 Modna revija; 22.10 Yes minister; 22.35 Book Aid - besede v kamnu -predstavitev knjige; 0.35 Serie Rose.
9.05 Brezmejno - dokumentacija ..Cigani pod rdečo zvezdo"; 9.50 ..Univerzum" - pustolovščina Amaconas; 10.35 Tedenski pregled; 11.00 Ura tiska; 12.00 Orientacija; 12.30 Hello Austria. hello Vienna; 13.00 Mi; 13.30 Madagaskar-otok v ozadju; 14.15 Pesem upornika - film; 16.05 Kdo bo novi kralj?; 16.10 Poročila za otroke; 16.40 Otroci Bullerbuja; 17.05 Helmi - otroški prometni klub; 17.40 X-Large; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Gozdna hiša; 21.15 Ljubite klasiko?; 22.15 Spektrum.
9.05 Spencerjevi piloti; 9.50 Obalna lastovka; 10.15 Šolska TV; 10.30 Pesem upornika; 12.20 Tisoč in ena noč - dokumentacija; 13.20 Primer za ljudskega tožilca; 13.50 Aktualno; 16.30 Am, dam. des; 16.55 Poročila za otroke; 18.30 Angel na zemlji -zabavna serija; 19.15 Tedaj; 19.30 čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Miami vice; 22.00 Fronta v letu in skali - dokumentacija o vojni v Alpah 1915-1917; 22.45 Mojster „Sty!us Phanta-sticus";2.30 Aktualno.
9.05 Avstrija v sliki; 9.30 Angleščina; 10.00 šolska TV; 10.30 Ljubljeni svet; 11.55 Homotehnologicus ..jezik"; 12.05 Šport v ponedeljek; 13.00 Mi; 13.30 Aktualno; 16.30 Am. dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.30 Tudi veselje mora biti; 19.15 Tedaj; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Dežela gora; 21.00 Poglej in zmagaj; 21.07 Dallas; 21.55 Super-flip - oddaja za publiko; 22.22 Londonski obešalec - film; 23.55 High Chaparral; 0.45 Aktualno.
TV AVSTR! JA 2
16.00 Wurlitzer; 17.00 Kemija v vsakdanjosti; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Franz Xaver Brunnmayr; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v stiki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki: 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Avstrija 1 - dokumentacija; 21.45 Tedaj; 21.50 Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki; 22,22 Vikingi-film; 0.15 Petrocelli; 1.05 Aktualno.
16.00 VVurlitzer; 17.15 Falklandi - ..Pritočišče v Atlantiku"; 18.00 Prosim k mizi; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.05 Brezmejno-vzhodnoblokovska dokumentacija; 21.55 Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Klub 2; aktualno.
16.00 Wur!itzer; 16.45 Cena oblasti; 17.30 Hišne živali; 18.00 2X7:7 dni programa na 2 kanalih; 18.30 Avstrija v stiki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Tisoč in ena noč; 21.20 Znanje specialno; 21.50 Stranski pogledi: 22.00 čas v sliki; 22.22 Danes jaz, jutri ti - film; 23.55 Enosmernica v smrt -Film; 1.20 Aktualno.
14.10 2X7 - pregled tedenskega sporeda; 14.40 Tedaj; 14.45 Svetovno prvenstvo v šahu; 15.15 Vaša glasbena želja; 16.00 Pogledati v deželo -dokumentacija; 17.00 Draga družina; 17.45 Kdo me hoče?; 18.00 Trailer - nasveti za ljubitelje filmov; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Eho Park - film; 21.40 Šport; 22.20 Vprašanje kristjana; 22.25 Incident - film; 0.00 Vozovnica v onstranstvo-film; 1.15 Aktualno.
9.05 Oddaja o nastanku risank; 9.10 Svet v glavi: Peter Pongartz - potopis; 10.00 Nespodobni Mozart; 11.00 S pisalne mize; 12.30 Tedaj; 15.00 športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev: 18.00 Znanje-speciaino; 18.25 Poglej in zadeni; 18.30 Avstrija v sliki v nedeljo; 18.45 6 iz 45 - žrebanje lota: 19.00 Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega tožilca; 20.15 Upor obešencev; 22.10 Sedem dni športa; 22.30 Casanova - film; 1.00 Bluf v četrtek -film; 2.35 Aktualno.
16.00	VVurlitzer; 17.30 Telekoleg II fizika; 18.00 Lin-denstra8e - družinska serija; 18.30 Avstrija v sliki;
19.00	Časvsliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Klinika v Schwarzwaldu; 21.00 Novo v kinu; 21.15 Šiling -gospodarski magacin; 21.50 Stranski pogledi;
22.00	Čas v sliki; 22.22 Pustolovščina - film; 0.00 Orkester; 1.05 Aktualno.
16.00	VVurlitzer; 17.00 Šolska TV; 17.30 Orientacija;
18.00	Srečni Luka; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Komaj verjetno - šov;
21.00	Poglej in zmagaj; 21.07 Le Pen -dokumentacija; 21.55 Stranski pogledi; 22.00 čas v sliki 2; 22.22 Klub 2. Aktualno.
RADIO KORO:
KE°E
18.10-19.00

Sreda, 18.11.
Narodrto-zabavna
glasba
četrtek, 19.11.
Rož-Podjuna-Zila
Petek, 20.11.
Koroški liki (R. Vospernik) jezikovni pogovori (J. Messner)
Sobota, 21.11.
Duhovni nagovor
(dekan P. Kassl) Voščila (M. Hartman)
Nedelja, 22.11.
Želeli ste, poslušajte! Glasba po želji
Ponedeljek, 23.11.
Nogomet: Po jesenskem delu prvenstva -diskusija v živo
Torek, 24.11.
Ob začetku smučarske sezone
Petek,20.11.1987
Koroški iiki -jezikovni pogovori
Dr. Reginald Vospernik se ho v svoji seriji oddaj Koroški liki tokrat spomnil koroškega kulturnika Erieha Nusshaumcrja, ki je imel dosti posluha za kulturo slovenskega soseda v deželi, novo oddajo jezikovnih pogovorov pa je pripravil prof. Janko Messner.
Začetek prihodnjega tedna pa bo slovenski radijski spored v znamenju športa. V ponedeljek bodo nogometni strokovnjaki v živo razpravljali o poteku jesenskega dela prvenstva, v torek v partnerskem magaeinu pa bo v ospredju zimski šport. Prvi sneg je že zapadel, alpski smučarji, tekači in skakalci pa že komaj čakajo na začetek tekmovalne sezone.
Avstrijska smučarska zveza je očitno pod pritiskom ski-poola zamenjala vodstvo alpske reprezentance tik pred začetkom sezone, kar gotovo ne bo najbolje vplivalo na uspehe v olimpijskem letu. Oh koncu novembra se začenja smučarski cirkus, ki bo tekel tja do vigredi.
TV LJUBLJANA 1
10.00 Mostovi; 10.30 Srečni alkohotik; 15.30-0.05 Teletekst; 15.45 Videostrani; 16.00 Mozaik; 16.30 Angleščina XXIV - Francoščina VII; 17.30 Kljukčeve dogodivščine; 17.45 Odprava zelenega zmaja; 18.15 Puberteta in adolescenca: Izkušnje identitete; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Obzornik; 19.12 Iz TV sporedov; 19.25 Zrno, vreme; 19.30 Dnevnik; 20.05 Ciklus brazilskega filma: Tigipio; 21.30 TV jutri - informativno kontaktna oddaja; 23.10 Dnevnik; 23.25 Rezerviran čas.
črke - kviz; 19.00f Dnevnik; 20.00 Gl^! danes, jutri; 21.45M'
10.00 Šolska TV: umetnostna zgodovina - glasbena vzgoja; 11.00 Raj za morske pse; 15.40-23.15 Teletekst; 16.10 Mozaik - šolska TV; 17.10 Zbis: regrat lučka; 17.30 Bilo je...; 18.00 Pisma iz TV klobuka; 18.15 Čas, ki živi; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Obzornik; 19.12 Iz TV sporedov; 19.25 Zrno, vreme; 19.30 Dnevnik; 20.05 Tednik; 21.05 Vegetina kuhinja in EPP; 21.15 Gosta Berling; 22.15 Dnevnik; 22.30 Manjšine-bogastvo Evrope: Turki v Makedoniji; 23.00 Videostrani.
17.10 Dnevnik; 17^' 18.00 Družinski 4? 18.30 Risanka; I8r^ Koledar; 19.10 Rj'9 Narodna glasba čila; 20.50 Dokupa misli.
10.00	Tednik; 11.00 S. Lagerlof: Gosta Berling; 15.50-0.30 Teletekst; 16.05 Videostrani; 16.20 Tednik; 17.20 Pisani svet; 17.50 Super stara mama; 18.15 Za učinkovito umsko delo; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Obzornik; 19.12 Iz TV sporedov; 19.30 Dnevnik; 20.05 J. Jakes: Sver in Jug;
21.00	Planet Zemlja; 21.55 Rezerviran čas; 22.25 Dnevnik; 22.40 Tujec v moji postelji - ameriški film; 0.20 Videostrani.
7.45-23.55 Teletekst; 8.00 Videostrani; 8.10 Kljukčeve dogodivščine; 8.25 Odprava zelenega zmaja; 8.55 Regrat lučka; 9.10 Šola za klovne; 9.40 Srečanje na festivalu v Šibeniku; 10.40 „20 let Emone"; 11.10 Mesta; 16.10 Videostrani; 16.25 Ciklus Freda Astairea; 17.55 Kulturna dediščina - Mesta; 18.25 Da ne bi bolelo; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Knjiga; 19.30 Dnevnik; 20.15 Čez 110. ulico -ameriški film; 22.00 Popo satirikon: Oto Reisinger in plesna skupina Arruba; 22.45 Dnevnik.
17.10 Dnevnik; l7^a nost: Žive hipotez?^ in črke - kviz; 19.^ nik; 20.00 Iz kon<W SF;23.00 Šahovs^
14.35 Jugoslavija,^ ski film; 16.40 V ref Čarovnik iz Oza-<{ ameriška nadaljev< na zaslonu; 20.55* 21.50 Feljton; 22A ski komentar.
8.55-23.25 Teletekst; 9.10 Videostrani; 9.20 Živ žav; 10.15 Super stara mama; 10.40 M. Laurence: Vrnitev v paradiž; 11.25 Domači ansambli; 12.00 Kmetijska oddaja; 13.00 Videostrani; 15.15 Videostrani; 15.30 J. Janicki-A. Mularczyk: Hiša; 16.55 Prisluhnimo tišini; 17.35 Mrtveci ne pripovedujejo zgodb; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani: 19.00 Kino; 19.12 Iz TV sporedov; 19.25 Zrno. vreme; 19.30 Dnevnik; 20.05 M. Vitezovič: Vuk Karadžič; 21.20 Zdravo; 22.40 Mesta; 23.10 Videostrani.
8.55 Poročila; 9.O0^t Oddaja resne gia? -dokumentarna sety; dost; 19.00 Rep Ve!ež:Hajduk; 19^; 20.25 Mali koncema Strindberg; 22.00''9' oddaja; 23.00 TV 9
10.00	Zrcalo tedna; 10.20 Belomodra ženska pisava; 16.35-23.05 Teletekst; 16.50 Videostrani; 17.05 Mozaik; 17.25 Radovedni taček; 17.40 Pamet je boljša kot žamet; 17.45 Znak; 18.15 Glasbeni ropot; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Obzornik; 19.12 Iz TV sporedov; 19.25 Zrno. vreme; 19.30 Dnevnik; 20.05 D. Steel: Usodna križanka;
21.00	Aktualno; 21.40 Dnevnik; 21.55 Jugoslovanska teveteka; 22.55 Videostrani.
17.10 Dnevnik; l7fc oddaja; 17.45 0W1 program: 18.55 I*
športu; 19.30 Dny
politična oddaja; y danes, jutri; 21.0SN< film; 22.35 Znans^
10.00	Šolska TV: Kemija, naravoslovje, zobozdravstvo, jezikovni utrinki; 11.10AngleščinaXXV; 11.40 Francoščina Vlil; 16.05-22.30 Teletekst; 16.20 Videostrani; 16.35 Mozaik - ponovitev; 17.45 Zbirajmo star papir; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani;
19.00	Obzornik; 19.12 Iz TV sporedov; 19.25 Zrno. vreme; 19.30 Dnevnik; 20.05 I. Matič: Neveste prihajajo; 21.25 Integrali; 22.05 Dnevnik; 22.20 Klub 2; 23.20 Videostrani.
ščir^O
... urh!
-dr'
arodf -

SLOVEINSM
VESTNIK
Naročam da mi ga p^^
Ime in priimek

naslov

pošta___________
Obvezujem se, da bom naročnino (250 šit'^^ slavijo) redno ptačeval(a) in prosim, da m' P' **
(kraj in datum)	i
____________________________________
RADIO LJUBLJANA 1
V TEM TEDNU NA TELEVtZtJ)
"ka; 18.40 Številke in lOji 19.10 Risanka; 19.30 pogajanja; 21.30 Včeraj, 5 L*'večer.
7MO5 - otroška oddaja; mfRobraževalna oddaja; 8^ in črke - kviz; 19.00 J9.30 Dnevnik; 20.00 -Mrnburico; 20.45 Poro-,pttečer; 22.20 Knjige in
7-j^a oddaja; 18.00 Zna-zfsanka; 18.40 Številke O^isambli; 19.30 Dnev-id*^an: Koncert orkestra
15.05 Kurir - sovjetih'nadaljevanka; 17.40 -Reditev; 18.40 Dallas-iVM Dnevnik; 20.15 Svet 57" čas; 21.45 Poročila; /naobota; 23.00 Šahov-
)^Mri-igranifilm;12.15 I9^ Jazz; 17.15 Izviri -etyaterpolo-Pošk: Mla-eh nogometne tekme 9*^ 20.00 Avtomanija; itl'^aj, danes, jutri; 21.05 0"'9ov - dokumentarna '9
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti se vrstijo; 9.05 Glasbena matineja; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Od melodije do melodije; 14.00 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.45 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Minute z ansamblom Stoparji.
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.35 Koncert za mlade poslušalce; 9.05 Giasbena matineja; 10.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.45 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Minute z ansamblom Greentown jazz band; 21.45 Lepe melodije.
4.30	Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Glasba po Shakespearu, F. Mendelssohn, P. I. Čajkovski; 12.10 Pod domačo marelo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Govorimo angleško; 14.50 Človek inn zdravje; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želia; 19.45 Pojemo in godemo.
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.35 Danes smo izbrali; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Za naše najmlajše; 23.05 Literarni nokturno.
5.00 Poročila; 5.30 Dnevni koledar; 5.50 Rekreacija; 6.15 Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtrca domačih; 17.30 Pojo amaterski zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
T-----------
7Mteznami-< 18.00 Beogr; Indirekt - o< eyet danes-zi : ?°hcert; 20.45 )5rje ponoči - a
.pf.
-A—
'SjuO Francoščina Vlil; Brin črke-kviz; 19.00 0 Kvaliteta življe-!'y-2. oddaja; 20.30 1y " bogastvo Evrope: dokumentarne seri-<T' vključitev: 21.50

4.30 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.30 Ringaraja; 8.40 Naučimo se novo pesmico; 10.05 Tekoča repriza; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe vam igrajo; 13.30 Od melodije do melodije; 14.15 Skladatelj pripoveduje; 14.40 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 18.00 Minute z ansamblom Jožeta Burnika; 19.35 Lahko noč, otroci; 21.05 Zaplešite z nami.
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.35 Igraj kolce/ ljudske v izvedbi mladinskega in mešanega mladinskega zbora; 11.25 Danes smo izbrali; 21.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 18.00 Sotočja; 19.35 Lahko noč, otroci; 21.05 Radijska igra; 0.05 Nočni program.
^ ^un in potožnico.
Naročite in širite Siovenski vestnik!
Spoštovana bratka, spoštovani bratec Stoven-skega vestnika! V roki imate novo. sodobno števitko novega Sioven-
skega vestnika. Upamo, da vam bo nova obtika, vsebina, novi. botj ročni format in še marsikaj drugega ugajato. Z novo koncepcijo hoče Stovenski vestnik pridobiti še več naročnikov. Če še niste čtani vetike družine bratcev SV, potem izpot-nitenaročitnicoinjo poštjite na nastov: Stovenski vestnik, ) arviser Strahe 16. 9020 Uetovec/ Ktagenfnrt. Prvi mesec dobite novi Stovenski vestnik brezplačno!
Med reko Tibet in puščavo Gobi
Petek, 20. 11. 1987, TV A2, 20.15 - Vzhodni Turkestan obdajajo gore Karakorum, Pamir, Tienschan in Aitai; na jugu zapira pot reka Tibet, na vzhodu puščava Gobi. Tam živijo že skoraj pozabljeni narodi Xinjiang, Kozaki in Uguri. Najstarejši rokopis njihovega epa je skranjen na Dunaju. V tem filmu bo prikazana predvsem povezanost teh narodov z isiamom.
Fronta na iedu in v skaiah aii Alpska vojna od leta 1915 do 1917
Ponedeljek, 23. 11. 1987, TV Al, 22.00 — V sodelovanju z avstrijskimi in italijanskimi zgodovinarji ter nekdanjimi pričami je nastala dvodelna dokumentacija o „Alpski vojni 1915 -1917" - fronti na ledu in v skalah. Predvsem govori o borbi v gorskem svetu in podkopavanju gorskih vrhov. 2. del oddaje, ki sojo napravili O. Birth, W. A. Franke in O. Guggenbichler, bo na sporedu 30. novembra 1987.
Ljubimec Casanova
Nedelja, 22.11.1987, TV A2, 22.30 - Casanova, italijanski pustolovec in pisatelj, ki je umrl leta 1798, je v zgodovini zapustil sled kot velik ljubimec in zapeljivec žensk. Pričujoči film je ob enem kritika nad zgodovino in opis situacij psihološkega značaja. Oboje se staplja v epizodičen film brez biografske kontinuitete o življenju legendarnega Casanove.
Avstrija med leti 1918 in 1945!
Sreda, 18. 11. 1987, TV A2, 20.15 - „Iz rajha v republiko" je naslov prve oddaje iz serije „Av-strija I", v kateri Hugo Portisch in Sepp Riff rekonstruirata avstrijsko zgodovino med leti 1918 in 1945. V žarišču prve oddaje je propad avstro-ogrske monarhije in proglasitev ..Nemške Avstrije" dne 12. novembra 1918. Kaj je bilo za to odločilno?
Cigani - manjšina pod rdečo zvezdo
Četrtek, 19.11.1987, TV A2, 21.05	- Dokumentacija iz
Vzhoda je tokrat posvečena življenju Ciganov v vzhodni in jugovzhodni Evropi. To je življenje med klišeji in resničnostjo: manjšina, ki je dostikrat dobrodošla kot turistična atrakcija, vendar je zaradi svojega načina življenja potisnjena na rob družbe in obsojena na življenje v getih.
Pota odraščan ja
Sreda, 18. 11. 1987, TV LJ1, 18.15 - Obdobje odraščanja zapušča v vsem človekovem ravnanju trajne sledove, zato je predmet zanimanja znanstvenikov različnih strok. Zanimiva so zlasti spoznanja psihologije in sociologije, o značilnostih intelektualnega, telesnega in spolnega razvoja, o vraščanju v socialno okolje, o medgeneracijskih konfliktih in podobno. Vsa ta nova spoznanja so koristna predvsem tudi vzgojiteljem in staršem.
O oceanografi
Petek, 20. 11. 1987, TV LJ1, 21.00 - Druga epizoda serije Planet Zemlja prikazuje delo oceanografov po vsem svetu, saj voda pokriva več kot sedem desetin njenega površja. Drugi planeti imajo ozračja, trdna površja, od vseh planetov v sončnem sistemu pa ima samo Zemlja utekočinjeno vodo. O oceanih vemo še zelo malo. Kot veda se je oceanografija začela šele v 19. stoletju, šele nedavno pa smo spoznali odvisnost kopenskih organizmov.
Po sledeh angleškega pustolovca
Torek, 24.11.1987, TV Al, 20.15-T. E. Lawrence, angleški pustolovec je dobil tudi ime „Lawrence arabski". Med prvo svetovno vojno je iz jordanske puščave vodil boje proti Turkom . Najbrž Lawrence takrat še ni slutil, da bodo gore, ki so ga tako fascinirale, po 70. letih predstavljale pravi raj za planince.
CANKARJEV # $	[KOLEDAR
DOMm#	PRIREDITEV
Četrtek, 19. in petek, 20. novembra, ob 19.30: Simfonični orkester slovenske filharmonije modri abonma 1 in H dirigent Stanisiavv Wis!ocki Solisti: Kerna! Gekič, 0!ga Gra-ce!j, Sabira Hajdarovič, Neven Betamarič in zbor Consortium musicum (zborovodja M. Cuderman), program: K. Pahor, F. Chopin, M. Karlowicz, A. Sczymanowski; velika dvorana. Petek, 20. novembra, ob 22. uri Zvočno gledališče Pirca Bajšič - Jurjevič: Staroli-ška petetična
dokumentarna radijska igra režija Zvonimir Bajšič okrogla dvorana
Nedeija, 22. novembra
Karavana Cankarjevega doma
Torek, 24. novembra, ob 17. in 20.uri
Modni bazar
predstavitev modnih kolekcij jesen-zima in pomlad-poletje organizator Društvo modnih delavcev velika dvorana
V začetku decembra bo pre
miera predstave Manfreda Ker-geja Kožo z obraza ali ljubezen je nebeška moč v izvedbi Lenče Ferenčak in v režiji Matjaža Zupančiča. V pretekli sezoni je tekst uprizorilo več evropskih gledališč, med njimi uspešno tudi dunajski Burgtheater v avtorjevi režiji, okrogla dvorana 17.-23. november
8. slovenski knjižni sejem Splošno združenje grafične, gra-fično-predelovalne industrije, časopisne in založniške dejavnosti ter knjigotrštva Slovenije
17.	-20. november 15-letni simpozij DITP Društvo inženirjev in tehnikov papirništva, Bled
24. november Modni bazar
Društvo modnih delavcev
18.	-20. november
Mikroračunalniški sejem Zveza organizacij za tehnično kulturo
Informacije: Cankarjev dom kulturni in kongresni center 61000 Ljubljana, Kidričev park 1 YU-Jugoslavija
Datum	Kraj	PR!RED!TVE	Prireditelj
Sreda	Gtavno postopje	..THECABARETHOUR"	proUNtKUM
18.11.	cetovške univerze	Rhodessa Jones in tdris Ackamoor, San	
20.30		Francisco, parodija ameriških tv-ta!k-show	
Četrtek	v knjižnici	LITERARNI VEČER	Stovensko prosvetno
19.11.	kutturnegadoma	s prof. Jankom Messnerjem	društvo Radiše
19.00	na Radišah		
Petek	otroški vrtec	Otroška predstava	Otroški vrtec
20.11.	SŠD. Mikschallee 4 ..PRINCESA NA ZRNU GRAHA"		SŠD
9.30 14.00	Bitčovs, društvena soba nad posojitnico	gostuje: gledališče „Tone Čufar" z Jesenic	SPD Bitka
			
			
15.30	otroški vrtec		SPD„Edinost"
	Škofiče		Škofiče
sobota 21.	Mladinski dom	PRAVNOPOLITIČNI SEMINAR	Nadstrankarski komite
ned. 22.11. Mikschattee4,		!z sporeda: sobota: Juristični aspekti manjšinske za obrambo	
	Cetovec	potitike in njih uporaba v potitičnem vsakdanu	dvojezične šote
		(dr. Georga Zanger/Dunaj); 7. čten - načeta manjšinske zaščite v Avstriji; o Zakonu o narodnih skupinah; anatiza dosedanjih ustavnih pritožb koroških Stovencev; komunatna potitika in manjšinsko pravo; nedetja dopotdne: aktuatna diskusija iz zgodovinskopoiitičnega in ustavnopravnega vidika.	na Koroškem
20.-22.11.	Cetovška stotnica	NOVA DUHOVNA GLASBA	Generatni sekretariat
	in drugje	med drugim: Simpozij o novi gtasbi v Cerkvi; Krstne predstave novih duhovnih sktadb; koncert cetovškega „Hortus Musicus".	zajubitej Heme
Sobota	Katotiški dom	KONCERT	Sodatitas
21.11.	prosvete v	prof. MichaetGrube (viotina),	
20.00	Tinjah	prof. tgor Dekieva (ktavir).	
Nedetja	Katotiški dom	POMEN STROJNEGA KROŽKA ZA OBMOČJE	Sodatitas
22.11.	prosvete v	PLiBERK	
9.00-17.00	Tinjah	vodi: dipt. inž. Štefan Domej, Rinkote	
Nedetja	gostitnatLGO	KONCERT	Stovensko prosvetno
22.11.	v Kazazah	Nastopajo: MePZ Srce, Otroški zbor Srce	društvo „Srce"
po maši		in družina VVastt	
Nedetja	Katotiški dom	..LEPOTE SLOVENSKE ZEMLJE",	Sodatitas
22.11.	prosvete	dia-predavanje; 400 vetikoformatnih barvnih	
14.00	vTinjah	diapozitivov z gtasbeno spremtjavo; predvaja: svetovni popotnik Stane Tavčar iz Kranja.	
Nedetja	šentpeter pri	KONCERT CERKVENIH ZBOROV IN UČENK	Zavod šotskih sester
22.11.	Šentjakobu v Rožu,STROKOVNE ŠOLE ob btagostovitvi novih orget		in KKZ
18.30		Za tjubitetje cerkvene gtasbe bodo koncerti	
		vkapetitudiše:25.11.,2.in9.12..vedno ob 19.30	
Sreda	farna dvorana	OBUP !N SMRT, HUMOR !N UP	KPD Šmihel
25.11.	všmihetu	KOROŠKIH SLOVENCEV V NJIHOVI	in DSPA
19.30		SODOBNt UTERATURI; titeramo branje koroških avtorjev.	
Sreda	Stavnostna	JUGOSLAVIJA POZDRAVLJA AVSTRIJO	Avstrijsko-
25.11.	dvorana doma	Ljudske pesmi in ptesi - Poje in nastopa	jugostovansko
19.00	sindikatov,	ansambet „!vo Lota Ribar". V pozdrav zapoje:	društvo
	Cetovec .	Trio iz Roža. Med udeteženci koncerta bodo izžrebati tepe dopuste. Karte naročite	
		do 19.11. pri AJD. Karfreitstr. 1. tet.: 0463-51 18 53	
Petek	Kutturnataberna	JAN) KOVAČIČ SOLO	Kutturno društvo
27.11. 20.00	Pri Joktnu	Kantavtor iz Stovenije	Pri Joktnu
Sreda	Kutturnataberna	TEKA-VRHUNSK! NOVt FOLKz Madžarske	Kutturno društvo
2.12. 20.00	Pri Joktnu		Pri Joktnu
Petek	Ptanetarij (pri	POMEN RAZISKOVANJA VESOLJA za	Avstrijsko-
4.12.	Minimundusu)v	GOSPODARSTVO !N ZNANOST	sovjetsko
19.00	Cetovcu	predava: dr. Alla G. Wasewitsc Vasevič	društvo
Nedetja	Mtadinskidom	AVSTRIJSKA UČITELJSKA KONFERENCA-	Nadstrankarski
6.12.	Mikschattee4,	SOLIDARNOST Z DVOJEZIČNIMI UČITELJ)	komite za obrambo
10.30-18.00 Celovec		IN UČITELJICAMI	dvojezičnega šotstva
		10.30 - referati na temo: ..Dvojezična šota na	in Strokovno združenje
		Koroškem včeraj in danes - germanizacijska	pedagoških detavcev
		instanca. 14.00-detovni krožki. 17.00-Skupni	in detavk na
		posvet, načrt za nadatjnje deto.	Koroškem
RAZSTAVE			
	Kutturnataberna	RAZSTAVA DEL	Kutturno društvo
	Pri Joktnu,	VLADIMIRJA MAKUCA	Pri Joktnu
	Cetovec	Razstava bo na ogted do 10.12.1987	
do 28.11.	v domu umetnikov	HOKE - Hokewerkstatt	Kunstverein fur
	Cetovec		Karnten
od 23.10.	postovni prostori	RAZSTAVA PASTELOV IZ CIKLA „URŠLJA	
do 30.11.	Posojitnice-Bank	GORA" IN ..KOROŠKI PEJSAŽ"	
	Cet., Bahnhofstr. 1 Akademski stikar Karet Pečko		
četrtek	Katotiški dom	RAZSTAVA SL!KARSK!H DEL SUKARKE	Sodalitas
5.11.	prosvete,	MEUTE VOVK. Risbe - itustracije - karikature	
19.00	Tinje	Razstava traja do 2. decembra.	
Sreda	Galerie „C„	STEFAN PASSERNtG	
11.11.	Atter Ptatz,	Deta na papirju 1987	
19.00	Cetovec	Razstava traja do 4. decembra.	
Sobota	Katotiški dom	RAZSTAVA DEL DRAGA DRUŠKOVIČA	Sodatitas
21.11.	prosvete	Razstava na ogted do 10.1.88	
19.30	vTinjah		
SLOVENSKA
VESTNIK
izdajate)) in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Ceiovec, Tarviser StraBe 16, tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, teleks 42 20 86 sndk a. Giavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugosiavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 250 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 8000 dinarjev. Ogiasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 600.000 dinarjev.
V ŠentKju in Šentprimožu: Drabosnjakova Pastirska igra
Koroški bukovnik Andrej Šuster Drabo-snjak je znan po svojem Pasijonu, ki ga uprizarjajo na Kostanjah. Dra-bosnjak pa je napisal še več iger, med njimi poznamo Igro o izgubljenem sinu, na Kostanjah pa so v povojnih letih uprizorili tudi Pastirsko igro. Prav slednjo pa za svojo tradicionalno gledališko predstavo za 8. december pripravlja Krščanska kulturna zveza.
Režijo je prevzel dober poznavale naše gledališke scene Franci Končan, sceno bo izdelal dipl. inž. Viktor Molka, z zborom vadi Lajko Mili-savljevič. V igro bodo namreč vpletene stare pesmi okoli božiča. Jezi-
kovno je besedilo pripravila dr. Herta Lausegger, nalogo lektorja na vajah pa je prevzel učitelj Toni Sticker. Kot poznavalca Drabosnjakovih del in koroških navad pa so pritegnili tudi dv. sv. dr. Pavla Zablatnika, ki je sodeloval s svojimi nasveti.
Krščanska kulturna zveza Pastirske igre ne bo uprizorila, kot običajno v Mestnem gledališču v Celovcu, temveč v farnih cerkvah v Šentilju in v Šentprimožu, ker meni, da sta tematika in adventni čas za tako okolje zelo primerna.
Termini predstav, ki jih objavljamo tudi v rubriki Prireditve, so 6. (v Šentilju) in 8. decembra (v Šentprimožu), na-
daljnje predstave (20. decembra) pa so predvidene za obiskovalce iz Slovenije.
Ob tej priložnosti bo KKZ skupno s Slavističnim inštitutom celovške univerze priredila na celovški univerzi v sredo 9. decembra 1987, s pričetkom ob 14.45 uri simpozij o Drabosnjaku. Kot predavatelji bodo sodelovali dr. Niko Kuret, mag. Jurij Fikfak, dr. Bruno Hartman, dr. Pavle Zablatnik in dr. Herta Lausegger. Ob tej priložnosti namerava prireditelj izdati tudi posebno brošuro, ki naj bi vsebovala nekaj mnenj o predstavi in povzetke vseh referatov v obeh deželnih jezikih.
Šiman Wru!ich -osemdesetletnik
Šiman VVrulich se je rodil 19. novembra 1907 pri Culehnarju v Zgornjih Rutah. Star komaj 12 let je moral prevzeti domačijo, a kljub močni obremenjenosti je začel peti v zboru, katerega je tedaj vodil Alojzij Thaler, Tonč z Radiš. Že pred 2. svetovno vojno je prevzel vodstvo tamburašev in zbora. Kot samouk si je pridobil mnogo glasbenega znanja. Po 2. svetovni vojni je bil gonilna sila, bil je predsednik, zborovodja, režiser, skratka neutruden kulturni delavec. Prav njemu in njegovim sodelavcem gre zahvala, da na Radišah še slišimo slovensko besedo, čeprav je kraj oddaljen od Celovca le 10 kilometrov. Mnogi se še danes radi spominjajo ur, ki so jih preživeli s „fletnim Šimanom". V kulturnem delu namreč ni videl samo dolžnosti, temveč tudi razvedrilo in veselje. V času njegovega predsednikovanja so preuredili stari farovški hlev v prostoren kulturni dom. S tem so se tudi bistveno izboljšali pogoji. Marsikdo se rad spominja ..njegovih" pesmi, kot npr. „Mrze! veter tebe žene", „Jaz sem t' liepi Šiman" ali „Polje".
Leta 1979 je predsedniško funkcijo predal Ludviku Ogrisu. Njegovo de!o na pevskem področju nadatju-jejo njegovi sinovi Šimi v Škocijanu, Joži v Železni Kapli in Stanko na Radišah.
80-letnico obhaja letos tudi njegova žena Fani, ki mu je kot Šiman sam pravi: „vedno pomagala in stala ob strani".
Šimanu, radiškemu samorastniku, želimo ob njegovi 80-letnici vse najboljše, kar seveda velja tudi za njegovo ženo Fani. Ne bomo naštevali številnih priznanj, ki jih je sprejel, kajti s svojim delovanjem si je sam postavil spomenik.
Šiman - želimo, da bi še dolgo ostal med nami in da bi bil skupno s svojo ženo ponosen na to, kar si ustvaril.
Franci Wa)ter
Občni zbor SPD ,,H. Velik"
Kljub slabemu vremenu, na Kot se je v soboto priselila zima, se je občnega zbora Slovenskega prosvetnega društva ..Herman Velik" udeležilo kar lepo število članov.
Dolgoletni predsednik Jurij Mak je vodil občni zbor, tajnica Eda Velik pa je prebrala najprej zapisnik zadnjega občnega zbora, nato pa še podala tajniško poročilo.
Od zadnjega občnega zbora dalje je glavna skrb društva veljala 25. obletnici (lani) in srečanju oktetov (letos). Obe prireditvi sta izredno dobro uspeli, kar je pokazalo tudi veliko število obiskovalcev. Vseh ostalih -v glavnem že tradicionalnih prireditev-je bilo 23.
Po poročilu blagajnika in knjižničarke je dobil odbor razrešnico. Pri volitvah novega odbora so člani ponovno zaupali Juriju Maku, pa tudi ostali odbor se v bistvu ni spremenil. Sledila je sprememba oziroma prilagoditev društvenih pravil, nato pa kratka razprava o nadaljnjem delu.
Ker je zaradi slabega vremena odpadlo dia-predava-nje Stanka Sokliča, so si dru-štveniki v prijetni družabnosti ob jedi in pijači pripravili prijeten večer.
Obvestilo
Bralce Slovenskega vestnika obveščam, da je moj dragi oče Andrej Maurer iz Zagreba 19. novembra t. 1. v starosti 94 let umrl.
Čeprav je bival daleč od Borovelj, kjer se je rodil, je bil s svojimi rojaki tesno povezan. Kot naročnik Slovenskega vestnika je spremljal tudi dogajanje slovenske narodne skupnosti.
Mira Kordiš, hči
18. november 1987 9
Časfn/ gosi/ na koncertu SPZ M Celovcu

Nastop pevskega zbora „Gog'anc/" /z Kotmare vas/
			a
			j
	mn	3,	
Zazvenela ie budniška in domoljubna pesem!
Osrednji koncert Slovenske prosvetne zveze
MIHA PASTERK
Tako po obliki kot tudi po vsebinski izpovedi je bil letošnji osrednji koncert SPZ uspel poskus, najti primeren izhod iz tradicionalne koncertne oblike. Za koncert budniških in domoljubnih pesmi pod geslom „Postali smo tujci?", kije bil v nedeljo v Mladinskem domu v Celovcu, je SPZ izbrala vmesno obliko: pevski nastopi povezani z izbranimi besedili so se izkazali kot primerna rešitev za premostitev premorov med nastopi posameznih zborov.
Nenazadnje pa je bil nedeljski koncert drugačen tudi po izboru glasbe - tokrat so poslušalci prisluhnili bud-
niškim in domoljubnim pesmim, ki so spodbujale naš narod v najtežjih trenutkih življenja in dajale ljudem moči in poguma. „Tedaj je iz naroda butnila pesem glasna in borbena, tiha in nežno čuteča v tolažbi, prepričana v svobodo in boljši jutri".
Spored so oblikovali MMZ ZG za Slovence v Celovcu (Jožko Kovačič), „Gorjanci" iz Kotmare vasi (Jožko Pack), KPPZ (Branko Čepin), ansambel „Drava" iz Borovelj (Roman Verdel), Obirski ženski oktet „Valen-tin Polanšek", MoPZ „Foltej Hartman" iz Pliberka (Božo Hartman), Oktet „Suha" (Bertej Logar) in ansambel „Jepa" (Aleksander Černut). Med posameznimi pevskimi nastopi je Sonja Ban recitirala izbrana besedila iz slo-
venske ljudske pripovedi, tekste Milke Hartman, Maje Haderlap, Maxa Sorga, Paula Eluarda in Janija Oswalda, odlomka iz del Gustava Januša in Matjaža Kmecla pa je poslušalcem predstavil Tonči Schlapper.
Na osrednjem koncertu SPZ so se organizatorji spomnili tudi Šimana Wrulicha iz Radiš, ki bo v teh dneh slavil svoj 80. življenjski jubilej. Slavljenčevo ime je tesno povezano s kulturnim delom na Radišah, zato sta mu ob tej priložnosti čestitala Tomaž Ogris, predsednik SPZ in dipl. inž. Feliks Wieser, predsednik ZSO.
Za režijsko zamisel in scensko postavitev dvorane so bili odgovorni Danica Kežar, režiser Peter Militarov in scenograf Saša Kump.
Tud/ Ob/rsk/' žensk/ oktet je na vduš/7
Mošk/ peusk/ zbor „Fo/tej Hartman "
ka" (zgoraj) /n otroška skupina na )ub/7e)n/ pr/red/tv/.
75-!etni jubi)ej delovanja SPD,,Bilka" v Bilčovsu
Kdo izmed pevcev in amaterskih igralcev na Gurah in v Rožu ni poznal prosvetnega delavca Janka Ogrisa, po domače starega Miklavža iz Bilčovsa? Med rojaki po vsej Koroški je bil znan kot vstra-jen in razgledan kulturni organizator. Kdo ni bil prizadet, ko so bilčovskiprosvetaši pred leti prerano izgubili svojega predsednika Gašperja Ogris-Martiča?
Ko so preteklo soboto v prijazni in akustični avli nove ljudske šole v Bilčovsu številni obiskovalci proslavljali 75-letnico obstoja Slovenskega prosvetna društva „Bil-ka", so obujali žalostne in vesele spomine.
Društvo, ki je bilo ustanovljeno 25. februarja 1912, ni samo najstarejše, temveč tudi danes najaktivnejše in najpomembnejše kulturno društvo v Bilčovsu. Vsa desetletja so se bilčovski prosvetaši zbirali v društvu, da so izobraževali in vzgajali ljudstvo v narodnem duhu, je v svojem pozdravnem nagovoru pou-
daril sedanji predsednik Tomi Gasser. Kot pri vseh slovenskih društvih na Koroškem, sta obe svetovni vojni zapustili tudi pri „Bilki" globoke sledove. Med drugim se je Tomi Gasser v svojem govoru spomnil 12 društveni-kov, ki jih je gestapo leta 1944 aretiral zaradi podpiranja odporniškega gibanja. Trije' od njih so umrli v taboriščih.
Z jedrnatim diapredava-njem so člani društva seznanili udeležence slavnostne prireditve z glavnimi postajami svoje 75-letne zgodovine in se spomnili svojih zaslužnih mož in žena.
Pester pevski spored pa je pričal o današnjem delu in povezanosti bilčovske ..Bilke" s sosednjimi društvi. Zapel je mešani pevski zbor pod vodstvom Joška Boštjančiča, moški zbor domačega društva pod vodstvom mag. Mirka Lauseggerja se je izkazal s Kernjakovim venčkom „Mi smo mi"; mladinski zbor z instrumentalno spremljavo (z izposojenim pevovodjem
Jožkom Packom) pa ni pokazal samo svojih glasbenih talentov, potrdil je, da je poskrbljeno tudi za pevski in glasbeni naraščaj.
Z glasbeno čestitko je jubilantu zapel mešani pevski zbor Gorjanci pod vodstvom Jožka Packa; „Gemischter Chor Ludmannsdorf" pa je s svojim nastopom nadaljeval zbližanje med slovenskim in „nemškim" zborom v občini. Radišani, ki sicer sodelujejo z Bilčovsom bolj na odrskem področju, pa so se pridružili jubilejnemu slavju z mešanim zborom pod vodstvom Stanka Wrulicha. Čestitkam sta se pridružila tudi župan Hanzi Ogris in predsednik Slovenske prosvetne zveze Tomi Ogris. Nekateri - predvsem tudi častni gostje - pa so imeli smolo, saj so verjeli napovedi v obeh slovenskih tednikih in za celo uro zamudili začetek prireditve.
Z družabnim srečanjem v gostilni pri Miklavžu se je jubilejna prireditev zaključila v prijetnem vzdušju.
DEV!ZE/VALUTE
Devizni tečaji 17.11.1987
Nakup Prodaja
din	0.70	0.90
us $	12.031	12.131
can $	9.12	9.22
angl. E	20.92	21.18
irl	18.66	18.92
str	852.90	855.30
bfr	33.65	33.85
ff	207.01	208.89
hfl	623.86	626.74
dm	702.13	704.97
lit	0.952	0.97
d kr	181.90	183.30
nkr	185.27	18G.73
skr	195.39	1 : .41
fmk	287.00	289.40
esc	8.51	8.87
ptas	10.37	10.53
yen	8.787	8.817
Valutni tečaji 17.11.1987		
din	0.60	1.00
us S	11.80	12.40
can $	8.85	9.45
angl. E	20.45	21.65
irl	18.15	19.35
str	844.00	864.00
bfr	32.75	33.95
ff	202.00	212.00
hfl	617.00	633.00
dm	695.00	711.30
lit	0.92	0.98
dkr	178.00	185.00
nkr	181.00	189.00
skr	191.50	199.50
fmk	281.00	293.00
esc	8.00	9.40
ptas	10.00	10.80
yen	8.60	8.90
„AHiuro '87": Skoraj 4.000 obiskovalcev
Strokovni sejem „Alburo '87", ki so ga ietos prvič priredili v Celovcu, je uspešno potekal. Skupaj 61 razstav-ljalcev je na tem sejmu zastopalo okrog 200 podjetij s področja pisarniških organizacij. Absolutni „hit" tega sejma, katerega je obiskalo skoraj 4.000 obiskovalcev, so bili computerski telefoni, telekopirarji ter brezžični in avtotelefoni. Naslednji sejem bo od 10. do 12. novembra 1988 spet v Celovcu.
14 25 29 30 37 41 (28)
brez jamstva!
1X1111 XXX XXI
brez jamstva!
40 let ODK
1/ Domu glasbe v Celovcu so Avsfri/sKe bralske e/ekframe (ODK) te dni proslavile 40-/ei-nico svo/e ustanovitve. Slavnostni govornik/ ob visokem jubi/e/u so bl/1 dr. Franz K/inger, dr. Herbert Scbro-te/bauer (oba ODK) ter namestnik koroškega deželnega glavarja Frtvin Frudbauer. Oba direktorja dravskih elektrarn sta da/a obširno in informativno sliko podjetja od ustanovitve do danes. Govorila sta tudi o aktualnih projektih ob Dravi na zgornjem Koroškem, slika.- h/. G.
TrenKvva/der
Brez glasnih in smrdijivih avtomobilov?
Hrupnim in smrdljivim avtomobilom hočejo na Koroškem do živega. To reakcijo je izzvala zadnja statistika oddelka za promet pri deželni	žendarmerijski
komandi. V poročilu namreč zasledimo, da so žendarji leta 1986 prijavili kar 1893 voznikov, katerih avtomobili so bili vse preglasni, ali pa so premočno zasmrajali okolje. Dodatnih 3518 voznikov takih avtomobilov pa so kaznovali.
To število je letos še naraslo: od januarja do avgusta so namreč prijavili 1396 voznikov, nad 2500 pa so jih kaznovali. Sedaj je deželna vlada nabavila še več kontrolnih aparatov. Pomeni to konec hrupa in smradu?
OGLAS
Brošuro „Smrt in kaj potem? Življenje - odgovor iz duhovnosti" lahko brezplačno naročite pod naslovom: Univerzalno življenje/ Universelles Leben, Postfach 140, 5016 Salzburg.
Rešitev križanke iz zadnje števiike
Ne	W					%	
	6*	%	AT	i/	i-	6*	
	%		<4	AT			
	*	<4	*			J	/
		K		3		/	6*
	C	4			/	/V	C
				/	AŽ	X	/
0		tf	/	r	c	/	M
Križanka s sestavljanjem besed
Iz vseh črk pri določeni številki morate sestaviti besedo in jo vpisati v lik. Primer: pri 1. vodoravno iz črk anprst sestavite besedo prstan.
VODORAVNO: 1. anprst, 7. abinst, 13. eiklrt, 14. aadlnu, 15. aiinr, 16. adenr, 17. osss, 18. aadlu, 19. ap, 20. itt, 21. aamnt, 22. aar, 23. nr, 24, aaiks, 25. gior, 26. aaort, 27. deost, 28. ačkkrs, 30. eiknrv, 31. aiostt, 32. aajnrt;
NAVPIČNO: 1. inorpsstt, 2. einorr, 3. alsst, 4. irst, 5. aik, 6. nt, 7. aeiltu, 8. abdur, 9. aans, 10. ain, 11. dn, 12. aaaikmrst, 16. aaadn, 18. aakltt, 19. aeprrt, 21. akmrs, 22. aegnt, 24. čios, 25. dino, 26. aor, 27. aor, 29. ak, 30. jv.
sestavi! Jože Peteiin
Medjugorje:
9 milijonov turistov
Kot poroča jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug je Marijino vasico Medju-gorje v zadnjih šestih letih obiskalo več kot devet milijonov turistov, oz. romarjev. Medjugorje je postalo romarsko središče leta 1981, ko seje razširila vest, da se je šestim otrokom te vasice v jugoslovanski republiki Bosni in Hercegovini prikazala mati božja. Med obiskovalci romarskega središča so bili pred kratkim tudi trije svetovalci ameriškega predsednika Reagana ter soproga bivšega fianco-skega predsednika Valerija Giscard d'Estainga.
TEDENSKI HOROSKOP
LEV (23. 7.-23.8.)
V tem tednu vas čakajo pomembna dejanja. Minila bosta dvom in tarnanje in zopet bo nastopil občutek sproščenosti. To bo zelo utrdilo vašo samozavest.
DEV!CA(24. 8.-23. 9.)
H# ^ Nekatere skušnjave vas silijo v to, da ste malo preveč potratni. Pazite, če ne bo finančni polom. Lahko pa se veselite, ker imate ob strani osebo, ki vse dela z ljubeznijo. TEHTNICA (24.9.-23.10.)
Poživite si vsakdajnost z novimi vtisi, bodisi z obiski prijateljev ali kakšnim izletom. Neka oseba iz poslovnega sveta vse preveč misli na vas. Bodite ter, saj služba ni družba. Vaša srečna številka je 11.
ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.)
Ne bodite preveč ostri do drugih, sicer boste slišali kakšno pikro tudi o sebi. Ponujeno roko osebe, ki vas ljubi, primite in stisnite. Vaša srečna številka je 44.
STRELEC (23.11.-21.12.)
Malo se ustavite in raje bolj živite za ta trenutek in za ljudi, ki vas imajo radi. Ne zanašajte se na druge. Ura zamujena ne vrne se nobena. Vaša srečna številka je 22.
KOZOROG (22.12.-20.1.)
Trenutne razmere vam niso najbolj naklonjene, vendar vas to ne sme zbegati. Vzemite stvari takšne, kot so in skušajte napetosti premagovati s humorjem. Vaša srečna številka je 10.
VODNAR (21.1.-18.2.)
Stvari, ki vam veliko pomenijo, se morajo pričeti uresničevati. Določena oseba se bo vaših načrtov zelo razveselila.
Vaša srečna številka je 30.
RIBI (19.2.-20.3.)
Ohranite še v naslednjih dneh tako dobro razpoloženje, kot se vas je polotilo v začetku tedna. Le tako si boste ohranili moči za prijetne trenutke, ki vas čakajo ob koncu tedna. Vaša srečna številka je 22.
OVEN (21.3.-20. 4.)
Ste polni idej in vsaj katero od njih bi lahko uresničili v tem tednu. Ste na potezi in le manjši premik iz sedanje statičnosti vam bo prinesel velike spremembe. Vaša srečna številka je 15.
BIK (21.4.-21.5.)
Ne bodite preveč neučakani. Občutek mirnosti in orientacije bo na vašo okolico
-------- dobro del in zlahka boste premagali vse
težave. Malo več pozornosti posvetite tudi ljubljeni osebi. Vaša srečna številka je 35.
DVOJČKA(22.5.-21.6.)
L 4 H Preveč si razbijate glavo z raznimi malen-^ * S kostmi, s čimer škodujete predvsem sebi.
Svojo energijo prihranite raje za pomembna dejanja. V tem tednu vas čaka velika preizkušnja. RAK (22.6.-22. 7.)
Prišel je čas za odkrit pogovor. Ne pustite si vzeti vašega jasnega stališča življenjsko
----pomembnih stvari. Ribarjenja v kalnem je
bilo že tako dovolj. Nekdo misli na vas.
18. november 1987 1 1
ŠAHOVSKA RUBRIKA
(ureja Sitvo Kovač)
Šahovska naioga št. 34 HELCL-BRESTMAN Avstrija 1987

a h c d e f g h
Presenetljivo se je končal letošnji šahovski šampionat Avstrije. Zmagovalec je postal 22!etni nacionalni mojster E. Brestman, ki je iz 15 partij zbral 10,5 točk in za seboj pustil šahi-ste z bolj zvenečimi imeni in višjimi rejting točkami. Brestman je bil po rejtingu šele na 17. mestu med najboljšimi avstrijskimi šahisti.
Tokrat je pred reševalci na diagramu naloga iz partije zmagovalca. Kako je črni - Brestman, ki je na potezi, učinkovito izvedel kombinacijo in premagal nasprotnika.
Rešitev naloge št. 33
Beli ne umika napadene dame, temveč s potezo
1.	Te8++ izsili zamenjavo trdnjav, ki nastane po l...Te8: Na ;...Kf7: sledi
2.	De6 mat! Šah s trdnjavo na polje e8 pa je imel izredno lep zaključni udar belega, ki sedaj nastane po žrtvi dame s potezo 2.Dg7:+!! Črni je sedaj spoznal, da na 2...Kg7: sledi 3.fe8S+ in beli ostane materialno močnejši. Tudi na umik kralja na polje e7 je črni po fe8:D+ izgubljen. Promocija belega kmeta v skakača se je tokrat izkazala za najboljšo in zagotovila belemu zmago.
SSZ/Cartrans h Tretja zmaga in četrto mesto!
Šahovska ekipa SŠZ/Car-trans I nadaljuje serijo zmag v spodnji ligi vzhod. V nedeljo je moštvo z Lojzom Gallo-bom na čelu prepričljivo premagalo moštvo SC Šemmel-rock/Celovec-vzhod s 5,5:2,5 in tako slavilo tretjo zmago zapored. V naslednjem kolu dne 29. novembra 1987 igrajo slovenski šahisti proti vodečim na lestvici, ASK Celovec, ki je v nedeljo prvikrat remiziral v igri proti sofavoritu SG Wo!fsberg. Posamezni rezultati igralcev SŠZ/Cartrans I: Alojz Gallob - Josef Hartl 1:0, Gorazd Živkovič -Rudolf Inzko remi, Franc Rulitz - Ludwig Valzacchi
1:0, Ivko Ferm - Mirko Pasterk 1:0, Herbert Rulitz -Dieter Hartwig 1:0, Dr. Joži Amrusch - Willi Bergler remi, Ivan Lukan - Rudolf Turko remi, Xhelal Hoti -Mario Kuess 0:1.
Šah - spodnja !iga
1.	ASKCetovecII	4	3	1	0	24,5
2.	PostSVII	4	3	1	0	22
3.SGWolfsbergI	4	3	1	0	20
4.	SŠZ/Cartrans !	4	3	0	1	18,5
5.	AtusBorovljel 42 1118,5
6.	WSGWietersdorfI	4	2	0	2	17,5
7.	VST Velikovec I	4	2	0	2	16
8.	Finanz/KDRI	4	1	1	2	13
9.	Vorw.Možberkl	4	103	11,5
10.	SC Celovec 11	4	0	1	3	11,5
ll.ODKŠentandražI	4	0	1	3	10
12.FrantschachI	40	13	7
TRIBUNA BRALCEV
Ljubezen ali sovraštvo?
Pri zadnji občinski seji v Pliberku smo bili spet priča, kako farizejsko in hinavsko so nastopali odborniki SPO in OVP, kako so nam skušali dokazati, da so veliki prijatelji in zagovorniki naše narodne skupnosti. Vsa ta demagogija, neresnica o strpnosti, pa se je na mah razblinila, ko je prišlo do glasovanja o dvojezičnosti. Pokazali so svoj pravi obraz in ovrgli vse prejšnje trditve o toleranci in strpnosti. Pokazali so svojo pravo barvo in dokazali, da govorijo eno, delajo pa drugo. Ali niso to volkovi v ovčjem oblačilu?
Posebno ..kulturno" se je obnašal kulturni referent občine. Že kar na začetku je polil gnojnico po tistih, ki pač ne sodijo v OVP-jevski škorenj. Kot v srednjem veku, v času preganjanja in sežiganja čarovnic, je strašil s komunizmom in skušal dokazati, da je bolj papežki kot papež sam. Ali je to še krščanska ljubezen do bližnjega, kot jo uči in zagovarja stranka, v kateri je? To, kar
oznanja, ni ljubezen, vseprej sovraštvo.
Zastopniki oz. občinski odborniki EL so tokrat izvrstno zastopali zahteve naše skupnosti in odnesli moralno zmago, pa čeprav je bil sklep drugačen. Razgalili so odbornike SPO in OVP kot demagoge in nasprotnike naših pravic. Tudi hitlerjanci so pravili, da hočejo Slovencem samo dobro, ko so jih začeli izseljevati. V resnici pa so nas uničevali in nas hoteli izbrisati. Tudi v občinski hiši je zdaj podobno: „želijo" nam sicer vse najboljše, v resnici pa mislijo in delajo na tem, da bi čimprej izginili. Zadnja občinska seja je dokaz za to.
Lipej Kolenik, Pliberk
Opozoriti) uredništva
Vsebina pisem bralcev ni nujno tudi mnenje uredništva. Za to so v polni meri odgovorni avtorji sami. Pisce prispevkov naprošamo, da se omejijo pri dolžini člankov in da se podpišejo s polnim imenom!
Avstrija podlegla Belgiji s 3:4
Slovenskemu športnemu društvu DSG Sele/Zell je uspelo v vetrinjski športni dvorani izvesti pravi športni dogodek, namreč dvoboj namiznoteniških reprezentanc Avstrije in Belgije. Lahko ugotovimo, daje Selanom organizacija prireditve
sijajno uspela, pa tudi predstavniki Avstrijske namiznoteniške zveze so ugotovili, da tako dobro pripravljene in izvedene tekme v Avstriji še ni bilo.
Večer bi si bil torej zaslužil pozitivno oceno, toda avstrijska reprezentanca je podlegla
s 3:4. SicerjeDing Yi (na sliki levo) zmagal obe posamezni tekmi in tudi skupno z Gott-friedom Barom (desno) v moški dvojici, toda zmago je zapravila predvsem Elisabeth Maier (druga z desne), medtem ko Vera Kottek (druga z leve) sploh ni nastopila.
!
- KAROLtNA KOLMANtČ -	,
Izzvenela je pesem
„Že pred menoj je odpovedal, kaj bo šele zdaj, ko sem vstopila", se je šalila dalje, saj je šoferja in sprevodnika poznala.
„Vas bomo že popeljali. Če ne, pa tudi midva z Lojzetom ne bi bila žalostna, če bi morala noč nekje zunaj z vami preživeti."
„Zunaj? Že zdaj sem pol zmrznjena."
„Dva bi vas že ogrela, ali tako slabo mislite o naju."
Na naslednji postaji ni ustavil, ker nihče ni vstopil.
„Ti so se gotovo že peš napotili," se je obrnil sprevodnik k šoferju.
..Delavci že. Jih bova nekje pobria."
Vere pogovor ni več zanimal. Čisto neopozno se je izključila. Dom je bil vedno bliže. Zima v domači vasi je imela svojstven čar. Nepozabne so bile zime, ko je lahko vso pot prehodila s prijateljico kar čez polja po zmrznjeni snežni odeji, ki se je v jutranjem soncu biserno lesketala. Končno se bliža svoji postaji. Srce močneje utripa. Tam spodaj v dolini je njen dom. Skozi tri majhna okna prodira rdečkasta svetloba kot droben kažipot. A ona ve, te hiše ne bi nikoli zgrešila tudi v najgostejši temi ne. Roke so drevenele pot težkim kovčkom, ki ga je prestavljala zdaj z leve v desno in obratno.
Prispela je. Prvi jo je naznanil pes, ki je veselo rožljal z verigo. Priklical je mamo, še očeta. Oče je prvi spregovoril:
„Skoraj eno uro sem te čakal."
„Sem ga tako kregala, ker te ni pričakal."
„Mama, zdaj sem tu. Že res, da se mi je desna roka za kak centimeter podaljšala."
Oče ni štedil s svojim humorjem:
..Sposodila bi si še en kov-
ček, ga naložila in bi imela obe roki enako dolgi."
„Si spet kaj izmodroval! Umij se in sedimo za mizo!"
Tedaj je prihrumel še Andrej.
„Oho, brez mene že ne boste vseh dobrot pospravili!"
„Ti podhranjeni siromak! Se ti res pozna, da hodi skleda mimo tebe", se je vmešala Vera.
Mama je postavila na mizo pečenko, domače rezance in zeleno solato.
„No, kar naloži si", je spodbujal oče.
„Ali misliš, da doma ni več tako dobro?" je drezala mama in ji položila na krožnik kos rjavo zapečenega mesa.
Vse novice, ali vsaj tiste, ki bi lahko Vero pritegnile, so bile izčrpane. Nekje v zraku pa je lebdelo nekaj zadržanega. Vsi v družini so poznali to vzdušje: svinčeno. Ljubezen je bi! za pristne kmečke starše skoraj nepojmljiv izraz. Poznali so poroke, tudi ločitve. Ljubezen, so menili več ali manj, ni posebno odločujoča. Res je, da te nekje prevzame, začara, so rekli, jo kaj kmalu zopet veter odpihne. Potem nekako živiš naprej; tudi brez nje. Gotovo je bila to že preverjena in tisočkrat potrjena filozofija.
Če so bile kakšne izjeme, ali celo uboji in samomori, je bilo to nekaj nenormalnega. Toda Vera in Dušan sta bila normalna. Njuna zveza je bila ustrezna in oboji starši so jo cenili in upoštevali. Verjetno so bila zdaj ravno zato Verina vprašanja pomaknjena nekam v podzavest in nasilo zatrta. Čudno, niti Andrej, ki zna vsako reč obrniti v šalo, ni iznašel nič duhovitega, da bi izbrbljal resnico.
Vera se je odkašljala. Nato se je ozrla po domačih, uprla pogled v mamo in odločno vprašala:
„Kako je z Dušanom?"
Mati je skopo odvrnila in zaničljivo zamahnila:
„Nič. Same praske."
„Torej nič resnega?"
„Resno je razbit samo avto, on pa se je izvlekel čisto poceni. Sreča, kaj hočeš!"
„Vi ste pa dobri. Meni nihče ničesar ne pove, ne sporoči."
Vsi trije se med sabo nemo spogledujejo. Vera ima pač prebistre oči, da bi ji taki namigi ušli. Zato se vrne k izvoru.
„Dobro, počitnice imam in ga grem obiskat."
„Lahko, če hočeš, ampak..."
..Povejte mi, kaj skrivate? Smo mi še sploh normalni ljudje? Si ne znamo povedati resnice v obraz?"
„Ne tako, Vera!" začne oče.
„Dušan se je ponesrečil z Anjo. Samo malo odrgnjena je", je oddrdral Andrej, da bi morda resnica manj bolela.
Molk se je naselil v tesno kuhinjo, lahko je trajal samo minuto, dve, a vendar je bil uničujoč. Vera ga je dovolj prisebno prekinila:
„Z Anjo. Ja kako? Saj je bil pri meni."
„Kje jo je našel, ne vemo. Mogoče je šel ponjo, ali ga je čakala ali je naletel nanjo na cesti", je piečka! Andrej.
„Nič od tega. Na cesti, da bi se tako srečala? Saj ni vedela, kdaj bo šel od mene."
Umolknila je. Zlezla je vase. Nobenega tehtnega vprašanja ni bilo več. Vse se je nekam pogreznilo.
„Veš Vera, Anja je njegova prijateljica iz Ljubljane in bila je pri Nemčevih na počitnicah", je dokončno pojasnila mati.
„To sem hotela vedeti. Anja, seveda, včasih je padlo to ime... Zdaj mi je jasno. Nič ga ne bom obiskala. Tudi sicer me njegove praske ne zanimajo več..." f	/)/;7;or/n/7čj
Gimnazija in Miadinski dom podpirata šport!
Prejšnji teden je na povabilo Slovenske športne zveze obiskal slovenske mladinske košarkaše bivši kapetan jugoslovanske reprezentance, svetovnega prvaka iz leta 1970 Ivo Danev (na sliki desno), da bi jim pokazal poštevanko igre s košarkarsko žogo. Seveda je bil to za mlade športnike pravi praznik, povrh tega pa še p šte na motivacija za trening.. saj jih vadi in jim pomaga sam košarkaš svetovnega slovesa.
Sicer pa se z mladimi košarkarji in košarkaricami trudita predvsem Bogdan Kavčič in prof. Tonči Malle. Pri tem Kavčič poudarja, da v Mladinskem domu na sploh razvijajo široko športno dejavnost, z osebnim zadovoljstvom pa
tudi ugotavlja, da mladina predvsem pri košarki z vnemo sodeluje. Prof. Malle pa izpostavlja, da so na slovenski gimnaziji v tem športu aktivna predvsem dekleta, ki so postala tudi srednješolske prvakinje na Koroškem.
Omenjenima včasih pomaga tudi trener celovškega prvoligaša Regenerina, prof. Marko Tomaževič. Zatorej ni čuda, da nameravajo mladi košarkarji in košarkarice sodelovati tudi v koroškem šolskem prvenstvu, nato pa, če bodo dani pogoji, tudi v deželnem prvenstvu. Na koncu pa naj še omenimo, da tudi člani dvakrat tedensko vadijo v telovadnici slovenske gimnazije.	ViKo
Sodnik „premaga!" Bilčovs na Bmci
KOMENTAR
MM.OGE...
TVnpoveJnno /očeva-nje otrok v io/ak h: nne/o .seveda poi/edtee fndi za nase .športno do/ovanje. /1 tar/; ta moramo dokazati, da se ne damo potihniti v geto, saj imamo ravno v športa doyti možnosti nagovoriti nemškogo-voreče sodežeiane in prispevati k hoi/šema sožit/n ter enakoprav-nema razvo/a naše narodne skapnosti.
Manjšino podcenju-jejo, kar ne odgovarja njeni dejanski moči; podcenjnjejo pa jo prav zaradi tega, ker je že skozi sto/etja potisnjena oh roh. Ravno iz tega začaranega kroga pa moramo prodreti in skašati čim več sode/o-vati z nemškogovore-čimi sodežeiam. Rako jim /a/tko tadi dokažemo, da smo sposobni tadi najvišjik dosežkov.
Razen tega pa je tadi z našo športno dejavnostjo tako kot s ka/tar-no.' tadi ta iakko dokažemo, da smo enakovredni. Za nas je vsekakor pomembna tadi zavest, da imamo kot 3/ovenci po/eg skap-nega ka/tarnega prostora tadi skapni športni prostor. Ro pa nujbo/je spoznavamo ob tesnem sode/ovanja z deže/o matičnega naroda in s s/ovensko narodno skapnostjo v /tabji in na Madžarskem.
(/z govora na občnem zbora &$Z).
Jagodič ni pri Austrii Ceiovec
Lojze Jagodič ni podpisal trenerske pogodbe pri celovški Austrii, pa čeprav so ga nekateri časopisi že proglasili kot naslednika Ratha. Jagodič sam je pripravljen nadaljevati svoje delo pri SAK, kapetan SAK, Marjan Velik, pa je izjavil, da bi to bila tudi najboljša rešitev za klub, saj bi menjava trenerja med sezono tudi za moštvo ne bila najbolj razveseljiva.
Kasparov vodi prot! Karpovu
Po 14. partiji dvoboja za naslov šahovskega svetovnega prvaka vodi branilec naslova Gari Kasparov proti svojemu predhodniku Anato-liju Karpovu s 7,5:6,5.
Kako pomembno je, da imajo slovenski športni klubi na Koroškem možnost vključiti se v svojo strešno Slovensko športno zvezo, dokazujejo številni primeri tudi iz zadnjih let: posamezni klubi tako lahko usklajujejo svoje športne termine, hkrati pa jim strešna organizacija pomaga tudi pri izobraževanju nujno potrebnih kadrov -seveda ob tehtni in pomembni pomoči Zveze tele-snokulturnih organizacij Slovenije. Tako so - vsaj nekateri - slovenski klubi na organizacijski ravni dosegli koroški in celo avstrijski vrh.
Prav na ta dejstva je opozoril tudi dosedanji predsednik SŠZ Danilo Prušnik na občnem zboru v četrtek preteklega tedna. Prušnik, ki je opravljal funkcijo predsednika dolgih 17 let, je z veseljem poudaril, da so se lepo razvile predvsem športne panoge, ki doslej še niso bile tako široko uveljavljene.
Novincu, še posebej, če se mora boriti proti izpadu, tudi v nogometu ni lahko. Če pa -kot je bil to primer z igralci iz Bilčovsa - igra v prvih 25 minutah tekme boljše od nasprotnika (Bilčovščani so imeli v tem času dve izredno lepi priložnosti, a jih na žalost niso znali izkoristiti), potem pač včasih nastopi kot „reži-ser posebne vrste" sam sodnik.
Tako se je zgodilo ha Brnci, kjer je sodnik Gant-schnig izključil kar štiri igralce Bilčovsa. Vzroka najbrž še sam več ne ve. Začelo se je v 42. minuti, ko je po prvem prekršku izključil Schellandra, minuto navrh pa
Navedel pa je lahko tudi vrhunske dosežke saj so zahomški skakalci slej ko prej v vrhu, v namiznem tenisu pa so Selanke že v državni B-iigi...
Novi odbor SŠZ
dr. Ludvik Druml (predsednik), Andrej Mohar (podpredsednik),
Franci Rulitz (tajnik), Aleš Šimenc (blagajnik). mag. Mirko Oraže, Mirko Kunčič, dr. Janko VViegele, Franci VViegele, Mirko Oraže, Ivko Ferm, prof. Anton Malle, mag. Maja Millo-nig, Matevž VVieser, Franci Kropivnik, Joško Maloveršnik, Danilo Prušnik. Preglednika računov: prof. Milan Kupper, Štefan Riegel-nik.
W. Kuessa, ki je po žvižgu še igral. S tem pa Gantschnigu še ni bilo dovolj, saj je po korektnem posredovanju Stojilkovskega tudi njemu pokazal rdeč karton, v 53. minuti pa je izključil še kapetana Sigija Hobla, ki mu je samo rekel, da ne bodo več govorili.
Jasno, da je bila tekma na ta način zgubljena, priznati pa je treba, da tudi domači navijači niso bili navdušeni nad poplavo rdečih kartonov. V spodnji ligi je Šmihel dosegel točko (2:2 proti Rudi), v 1. razredu pa je presetila Galicija, ki je igrala neodločeno z Velikovcem. Ostale tekme so bile odpovedane.
Ob uspehih pa je seveda potreben tudi pretres težav in še nerešenih problemov: tako Slovenska športna zveza še vedno nima poklicnega sodelavca, še vedno primanjkuje višjekvalificirani trenerski kader, nenazadnje pa so tudi finančne težave bistvena ovira za razvoj športa med koroškimi Slovenci.
Po odstopu dosedanjega predsednika Danila Prušnika je občni zbor izvolil nov odbor (glej okvir spodaj). S pomlajenim odborom pa želi Slovenska športna zveza uresničiti tudi svoje cilje v bodočnosti. Zvišati hoče namreč kvaliteto svojega delovanja, hkrati pa se uveljaviti tudi med nemškogovorečimi sodeželani. Prav za dosego tega cilja pa so najboljše zagotovilo vrhunski športniki, ki jih v posameznih klubih že imajo, ter karseda široka baza koroških Slovencev, ki se ukvarjajo s športom.
Spodn ja Hga-vzhod
1.	Borovlje	1593331:1721
2.	Šentjakob	14	8	5	1	22:12	21
3.	Dettach	15	6	7	2	24:12	19
4.	Lendorf	14	7	2	5	24:16	16
5.	Baškojezero	15	6	4	5	21:18	16
6.	Rožek	14	7	2	5	18:16	16
7.	ASVLienz	14	5	5	4	24:27	15
8.	WeiBenstein	15	4	6	5	24:17	14
9.	Brnca	13 4*5 4 15:17 13
lO.Radenthein	15	5	2	8	22:24	12
ll.Obermillstatt	14	2	7	5	15:22	11
12.	Treffen	15	3	4	8	13:24	10
13.	Bilčovs	15	3	4	8	15:27	10
14.	Tristach	14	2	4	8	10:29	8
Spodn ja !ign-zahod
1.	Wietersdorf 14 10 2 2 27:9 22
2.	Mostič	14	9	3	2	28:15	21
3.	Dobrlavas	14	8	4	2	24:11	20
4.	Treibach	14	8	2	4	38:21	18
5.	Šentandraž	15	5	8	2	20:13	18
6.	ASK Čelov-.	15	6	6	3	24:22	18
7.	St. Leonh.	15	5	6	4	20:23	16
8.	Šmihel	15	5	3	7	19:31	13
9.	Ruda	15	3	6	6	18:22	12
lO.Klopinj	14	2	8	4	14:18	12
'll.Šentvid	15 3 4 8 22:29 10
*12.ASVCelov. 14 3 3 8 15:25 9
13.	Frantschach	15	2	4	9	11:28	8
14.	KAC	13	1	3	9	9:22	5
L razred !)
l.Žitaravas	15	9	4	2	19:9	22
2. Vciikovec	15	10 2		3	24:15	22
3.Žrelec	15	9	3	3	35:12	21
4. Sete	14	8	4	2	24:19	20
5. Sinča vas	15	7	2	6	22:13	16
6. Galicija	15	5	5	5	18:14	15
7. Žel. Kapia	14	7	0	7	25:24	14
S.Grcbinj	15	5 4		6	18:22	14
9. Metiova	15	5	4	6	19:24	14
10. Podkrnos	14	4	5	5	13:16	13
H. Šentpavcl	15	6	1	8	23:28	13
12. St. Stefan	15	4	4	7	19:30	12
13. Reichenf.	15	2	2	11	19:35	6
14. Globasnica	14	0	4	10	13:40	4
TERMiN!
t NOGOMET
Nedelja. 22. I!.: Slovenski atletski k!uh - ATSV Wo!fsbcrg (14).
^ NAMtZNt TENIS
Četrtek, !9. M.: I.KH Celovec -NTK Celovec 2 (hotnica. 19), Borovlje-Selc IV (!9).
Petek, 20. !!.: Sele II- Wo!fs-bcrg(19).
Ponedeljek. 23. !!.: NTK Celovec I - Kotmara vas (19). NTK Celovec 2 - Saturn Celovec (19).
Torek.24.!I.:Kc!ag-Sc!eII(I9).
3^. ŠAH
Mcdctja. 22. O. 1987: ESV Celo vec - SŠZ Posojilnica Celovec 11 (ESV-Sportni dom. 9).
Slovenska športna zveza ima nov, pomlajen odbor