D o p i s i. Slovesnost 10. maja. Od vseh krajev naše domovine se sliši, da so šole po mestih in selih patriotično slovesnost, poroko presvitlega cesarjeviča, prav svečano praznovale, bolj pomenljivo pa raenda nikjer ne, kakor v Novomeškem šolskem okraji, kjer je bilo šolam naročeno, naj nekaj dreves posade v spomin potomcem na slavno poroko cesarjeviCa prestola-naslednika. — Iz med več dopisov priobčujetno le nekateie: Iz Železnikov, 10. maja. Kakor se je naša šola dozdaj ob vsaki priliki pokazati hotla kot vneta zbujevalka in gojiteljica domorodnih čutil pri uježni mladini, tako se je tudi letos poslužila prilike, venčanja svitlega cesarjeviča s kraljevo belgijsko princesinjo Štefanijo ter opravila se z lišpom, za tako redko slovesnost dostojnim. Že včeraj kmali popoldan razvilo se je z njene strešne, nad glavnim vhodom vravnane line petero velikih zastav: sredi sprelepa belgijska iz žlahtne tkanine *), nji k straneh cesarski; na krajih pa narodni. Proti večeru okinčala so se vsa sprednja proti glavnemu tergu obernjena okna. Pri učni dvorani bila sta srednja dva ozališana z velikima dopersniina slikama svitlega cesarjeviča Rudolfa in princesiiije Štefanije; zgoraj nad glavama bila je cesarska krona; na straneh lavorove mladike; spodaj paznamenja: vere, upanja in ljubezni, vse vravnano za transparentno svečavo. Na desnem skrajnem oknu bil je velik S, na levem enaki R; obe čerki ponataknjeni s svitlimi kroglicami (Spiegelkugeln). Luči vravnane so bile, osvetili vse to od spredaj. Na spodnjih oknih postavljeni so bili svečniki, noseči narodne barve. Zvečer okol 8. ure je naznanilo zvonenje Angeljevega češčenja vzajemno z mogočnim strelom pričetek razsvitljave. Da je okinčana in osvitljena šola imela dovolj ogledovalcev, kdo se bo temu čudil? Saj se na deželi kaj tacega sploh redkokdaj vidi. Danes zjutraj ob '/2 10. uri odperla so se mladini vrata šolske dvorane; proti 10. uri podala se je ona s svojo zastavo v cerkev, vdeležila se slovesne sv. maše, po zahvalni pesmi pa je (kot pred drugim sv. blagoslovom) vzajemno s korskim pevstvom in veseloveršečimi orgljami zapela (včeraj si v šoli napisani) nasledni dostavek k cesarski himni: *) Dar nekdajnega učenca naše šole, bivšega nadlajtenanta g. J. T., zdaj stanujočega v Moravskem Holomucu. Od tega vcrlega domorodeca in rodoljuba je dobila naša šola že marsikaki znamenit dar. Bog mu plačajl Pisavec. BOče Večni! na višavi Milo zdaj oglej se nas; K Tebi kličemo v nižavi, Slušaj naših prošinj glas: Ti osreči, blagoslovi Rudolfa, Štefanijo! Zakon Njuni blagoslovi! Blagoslovi Avstrijo! Po skončani sv. maši šla je mladina zopet nazaj v šolo. Imelo se je zdaj veršiti nekaj za njo nenadjanega (akoravno se je bila dotične pesmice že prejšne dni naučila). Naš krajni šolski svet dal je bil namreC na primernem prostoru vsaditi lipo, katera je imela zdaj dobiti svoje prihodnje ime. V ta namen čakal je že v šolski dvorani v narodnih barvah napisani in priredjeni napis: »Cesarjevič Rudolfova lipa«; poleg pa so stale: dve mični belgijski, in dve cesarski zastavici. Mladina se napoti zdaj proti lipi v sledečem redu: Spredaj šolska zastava; za njo paroma dečki; potetn dve deklici, noseči ravno omenjeni napis, ter obdani od štirih dečkov, ki so nesli belgijski in cesarski zastavici. Slednjič šle so paroma deklice. Mladino so spremljevali: v. č. g. kaplan in kateliet L. Z.; v. č. g. Dražgoski, administrator Pr. B. (tudi nekdajni učenec naše šole) in učitelj J. L. — Ko ta lepi sprevod dospe do lipe, ki sta ji ob straneh že postavljena bila šibka mlajčeka kot naslomba za napis, je pripravljeno osobje pripelo v obliki malega slavoloka napis na taista in potem nataknilo tudi kot olepšavo omenjene zastavice (belgiški in cesarski) v primerni simetriji verh slavoloka. Mladini se je med tem narekoval naslednji stavek, katerega je ona krepko ponavljala: V častilni in stalni spomin, ker obhaja danes naš preljubljeni, visokorodni nadvojvoda cesarjevič - nadstolnik Rudolf svoje venCanje s kraljevo belgiško princesinjo Štefanijo, naj nosi ta lipa za vse prihodnje čase odlično ime: »Cesarjevič Rudolfova Lipa!« Zdajci za tem zadoni iz gerl navdnšene mladine pesmica: ^Lipa! danes majhna še, Le razcvetaj se v spomin Dne, k' obhaja venčanje: Avstrije Cesarski Sin. * * * Rudolfa, Štefanijo, Blagoslovi večni Bogl Blagoalovi Avstrijo! Vseobvar': nesreč, nadlog!" Med tem se je bilo lipino okinčanje doveršilo; za sklep pak se je mladini Se predrekoval naslednji stavek, katerega je ona z vso polnostjo glasov zaklicala: »Bog živi svitlega cesarjevič - nastolnika Rudolfa; njegovo visokorodno nevesto Štefanijo; presvitlega cesarja Pranc Jožefa I.; presvitlo cesarico Lizabeto, in vso preslavno cesarsko rodbino avstrijsko: Živio! Živiol Živio 1« Navdušenim tem slavoklicom pridružili so se zdajci na bližni višini gromečih m6žnarjev glasovi. — V enakem redu odšla je mladina zdaj nazaj v šolo, kjer so se boljšim šolarjem in šolaricam podarile v spomin knjižice: >Cesarjevič Rudolf, nastolnik Avstrijski«, vsem drugim pa pisne teke. — Popoldan ob 2. uri se je zopet snidila mladina v šoli, in šla vskupno v cerkev moliti za srečo in blagoslov svitlih — zaročencev. — Da so šolski uki danes praznovali, ume se samo ob sebi. — Rod. Podratitovski. V Velikih-Laščah, 10. maja 1881. Slavni dan poroke Njegove Visokosti cesarjeviča Eudolfa s prejasno princesinjo Štefanijo Belgijsko, nam Laščanom ne bode tako kmalo iz spornina. Že prej ta dan se je vse gibalo in pripravljalo, znašalo zelenja, cvetek in druge potrebne priprave za kinč in olepšavo. In zares, proti večeru bilo je po vsi vasi lepo, svečano, nekako meščansko; vsaka hiša do najubožnejše bajtice stala je v snažno-preoblečeni, praznični podobi. Ob 6. popoldne pričeli so strelci svoje delovanje in ta čas razobesila se je velikanska, nova avstrijska zastava pri c. k. sodniji, in v dveh oknih visokospoštovanega c. k. g. sodnika bili ste že napravljeni transparentni podobi presvitlih zaročencev, pozneje ste bili okusno razsvetljeni. Tudi šola je že bila v svoji svatovski obleki z lepim transparentom, s priniernim napisom, s podobama Njiju Veličanstev, z venci, z zelenjem in s zastavami izvanredno okinčana. Kmalo po večernem mraku bilo je vse v sijajni svetlobi. Brezštevilne lučice, prelepi lampijoni, razni napisi po hišah, mnogobrojne zastavice, umeteljni ogenj, navdušeni živijo-klici, popevanje cesarske pesni od šolske mladine in kvarteta, ki se je bil nalašč za ta večer osnoval z raznimi pesnimi slaviti piedvečer: vse to je bilo zuak prave ljubezni do presvitle vladarske rodovine. Le škoda, da je prilivajoči dež, ki ga je močna neprijetna burja človeku v obraz bila, prezgmlaj razgnal došlo množico. Prihodnje jutro 10. maja zbudil nas je zarano strel možnarjev, ki so naznanjali, za nas vse zelo pomenljivi dan. Ob 8. uri opravljala se je slovesna sveta maša, pri kteri so bili vsi c. k. uradniki, šolska mladina in mnogo ljudstva; k sklepu je bila zahvalna pesem. Po končanem svetem opravilu podala se je šolska mladina v praznično-okinčano, najprostornejšo šolsko sobo, kjer se je razložil pomen tega dne. Po sklepu govora so vsi otroci navdušeno zaklicali visokima zaročencema trikrat »živijo« in končali so z odpevanjem cesarske pesni. Zdajci se je v splošno veselje otrok razdelilo več iztisov Tomšičevih »Cesarjevič Eudolf«, ktere je bil poslal z Dunaja v. č. g. župniku našemu, deržavui poslanec v. č. g. Klun. Tudi sta naša velecenjena c. k. uradnika g. g. Zupančič in Kalan kupila nekoliko teh bukvic, ter jih delila manjšim in večjhn. Vsein se izreka topla zahvala! — Zvečer se je zunaj vasi v pričo mnogo zbranega ljudstva med močnim streljanjem prirejal umeteljni ogenj vertečih koles, spušali so rakete, ki so svoj ognjeni trak končali z močnim pokom, z raznobarvnimi iskrami ali pa z gorečimi jeziki i. t. d., ter s kresi, ki so jili zažgali sosednji fantje iz Malili-Lašč, na kar je vesela družba, akoravno tresoča se od neprijetnega hlada, vendar radostna in zadovoljna, pevajoča vernila se pozno v noč v svoja gorka selišča. Jožef Pavčič. Iz novomeške^a šolske^a okraja. V novomeškem šolskem okraji so priredile 10. raaja vse Ijudske šole, kolikor najbolj mogoče, slovesno svečanost na čast Njiju c. kr. visokosti cesarjeviča Eudolfa i princesinje Štefanije, o priliki Nju poroke, po programu, ki ga je sestavil c. k. okr. šolski svet. Slavni ta dan so naznanjali prešnji večer že od šolske mladine nažgani kresovi i streljanje z možnarji. Na dan slavne poroke vršila se je pa svečanost v cerkvi, v šoli i na šolskih vrtih, c. kr. okr. šolski svet ukazal je namreč, naj bi vsaka šola na deželi nasadila v svojem šolskem vrtu po 12 sadnih dreves v veden i nepozabljiv spomin veličastnega dno, i naj bi imenovala to nasaditev na čast presvitle princesinje »Štefanijin gaj«. Kjer ne bi bilo to mogoče, naj bi se vsaj skraja šolskega vrta vsadila visocema oseboma na čast po dva drevesa, katera bi se po dokončanej slovesnosti v cerkvi i šoli krstila na vrtu pričo vse šolske mladine po imenili Nju visokosti Rudolfa i Štefanije. 8. t. m. izročil je c. kr. okr. šolski nadzornik s tremi učitelji c. kr. okrajnemu glavarju vošilno adreso, ki jo je poklonil z učitelji presvitlemu cesarjeviču i presvitli princesinji; isto tako čestital je 10. p. m. v imenu učiteljstva i vse šolske ljudske mladine o slavnej poroki pri c. kr. okrajnem glavarji. — Uže v dveh številkah »Učit. Tovarša« je bilo naznanjeno, da se vrše v raznih krajih novomeškega šolskega okraja lokalne učiteljske konference, pri katerih obravnavajo se zelo važne šolske stvari. — Druga lokalna skupščina vršila se je v Toplicah 11. p. m. z učitelji iz Toplic, Poljan, Čermošnic, Šic i Baltavasi. — Tretja vršila se bode 1. junija v Trebnjem z učitelji iz Trebnja, Čateža, St. Lovrenca, Mirne i Sela. — Četrta pa 5. julija v Žužemberku z učitelji iz Žužemberka, Zagradca, Dobrniča, Dvora, Ambrusa in iz Hinj. Okrajna učiteljska skupščina bode pa 20. julija v Novomestu; na dnevnem redu so razun uradnih sledeče stvari v obravnavo: 1. Kako bi ljudska šola zaviram, ki zadržnjejo pravi njen napredek, v okom prišla? (»Za vse«). 2. Kako naj se v ljudskej šoli podučuje v petji? (poroča g. o. Hugolin Satner s praktično vajo). 3. Kakoršni so pripomočki k ohranjenji sadnih i hostnih dreves i kdo naj v prvi vrsti učitelja v tem stroku podpira? (poroča Jern. Pirnat). Letošnje leto ni bilo treba staviti več obravnavnih stvari na dnevni red, ker se obravnavajo za posamezne kraje i razmere važne reči pri lokalnih konferencah. Iz tega razvidi se velika potreba i važnost tacib. učiteljskih skupščin! — Iz Železnikov, 17. maja. J. L. Včeraj je dospelo šolskemu vodstvu od c. kr. okr. šol. sveta v Kranji pismo Njih c. kr. apost. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. od dne 12. maja t. L, v katerem se Oni v izrazih ljubečega Očeta zahyaljujejo podložnikom svojim za neštevilne dokaze vdanosti, darežljivosti, sočutja in navdušenja o poroki svitlega cesarjeviča Rudolfa. Ko smo danes — tedaj ravno na osini dan znamenite poroke — dospeli z mladino od šolske maše (katere se vdeležujemo razun o zimi vsaki dan), se je omenjeno pismo stoječi mladini predbralo, in potem še bolj umevno razložilo. Na to se je zapel dostavek k cesarski himni: »Oče Večni!« i. t. d.; nazadnje pa je mladina trikrat gromovito zaklicala: »Živio!« —Cesarsko pismo se je vložilo potem v šolski arliiv, ter vpisalo med šolski inventarij.