NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica NT Milena Brečko Pokllč
Urednica NT Tatjana Cvirn
ŠT. 38 - LETO 55 - CELJE, 21. 9. 2000 - CENA 300 SIT
»Ljudje bodo ponoreli!« Stran 10.
Zemeljski plin se je v
zadnjem letu podražil za
58, kurilno olje pa,
vključno s torkovo
podražitvijo, kar za 105
odstotkov, v hišah, kjer
se ogrevajo s kurilnim
oljem, bodo za približno
dva tisoč litrov letos
plačali več kot 218
tisočakov.
ŠOLA v
STEČAJU
Žalska i. osnovna šola je bankrotirala, saj je vrhovno
sodišče blokiralo njen žiro račun, dokler ne bo
izplačan astronomski znesek 40 milijonov tolarjev
odškodnine, ki so jo iztožili starši enega od učencev,
vroča tema na strani 3.
KOZJE DOBROTE IZ BUTICNE SIRARNE
Hropotovi iz zgornjih Crušovelj so med redkimi rejci koz v
Savinjski dolini. Stran 25.
JEZA IN RAZOČARANJE
začetek 01 v Sydneyu v znamenju slovenskih kiksov -
preporod rokometašev. Stran 14.
ROCK'N'ROLL LIKOF
v kroniki s Celjskega smo se povabili na Jožefov hrib. Stran 40.
2
DOGODKI
Poldrugi milijon
volivcev
Republiška volilna komisija objavila število volivcev v posameznih volilnih okrajih in
enotah - Prvi teden volilne kampanje
Republiška volilna komi-
sija je v soboto javno objavi-
la število volivcev v posa-
meznih volilnih okrajih in
volilnih enotah, ki kaže, da
bo 15. oktobra v Sloveniji na
volišča	povabljenih
1.586.235 volivcev, vpisanih
v splošne volihie imenike na
območju Republike Sloveni-
je. Med številčno najmoč-
nejšimi volilnimi okraji, ta-
koj za Slovensko Bistrico, je
tudi 2. volilni okraj 5. volil-
ne enote, ki zajema del obči-
ne Celje in šteje kar 26.963
volivcev.
Kot je ^nano že od prete-
klih državnozborskih volitev
v letih 1996 in 1992, je zdajš-
njih 32 občin s Celjskega raz-
deljenih v 3 volilne enote. Ve-
čina regije; območja upravnih
enot Šentjur, Celje, Žalec, Mo-
zirje in Velenje je skupaj s
koroškim Slovenj Gradcem,
Ravnami na Koroškem in Ra-
dljami ob Dravi uvrščeno v 5.
volilno enoto s sedežem v
Celju, ki šteje letos 204.681
volivcev. Območje Laškega in
Radeč sodi v 8. volilni okraj 6.
volilne enote s sedežem v No-
vem mestu, kjer bo letos na
volišča povabljenih 190.363
volivcev. Območje občin
upravnih enot Šmarje pri Jel-
šah in Slovenske Konjice pa
oblikuje 1. in 3. volilni okraj 7.
volilne enote s sedežem v
Mariboru, kjer bo 15. oktobra
lahko volilo 206.841 volivcev.
Za nami je tudi prvi teden
volilne kampanje, ki se je
uradno začela 15. septembra,
glede na razmere in kresanje
mnenj na slovenski politični
sceni pa neuradno traja vsaj
že vse od pomladi sem. Kot
zaenkrat kaže, je večina
strank uvodno ubrala dokaj
umirjeni tempo, saj razen
predstavitev svojih kandida-
tov in kakšnega plakata sem
in tja slovenski medijski in
javni prostor še ni prenasičen
s politično propagando. Stop-
njevanje volilne kampanje pa
seveda sledi v naslednjih
dneh, vse do petka, 13. okto-
bra do 24. ure, ko bo po ve-
ljavni volilni zakonodaji zau-
kazan volilni molk.
IVANA STAMEJČIČ
Kandidat LDS za 2. in 3. volilni okraj S. volilne enote dr. Slavko Gaber z Zdeneton
Podlesnikom med bivšim poslancem LDS Jožetom Zimškom in Vladimiro Skale, ki so ju |
celjskem odboru stranke sprva predlagali za svoja kandidata na letošnjih volitvah. OJn
zatrjujeta, da je do kandidature dr. Gabra prišlo dogovorno in jo podpirata.
Zdaj 2 milijona brihtnih glav
»če smo desetletje v stranki začeli s sloganom o Sloveniji s
štirimi milijoni pridnih rok, potem je zdaj čas za 2 milijona
brihtnih glav,« je zaključek relativno dolgega, po njegovem
spodobno uspešnega obdobja tranzicije, v katerem smo v
Sloveniji vzpostavili temeljne družbene podisteme tako, da smo
nadgradili obstoječe, komentiral kandidat UDS za državnozbor-
ske volitve v 2. in 3. okraju 5. volilne enote dr. Slavko Gaber.
Dr. Slavka Gabra, po rodu m
vse do konca srednješolskih let
Celjana, smo zadnjih 7 let poz-
nali kot ministra za šolstvo in
šport, velja za enega najvpliv-
nejših članov LDS, ki se je pose-
bej posvečal volilnim sistemom.
Zato ne preseneča, da se ob
podpori proporcionalnem siste-
mu, ki prinaša večjo pluralnost
državnega zbora, po volitvah
zavzema za široko koalicijo, ki
bo od sredine pomaknjena ta-
ko na levo kot na desno stran.
»Zelo pomembno je, da v LDS
dobimo zadosten delež podpo-
re volivcev, večji kot na zadnjih
volitvah,« pravi dr. Gaber in s
tem utemeljuje željo, da stranka
ne bo več prisiljena sklepati ta-
ko »težke« koalicije, kot se je
spomnimo iz preteklosti.
V LDS so pr^ volitvami svoje
vizije za Slovenijo strnili v knjiži-
ci 10 korakov naprej, v pripravi
katere je sodeloval tudi dr. Ga-
ber. Pravi, da je za Slovenijo
zdaj najpomembnejše ekipno
delo, kakršnega so si zastavili
tudi v LDS. »Le od tega bo
odvisno, kako - pokončno ali
kleče - bomo vstopili v EvropoJ
pravi in dodaja, da dileme, i
bomo v skupnost evropskih nJ
rodov vstopili ali ne, ni več. tt
Gaber je znan kot človek, U
nerad obljublja, če pa obljubd
že da, potem jo tudi izpolni. Koj
minister je v sedmih letih dodft
bra spoznal razmere tako
državni ravni kot v občinal^,
zato veliko pove njegov očite^
Celju, da je bilo doslej premalo
ambiciozno in vztrajno. »la
prav zato potrebuje v prihodi^
več priložnosti,« pribija dr. ci
ber.
1. STAMEJČH)
Foto:G. KATI^
rekli so
Jože Zimšek, dosedanji pa
slanec LDS iz Celja, o tem, k«^
bo počel v prihodnje:	i
»Prihodnje tedne in mesece;
vse do mdo po novem leti^
bom najprej i^oristil za poči-
tek, potem za študij. Temeljitcj
želim proučiti obstoječo zakfr
nodajo in predpise s svojega
strokovnega področja ter izpo-
polniti znanje angleščine. Zago-
tovim lahko, da ne bom izkori-;
stil >poslanske< ugodnosti z ur
plačilom 12 plač, ki mi kot pOj
slancu iztekajočega se mandao
sicer pripada!«	,
Čas, da Celje dobi Celjanico
Med 88 kandidati ZLSD
za državnozborske volitve
bo kar tretjina žensk, kar
kaže na zaupanje stranke v
ženske, saj pri kandidira-
nju niso uporabili takoime-
novanih spolne kvote. »Za-
to je nenazadnje tudi čas,
da Celje dobi za poslanko
Celjanko,« je ob Marijani
Kolenko na predstavitvi
strankinih celjskih kandi-
datk poudarila Janja Ro-
mih.
ZLSD v 2. volilnem okraju
5. volilne enote kandidira
Marijano Kolenko, zadnje
leto direktorico celjske ob-
močne enote Sklada RS za
ljubiteljske kulturne dejav-
nosti, ki je tik pred zagovo-
rom magisterija iz kadrov-
sko izobraževalnega področ-
ja. 39-letna Kolenkova je v
Celju poznana kot pedagogi-
nja, ki je kar poldrugo deset-
letje posvetila delu v osnov-
nem šolstvu in se kot ena
izmed prvih petih slovenskih
učiteljic lotila projekta inte-
gracije pouka in projektnega
učnega dela. Že v čas njenega
šolskega dela sodi ukvarja-
nje s kulturo, zlasti priprava
likovnih razstav širom celj-
skega območja, šolskemu
delu in izobraževalnim vse-
binam, zlasri skozi izobraže-
valne delavnice in pripravo
programov za izobraževanje
v podjetjih pa ostaja zvesta
tudi danes.
V 3. volilnem okraju 5. vo-
lilne enote je kandidatka
ZLSD Janja Romih, diplomi-
rana obramboslovka in vod-
ja Izpostave za obrambo Ce-
lje, sicer tudi nepoklicna po-
džupanja Mestne občine Ce-
lje, zadolžena zlasti za turi-
zem in družbene dejavnosti.
38-letna Romihova je pri svo-
jem dosedanjem delu poka-
zala, da resnično sledi svoje-
mu življenjskemu motu, ki ji
narekuje, da tam, kjer neus-
pešen neha, uspešen človek
nadaljuje. Zadnja 3 leta je
predsednica strankinega celj-
skega odbora, 6 let deluje v
upravi ŽKK Celje Merkur,
zadnje leto pa se posveča
tudi delu v Lions klubu Mo-
zaik.
V predstavitvi svojega
predvolilnega programa
kandidatki ZLSD prisegata
na 109 konkretnih nalog, za-
jetih v strankinem volilnem
programu Prednostne us-
meritve vlade v obdobju do
leta 2004, obema pa je skup-
no tudi to, da poudarjata po-
men dviga življenjske ravni
oziroma kakovosti življenja
za slehernega človeka in
družbo kot celoto. In nena-
zadnje; ženske v politiki
znajo opozarjari na tiste
drobne, a za človekov vsak-
dan življenjsko pomembne
teme.
I. STAMEJČIČ
Foto: G. KATIČ
Kandidatki ZLSD; za zaupanje volivcev se bo v 2. volilnem
okraju potegovala Marijana Kolenko, v 3. volilnem okraju 5.
volilne enote pa Janja Romih.
17. seja Mestnega sveta MOC
župan Bojan Šrot sklicuje na podlagi 18. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje 17.
sejo Mestnega sveta MOC, ki bo v torek, 26. septembra, ob 13. uri v veliki dvorani Narodnega doma.
Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: pod točko 3 - poročilo o* realizaciji sklepov Mestnega sveta
MOC od 1. 6. 1999 do 22. 9. 2000 in potrditev zapisnika 16. seje mestnega sveta z dne 18. 7. 2000; pod 4 -
predlogi komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade: a) imenovanje
predstavnika Mestne občine Celje v svet I. gimnazije v Celju, b) imenovanje predstavnikov ustanovitelja
v svet OŠ Hudinja in c) predlaganje kandidatov za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Celju; pod 5 -
imenovanje upravnega odbora Javnega gospodarskega zavoda za urejanje javnih parkirišč in gospodarje-
nje z javnimi objekti Celje; pod 6 - informacija o odločitvi strokovne komisije o podelitvi sejemskih
priznanj MOC na 33. MOS 2000 v Celju; pod 7 - informacija o problematiki plačila kupnine po kupni
pogodbi med MOC, EMO-ETT in Elektro Turnšek; pod 8 - prenos pooblastil Mestne občine Celje iz
Stanovanjskega sklada občine Celje na Javni gospodarski zavod za urejanje javnih parkirišč in
gospodarjenje z javnimi objekti Celje pri izvajanju obveznosti do Posesti d. o. o. o obdobnem nakupu
javnih garažnih mest v Garažni hiši; pod 9 - poročilB o izvrševanju proračuna MOC za prvo polletje 2000;
pod 10 - ukrepi za uravnoteženje proračuna MOC; pod 11 - spremembe v javnih podjetjih: a) Odlok o
kapitalskih in lastniških spremembah v javnih podjetjih - druga obravnava; pod b) Odlok o spremembah
v javnem podjetju Vodovod-kanalizacija - druga obravnava, c) Odlok o spremembah v javnem podjetju
javne naprave - druga obravnava, d) Odlok o spremembah v javnem podjetju Energetika - druga
obravnava; pod 12 - poročilo o realizaciji programa ukrepov za povečanje poplavne varnosti v Mestni
občini Celje v letu 2000 s predlogom programa za obdobje 2001 - 2003; pod 13 - Odlok o komunalnem
prispevku na območju MOC - prva obravnava; pod 14 - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
zazidalnem načrtu Otok I - Savinjsko nabrežje - prva obravnava; pod 15 - a) predlog stališč do pripomb in
predlogov na javno razgrnjeni osnutek lokacijskega načrta za Bežigrajsko cesto od profila P 19 do profila P
57 - prva obravnava; pod 16 - predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek
sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta gospodarska cona v Celju (območji Industrija sever in
industrija jug); pod 17 - popravek sklepa o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi v k. o. Teharje; pod 18
- popravek sklepa o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi v k. o. Teharje; pod 19 - Sklep o ukinitvi statusa
zemljišča v splošni rabi v k. o. Trnovlje; pod 20 - Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi v k. o.
Teharje, k. o. Celje, k. o. Spodnja Hudinja in k. o. Brezova in pod 21 - a) odgovori na vprašanja, pobude in
predlogi in b) vprašanja, pobude in predlogi.
Konvencija ZLSD v Velenju
Združena lista socialnih demokratov je v petek popoldn«
v Kulturnem domu v Velenju pripravila konvencijo stranke,
na kateri je določila svojih 88 kandidatov za državnozbor
ske volitve 15. oktobra.
Zbrane na konvenciji je pozdravil velenjski župan Srečko Meh'
prav tako pa seveda tudi predsednik stranke Borut Pahor. P"
formalni obravnavi in sprejemu kandidatne liste za državnozbor-
ske volitve so tudi slovesno razglasili svojih 88 kandidatk i"
kandidatov za letošnje volitve. IS, Foto: LOJZE OJSTERŠEl^
Št. 38. • 21, september 2OO0
VROČA TEMA
3
Šola v stečaju
Zaposleni na OŠ Žalec so zaradi blokade žiro računa ostali praznili žepov
v najmlajšem slovenskem mestu se je
ugodilo to, česar si do nedavnega nihče niti
fgdstavljati ni znal. Žalska I. osnovna šola
jj namreč tako rekoč bankrotirala, saj je
^^liovno sodišče blokiralo njen žiro račun,
ijgliler ne bo izplačan astronomski znesek
milijonov tolarjev odškodnine.
Čeprav je novica o prazni šolski blagajni
j3poslene zadela kot strela z jasnega, so na
lihem vsi pričakovali, da se bo prej ali slej
^oodilo nekaj takšnega. Razlog za obupno
finančno stanje ene največ slovenskih osnov-
nih šol je namreč izplačilo visoke odškodnine,
la so jo s tožbo zahtevali starši enega od
učencev. Ta je bil udeležen v prometni nesreči
pred 14 leti. »Pravzaprav sploh ni šlo za šolsko
dejavnost, ampak za izlet tukajšnjega planin-
skega društva, ki se mu je pridružilo nekaj
članov šolske planinske sekcije, spremljal pa
ih je njihov mentor. Med vožnjo so kolesi je
prišlo do tragičnega dogodka, starši pa so nato
obtožili šolo,« pojasnuje ozadje zgodbe seda-
nji ravnatelj Adi Vid maje r.
Sodni mlini so mleli v skla-
du s svojo pregovorno poča-
snostjo, letos pa je vrhovno
sodišče končno razsodilo, da
mora šola izplačati 40 milijo-
nov tolarjev odškodnine in blo-
kiralo njen račun, dokler zne-
sek ne bo poravnan. Ob tem je
treba vedeti, da so to skoraj
irije letni šolski proračuni. Rav-
aatelj Vidmajer pravi, da je
zadnjih nekaj let ustanovite-
ljico javnega zavoda. Občino
liec, ter ministrstvo za šols-
[i'o in šport neprestano opo-
zarjal, da bo potrebno prej ali
slej ugrizniti v kislo jabolko in
poravnati zahtevano odškod-
nino. Podobno so ravnali tudi
na občini, za katero je ome-
njena vsota prevelik zalogaj,
zato so po besedah župana
Lojzeta Posedela že od leta
1995 opozarjali ministrstvo,
da bo potrebno najti ustrezno
rešitev. Menda so jim v Ljub-
ljani ves čas obljubljali po-
moč pri reševanju zapleta, ko
pa je prišlo do sodne izvršbe,
so prav po nojevsko vtaknili
glavo v pesek. Se več, župan
Posedel pravi, da so jih pisno
zaprosili, naj ne nakažejo me-
sečne vsote za plače in druge
šolske stroške na blokiran ži-
ro račun žalske šole, na mini-
strstvu pa so dva dni kasneje
denar vseeno nakazali. Seveda
ga šolniki niso videli.
Še huje, približno sto zapo-
slenih je bilo dva dni brez
plač. Na pomoč je sicer pri-
skočila občina in iz svojega
proračuna vsem zaposlenim
na žalski šoli nakazala denar
za neto plače, vendar to še
zdaleč ni ustrezna rešitev. Nihče
ni zaposlenim plačal kreditnih
obveznosti, tako da so preje-
mali opomine, prav tako nihče
od njih ni več zdravstveno in
socialno zavarovan. Poleg tega
šola ne more plačevati tekočih
stroškov, pravzaprav si ne mo-
rejo privoščiti niti novega kosa
krede. Adi Vidmajer pravi, da
pouk sicer poteka normalno,
saj imajo dovolj zalog, vendar
pa že prihajajo računi in opo-
mini dobaviteljev.
»To ni pravi odnos do šole,
ki dela zelo dobro in je doslej
redno izvrševala vse projekte
in naloge ministrstva. MisUm,
da ni prav, da se tako obnaša-
jo,« pravi Vidmajer. Po njego-
vih besedah imajo srečo, da so
medsebojni odnosi med zapo-
slenimi na zelo visoki ravni,
tako da so prebrodili začetno
krizo in ni prišlo do tako dra-
stičnega ukrepa kot je stavka
ali drugih konfliktov, ki bi
zmotili pouk ali delo v eni od
35 izvenšolskih dejavnosti.
»Najbolj absurdno je to, da
trpijo ljudje, ki niso nič krivi.
Pravzaprav nihče od nas pred
štirinajstimi leti ni delal v šo-
li.«
Na srečo prazna šolska bla-
gajna še ni prizadela dela z
učenci, vendar pa lahko pride
tudi do tega. Zaposleni so se ta
teden kolektivno včlanili v sin-
dikat vzgoje in šolstva, da bo-
do z njegovo pomočjo lahko
bolj organizirano poiskali re-
šitev za svoje težave. Po Vid-
majerjevih besedah na mini-
strstvu sicer skušajo najti iz-
hod iz slepe ulice, vendar niso
pripravljeni plačati zahtevane
odškodnine, ampak prelagajo
breme na občino kot ustanovi-
teljico. Ta se je zelo angažirala
in aktivno išče rešitev, vendar
pa sama tega ne zmore in želi
pomoč države. »Tako smo uje-
ti med dva mlinska kamna,«
svoj položaj opisuje Vidma-
jer. »Vendar računamo, da bo
ta teden vse urejeno.«
Tone Vrhovnik Straka,
predstavnik za odnose z jav-
nostmi na ministrstvu za šols-
tvo in šport je v torek zagoto-
vil, da »potekajo vse aktivno-
sti, s katerimi bodo zagotovili
denar za plače in šolske mate-
rialne stroške«. Tisti dan so se
v Ljubljani sestali predstavni-
ki ministrstva za šolstvo in
šport, finančnega ministrstva.
Občine Žalec in ravnatelj Vid-
majer, po besedah Vrhovnika
Strake pa bo vlada načeloma
na naslednji seji prihodnji če-
trtek razpravljala o sklepu, s
katerim bodo zagotovili denar
za tekoče stroške in poiskali
rešitev za plačilo dolga. Iz če-
sar bi se morda dalo sklepati,
da bo vlada vseeno razvezala
mošnjiček in skupaj z občino
poiskala denar za plačilo odš-
kodnine.
»Drugače lahko pride do ne-
zadovoljstva in slabega dela,
to pa je zadnje, česar si želi-
mo,« opozarja Vidmajer. hi
česar si zagotovo ne želijo starši
več kot devetstotih učencev na
žalski I. osnovni šoh.
.SEBASTIJAN KOPUŠAR
Adi Vidmajer
Tresla se je gora, rodila se je miš
Na volitvah Kluba študentov celjske regije zmagal dosedanji predsednik Matej Delakorda - Dobra udeležba in pestra volilna kampanja
Starojudovska fraza iz naslo-
va najbolje povzema razplet
petkovih volitev predsednika
Kluba študentov celjske regije
(KŠCR). Zmaga dosedanjega
Vodstva in predsednika Mateja
Delakorde nad »opozicijo« pod
vodstvom Tanje Čajavec in Ur-
tiana Goleža s tričetrtinsko ve-
čino pa še zdaleč ne bo pod
preprogo pometla umazanije
nizkih udarcev z obeh stra-
ni. ki smo jim bili v času pred
Molitvami priča člani kluba.
Nabito polna dvorana Mla-
''•nskega centra je bila premajh-
za skoraj več kot dvesto
^'siiov kluba, ki so se odločili
'^koristiti svojo volilno pravico,
predvolilna kampanja je bila raz-
"^irljiva. Veliko članov je tudi v
Nbolj nemogočih urah dobiva-
® telefonske klice simpatizerjev
^•^ega ali drugega tabora, ki so
prepričevali, zakaj je treba
"'na volitve in (ne)glasovati za
ali onega, po mestu so se
J^zpečevali letaki s predstavi-
^^'ni kandidatov, pred sejo pa
|'^oba tabora brezplačno delila
^pločevinke piva.
^olitve so bile odločena že na
^četku seje, ko je bila preprič-
izglasovana sestava delov-
predsedstva, ki jo je pred-
Matej Delakorda. Po hi-
postopku so bile sprejete
I^Preinembe temeljnega akta in
'^^'"očila odborov, vsi pa smo
nestrpno čakali na začetek taj-
nega glasovanja o predsedniku.
Sporen termin
Pri letošnjih volitvah je bil
najbolj sporen njihov termin.
Delakorda jih je namreč sklical
predčasno, kar po statutu sicer
sme. »S predčasnimi volitvami
so želeli onemogočiti volilno ude-
ležbo vsej generaciji novih štu-
dentov, pod pretvezo, da se mo-
rajo eno leto uvajati. Zakaj bi se
morali, če se je predsednik se-
danjega odbora v KŠCR vpisal
lani šele šest dni pred uradnimi
volitvami?« se sprašuje poraže-
na Tanja Čajavec. Na njeni listi
bi namreč moral kandidirati med
donedavnimi dijaki zelo priljub-
ljeni Urban Golež, ustanovitelj
Dijaškega kluba Celje.
Delakorda odgovarja, da sklic
teh volitev ni sporen po nobe-
nem pravnem načelu, razlog pa
je vsebinski: »Volitve so bile pred-
časne zato, ker je bilo treba
spremeniti in pripraviti temeljni
akt ter vanj vnesti formalne po-
pravke, v to pa nas je silila
občina. Letos smo spremenili
naslov in nekatere dejavnosti -
ne ukvarjamo se več s posredo-
vanjem del. S popravki so večje
pristojnosti dobili organi kluba,
zato da nam ne bo treba za
vsako malenkost sklicati občne-
ga zbora.« Na obtožbe o izločitvi
brucev pa odgovarja, »da je si-
cer res, da ti niso mogli glasova-
ti, če pa bi bile volitve kasneje.
bi glasovanje onemogočili aktiv-
nim članom, ki bodo po prvem
oktobru izgubili status.«
Dosedanjemu predsedniku in
upravnem odboru so očitali tudi
povezovanje z novoustanovlje-
no Stranko mladih Slovenije
(SMS). »Nova kandidatka pa je
hodila zbirat simpatije k Mlade-
mu forumu, ki je podmladek
politične stranke,« očitke odloč-
no zavrača Matej Delakorda, Ta-"
nja Čajavec pa zase trdi, da ne
pripada nobeni politični opciji.
Člani zaupajo
predsedniku
Programa obeh kandidatov sta
si bila preveč podobna. Majhna
razlika je bila le v letakih, saj so
bili »opozicijski« manjši, bolj as-
ketsko oblikovani in brez sloga-
na. Oba sta obljubljala dotacije
posameznikom in štipendije, sub-
vencije, podporo MCC-ju, šport-
ne in družabne aktivnosti, še
boljši študentski časopis in so-
delovanje z regijskimi študent-
skimi klub. To je bilo paradni
konj »opozicijskega« programa.
Čajavčeva je v programu ob-
ljubljala revizijo poslovanja KŠCR
od 1995 do danes, klubu pa
očita neracionalno porabo pro-
računskih sredstev: »Sedanje
vodstvo je doslej porabilo naj-
manj 30 milijonov tolarjev, do
konca leta jih bo vsaj 100 milijo-
nov« Delakorda se je moral bra-
niti tudi obtožb, da ni mogoče
dobiti na predogled finančnega
poročila kluba: »Potrjevali bomo
poročilo za leto 1999, ki ga je
potrdilo ministrstvo, letošnje pa
bo sprejeto ob koncu letošnjega
ali v začetku prihodnjega leta.
Vsi klubski podatki pa so v urad-
nih urah dostopni vsem.«
Ob odsotnosti radikalnejših
programskih alternativ je bilo
jasno, da bodo rezultati volitev
odvisni od zaupanja v osebnost
in poznavanja kandidata. Test
je uspešneje prestal Delakorda.
Po njegovem so odločili ljudje,
ki so bili zadovoljni z doseda-
njim delom (uvedba smo sub-
vencij pri avtobusnih prevozni-
kih in kartah za kino, donacije
za družabne prireditve, izdaja-
nje revije Mezinec, prireditve
turističnega in zabavnega zna-
čaja...).
Volitve, ki organizacijsko niso
bile na najvišji ravni (na oddajo
glasu je bilo potrebno čakati
tudi do pol ure), so torej za
nami. Vsi upamo, da bodo tudi
naslednje leto najmanj tako za-
nimive, hkrati pa si želimo zvi-
šanje politične kulture med ta-
boroma. Za nas študente-smrt-
nike pa bo najpomembneje, če
bo novo vodstvo funkcijo oprav-
ljalo v skladu s svojim geslom
»Študiramo., .na vas!«
lir-	PRIMOŽ CIRMAN
Vse informacije o delu in
projektih, ki jih KŠCR izvaja,
lahko dobite na njihovi spletni
strani www.kscr.org ali elek-
tronskem naslovu info-
@kscr.org. Jutri, v petek, vabi-
jo v Celjski dom na »Friday
night fever«, plesni večer v
znamenju 70-tih let. Nov pa je
naslov spletne strani Študent-
skega kluba mladih Šentjur.
Vse v zvezi z njimi lahko od
sedaj zveste na www.skms.net.
Zapozneli maturanti
Maturanti, ki so opravljali maturo v jesenskem roku, so
bili včeraj seznanjeni z rezultati.
V treh dneh po objavi rezultatov mature lahko na Državni
izpitni center pošljejo pisno zahtevo za vpogled v izpitno
dokumentacijo in pritožbo zoper izpitno oceno. Tisti, ki na
visokošolski zavod še niso poslali druge prijave za vpis, lahko to
storijo do 25. septembra. Pošljejo lahko neomejeno število
prijav, ki so na voljo v knjigarnah DZS, na zadnji strani pa so
razpisana prosta vpisna mesta za študijsko leto 2000/2001. SK
posvetu
Najse igrepricno
SYDNEY, 15. septembra
- Z razkošno slovesnostjo
so se na olimpijskem šta-
dionu v Sydneyju začele 27.
olimpijske igre moderne do-
be. Slovensko zastavo je v
mimohodu več kot 10.000
športnikov iz vsega sveta
nosil Iztok Čop. Na polnem
Stadiumu Australia, ki sprej-
me 110.000 obiskovalcev,
je olimpijski ogenj prižgala
27-letna avstralska atletinja
aboridžinskega rodu Cathy
Freeman.
Granate za kralja
SAN SEBASTIAN, 16.
septembra - Baskovska po-
licija je v mestu Hernani na
severu Baskije preprečila
atentat na španskega kralja
Juana Carlosa, potem ko je
v gozdu, 600 metrov odda-
ljenem od kraja, kjer naj bi
kralj s soprogo Sofio slove-
sno odprl muzej na pro-
stem, med varnostno prei-
skavo odkrila osem metal-
cev granat. Po besedah po-
licije granate niso bile na-
tančno postavljene in ver-
jetno ne bi zadele muzeja,
najverjetneje pa jih je na-
stavila baskovska teroristič-
na organizacija ETA.
Bo Avstrija tožila
EU?
HAMBURG, 17. septem-
bra - Podpredsednica av-
strijske vlade in predsedni-
ca svobodnjaške stranke
(FPO) Susanne Riess-Pas-
ser ni izključila možnosti,
da bo Avstrija pred Evrop-
skim sodiščem vložila tož-
bo proti 14 članicam EU
zaradi večmesečnih dvo-
stranskih sankcij, ki so jih
uvedle proti Dunaju.
ProHjedrski
protest
MUNCHEN, 17. septem-
bra - Več kot 500 nasprotni-
kov jedrske energije iz Nem-
čije, Češke in Avstrije je
blizu bavarskega mejnega
prehoda Philippsreut pro-
testiralo proti zagonu nove
češke jedrske elektrarne Te-
melin.
Evropske obljube
Srbom
BRUSELJ, 18. septem-
bra - Zunanji ministri EU
so manj kot teden dni pred
parlamentarnimi volitvami
v Srbiji na tamkajšnje pre-
bivalstvo naslovili skupno
sporočilo, v katerem so po-
trdili obljubo, da bo v pri-
meru izida, ki bo omogo-
čil demokratične spremem-
be, unija korenito spreme-
nila politiko do ZRJ. EU
bo v tem primeru ukinila
sankcije proti Srbiji, ji nu-
dila pomoč pri gospodar-
ski obnovi ter podprla nje-
no reintegracijo v medna-
rodno skupnost. Svet Evro-
pe pa je v uradnem sporo-
čilu opozoril, da bližajoče
se parlamentarne in pred-
sedniške volitve v ZRJ ver-
jetno ne bodo svobodne in
pravične.
2000
□
DOGODKI
Slculplura Slomška
in Kosarja
Nedeljska slovesnost, na
kateri so v Braslovčah odkri-
li in blagoslovili bronasto
skulpturo Antona Martina
Slomška in Franca Kosarja,
je zaradi vseslovenske po-
membnosti privabila v Bra-
slovče množico ljudi iz bliž-
njih in daljnih krajev.
Skulptura, ki v naravni veli-
kosti predstavlja blaženega A.
Martina Slomška in Franca Ko-
sarja, stoji pred vhodom v bra-
slovško župnijsko cerkev. O
obeh znanih Slovencih je govo-
ril mariborski škof dr. Franc
Krambeger, ki je poudaril, da
sta oba moža slovenstvu do-
prinesla neprecenljiv delež.
Medtem, ko nam je o A.
Martinu Slomšku veliko zna-
nega, pa o Francu Kosarju
nismo vedeli prav veliko. Ro-
dil se je leta 1923 v Braslov-
čah, kjer je tudi preživel svoja
otroška leta. Že od ranega
otroštva ga je zaznamovala
globoka vernost njegovih
staršev, ki so ga učili molitve,
poslušnosti in pridnega dela.
Po končani osnovni šoli ga je
vzel k sebi stric Leonhard Ko-
šar, gvardijan v Kamniku, kjer
je končal samostansko šolo,
potem pa sta se skupaj s stri-
cem preselila v Novo mesto,
kjer je nadaljeval šolanje na
frančiškanski latinski šoli. Ker
ga je vleklo v duhovni stan, je
svoje šolanje nadaljeval v tej
smeri in bil leta 1846 posve-
čen v duhovnika. Posvetil ga
je A. Martin Slomšek, ki je
malo pred tem postal škof. Po
razgibani poti službovanja ga
je usoda ponovno povezala z
A. Martinom Slomškom. Bil
je njegov svetovalec, spoved-
nik in prvi življenjepisec. Vse-
skozi je bil izredno pokončna
osebnost in prav zaradi tega
ni bil potrjen za Slomškovega
naslednika - lavantinskega
škofa.
Spomenik sta odkrila škof
dr. Franc Kramberger in do-
mači župnik Jože Zidanšek,
potem pa ga je škof blagoslo-
vil. Zbranim sta spregovorila
tudi braslovški župan Dušan
Goričar (na posnetku) in rav-
natelj OŠ Emilijan Ribič, v kul-
turnem programu so nastopi-
li Mešani cerkveni pevski
zbor Braslovče, ki ga vodi Mi-
ja Novak, Moški pevski zbor,
ki ga vodi Marko Slokar in
dekliški cerkveni pevski zbor,
ki ga vodi Anja Jezernik.
Z odkritjem in blagoslovom
skulpture Slomška in Kosarja
so v Braslovčah obeležili svoj
občinski praznik in dvestolet-
nico rojstva A. Martina
Slomška. V čast svojemu roja-
ku Francu Kosarju pa so izda-
li posebno brošuro Braslovče,
rojstni kraj Franca Kosarja, ki
jo-je izdal in založil župnijski
urad Braslovče. Tekst je zbral
in uredil pomožni škof v Ma-
riboru dr. Jožef Smej, ki je
brošuro predstavil minuli te-
den po maši za domovino v
župnijski cerkvi v Braslovčah.
T. TAVČAR
Šentjurske obletnice
Priznanja ob prazniku - Slomškovih 200 let
sensifigmm ^
Letošnji občinski praznik
Šentjurja je v znamenju zani-
mivih obletnic. Spominjajo se
660-letnice prve omembe
Šentjurja, 10-letnice mesta,
90-letnice kmetijske in gospo-
dinjske šole, 200-letnice
Slomškovega rojstva, S-letnice
postavitve stolpa na Resevni...
Osrednja pnreditev ob občin-
skem prazniku bo v soboto, 23.
septembra, ko bo slavnostna
seja občinskega sveta. Med sejo
bo podelitev občinskih priznanj
in nastop pevk ženskega pev-
skega zbora Gorica pri Slivnici
in pihalnega orkestra Šentjur.
Letošnji plaketi občine bodo
podelili zdravniku Janezu Šmi-
du dr. med. s Planine ter šent-
jurski kmetijski in gospodinj-
ski šoli, ki praznuje 90-letnico
obstoja. Med dobitniki pisnih
priznanj so gasilsko društvo
Lokarje, Študentski klub mla-
dih Šentjur in Slavko Pečenko
iz Šentjurja.
Med pridobitvami za občin-
ski praznik je župan Jurij Malo-
vrh med ponedeljkovo tiskov-
no konferenco poudaril visoke
zneske, vložene v naložbe v
vodooskrbo. Med temi je veliki
vodohram na Rifniku, s tisoč
kubičnimi metri zmogljivosti, v
tem tednu bo tehnični pregled
dveh novih vodovodov v KS
Slivnica. Na Prevorju so se letos
vselili v novo šolo ter se priprav-
ljajo, tako kot tudi na Planini, na
odprtje etnološke muzejske
zbirke. V osnutku dr&vnega
proračuna sta pločnika Šentjur-
Vrbno in Šentjur-Črnolica, pri
čemer ima največ možnosti
gradnja nadvoza nad železniš-
ko progo, pravi župan.
V	okviru praznovanja občin-
skega praznika so odprli v pe-
tek v Ipavčevi hiši razstavo foto-
grafij Sakralna znamenja obči-
ne Šentjur, danes zvečer pa bo
tam predstavitev knjige pesmi
šentjurskega pesnika Radeta
Vučkovca, ki ga bodo spremlja-
li violinist Darko Kordič in ple-
salci iz Celja. Na Ponikvi bo
nocoj večer z Adijem Smolar-
jem, šentjurski študenti pa bo-
do v nedeljo dopoldan barvali
protihrupno ograjo pri Tržnici
Šentjur.
V	nedeljo, 24. septembra, bo
veliko slavje v Slomškovi rojstni
hiši na Ponikvi, kjer bo osrednja
prireditev ob 200-letnici rojstva
Antona Martina Slomška, na-
rodnega buditelja, književnika,
očeta prve slovenske knjižne
založbe, prvega mariborskega
škofa, prvega slovenskega bla-
ženega... Zanimivo praznično
doživetje bo tudi torkov kon-
cert v šentjurskem kulturnem
domu, kjer bo nastopil pevski
zbor The Revelation iz Dallasa v
ZDA, ki bo pel črnske duhovne
pesmi.
BRANE JERANKO
Za letošnji občinski praznik
bodo prejeli tradicionalne
pohvale s knjižnimi nagrada^
mi učenci Silvia Šarlah (OŠ
Slivnica), Jože Strašek (OŠ
Hruševec), Jure Varlec (OŠ
Pranja Mal^aja Šentjur), Jure
Krajnc (OS Planina), Marija
Golež (OŠ Dramlje) in Polona
Podkrajšek (OŠ Ponikva) ter
dijakinja kmetijske in gospo-
dinjske šole Janja Goršek, si-
cer iz Velenja.
Proizvodnjo v novih prostorih Kovinoplastika Benda je »pognal« minister Janko Razgoršek
v družbi župana Ivana Purnata ter podjetnika Franca Benda.
Odprli so tovarno
Častni občan občine Nazarje je slikar Jože Horvat Jaki
V občini Nazarje so ob letošnjem tretjem praznovanju poleg
odprtja novoasfaltiranih cestnih odsekov Brdo, Čreta, Zavodice
in Žlabor, predali namenu nove učilnice OŠ Nazarje, odprli
sodobno fizioterapijo v tamkajšnjem zdravstvenem domu, na
Prihovi so »prižgali« javno razsvetljavo, odprli so tovarno
Kovinoplastika Benda, praznične dneve pa so pospremili s
številnimi športno rekreacijskimi prireditvami.
Osrednji dogodek prazno-
vanja je bila nedvomno petko-
va otvoritev tovarne Kovino-
plastika Benda v Nazarjah, ki
je zrasla iz sicer že uveljavlje-
nega podjetja, proizvajalca in
dobavitelja hišnih aparatov
BSH, na kompleksu nekdanje-
ga podjetja Glin. Tovarno je
odprl minister za drobno gos-
podarstvo in turizem Janko
Razgoršek, ob njem pa še na-
zarski župan Ivan Purnat ter
direktor podjetja Franc Benda.
Podjetje, ki uvršča svoje izdel-
ke v evropski kakovostni vrh,
zaposluje preko štirideset
mladih delavcev.
Prireditve ob občinskem
prazniku Občine Nazarje so
sklenili s ponedeljkovo pode-
litvijo občinskih priznanj. Pre-
jeli so jih Planinsko društvo
Nazarje, Taborniško društvo
rod Sotočje Nazarje, Mešani
pevski zbor KD Nazarje ter
Franc Žehelj, gasilski veteran
iz Pustega Polja. Grb občine
Nazarje so prejeli podjetnik
Franc Benda - Kovinoplastika
Benda iz Spodnje Rečice, ter
ugleden gostinec Zvone Štor-
man (hotel Štorman Veniše).
Zlate grbe Občine Nazarje so
podelili Francu Papežu iz Na-
zarij, Antonu llovšku, kmetu
in kulturniku iz Kokarij, ter
Ivanu Šestirju iz Šmartna ob
Dreti. Za častnega občana ob-
čine Nazarje pa so imenovali
Nazarčana, slikarja Jožeta
Horvata Jakija.
Nagrade so podelili na slav-
nostni seji Sveta občine Na-
zarje, ko je spregovoril o gos-
podarskih dosežkih občine
župan Ivan Purnat. O vseh
osrednjih dogodkih so prika-
zali kolaž-video film, tam-
kajšnja glasbena šola pa je
priredila kulturno glasbeni
večer.
JOŽE MIKLAVC
Foto: VOJKA MIKLAVC
z občinskih svetov
Lokalna Agenda 21
ŽALEC - Predstavniki velenjskega inštituta
Erico so predstavili začetek izvajanja lokalne-
ga programa za varstvo okolja, imenovanega
lokalna Agenda 21. V letošnji prvi razvojni
stopnji projekta bodo pregledali okolje in
ugotovili njegovo stanje, poiskali težave in
vzroke zanje ter določili dolgoročne cilje in
akcijske programe. Letos naj bi udejanili polo-
vico omenjene prve stopnje, do konca sep-
tembra naj bi ustanovili t.i. zainteresirano
skupino širšega odbora ter njeno prvo delov-
no telo, organizacijsko skupino. (SKO)
Polletno poslovanje brez
(večjih) težav
ŽALEC - Občinska uprava je svetnikom
predstavila finančno poslovanje občine v pr-
vih šestih mesecih. To večji del poteka v
skladu s predvidevanji v načrtih, težave pri
nekaterih postavkah, v katerih je prišlo do
neskladja, pa bodo reševali pri rebalansu pro-
računa. (SKO)
Park in parkirni prostor
VOJNIK - Vojniški svetniki so na zadnji seji
občinskega sveta sprejeli predlog Odloka o
spremembah prostorsko ureditvenega plana
za območje Psihiatrične bolnice Vojnik, v oko-
lici katere naj bi v prihodnje uredili park in
parkirne prostore za potrebe bolnice.(Bo.J.)
Občinska priznanja
VOJNIK - Na osnovi odločitev Komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ter občinskega sveta bodo letošnja priznanja
Občine Vojnik prejeli: Alojz Vicman iz Nove
Cerkve (zlati grb), Štajerski rogisti iz Nove
Cerkve in Majda Roje iz Celja (srebrni grb) ter
Vokalni kvintet bratje Gregorc iz Frankolove-
ga, Marijan Pelin iz Frankolovega in Žarko
Samec iz Vojnika (bronasti grb). (Bo.J.)
po državi
Stavka
raziskovalcev
LJUBLJANA, 14. septem
bra - V organizaciji Sin(j|,
kata vzgoje, izobraževanj;
in znanosti Slovenijj
(SVIZ) je okrog 2000 4
venskih raziskovalk in r^
ziskovalcev na 14 največji
in najpomembnejših razj
skovalnih inštitutih ;
enourno ^prekinitvijo deli
opozorilo na izjemno kri.
tične razmere v raziskoval
ni dejavnosti.
Bojišče je odprto.,
LJUBLJANA, 15. septem
bra - V petek opolnoči se jf
začela uradna volilna kaiij.
panja pred letošnjimi par
lamentarnimi volitvami,
bodo v nedeljo, 15. okto
bra.
Slovenija bo
plačevala več
NEW YORK, 16. septem
bra - Slovenski zunanji mi
nister Lojze Peterle je v go
voru pred 55. Generaln^
skupščino OZN napovedal]
da je Slovenija pripravljeni
povečati svoj prispevek ^
utrjevanju svetovne orga
nizacije kot nenadomestlji'
vega temelja miroljubnega^
naprednega in pravičnega
sveta. Napovedal je pro
stovoljni prestop v višji
plačilni razred za mirovne
operacije ter povečanji
slovenske udeležbe v mi-
rovnih operacijah, ne samo
z vojaki ampak tudi s čivil'
nimi policisti in humanitar
nim osebjem.	j
Pivka ostaja Pivke
PIVKA, 17. septembra
Krajani Pivke so na posveto-
valnem referendumu zavr-
nili spremembo imena kraja
iz sedanje Pivke v Šempeter
na Pivki.
Stavka
zdravnikov
LJUBLJANA, 18. septem-
bra - Republiški odbor Sin-
dikata zdravstva in socialj
nega varstva Slovenije jej
na podlagi soglasij članic ifl
članov sindikata in ostalihj
zaposlenih na koresponi
denčni seji sprejel sklep,'
da se v dejavnosti zdravs-
tva in socialnega varstva:
Slovenije 3. oziroma naji
pozneje 6. oktobra razglasil
stavka.	j
Avtoprevozniki se
spet pogajajo
LJUBLJANA, 18. septem-
bra - Sindikata avtopre-
voznikov Slovenije (SAS)
je sicer uresničil napovedo
zaporah cest za tovorni
promet, po nekaj urah
odpravil vse zapore in ob'
novil pogajanja z vlado-
Vodji pogajalskih skupin-
državni sekretar za pro-
metno politiko Peter Verli^
in predsednik predsedstvi
SAS Štefan Kocjančič sta
na njih dogovorila, da b"
SAS do današnje seje vlad^
ustavil vse aktivnosti ^
zvezi s protestno zaporf
cest.

DOGODKI
5
Dražji odvoz
odpadkov v Žalcu
žalski občinski svetniki so
Potrdili nov tarifni sistem za
[^vnanje s komunalnimi od-
padki, kar pomeni tudi zviša-
nje cen. Vanje je vključeno
pjvoz in deponiranje odpad-
Ijqv na deponijo v Bukovžla-
kot tudi stroški za sanacijo
nekdanje deponije v Ložnici.
po besedah Aleksandra
2olnirja, vodje oddelka za
varstvo okolja in urejanja pro-
stora na žalski občini, so bile
cene za odvoz odpadkov zad-
nja tri leta nespremenjene, za-
to je ob upoštevanju inflacije
in zvišanju stroškov dvig cen
razumljiv in upravičen. Hkrati
je občina v sodelovanju z Jav-
nimi napravami iz Celje, ki
opravljajo to dejavnost v
Spodnji Savinjski dolini, pri-
pravila nov sistem zaračuna-
vanja ravnanja z odpadki. Ta
bo temeljil na količini odpad-
kov (velikosti posode zanje)
in pogostosti odvažanja (dva-
krat tedensko v blokovskih
naseljih, drugod enkrat teden-
sko, v hribovskih predelih pa
enkrat na štirinajst dni). Poleg
tega bodo v prehodnem ob-
dobju, ko ne bo moč natančno
določiti količino odpeljanih
odpadkov, upoštevali tudi po-
vršino stanovanjskih objek-
tov.
Žolnir je povedal, da so bila
usklajevanja dolga in naporna,
^j so želeli zagotoviti kar naj-
bolj ugodne cene za uporabni-
ke. Z izvajalcem so sklenili lo-
čeni pogodbi o odvozu in de-
poniranju odpadkov, tako da
bo poslovanje bolj pregledrto.
Pozorni so bili tudi na socialno
noto, tako da bodo gospodinjs-
tva samo z enim ali dvema
članoma lahko uveljavljala do-
daten popust (60- oziroma 30-
odstoten).
Direktor Javnih naprav Celje
Ivan Čerič je svetnikom poja-
snil, da je Žalec ena zadnjih
občin, s katero še niso uskladili
novih cen in tarifnega sistema.
Po njegovih besedah je od zad-
njega povišanja inflacija znaša-
la 50 odstotkov, gorivo pa se je
podražilo kar za osemsto od-
stotkov. Podražitev ne bo dra-
stična, saj na j bi po izračunih
znašala okoli dvajset odstot-
kov, v nekaterih primerih pa bo
zaradi novega načina obračuna
znesek na položnicah celo nižji
od dosedanjega.
Z novo pogodbo bo njegovo
podjetje prevzelo tudi skrb za
posode za smeti in jih zame-
njalo, če bodo te poškodovane
ali dotrajane. Javne naprave
bodo zagotavljale tudi odvoz
kosovnih odpadkov v enaki
meri, kot je bilo to do sedaj.
Poleg tega je zagotovil, da si
bodo prizadevali čim prej uve-
sti ločen način zbiranja odpad-
kov. Letos naj bi tako že pripra-
vili ekološke otoke za zbiranje
papirja in stekla.
■ SEBASTIJAN KOPUŠAR
Čistilna naprava za dve občini
Otvoritev povečane čistilne naprave v Lokah pri Mozirju, služila bo za potrebe občin Nazarje in
Mozirje, po mnenju nazarskega župana Ivana Pumata naznanja novo kvaliteto sodelovanja med
občinami.
Ekološko pomembna naprava je bila zasnovana pred dvanajstimi leti, doslej je zadostovala za 2000
populacijskih enot, s povečano kapaciteto bo poslej ta številka 3000. Doslej so bile nanjo priključene
celotne Nazarje, Rečica in Prihova sta se priključili v tem času, na napravo pa je razen starega trškega
jedra priključeno tudi Mozirje. Naložba je stala 34,5 milijona tolarjev, zadnjo fazo pa sta financirali
mozirska in nazarska občina, upravljalec pa še naprej ostaja JP Komunala.
EDI MAVRIČ, Foto: CIRIL SEM
Sindikalni
zaupnik na cesti
Predstavniki sindikata in
vodstva podjetja Kovinoo-
prema Zarja iz Petrovč se
še vedno niso uspeli pogo-
diti okoli zahtev, ki jih je
sindikat že avgusta naslo-
vil na predsednika uprave
podjetja Bojana Raka.
Rok za sklenitev sporazu-
ma o tem, kako bo uprava
rešila zahteve delavcev (v
glavnem gre za kršitve ko-
lektivne pogodbe) je že po-
tekel, zato je sindikat v to-
rek popoldne sklical sesta-
nek, na katerem naj bi se
dogovorili, kako ukrepati
naprej. Ali bodo nadaljevali
s pogajanji ah pa se bodo
odločili za stavko, nam do
zaključka redakcije ni uspe-
lo izvedeti. O razmerah v
Kovinoopremi, ki so se še
dodatno zaostrile pred dne-
vi, ko je sindikalni zaupnik v
tem podjetju Milan Ambrož
dobil sklep o prenehanju
delovnega razmerja, naj bi
danes na posebni novinar-
ski konferenci spregovorili
tudi predstavniki območne-
ga odbora SKEI Celje. JI
Nov poslovno stanovanjski objekt
Med največje pridobitve
ob letošnjem prazniku obči-
ne Braslovče sodi nov po-
slovno stanovanjski objekt v
trgu Braslovče, ki so ga na-
menu predali minulo nede-
Ijo.
Ob tej pomembni pridobi-
tvi je zbranim spregovoril
najprej župan občine Bra-
slovče Duško Goričar. Pove-
dal je, da je v novem objektu
osem stanovanj, v pritličju pa
bodo novi prostori občine
Braslovče. Dela so potekala
dalj časa, uredili pa so tudi
okolico objekta s parkirnini
prostori.Celotna investicija je
znašala več kot sto milijonov
tolarjev.
Po govoru je nov objekt bla-
goslovil braslovški župnik Jo-
že Zidanšek, ki se je med dru-
gim zahvalil za največje priz-
nanje občine, naziv Častnega
občana. Sledil je kulturni
program z braslovškimi pevci
in preboldskimi godbeniki,
nato pa je župan Duško Gori-
čar prerezal trak novega ob-
jekta, ki so si ga ogledali. V
spodnjih prostorih je bila na
ogled tudi razstava likovnih
del domačinke Magde Pose-
del. Vse dopoldne pa je bil na
trgu Braslovče uspešen sejem
domače obrti in izdelkov: od
kulinaričnih, do čebelarskih in
ribiških...
T. TAVČAR
1.	Poslovna zgradba s funkcionalnim zemljiščem
v Kozjem, stoječa na pare. št. 34/2 - poslov-
na stavba v izmeri 86 m^, funkcionalno zemljiš-
če v izmeri 369 m^, k.o. Kozje (bivša mesnica).
Izhodiščna prodajna vrednost:
3.594.000,00 SIT
2.	Dvosobno stanovanje v Šmarju pri Jelšah,
Cankarjeva ul. 9, neto površina 61,06 m^.
Izhodiščna prodajna cena: 5.490.000,00 SIT.
3.	Poslovna zgradba (obstoječa trgovina z bife-
jem in skladiščnimi prostori) na Kristan Vrhu,
stoječa na pare. št. 5/1, poslovna stavba v
izmeri 119 m^ (tloris), poslovna stavba v izmeri
62 m^ (tloris), funkcionalno zemljišče v izmeri
544 m^.
Izhodiščna prodajna cena: 9.705.600,00 SIT.
4.	Poslovni prostor v Rog. Slatini, Žibernik (trgo-
vina s skladiščem), neto površina 136 hn^.
Izhodiščna prodajna cena: 13.027.500,00 SIT.
5.	Poslovno-stanovanjska zgradba v Mestinju
štev. 10, p. Podplat, neto površina 139,55 m^.
Izhodiščna prodajna cena: 8.344.800,00 SIT.
6.	Poslovni prostori v Kozjem (Prodajalna MONT
Kozje), v najemu zaUoločen čas, neto površi-
ne 74,70 m^
Izhodiščna prodajna cena: 5.091.300,00 SIT.
7.	Poslovni prostori - prodajalna SLADKA
GORA, s pripadajočimi skladiščnimi prostori,
v najemu za nedoločen čas, neto površine
133,92m2.
Izhodiščna prodajna cena:
11.845.800,00 SIT
8.	Poslovna stavba ŽIVILA Šmarje pri Jelšah,
Rimska cesta 1, neto površina 547,19 m^
Izhodiščna prodajna cena:
25.200.000,00 SIT
9- Poslovne prostore v Rogatcu, Trg 9, stoječe
na pare. štev. 1041 /4 - kar v naravi predstav-
lja:
-obstoječe gostišče POŠTA Rogatec v skupni
izmeri 125,23 m^, v najemu za določen čas
do 31. 12. 2001.
Izhodiščna prodajna cena: 14.601.818,00 SIT.
-kletna etaža v izmeri 60,26 m^
Izhodiščna cena: 3.193.780,00 SIT.
-I. nadstropje - stanovanje v izmeri 127,22 m^
v najemu za določen čas do 31. 12. 2001.
Izhodiščna cena: 6.189.764,00 SIT.
Pogoji:
Sodelujejo lahko vse fizične in pravne osebe
skladno z veljavno zakonodajo Republike Slo-
venije. Pisna ponudba mora vsebovati točen
naslov kupca, ponujeno ceno in opisan del
nepremičninskega premoženja, za katerega
ste zainteresirani.
Nepremičnine so naprodaj po sistemu videno-
kupljeno. Vse stroške, s sklenitvijo pogodbe,
vključno z davkom na promet nepremičnin in
zemljiškoknjižnim vpisom, plača kupec. Kupni-
na je plačljiva v osmih dneh po podpisu
pogodbe.
Nepremičnine, ki so v najemu, se prodajo z
obremenitvijo najema po sklenjenih najemnih
pogodbah.
MERCATOR - JELŠA d.d. ni na podlagi tega
razpisa zavezana skleniti pogodbe o prodaji ali
najemom s katerimkoli ponudnikom.
Pisne ponudbe pošljite s priporočeno pošiljko
v zaprti ovojnici »z oznako Javni razpis«, na
naslov: MERCATOR - JELŠA d.d., Aškerčev
trg 14, 3240 Šmarje pri Jelšah, v osmih dneh
od dneva objave.
Dodatne informacije lahko interesenti dobijo
pri ga. Alenki TURIN od 8. do 16. ure po
tel. 03 821 141.
Odslej po kredit tudi v
prenovljeno agencijo Banke
Celje v celjskem Intersparu
V Banki Celje se vedno trudimo, da z našimi storitvami in
ponudbo sledimo vsem željam ter potrebam naših komi-
tentov. Z vami smo tudi takrat, ko pridete v finančno
zagato.
Ponujamo vam vrsto različnih kreditov, da bomo lahko
skupaj rešili vaše težave:
-	hitre kredite,
-	gotovinske kredite,
-	kredite za nakup avtomobilov,
-	kredite za nakup kmetijskih strojev in gradbene
mehanizacije,
-	kredite za nakup vseh vrst blaga in plačilo storitev,
-	stanovanjske kredite.
So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka.
f!:^38..21.sep»ember2000
□
GOSPODARSTVO
O Gorenju šele danes?
Vlada zopet prestavila razpravo o pomoči velenjski družbi - Največje breme sanacije bomo nosili sami, pravijo v Gorenju
Vprašanji, kako bo vlada pomagala Gorenju in kakšno
težo bodo pri odločanju imele delnice Dela, ki jih je velenjsko
podjetje nedavno kupilo od Kapitalske družbe, tudi v ponede-
ljek nista dobili odgovora. Vlada se je namreč odločila, da bo
o pomoči Gorenju razpravljala šele danes, to je v četrtek.
V ponedeljek sta Gorenje
obiskala predsednik in član
uprave Kapitalske družbe To-
maž Toplak in Alojz Zupan-
čič, vendar je sporočilo o vse-
bini pogovorov, ki so ga v
torek poslali iz Gorenja, zelo
skopo. Pravi le, da sta se pred-
stavnika največjega lastnika Go-
renja »seznanila s predvideno
sanacijo in se zavzela za čim-
prejšnjo normalizacijo poslo-
vanja.« O tem, ali se je vodstvo
Gorenja pogovarjalo s pred-
stavnikoma Kapitalske družbe
tudi o delnicah Dela, očitno za
zdaj noče nihče govoriti. Če-
prav je bil predsednik uprave
Gorenja Jože Stanič na ne-
davnem srečanju z novinarji v
Celju povsem jasen, ko je de-
jal, da bi bilo Gorenje za do-
ber denar pripravljeno proda-
ti delnice, ne le Delove, in to
tistemu, ki bi dal več.
O vladni pomoči Gorenju pa
je dejal, da je vse skupaj vide-
ti, kot bi se nekdo ali nekateri
poigravali z Gorenjem in z
nesrečo. Sprva so odločno ob-
ljubili pomoč, nato so se poja-
vili nekateri problemi, ob tem
pa nihče ne pove nič konkret-
nega. Pri tem je član uprave za
kadre Drago Bahun je pouda-
ril, da Gorenje od vlade ne
pričakuje nobene posebne po-
moči, ki je že niso bila delež-
na tudi druga podjetja. Pomoč
potrebuje le za ohranitev de-
lovnih mest, vso preostalo sa-
nacijo pa bo prevzelo Gorenje
samo. Delavcev, ki so zaradi
uničene Galvane ostali brez de-
lovnih mest, ne bodo odpušča-
li, ampak bodo zanje poiskali
delo v drugih obratih znotraj
sistema, razmere pa se lahko
zaostrijo, če bi prišlo do re-
snejših zastojev v proizvodnji.
Član uprave za marketing
Franjo Bobinac je povedal,
da naj bi bil ta mesec izpad
proizvodnje 20-odstoten. Proi-
zvodnjo v Galvani jim nado-
mešča 15 podjetij, večinoma
iz Slovenije. Pri izdelovanju
pralnih strojev ni večjih težav,
nekoliko se zatika le pri hla-
dilno-zamrzovalnih in kuhal-
nih aparatih. Bobinac je še
poudaril, da izpad ne bo enak
za vse trge, saj bodo zlasti v
Sloveniji ter na Hrvaškem in v
BiH pazili, da jim tržišča ne
bo prevzela konkurenca.
! JANJA INTIHAR
Zaposleni v Gorenju so se odločili, da se bodo v pomoč
svojemu podjetju odrekli dvodnevnemu zaslužku. Pisma
solidarnosti in tudi konkretna pomoč prihaja tudi od dru-
god, Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica pa
je odprla poseben žiro račun (50101-743-52118, sklic. št. 55-
77), na katerem naj bi se stekali prostovoljni prispevki
podjetij, ustanov ter posameznikov, ki želijo Gorenju poma-
gati pri ublažitvi posledic požara..
Selitev se je pričela
V Banki Celje pripravljeni na prenos plačilnega prometa
Po večkratni prestavitvi da-
tuma in petnajstih mesecih
pilotskega usposabljanja se
je 11. septembra le pričel pre-
nos računov pravnih oseb iz
Agencije za plačilni promet
na banke. Prvi teden je svoje
račune preneslo na izbrane
banke osemnajst podjetij, med
njimi tudi tri v Banko Celje,
kjer so se, kot je povedala
vodja službe plačilnega pro-
meta Tatjana Lah-Blažič, na
novo obdobje poslovanja med
bankami in podjetji dobro
pripravili.
»Preizkušnjo s prvimi tremi
podjetji - Estero iz Ljubljane,
Corda Orodjarno iz Celja in
Hmezad računalniškim cen-
trom iz Žalca, ki so sodelovala
že v pilotskem projektu, smo
prestali brez težav,« pravi Tat-
jana Lah-Blažič. »Čeprav so
to šele začetki in se bodo pra-
ve razsežnosti tega izredno zah-
tevnega projekta pokazale še-
le potem, ko se bo v bančno
okolje preselilo več podjetij,
upamo in želimo, da bi bile
pravne osebe z našo banko
prav tako zadovoljne kot so
bile z agencijo za plačilni pro-
met in da bodo vsa plačila
našla svoj račun.«
V Banki Celje pričakujejo,
da bo septembra izvedlo pre-
nos računa iz agencija za pla-
čilni promet še preostalih šest-
najst podjetij, s katerimi so
sodelovali v pilotskem uspo-
sabljanju bank, v prvem tro-
mesečju prenosa, to je od ok-
tobra do konca leta, pa priča-
kujejo še račune 355 pravnih
oseb. Vključevanje bo poteka-
lo postopoma in v dogovoru s
podjetji. V Banki Celje pri-
pravljajo tudi posebno zložen-
ko z vsemi navodili, saj se
dobro zavedajo, da bo prenos
računov potekal brez težav le,
če bodo vsi udeleženci in upo-
rabniki zelo dobro pripravlje-
ni. Tatjana Lah-Blažič poudar-
ja, da so v preteklem obdobju
namenili veliko pozornosti us-
posabljanju svojih delavcev.
»V Sektorju za plačilni promet
dela trenutno 22 ljudi, večino-
ma tistih, ki smo ta sistem ves
čas tudi razvijali, poleg tega
pa je Banka Celje že zaposlila
tudi prve delavce iz skupine
ljudi, za katere smo se ob
podpisu pogodbe za najem pro-
storov celjske podružnice APP
zavezali, da jih bomo prevze-
li,« pojasnjuje Blažičeva in na-
poveduje, da bodo do konca
leta najbrž potrebne še kakšne
organizacijske spremembe, saj
bo treba glede na potrebe delo
organizirati v izmenah in uve-
sti dežurstva.
Od torka ima Banka Celje
dva najeta bančna okenca za
sprejem plačilnih nalogov ter
pologe in dvige gotovine tudi v
prostorih celjske podružnice
APP, s 1. oktobrom pa jih bo
odprla še v ostalih večjih po-
slovnih enotah po regiji. Pri
tem sicer računa, da se bo čim
več pravnih oseb odločilo za
elektronsko poslovanje, ki ga
tako kot ostale banke stimuli-
ra tudi z nižjimi tarifami, ven-
dar se zaveda, da brez »papir-
jev« pač ne bo šlo, saj mnogi
komitenti kljub sodobnim na-
činom poslovanja želijo imeti
dnevne izpiske.
Na vprašanje, kaj bo z mul-
tilateralnimi pohoti, s kateri-
mi v marsikaterem podjetju
rešujejo likvidnostne prob-
leme, Tatjana Lah-Blažič od-
govarja, da bo do konca pri-
hodnjega leta tovrstno stori-
tev še opravljala agencija za
plačilni promet. Kako bo na-
prej, za zdaj še ni jasno, saj
reforma plačilnega sistema
pobotov ne predvideva. Bo
pa najbrž uvedena kakšna
druga oblika večstranskega
poravnavanja obveznosti, ki
jo bodo izvajali v bankah.
Medtem ko je večina bank še
pred pričetkom prenosa plačil-
nega prometa objavila tarife za
posamezne storitve, v Banki
Celje tega niso naredili. Tatja-
na Lah-Blažič pravi, da so prib-
ližno takšne kot v skupini No-
ve Ljubljanske banke in da so
pri oblikovanju cen sledili pred-
vsem cilju, da morajo biti ce-
nejši od agencije za plačilni
promet. »Stroški bodo za posa-
mezna podjetja različni,« pravi
Blažičeva, »saj bodo odvisni od
tega, za kakšen način posredo-
vanja plačilnih transakcij se
bodo odločili. Najcenejše bo-
do vsekakor tiste, ki bodo po-
sredovane elektronsko in ob-
delane v internem plačilnem
prometu.« Blažičeva še dodaja,
da nobena tarifa v Banki Celje
ni višja od 600 tolarjev, raz-
mišljajo pa celo o tem, da bi
tiste za manjše vsote že v krat-
kem celo znižali.
JANJA INTIHAR
Izpolnjena pričakovanja
mšinmisnn«^*^^
Letošnji 33. Mednarodni
obrtni sejem v Celju je obi-
skalo okoli 200 tisoč ljudi,
nekoliko manj od pričako-
vanj, a še vedno daleč največ
med vsemi slovenskimi sej-
mi. S tolikšnim številom obi-
skovalcev ostaja celjski MOS
primerljiv evropskim sej-
mom, temu pa ostaja zvesta
tudi naravnanost sejemske
prireditve, ki se iz leta v leto
vse bolj nagiba v prid po-
slovnosti.
Zato ne preseneča,-da so bili
po besedah direktorja Celjske-
ga sejma mag. Franca Panger-
la razstavljavci poslovnega de-
la sejma zadovoljni, saj je bil
pri njih poslovni obisk nekoli-
ko večji kot pretekla leta. Ne-
koliko manj so bili zadovoljni
trgovci in gostinci, vendar pa
MOS po kupni moči še vedno
ostaja najmočnejši med doma-
čimi sejmi. Da bi sejem tudi
prihodnja leta ostal odprt in
cenovno dostopen za čimširši
krog obiskovalcev, organiza-
torji razmišljajo o ugodnejših
cenah vstopnine in parkirnine.
Sicer pa bodo prizadevanja or-
ganizatorjev v prihodnje us-
merjena v nadgrajevanje se-
jemske ponudbe, ki naj bi ne le
v domačem, pač pa tudi v evrop-
skem prostoru, še bolj pouda-
rila svojo prepoznavnost.
S 33. MOS so zadovoljni
tudi v OZS, pri čemer pred-
sednik zborničnega upravne-
ga odbora Stanislav Kram-
berger opozarja, da bi se v
pripravo in izvedbo sejma mo-
rala aktivneje vključiti tudi
Mestna občina Celje. Sloven-
ski obrtniki so na sejmu tudi
letos ostali zvesti svojemu več-
jemu projektu zadnjih let; us-
merjanju mladih v obrtne po-
klice in predstavitvi najbolj
deficitarnih poklicev ter dual-
nega sistema izobraževanja za-
nje, znova pa so opozorili tudi
na svoje največje težave; zlasti
na plačilno nedisciplino in ne-
zaščito malih delodajalcev.
MMMMMMnM I. STAMEJČIČ
Nemalo prahu, zlasti v mariborski javnosti, je med 33.
MOS vzdignila tudi vest, da naj bi Celjski sejem d.d. v
kratkem prevzel sejemsko podjetje Step, ki ima sedež v
Mariboru in je v 100-odstotni lasti Obrtne zbornice Sloveni-
je. Kot kaže zaenkrat, ni še nič dogovorjenega, so pa
pogovori začeti. Po besedah direktorja Celjskega sejma d.d.
mag. Franca Pangerla pa zaenkrat vse poti vodijo tako v
Celje kot v Maribor, sejemska dejavnost pa se mora ravnati
po tržnih principih, ki so zanjo prav tako neizprosni kot za
ostalo gospodarstvo.
Cehi in priznanja najboljšim
v času 33. MOS so v OZS,
Mestni občini Celje in družbi
Celjski sejem že tradicional-
no podelili nagrade in priz-
nanja najbolj izstopajočim
razstavljavcem.
Zlata ceha OZS so letos pre-
jeli v Firšt Rototehniki iz Mo-
zirja za regulator ogrevanja s
klasičnimi energenti s priori-
teto izkoriščanja ekoloških, ob-
novljivih virov ogrevanja seri-
je rototerm in DTC ter podjet-
je za proizvodnjo in prodajo
nakita Nugget iz Žalca za ko-
lekcijo pozlačenega in srebr-
nega nakita ter srebrnih ur.
Med tremi Srebrnimi cehi OZS
so enega prejeli v Mesninah
Žerak iz Rogatca za projekt
Francijeva kmetija, med do-
bitnike enajstih Bronastih ce-
hov OZS pa so se s Celjskega
uvrstili Herman Kladnik iz
Velenja, Jože Bider iz Rečice
ob Savinji in podjetje Kovi-
nox iz Slovenskih Konjic.
Ob ljubljanskem podjetju
Ham, ki je na 33. MOS obisko-
valce navduševalo s svojim gib-
ljivim delovnim stolom, sta
Priznanje Mestne občine Ce-
lje prejela Jože Bider iz Reči-
ce ob Savinji za sekalnik lesa
in Brigita Bučar iz Štor za
mobilni stroj za izdelavo cevi
i-z vseh vrst tankih pločevin.
Med osemnajstimi nagrajenci
družbe Celjski sejem d.d. pa
so s Celjskega Gorenje d.d.
Velenje, Kovintrade d.d. Ce-
lje, Mesarija Strašek iz Slo-
venskih Konjic, Območna
obrtna zbornica Šmarje pri
Jelšah, Premogovnik Vele-
nje d.d., Sašo Rus iz Petrovč
in podjetje Tajfun s Planine
pri Sevnici.
IS, Foto: SHERPA
V žalskem podjetju za proizvodnjo in prodajo nakita Nugget
so Zlati ceh OZS prejeli za kolekcijo pozlačenega in srebrnega
nakita ter srebrnih ur.
BAROMETEfi
Guru
managementav^
Sloveniji
Na predavanju Roberta s.
Kaplana, avtorja ene najv.
plivnejših poslovnih idej v:
zadnjih 75 letih, se je vj
ponedeljek zbralo v Ljub-
ljani več kot 350 slovenj
skih managerjev in gospo;'
darstvenikov. Na dogodku
leta, ki sta ga pripravila"
Aktiva Group in založniška
skupina Gospodarski vesu
nik, je Kaplan predstavil
metodo merjenja poslovne
uspešnosti Balanced Score-
card - uravnotežen sistem
kazalnikov uspešnosti po-i
slovanja. Poudaril je, da sej
glede na njegove izkušnje
največja produktivnost do:
seže, če so strateške dejav-
nosti razdeljene na tri ali
štiri skupine procesov. To
so finančni vidik, vidik p6-^
slovanja s strankami, vidik
notranjih procesov ter vi-
dik učenja in rasti. Metoda!
uravnoteženega sistema ka
zalnikov zadnje čase prodi-
ra tudi v slovensko gospo^^
darstvo. Med drugim jo uva-|
jajo tudi v Timu Laško.
Prilagajanje *
Evropi
Klub podjetnikov Zlato-
rog iz Celja si je za temo
prvega jesenskega strokov-j
nega srečanja, ki bo nocoj v
Hotelu Evropa, izbral par-^
lament in evropske zakoneJ
Izvedeti želi predvsem od^
govor na vprašanje, kako se
Slovenija prilagaja pravne-^
mu redu Evropske unije, in
katere odločitve lahko naj-
bolj vplivajo na položaj gos-:
podarstva. Gost srečanja bo
predsednik državnega zbo-
ra Janez Podobnik, ki naj bi
ob pomoči svetovalcev za|
evropska vprašanja pojasnil, j
kako poteka uresničevanje)
državnega programa za prev-j
zem pravnega reda EU, naj
katerih področjih Sloveni-j
ja najbolj zamuja, kakšna
je dokončna odločitev o
brezcarinskih prodajalnah,^
na katere zakonodajne pro:
cese in zahteve EIJ bi mora-!
li biti Še posebej pozorni v^
gospodarstvu in kateri so
najbolj pereči problemi ob^
sprejemanju novega zako-;
na o delovnih razmerjih. ■
Prestolnica
udobja
Na Gospodarskem razsta-;
višču se je v torek pričel
enajsti Ljubljanski pohištveni^
sejem, na katerem se letos
predstavlja 343 razstavljav-i
cev iz šestnajstih držav. Po-,
leg vodilnih slovenskih proii
zvajalcev pohištva, med kaj
terimi jih je tudi nekaj iz
celjske regije, se neposred^
no predstavljajo še podjetja
iz Avstrije, BiH, Hrvaške,'
Indije, Italije, Nemčije in
Poljske. Pred otvoritvijo je
bilo podeljenih tudi neka)
priznanj. Med dobitniki je
tokrat tudi šentjurski Alpos.^
ki mu je revija Naš dorn
dodeUla srebrno diplomo za
kolekcijo stolov Pia, ki jlM
je oblikovala arhitektka Ja-
na Špendl.
Šl. 38. - 21. september 2000
GOSPODARSTVO
□
Jurmes z ljubljansko Grudo
Dolgoletna poslovna partnerja se kapitalsko povezujeta - Sedež novega podjetja v Šentjurju, skupni promet
prihodnje leto preko štiri milijarde tolarjev
Lastniki šentjurske me-
j^e industrije Jurmes in
ppdjetja Gruda iz Ljubljane
jO vsak na svoji skupščini
jprejeli sklep o pripojitvi
grude k Jurmesu. Pogodba
P pripojitvi, ki bo izpeljana
2 zamenjavo delnic, bo za-
bela veljati s 1. oktobrom,
pelničarji Grude bodo za tri
jvoje delnice dobili eno Jur-
mesovo.
Šentjursko in ljubljansko
podjetje, ki sicer poslovno so-
ijelujeta že vrsto let, Jurmes
pa je tudi eden od pomem-
bnejših lastnikov Grude, sta
projekt kapitalske povezave
pripravljali dobro leto. Od
združitve pričakujeta predvsem
boljšo izkoriščenost zmoglji-
vosti in kadrov, lažje pa bosta
razvijali nove programe. V Jur-
mesu, kjer se ukvarjajo s pre-
delavo in prodajo mesa in me-
snih izdelkov in imajo trenut-
no sedemnajst prodajaln po
vsej Sloveniji, od tega največ
na Štajerskem, menijo, da se
bo zaradi povezave povečal
tudi pomen podjetja v širšem
slovenskem prostoru.
V Jurmesu, ki je lani kot
prvo pri nas začelo uresniče-
vati projekt sledljivosti gove-
jega mesa, načrtujejo pa tudi
projekt sledljivosti prašičev in
konj, je zaposlenih 86 ljudi.
Lani so ustvarili za 3,5 milijar-
de tolarjev skupnih prihodkov
in za 2,2 milijona tolarjev či-
stega dobička, letošnji prihodki^
pa naj bi v primerjavi z lanski-
mi bili večji za dobrih 200
milijonov tolarjev. V Grudi je
trenutno 25 zaposlenih, pod-
jetje, ki se je pred leti prav
tako ukvarjalo s proizvodnjo
mesa, vendar je to dejavnost
zaradi slabe dobičkonosnosti
ukinilo, pa se danes ukvarja s
trgovino na debelo, in to na
področju uvoza in izvoza. Tr-
guje predvsem z agroživilski-
mi izdelki in z opremo za
agroživilsko industrijo. V Grudi
so lani ustvarili 235 milijonov
skupnega prihodka in 37 mili-
jonov čistega dobička, ki so
ga, kot so v začetku meseca
sklenili delničarji podjetja, raz-
poredili v rezerve.
Novo podjetje se bo imeno-
valo Gruda-Jurmes in bo ime-
lo sedež v Šentjurju, vendar
bo Gruda tudi po združitvi
ostala v svojih poslovnih pro-
storih. V vodstvu Jurmesa na-
povedujejo, da naj bi novo
podjetje že prihodnje leto za-
radi vzajemnih učinkov ustva-
rilo okrog 4,1 milijarde tolar-
jev prihodkov.
JANJA INTIHAR
Okoljski certifikat Emo Orodjarni
Celjsko podjetje med redkimi v Sloveniji s standardom ISO 14001 - Dve leti priprav in 352 tisoč mark
Po certitikatu kakovosti ISO
9001, ki so ga nadgradili še s
posebnim standardom franco-
ske avtomobilske industrije
EAQF, je celjsko podjetje Emo
Orodjarna pridobilo tudi okolj-
ski certifikat ISO 1400L
Emo Orodjarna se je s tem
uvrstila med redka slovenska
podjetja, ki v ravnanju z okoljem
upoštevajo najzahtevnejše evrop-
sie standarde. Na Celjskem, na
primer, se lahko s tovrstnim cer-
tifikatom pohvalijo le Alea Group
izCelja, Gorenje trgovina, Unior
Atras Zreče, Premogovnik Vele-
nje in Čistilni sevis Meh iz Vele-
oja.
V	Emo Orodjarni pravijo, da so
se za certifikat za okoljske stan-
darde, ki so ga začeli uvajati pred
dvema letoma, odločili predvsem
zaradi svojih kupcev, saj delajo
V	okviru uvajanja okoljske-
ga standarda ISO 14001 so se v
Emo Orodjarni odločili, da Ri-
biški družini Celje pomagajo
pri ohranitvi matične jate. V
gojitveni potok so vložili pet-
deset tisoč ribjih mladic.
za najbolj znane znamke svetov-
ne avtomobilske industrije. Kar
80 odstotkov njihove proizvod-
nje so namreč progresivna in
transferna orodja za to industrijo
in v Evropi skorajda ni avtomobi-
la, ki ne bi imel vsaj enega se-
stavnega dela, izdelanega z orod-
jem, ki so ga naredili v celjskem
podjetju. V Emo Orodjarni iigo-
tavljajo, da uvajanje sistema rav-
nanja z okoljem, ki je skladno z
okoljevarstvenim standardom ISO
14001, ni preprosto. Dokazova-
nje, da je njihovo poslovanje
prijazno okolju, potegne za seboj
precej obveznosti, pa tudi poce-
ni ni. Pridobivanje certifikata jih
je namreč stalo 352 tisoč mark. V
podjetju so med drugim izvedli
okoljski monitoring - merili so
emisije oziroma vplive njihove
proizvodnje na zrak, vodo in tla.
Poleg obvladovanja ekoloških
tveganj in znižanja stroškov de-
la si v Emo Orodjarni od pridobi-
Emo Orodjarna je letos zače-
la uresničevati tudi tako ime-
novani projekt 20 ključev. Gre
za projekt stalnih izboljšav, ki
se je iz Japonske razširil po
vsem svetu, vključuje pa ele-
mente poslovne odličnosti, kul-
ture podjetja in standardov ISO.
Končni cilj je ustvarjanje ureje-
nega okolja in delovnih mest, ki
jih bodo zaposleni imeli radi.
tve okoljskega certifikata obeta-
jo še večjo konkurenčnost in s
tem ugodnejše tržne učinke,
predvsem pa večje zaupanje
poslovnih partnerjev in večji ug-
led v javnosti.
aBHBNHHM JANJA INTIHAR
Visok standard za
starejše v Laškem
Nova naložba Zdravilišča Laško v izgradnjo kompleksa
varovanih stanovanj - Ugodne napovedi letošnjega poslovanja
v Zdravilišču Laško, kjer so v
preteklih petih letih vložili v
posodobitev hotelskih in go-
stinskih zmogljivosti ter v raz-
širitev ponudbe 2,5 milijarde
'olarjev, uspešno nadaljujejo z
•kovini naložbenim ciklusom,
^ed kratkim so uredili večna-
"lensko dvorano, avgusta pa so
^Debru pričeli z izgradnjo va-
■^ovanih stanovanj za starejše.
Gradnjo tovrstnih stanovanj, ki
v tujini dobro znana in tudi
^^lo razširjena, so v zdravilišču
■Načrtovali kar nekaj časa. Gre za
Pi^ecejšnjo naložbo, saj bo treba
^'Iraviliške depandanse, ki bodo
^^stavljale jedro bodočega kom-
pleksa, temeljito obnoviti in
Preurediti ter dozidati še vse
%le potrebne objekte. V
wthotelu za starejše bo 77
^^aiiovanjskih enot, vseljive pa
No septembra prihodnje leto.
^rednosti celotne naložbe ter o
'^^nah za stanovanja, ki jih bodo
P^fiudili trgu, bo vodstvo zdravi-
^ča podrobneje spregovorilo na
^riašnji novinarski konferenci,
I ^ kateri bodo predstavih tudi
^^ošnje poslovne rezultate.
Napovedi so obetavne, saj do-
sedanje številke kažejo, da bodo
letni načrt celo presegli. »Letos
po dolgem času poslujemo v
normalnih razmerah, saj so nas v
preteklih letih spremljale različ-
ne nevšečnosti,« ugotavlja direk-
tor Zdravilišča Laško mag. Ro-
man Matek. »Zaradi prenove
hotelskih in gostinskih zmoglji-
vosti, izgradnje zunanjega in no-
tranjega kopališča ter centra s
savnami smo namreč bili neneh-
no obkroženi z gradbenimi odri,
dolgotrajno pa je bilo tudi od-
pravljanje škode, ki nam jo je
pred dvema letoma prizadejala
poplava. Brnenja strojev, ki je
motilo marsikaterega gosta, zdaj
Nova pridobitev Zdravilišča
Laško je večnamenska dvora-
na, ki so jo uredili v tako ime-
novanem starem bazenu, v
njej pa je po potrebi mogoče
namestiti tudi do 77 sedežev.
Naložba je veljala okrog 100
milijonov tolarjev, z njo pa je
zdravilišče razširilo ponudbo
še na kongresni turizem.
ni več, vse, kar smo v preteklih
petih letih zgradili, pa se nam že
obrestuje v dobrih poslovnih re-
zultatih in v povečanem obisku
tako dnevnih kot drugih gostov«
Roman Matek ocenjuje, da
bodo do konca leta zabeležili
88 tisoč nočitev, kar je za 16
odstotkov več kot lani, število
dnevnih gostov pa se bo povz-
pelo do številke 140 tisoč. Zdra-
vilišče naj bi letos ustvarilo za
1,5 milijarde tolarjev prihodkov,
kar je za 200 milijonov več kot v
preteklem letu, pričakujejo pa
tudi več dobička kot lani, ko so
ga imeli 19,5 milijona tolarjev.
Pri tem je treba povedati, da
imajo v Laškem najvišje pov-
prečne bruto plače med slo-
venskimi zdravilišči. »Naš cilj
niso le zadovoljni gosti, ampak
tudi zadovoljni delavci, zato jih
s plačami, ki presegajo kolek-
tivno pogodbo, skušamo moti-
virati za še boljše delo,« pravi
Matek.
^ JANJA INTIHAR
Inštitut Jožef Štefan in Esotecii podpisala
pogodbo o sodelovanju
Prof. dr. Vito Turk in Zofija Mazej Kukovič sta podpisala
pogodbo o dolgoročnem sodelovanju med Inštitutom Jožef
Štefan in velenjskim Esotechom. To bo potekalo predvsem
na področju ekologije. S podpisom pogodbe tako Esotech
želi na področju sežiganja odpadkov, čiščenja odpadnih
voda in zraka uveljaviti slovensko znanost.
Podpis pogodbe je nadalje-
vanje uspešnega sodelovanja,
katerega rezultat je tudi raz-
žveplalna naprava v Rudniku
Mežica, ki je že v obratovanju.
Ta naprava je namreč v celoti
plod domačega znanja in ta-
krat se je povezovanje med
podjetjem in inštitutom poka-
zalo za zelo uspešno.
Dr. Andrej Stergaršek z In-
štituta Jožef Štefan pa je tudi
vodja Esotechove razvojne sku-
pine za ekologijo, tehnologije
in komunikacijske tehnologi-
je. Razvojna skupina je regi-
strirana pri ministrstvu za zna-
nost in tehnologijo.
»Za Esotech je to nov mejnik
na razvojni poti. Glede na raz-
mere pa po svoje tudi nujnost,
saj le povezovanje domačega
znanja lahko proti močni zu-
nanji konkurenci prinese pozi-
tivne rezultate.« je povedala
Zofija Mazej Kukovič, general-
na direktorica Esotecha. SKO
^[smrnasm
Na poli k poslovni odličnosti
V celjski območni enoti Zavarovalnice Triglav bodo
danes opoldne prejeli certifikat kakovosti ISO 9002.
Na slovesnosti v Narodnem domu bosta zbrane nagovorila
predsednica uprave Zavarovalnice Triglav d.d. Nada Kle-
menčič in predsednik uprave velenjskega Gorenja Jože
Stanič.	IS
8
KULTURA
Deset umetnikov
v Šoštanju
v mestni galeriji Šoštanj so
pred nedavnim odprli razsta-
vo ^lik desetih priznanih
umetnikov, ustvarjalcev iz vse
Slovenije. Razstava, ki jo je
odprl župan Šoštanja Milan
Kopušar, sodi v sklop prazno-
vanj ob občinskem prazniku
in ima nedvomno velik po-
men za Šoštanj, ki si utrjuje
ime tudi na kulturno-umet-
niškem področju. Prireditve
se je udeležilo sedem avtorjev.
V prostorih, kjer so v dveh
letih, kar galerija obstaja, zvrstili
številni priznani umetniki, so se
sedaj na ogled dela Zvesta Apol-
lonia, Milene Braniselj, Janeza
Kovačiča, Andreja Pavliča, Rudi-
ja Skočirja, Stojana Špeglja, Ma-
je Šubic, Milana Todiča, Lojzeta
Zavolovška in Vinka Železni-
karja. Vsi avtorji so se predhod-
no sešli na 21. likovnem sreča-
nju, ki ga je organiziral Premo-
govnik Velenje. Dela, ki jih raz-
stavljajo v Šoštanju, nosijo del-
no tematiko Šaleške doline,
vendar ne omejujejo avtorjev v
njihovem ustvarjalnem koncep-
tu. Razstava je vsekakor vredna
ogleda, zato mestna galerija Šo-
štanj pričakuje številne obisko-
valce, ljubitelje likovne in kipar-
ske umetnosti.
MILOJKA KOLAR
Glasbeno-plesno popotovanje skozi 20. stoletje.
Konec Poletfa v Celju, knežjem mestu
Na dvorišču Spodnjega
gradu (v primeru slabega
vremena pa v dvorani Foru-
ma) pripravljajo v petek, 22.
septembra, ob 19.30 uri, za-
ključno prireditev letošnje-
ga Poletja v Celju, knežjem
mestu.
Občinstvu se bodo s sloven-
sko premiero predstave Get
Back predstavili plesalci Ple-
snega foruma Celje, tokrat na-
mesto s singenskim mladin-
skim godalnim orkestrom
pod vodstvom Andreasa
Schmidta skupaj z domačim
celjskim orkestrom, ki ga vodi
Matjaž Brežnik. Mednarodni
plesni projekt je nastal na po-
budo singenskega dirigenta
Schmidta, ki je celjske plesal-
ke spoznal ob nastopu na Eu-
rotreffu 97, prikazuje pa no-
stalgično popotovanje skozi
različna glasbena obdobja 20.
stoletja, ki jih plesalci skozi
gib, odersko vzdušje in po-
men oblikujejo na lasten, izvi-
ren način. Koreografija je delo
Goge Stefanovič Erjavec,
Gordana Gašperin je prispe-
vala kostume, Franc Purg pa
video opremo predstave, v ka-
teri bodo plešah Sanja Milen-
kovič, Boštjan in Maja Anton-
čič, Gea Erjavec, Alja Gogala,
Maja Kalafatič, Katja Kita-
novski. Taja Naraks, Sanja
Markovič, Kaja Rebek, Tina
in Tanja Šentjurc, Ana Štefa-
nec, Kaja Toplak, Monika
Travner, Paulina Veronek,
Špela Vodeb in Lucija Zazijal.
Ob zaključku Poletja v Ce-
lju, knežjem mestu, katerega
program je s preko 130 pred-
stavami sooblikovalo 28 or-
ganizatorjev, bo o letošnjih
prireditvah spregovorila celj-
ska podžupanja in predsedni-
ca prireditvenega odbora Ja-
nja Romih.	IS
Srečanje z lončarskim vrelenom
V lončarskem ateljeju in galeriji Roka Komela v Trnovljah se bodo 2. in 3. oktobra
začele lončarske delavnice.
Rok Komel, sicer diplomirani etnolog in profesor zgodovine, se z lončarstvom ukvarja že
osmo leto. Nadaljuje tradicijo slovenskega lončarstva in se ukvarja z umetniško keramiko. Vsi
njegovi izdelki so unikatni, oblikovani na lončarskem vretenu. V svojem ateljeju izdeluje
poslovna darila, opremo za gostinske lokale, spominke in uporabno lončevino, umetniško
keramiko ter izdelke po naročilu, svoje znanje lončarstva pa v lončarskih delavnicah prenaša
tudi na tečajnike. Lončarske delavnice so primerne tako za mlade kot starejše, udeleženci pa
bodo spoznavali prostoročno oblikovanje gline in se učili spretnosti oblikovanja gline na
lončarskem vretenu.
Prijave v lončarskem ateljeju sprejemajo do 25. septembra, delavnice pa bodo organizirane
med 17. in 20. uro šest tednov zapored. Vpisnina je za odrasle 9 tisoč, za dijake, študente in
upokojence pa 7.200 tolarjev, vključuje pa ves material in žganje izdelkov, ki bodo tečajnikom
ostali za spomin. In še priporočilo: udeleženci lončarskih delavnic bodo za svoj uk in
ustvarjalnost potrebovali delovne halje.	IS
Plesno pravljično popoldne v Velenju
Otroci v Velenju so v sobo-
to dobili svojo pravljico in
pravo plesno pravljično po-
poldne. Plesni studio N v ko-
reografiji in režiji Nine Ma-
vec Krenker je v Domu kul-
ture Velenje premierno
uprizoril plesno predstavo
Slončkov rojstni dan.
V predstavi nastopajo poleg
slončka Olia tudi ptička, ken-
guru, štorklji, lisici, netopirja,
žabe; zares pisana druščina
nenavadnih živalskih vrst.
Enostavna in domiselna scena
Nede Hafner in pisani reali-
stični kostumi Irene Žibert
otrokom približajo njihov do-
mišljijski živalski svet. Mladi
plesalci so dobro odplesali
svoje vloge. Na samem začet-
ku še niso bili tako sproščeno
uigrani, vendar so plesi po pr-
vem navdušenju polne dvora-
ne lahkotno stekli.
Slončkov rojstni dan je za-
ključena plesna predstava,
namenjena tako predšolskim
kot šolskim otrokom. Nina
Mavec Krenker napoveduje,,
da bodo v jesensko zimskem
času plesno pravljico zaplesa-
li tudi za otroke po šolah in
vrtcih. Da se otroci veselijo
takšnih predstav, so dokazali
tudi v soboto popoldne, kajti
burni aplavz je na oder kar
naprej vabil njihove junake,
še posebej navihano igrivega
slončka Olia.
DALIBORKA PODBOJ
Pevci, CPD
vas vabi!
Celjsko pevsko društvo va-
bi k sodelovanju v mešanem
pevskem zboru, ki ga vodi
dirigent Edvard Goršič, nove
pevke in pevce. Najstarejše-
mu pevskemu zboru na celj-
skem območju se lahko pri-
družite vsak ponedeljek in
četrtek ob 19. uri v pevski
sobi na Gregorčičevi 6 v Celju.
Upokojenci lepo
pojejo
Na regijskem tekmoval-
nem srečanju upokojenskih
pevskih zborov in skupin
ljudskih pevcev, ki je bilo v
Šmarju pri Jelšah, sb tekmo-
vali štirje pevski zbori in
osem glasbenih skupin. Vse-
ga skupaj je bilo kar 140
nastopajočih.
Med nastopajočimi zbori
na odru kulturnega doma so
bili ženski pevski zbor iz Laš-
kega, moški in ženski zbor iz
Slovenskih Konjic ter mešani
pevski zbor Društva upoko-
jencev Celje. Celjani, ki nasto-
pajo pod vodstvom Jožice
Soko, so osvojili 1. mesto.
Med glasbenimi skupinami
so se pomerili pevci iz druš-
tva v Andražu, Kompolske
pevke iz društva v Štorah,
ljudske pevke iz Tin j, pevke
iz šmarskega upokojenskega
doma. Dobri prijatelji iz šmar-
skega društva. Rajske strune
iz Grobelnega, Micika in Jože
Orač iz Šmarja ter ljudske
pevke iz Rogatca, ki so se pod
vodstvom Hilde Ozvaldič
uvrstile na 1. mesto. Predsed-
nik ocenjevalne komisije je
bil Drago Kunej iz glasbeno-
narodopisnega inštituta v
Ljubljani.
Ob tej priložnosti je bil na
ogled razstava kulinarike in
ročnih del društva Gaja Ro-
gaška Slatina, upokojenke
Marice Plavčak iz Rogatca ter
oskrbovank šmarskega do-
ma. Prireditev je organizirala
Medobčinska koordinacija
društev upokojencev Šmarje
pri Jelšah.
BJ
zapisovanja
Fojbe mor'jo bit' polne
Naj se z avtorjem grafita, ki
krasi enega od ljubljanskih zi-
dov, strinjamo ali ne, priznati
mu je treba duhovitost. In iz-
virnost. In, da ne bi ostalo le
pri grafitu, le pri »ccncni«
stenski slikariji ali »stratiiščiii
poeziji« kot se temu nekoliko
bolj učeno reče, so se na ured-
ništvu enega od slovenskih
tednikov, ah. kaj bi prikriva-
li. pri Mladini, skratka, odlo-
čili, da tisto »straniščno poezi-
jo« realizirajo. Ekranizirajo.
Ja, kot da bi poezijo Daneta
Zajca, Tomaža Šalamuna,
Franceta Prešerna, Srečka Ko-
sovela... prenesli na ekran. Jo
postavili pred kamere in po-
slikali. Vendar le navidez. Ker
poskusov ekranizacije oziro-
ma vizualizacije poezije je bi-
lo v preteklih letih v domačih
logih toliko, da o kakršnih
koli nadaljnjih poskusih to-
vrstnega početja niti ne upa-
mo razmišljati. Saj poznate
vse tiste televizijske oddaje, ki
jih ne gledajo niti avtorji, niti
tisti, ki v njih nastopajo, kaj
šele vsi tisti, katerim so odda-
je v resnici namenjene. In za
katere so sploh narejene! Am-
pak to je že druga zgodba!
Posebna zgodba. In nezaklju-
čena zgodba. Neverending
story.
Mladinina zgodba je neko-
liko drugačna. V zgodbo niso
vpleteni avtoji grafita, v zgod-
bo niso vključeni kritiki in
pesniki ter somišljeniki in so-
borci in sopisci in soustvarjal-
ci in igralci in recitatorji. V
zgodbo ni vključen takorekoč
nihče. V zgodbi nastopajo le
partizani in domobranci. In
tisti, ki se razreševanja zgod-
be sploh loti - igralec istoimen-
ske računalniške igrice na
spletnih straneh revije Mladi-
na. Ja, gre zgolj za računalniš-
ko igrico, ki je zelo podobna
tetrisu, ki je pravzaprav na-
vaden tetris, le da namesti}
geometrijskih likov v luknja
oziroma v jamo padajo oziro-
ma tja mečete partizane in
domobrance. Oboje, kajpak
Da bo volk sit in koza cek.
Zelo spravno, ni kaj. In kont-
no, fojbe je pač treba napolni-
ti. S čimerkoli. Lahko tudi s
hlevskim gnojem. Kakor fam
drago. Če ste bolj desne politit-
ne usmeritve, potem lahko ua-
njo zmečete partizane. Če sc
strinjate, da niso domobrana
bili nič drugega kot sodelavd
nacistov in fašistov, potem ii
jamo zmečite domobrance.
Vendar ne pozabite; gre zgolj
za igrico. Za igro. ki krajk
čas. Ki jo zelo hitro prikličeu
na zaslon in še hitreje zbrišete}
Hja. da vas šefi ne bi dobili,
zabušavati. Ali kar je še huj-^
še. da šefi ne bi ugotovili vak'
politične usmeritve. Kar zna
biti v dani situaciji zelo kritii-\
no. Pa še volitve, saj veste! In
dobiti ter obdržati službo v
današnjih časih, hmm, se pai
ne gre igrati. Še najmanj poli-
tične igrice.
Ampak pri vsej stvari je za-
nimivo še nekaj drugega'.
Sponsorship je angleška bese-
da za botrovstvo. Ja, ne m
botrovstvo v smislu angleške
besede godfather, marveč zfl
botrovstvo v smislu mečem-
tva. No ja, vsaj približno. Am-
pak beseda ni pomembna^
Pomembno je to. da je ustano-
va. ki pobira davke od zmeta-
nih partizanov in domobran-^
cev v fojbe institucija, ki je
monopolni lastnik internetiiili
storitev. Ja, tudi pričujoče ra-
čunalniške igrice. Za vsakega
vrženega partizana ali domo-
branca v fojbo je pač treba
nekaj plačati tej ustanovi, /fi
kdo je direktor te ustanove'.
Tisti, ki se je zavezal, da ne bo
rujil, temveč bo gradil mosto-
ve. In ker ni več v službi poli-
tične funkcije, je dano besedo
lahko držal. Oziroma zasta-
vil. S hkratnim metanjeJT^
partizanov in domobrancev i'
fojbe so znova vzpostavljeni
mostovi. Bravo! Sprava je
kaj! Pred nami. Še več; taisti
direktor je revijo Mladina tudi
tožil. Sedaj pa od njene igrici
pobira tolarje. Zelo spravno
dejanje. Ih to obeh v sodbo
vpletenih strani. Če ni prišlo
do poravnave na sodišču, P
pač na straneh Interneta. Nfl
spletnih straneh. In vzposta^^
Ijeni so spet novi mostovi.
Ergo; Janša in Drnovšek
imata zelo prav! Mostove bO'
sta vzpostavljala le tam. kp
je to mogoče. S programsko
sorodnimi strankami. Politi'
ka, pač, v kateri je rnosto^
zelo težko graditi. Ozirornl^
drugače; mostovi so možni
tam, kjer je v igri denar.
internet, ne pozabimo,
brezplačen. Ni zastonj!
Piše: TADEJ ČATER

KULTURA
□
Studio za ples
Celje vabi
2 vadbo in ustvarjanjem v
^^oji že 21. plesni sezoni
Ijodo v Studiu za ples Celje
^feli 2. oktobra, dotlej pa v
,l(iipine baleta, jazz in so-
dobnega plesa, plesnega
gledališča, pripravnice in
Jlesnega vrtca ter Plesni
teater Igen vpisujejo nove
^lane od 4 do 20 let starosti,
po dveh premiernih pred-
stavah novitete Studia za
ples Celje Tri.Sestre, v začet-
septembra se bodo Ale-
J^aiidra Vučkovič, Mojca
\lajcen in Anka Rener celj-
;l(emu občinstvu spet pred-
jtavile v nedeljo, 1. oktobra,
veliki dvorani Narodnega
ijoina. S predstavo Smeško
[iied črkami ali Plesna abece-
(ja, ki s 180 ponovitvami velja
23 pravo otroško uspešnico,
bodo gostovali na Pikinem
festivalu v Velenju, v začetku
[oktobra pa s koreografijama
Igorja Jelena Otroci ustavi-
mo vojne in Vrnitev k naravi
potujejo na 26. festival Ra-
dost Evrope v Beograd. IS
Prihod vlaka Poezija Express v Celje so pozdravili tudi gledališčniki iz trnoveljske Zarje.
Verzi z železniške postaje
Knjižna zbirka Beletrina in Študentska založba sta v petek
na pot po Sloveniji, od Murske Sobote do Kopra, popeljala
vlakovno kompozicijo z izbranimi domačimi literati in
nekaterimi udeleženci evropskega vlaka literature Literatu-
rexpress, ki je po Evropi vozil poleti.
Vlak Poezija Express se je v
Celju za slabo uro ustavil v
dopoldanskem času, program
ob postanku pa so Študentski
založbi in Knjižni zbirki Beletri-
na pomagali oblikovati v celj-
skem podjetju Fit media. S
koncertom Godbe na pihala iz
Štor se je začelo petkovo do-
poldansko dogajanje na želez-
niški postaji, ki ga je spremljalo
kar precej obiskovalcev, zlasti
mladih iz celjskih srednjih šol.
občinstvo pa je lahko prisluhni-
lo tudi odlomkom iz del pesni-
kov in pisateljev Uroša Zupana,
Darka Zlebnika, Dušana Catra,
Polone Glavan in estonskega
gosta Karla Martina Sinijarva.
Končna postaja vlaka Poezija
Express, ki je po Sloveniji vozil
tudi novinarje, artiste, žongler-
je, požiralce ognja in glasbeni-
ke, je bila v Kopru, literati pa so
konec tedna preživeli delovno
v Piranu, kjer je bila še literarna
delavnica.
IS, Foto: G. DOMJAN
Zatvoritev; ne otvoritev
V torek zvečer so v Likovnem salonu Celje namesto
otvoritve razstave del slikarja Jureta Zadnikarja pripravili
priložnostno zatvoritev, na kateri so si obiskovalci še
zadnjič lahko ogledali razstavljena dela.
Razstavo del 32-letnega Ljubljančana Jureta Zadnikarja, ki
od leta 1997 živi v Grčiji, kjer se je tudi Študijsko izpopolnje-
val, poimenovano Navadne, vsakdanje slike, so v Likovnem
salonu odprU 16. avgusta, na ogled pa so bila njegove novejše
slike in risbe na papirju, intimne ilustracije avtorjevega
zasebnega vsakdanjika.	IS
Valčki in balet
' v Kulturnem centru Laško se pričenja danes ob 19.30. uri Festival
iestivalov 2000 - Avsenikov vrtiljak polk in valčkov, ki praznuje
letos že peto obletnico. Ob tej priložnosti bodo v avli Kulturnega
centra pripravili razstavo fotografskega in tiskanega gradiva vseh
četrtkovih srečanj preteklih let. Za ljubitelje plesne umetnosti pa so
v Kulturnem centru pripravili baletno predstavo Johanna Straussa
ml. Ples kadetov, ki bo jutri ob 19.30. uri.	Bo.J.
Serenada za pihala
v Zavodu za kulturne prireditve Celje pripravljajo v okviru
Wcertne sezone 2000/2001 v soboto, 23. septembra, ob 19.30
liri v dvorni Narodnega doma koncert Serenada za pihala.
Občinstvo bo lahko prisluhnilo skladbam Gideona Meina, Bohu-
slava Martinuja in Antonina Dvofaka, vstopnice za koncert so v
predprodaji v prostorih Galerije sodobne umetnosti Celje. IS
prireditve
GLEDALIŠČE
Dvorana KUD France Pre-
šeren Vojnik 22. 9. ob 20. uri
predstava Črna komedija, v
izvedbi domače dramske
skupine.
KONCERTI
Narodni dom Celje 23. 9.
ob 19.30 koncert »Serenada
za pihala«. Zavoda za kultur-
ne prireditve Celje.
Kulturni center Laško 21.
9. ob 19.30 »Festival festivalov
2000«, najboljši v Laškem, v
okviru Avsenikovega vrtilja-
ka polk in valčkov. 22. 9. ob
19.30 balet Johanna Straussa
ml. »Ples kadetov«.
Dvorana Zdraviliškega do-
ma Dobrna 22. 9. ob 20. uri
nastop Folklorne skupine PD
Dobrna.
Paviljon Tempel Rogaška
Slatina 22. 9. ob 22. uri fan-
tovski večer s pevci Moškega
pevskega zbora Rogaška Sla-
tina. 23. 9. ob 10. uri koncert s
pevskimi zbori iz Rogaške
Slatine. 24. 9. ob 10. uri pro-
menadni koncert Pihalnega
orkestra Steklarne Rogaška
Slatina.
Razstavni salon pivnice v
Rogaški Slatini 23. 9. ob 20.
uri koncert vokalne skupine
Canticum iz Maribora.
Kulturni dom Ponikva 21.
9. ob 19.30 koncert z Adijem
Smolarjem.
Kulturni dom Šentjur 26.
9. ob 19.30 večer črnskih du-
hovnih pesmi glasbene skupi-
ne »The Revelation« iz Dalla-
sa.
RAZSTAVE
Interspar Celje razstava
umetniških fotografij »Lon-
don 2000« Gregorja Katiča, do
30.9..
Avla Doma H. slovenskega
tabora Žalec Minerali Štajer-
ske in Koroške.
Ipavčeva hiša Šentjur fo-
tografska razstava »Kulturna
dediščina Občine Šentjur«.
Gostišče in muzej Firšt Lo-
garska dolina slikarska raz-
stava Vlada Geršaka, do 30. 9.
Galerija Volk Zlatko Prah,
do 30. 9.
Mestna galerija Riemer
Slovenske Konjice Franc
Skerbinek.
Pokrajinski muzej Parfu-
mi - skrivnostni svet dišav in
stekla, do 30. 9.
Muzej novejše zgodovine
Živeti v Celju, stalna razstava.
Osrednja knjižnica Celje
Celjski mestni park nekoč in
danes.
Stekleni fotografski atelje
Josipa Pelikana, Razlagova
ulica 5, Celje, ki ga ni več.
Avla Splošne bolnišnice
razstava »Predstavitev za-
ključnih izdelkov dijakov pri
predmetu informatike« Sred-
nje zdravstvene šole, do 30. 9.
Galerija Borovo Toni Mo-
har, do 18. 9.; Zavod za zdravs-
tveno varstvo Celje Allan Leit-
ner; hotel Dobrna Pavle Preda-
nič, do 30. 9.; Bolnišnica Celje
Boris Černjul in Janoš Šešler,
do 30. 9.; Kovinotehna razsta-
va fotografij Sava Kureta, do
30.9.; Merx Mitja Kos, do 30.9.;
Etol Jože Vogelnik, do 30. 9.;
galerija Otto Škofja vas Toni
Mohar, do 28. 9; galerija letne-
ga kopališča Celje Niko Ignja-
tič, do 30. 9..
OSTALO
Mladinski center Celje 21.
9. ob 20. uri potopisno preda-
vanje o Južni Ameriki Roka
Robiča, od 18. do 20. ure raču-
nalniška delavnica; 22. 9. ob
20.	uri otvoritev razstave vi-
deoinstalacij Monitoring Dar-
ka Božiča in Jureta Lukašči-
ka, ob 22. uri plesni večer, od
18. do 19. ure likovna delavni-
ca; 25. 9. od 15. do 17. ure
video delavnice; 26. 9. od 15.
do 17. ure video delavnice, od
18. do 20. ure Povver Point; 27.
9. ob 18. uri gledališka pred-
stava Tartuffe, od 15. do 17.
ure video delavnice in od 18.
do 20. ure Povver Point.
Ipavčeva hiša v Šentjurju
21.	9. ob 19. uri predstavitev
knjige pesmi Radeta Vučkov-
ca »Ranjeni pločnici«.
Z barvami v novo leto
V Galeriji sodobne umetno-
sti Celje bodo tudi v letošnjem
šolskem letu, tako kot prejš-
nja, nadaljevali s programom
likovnih delavnic, ki jih bo
vodil akademski slikar Dje-
mal Djokovič.
Likovnih delavnic se lahko
udeležijo vsi, ki želijo osvojiti
nova slikarska in risarska zna-
nja ali pa poglobiti že obstoje-
ča. Posebna pozornost bo v
okviru delavnic tudi letos na-
menjena dijakom, ki se pri-
pravljajo na sprejemne izpite.
Program delavnic, ki bo zaje-
mal začetni, nadaljevalni in pri-
pravljalni tečaj risanja in slika-
nja, se začenja s 1. oktobrom,
trajal pa bo vse do konca maja.
Začetni tečaj risanja in slikanja
z dodatnim programom za
sprejemne izpite v visokošol-
ski študij likovno umetniških
smeri za srednješolce bo ob
torkih med 17. in 19. uro, ob
sredah v tem času bo začetni
tečaj risanja in slikanja za odra-
sle, ob četrtkih pa nadaljevalni
tečaj risanja in slikanja za dija-
ke, študente in odrasle. Ob pet-
kih med 18. in 20. uro bo začet-
ni program risanja in slikanja
za študente. Za semester bodo,
lahko tudi v dveh obrokih, mo-
rali odrasli odšteti 10 tisoč, dija-
ki in študenti pa 7 tisoč tolarjev
vpisnine, vanjo pa je zajet ves
potreben slikarski material, ra-
zen slikarskih platen za nada-
ljevalni tečaj.
Vpis v likovne delavnice bo v
Galeriji sodobne umetnosti Ce-
lje v pritličju Spodnjega gradu
do 3. oktobra vsak delovnik
med 10. in 13. uro ter med 16. in
18. uro.
IS
Od leve proti desni Miloš Mikeln, Ervin Fritz, prof. Marija Končina in Vasja Predan.
Večer s slovenskimi literati,
rojaki in jubilanti
Okrogli jubileji rojakov, ki
^ letos skupaj nabrali dve-
I'® let. Savinjska dolina in
'^erarno ustvarjanje niso
^."'•ne stične točke, ki so na
''®rarnem večeru v Občin-
matični knjižnici Žalec
^'^vezovale Miloša Mikelna,
^fvina Fritza in Vasjo Preda-
Spretno in s poznava-
..j^m njihove literarne bere,
je za številno občinstvo
f. nekaj izbrskala proL Ma-
Končina, ki je vodila po-
sovor.
Vsakega gosta je predstavi-
la z dejavnostjo, s katero se je
ukvarjal v svojem življenju,
manjkalo ni iskrivih anekdot
in resnih tem, kako so jih
zaradi objavljenih verzov, sa-
tirično pikrih komedij »lasa-
11«, a tega ne poudarjajo, saj je
preveč tistih, ki so si tudi neu-
pravičeno pripeli zasluge za
spremembe oziroma rojstvo
države Slovenije.
Vsem skupna tema je dra-
matika: uspešna dramatika
Mikeln in Fritz sta se na veče-
ru, tokrat brez treme, soočila
z gledališkim kritikom Vasjem
Predanom, ki je na odgovor,
kakšno je slovensko gledališ-
ko občinstvo, povedal, da si-
cer zbrano spremlja predsta-
ve, z ovacijami pa je zadržano.
Občinstvo, ki so ga imeli gost-
je, je bilo zbrano in hvaležno,
dovolj temperamentno, gosti-
telji pa pozorni, saj je slavljen-
cem med nastopom vsakega
posameznika »njegovo« pe-
sem zapel Savinjski oktet.
T. TAVČAR

10
TEMA TEDNA
»Ljudje bodo
ponoreli!«
Tako je menil eden od sogovornikov o vroči temi zadnjih nekaj tednov - nenehnem
poviševanju cen goriv in predvsem kurilnega olja
Zadnja podražitev nas je
kot strela z jasnega doletela v
torek, ko se je kljub dogovoru
o znižanju trošarin dizelsko
gorivo podražilo za dobrih
šest, kurilno olje za pet in
bencin za tri odstotke. Plin-
sko olje je tako dražje za de-
set, kurilno pa za pet tolarjev.
S tem povišanjem cen plin-
skega olja smo postali edins-
tven primerek v Evropi, kjer
je motorni bencin vseh vrst še
vedno cenejši od plinskega
olja. Vzrok za to so predpisa-
ne davčne obremenitve po de-
rivatih. Na naftnem trgu kljub
napovedanemu povečanju čr-
panja narašča nemir, podob-
no kot pred štirimi leti.
Podražitve so prizadele ta-
ko posameznike kot podjetja,
ki upravljajo kotlovnice ali
prodajajo gorivo. Tudi proda-
jalci se namreč zavedajo, da
so se ljudje znašli v precejšnji
stiski, izhoda iz nje pa skoraj-
da ni. Zima je zima in treba se
bo nekako pogreti. Tako ali
drugače. Vse več stanovanj se
ogreva z zemeljskim plinom,
na drugem mestu pa je na-
vadno kurilno olje.
V Energetiki Celje, kjer skr-
bijo za ogrevanje približno tret-
jine Celja oziroma Celjanov,
porabijo tretjino razpoložljive-
ga plina za daljinsko ogrevanje,
tretjino za široko potrošnjo in
tretjo za industrijo. Po daljin-
skem sistemu ogrevajo 6.127
stanovanj.'Gre za sistem kot-
larn, ki so povezane med sabo
in razvejane na več objektov.
Skoraj vse kotlarne so prilago-
jene za uporabo zemeljskega
plina, nekatere pa imajo tudi
možnost uporabe kurilnega ol-
ja. Pri daljinskem ogrevanju se
kurilno olje uporablja kot na-
domestilo v primeru, ko so
cene plina višje oziroma če pre-
koračijo napovedano dnevno
porabo plina. Sistem je nov, saj
so ga vpeljali šele prejšnje leto.
»Uporabili ga bomo tudi letos,
če bo to potrebno,« je pojasnil
direktor Energetike Celje Ja-
nez Peterman, »vendar pa je
trenutni razkorak med cenami
plina in olja kar 30 odstotkov.«
Zemeljski plin se je v zad-
njem letu podražil za 58, kuril-
no olje pa, vključno s torkovo
podražitvijo, kac za 105 odstot-
kov. Tako je, denimo, stalo
plinsko ogrevanje stanovanja s
70 kvadratnimi metri lani za 12
mesecev kakšnih 95 tisoč tolar-
jev, letos pa bo treba odšteti
kar 115 tisočakov. Stanovalci
hiš, ki se ogrevajo z zemelj-
skim plinom, so lani za 2.000
kubičnih metrov plačali približ-
no 100 tisoč tolarjev (lani so bili
namreč pri Energetiki deležni
popusta dobavitelja), letos pa
zaradi podražitev in cen brez
odbitkov 150 tisočakov, torej
zgolj ceno plina. V hišah, kjer
se ogrevajo s kurilnim oljem,
porabili pa ga bodo približno
dva tisoč litrov, bodo v letoš-
njem letu zanj plačali več kot
218 tisočakov, medtem ko so
lani za isto količino odšteli po-
lovico manj.
Ni razloga za
optimizem
v občini Slovenske Konji-
ce večino stanovanjskih in
drugih objektov ogrevata
kotlovnici, katerih upravitelj
je podjetje Bis trade d.o.o., ki
je predlog za povišanje cen
ogrevanja naslovilo na vlado
in sedaj čaka na odgovor.
Stroški ogrevanja naj bi bili
namreč že štiri leta nespre-
menjeni, kar postavlja to, kot
tudi mnoga podobna podjet-
ja, v precep, saj cene energen-
tov nenehno naraščajo, žal pa
tudi v prihodnje ni nobenega
razloga za optimizem. Tega
se zavedajo tudi v Šaleški do-
lini, kjer je po besedah vodje
PE Energetika Velenje Mirana
Zagra ogrevanje še vedno
eno najcenejših v državi. Ce-
ne oblikujejo na osnovi dolo-
čil občine ter študije IREET
tehnologije, ki je rezultat so-
delovanja Združenja za ener-
getiko, Ministrstva za eko-
nomske odnose in razvoj ter
Ministrstva za gospodarske
dejavnosti.
Izhod iz težavnega položaja
iščejo tudi v žalskem podjetju
SIPRO d.o.o., ki skrbi za ogre-
vanje mesta. Tehnični direktor
Zlatko Prislan je dejal, da se
morajo odzivati na podražitve
in so dejansko stisnjeni v kot. O
dvigu cen ogrevanja predhod-
no obveščajo stranke, »čeprav
se dobro zavedamo, da ljudje
ne morejo plačevati in jih tudi
razumemo,« je dodal Prislan.
Prav zato v podjetju razmišlja-
jo o drugih možnostih oziroma
virih, ki bi bili cenejši.
Še vedno možen
nakup na ceke
v večini podjetij, ki se uk-
varjajo s prodajo goriv, pravi-
jo, da se zaradi višjih cen po-
trošnja ni drastično zmanjša-
la, vsekakor pa položaj ni za-
vidljiv. Kupci kurilnega olja se
vse pogosteje odločajo za na-
kup v dveh ali več delih, še
vedno pa je v prvi vrsti obroč-
no odplačevanje oziroma pla-
čevanje s karticami. Mnogi
ponudniki skušajo ,pridobiti
kupce tudi z različnimi popu-
sti pri nakupu večjih količin z
gotovino. Mnoga tovrstna
podjetja si zalog zaradi ne-
nehnih podražitev in davkov
skorajda ne morejo privoščiti.
V Petrolu pravijo, da so imeli
do sedaj večjo prodajo kot
običajno, saj ljudje očitno
vestno spremljajo dogajanja
na naftnem trgu in so si zalo-
go ustvarili že v juliju in avgu-
stu.
Kakorkoli, s trenutnim po-
ložajem ne more biti nihče
zadovoljen. Ne ponudniki, ki
se trudijo na različne načine
čimbolj ustreči kupcem, ne ti-
sti, ki pravzaprav morajo od-
šteti težko prislužene denarce,
ki že tako hitro polzijo skozi
prste. Ali bomo morali navse-
zadnje ponovno kuriti z drvmi
in se stiskati ob pečeh, obleče-
ni v najdebelejše puloverje, ro-
kavice in nogavice? Očitno je
državi, ki se vljudno dobrika,
ko potrebuje ljudske glasove,
sedaj prav malo mar za stisko
svojih »ovčic«, ki se morajo
pač znajti kakor vedo in znajo.
Davki so davki, brez državne-
ga denarja pa sistem ne deluje.
Vsi s prstom kažejo proti
OPEC-u, ki je morda prikladno
žrtveno jagnje, a na žalost ni
edino. Prav zato bi bilo verjet-
no treba podrezati še kam
drugam in pristojne na nek
način prisiliti k razmisleku o
tem, kako vsaj malce pomaga-
ti navadnemu državljanu. Ki
ga zebe.
N. PEUNIK, B. JANČIČ
Foto : G. KATIČ
Očiščen dimnik na enem od blokov v Novi vasi je priprav-
ljen na kurilno sezono, ki bo letos še dodatno praznila žepe.
ZmiOJEGAOKNA
Mama, jutri bom
družbeno koristen!
Ne vem, če ste jo imeli in v
kakšnem spominu ste ohra-
nili obvezno delovno prakso
iz svojih šolskih dni, ampak
zase vem, da mi je delo za
tekočim trakom v takrat še
živečem Emu 14 dni povzro-
čalo hude travme. Starci, se
pravi starši in učitelji, so imeli
pa non-stop na jeziku, da naj
si mulci kar skusimo, kaj se
pravi »delati« - se homo vsaj
raje učili. Učiti smo se na
gimnaziji, ki se ji takrat ni
ravno tako reklo, itak name-
ravali, v emajlirnici smo pa po
mojem skromnem mnenju
naredili več škode kot koristi.
Verjemite mi raje na besedo,
ker so zgodbice, ki so se ta-
krat zdele zabavne, z današ-
njimi ušesi take, da gredo člo-
veku lasje pokonci. Kakorkoli
že: z učnim načrtom zapove-
dano družbeno-koristno delo
tako ni bilo ne družbeno
(smo bili preveč zmatrani),
ne koristno (Je bilo preveč
piskrov obtolčenih).
Tiste dni sem domala izbri-
sala iz spomina in če bi me že
kdo povprašal po njih, bi bila -
kot se »starcem« spodobi - za-
gotovo prepričana, da je »da-
nes vse drugače« in da ni več
socializma in da tudi usmerje-
nega izobraževanja ni več. No,
ampak kakšni čudni relikti pre-
teklosti so pa preživeli - vsaj v
izrazoslovju. Za družbeno-ko-
ristno delo na primer nisem
slišala že ohoho dolgo. In me je
izraz presenetil, tako kot Cvet-
ko, ki je na tako imenovana
opravila poslala svojega sina:
»Draga Pika!
Ko mi je moj šolar povedal,
da gre na družbeno koristno
delo, me je najprej kar malo
zvilo. Le kaj je ašpičil, da so
mu to dosodili? No, to je bila le
prva misel. Potem se mi je
nekje v globini obudil spomin
na lastne pionirske čase. Seve-
da, tudi mi smo delali družbe-
no koristno delo - saj se spon
nite na primer množične^
uničevanja koloradsk^
hrošča? Ja. ampak zdaj 1
drugi časi. To je potrdilo M
obvestilo, ki ga je otrok priti
sel iz šole. V njem lepo piše, d
bodo otroci pobirali jabom
na plantaži na Dobravi d
Slovenskih Konjicah. Piše j
tudi, da je akcija v ofcuiri
družbeno koristnega dela, S
je tudi imčrtovano v letnen
delovnem načrtu. To pa se^
da pomeni, da konjiška ioi
ni kakšrm svetla izjema, k
kaj bodo družbeno koristne^
delali na primer v Celju? Mci
nosti je seveda veliko, a m
pamet mi ne pade nobem
takšna, od katere bi imi
otroci tudi neposredno korii
(razen zbiranja starega paji
ja. kar je v Konjicah tako h
tako že tradiciormlno). Pritt\
kratnem obiranju jabolk b
namreč zasluženi denar osti
razredni skupnosti! Obogatil
verjetno ne bodo. bili pa sj
družbeno koristni, kajne?
Lep pozdrav	'
Cvetka^
No, koliko koristi je bilool
njih in kakšna so jabolka, kiji
je obirala razposajena mladd
bi se - kot predstavnica zate
ženih in nergajočih »starcev«
malce zamislila. Kakšne ize
braževalne ali vzgojne »smo
tre« je tak šolski dan dose^
se mi zdi prav tako zanimi\<
vprašanje. Predvsem pa se fl
zdi zanimivo dejstvo, da naj ii
šlo za nekaj, kar tako ali tab
izvajajo vse šole. Sem šla taki
brskat po raznih šolskih zal«
nih in pravilnikih, ki so vsak«
mur prijazno na voljo na splcl
nih straneh Ministrstva 2
šolstvo in šport, pa sicer d(
bro delujoč iskalnik ni odki
nobenega »družbeno-kori^
nega« dela. Pa ne, da se i
nekomu samo nerodno zap
sal izraz, nad katerim se mla'
danes (z zaslužkom v žep^
prav nič ne zmrdujejo,
»starce« (ali kakor nas pač ^
imenujejo) pa najprej navda
prav čudnim strahospoštovi
njem?
P.S.: Tole pravzaprav '
kritika, saj ni bilo nikom"
hudega, a ne? Še več: pr^
mogoče je, da kakšna cel
ska mladež take dogodivš^
ne vrstnikom z zanimivi
šim zaledjem celo zavi«!
Ampak razmislek o tem, ^
je družbeno-koristno de
in kaj razen zaslužka naj'
od takih šolskih dni otrf
imeli, pa tudi ni odveč...
Piše: PIKA KUKERL
Št. 3S..;31.t«ii»MirfMraOO
POLETJE Z NOVIM TEDNIKOM
Kozjanski gozdni raj
Najvišja točka Šentjurskega in Kozjanskega - Bohor za vse čase - Skriti zakladi trga Planina
Kozjansko bogati veliko
^nimivih točk, ki jih po
ptjisku ne bomo kmalu po-
^bili. Med njimi je trg Pla-
pjna pri Sevnici s pogorjem
gohorja, kamor je prihajalo
yeliko turistov že pred II.
jvetovno vojno, danes pa
pozabljeni svet znova od-
krivajo.
Ta svet zaznamujejo prijaz-
ne* poti po sledeh planinske
zgodovine ter skoraj neokr-
njene narave. V gozdnih pro-
stranstvih Bohorja tako črpajo
jovo moč za dolge zimske
dni. Kljub temu, da meri naj-
višja točka Bohorja, imenova-
na Veliki Javornik, nič manj
Itot 1024 metrov nadmorske
višine, je pot s Planine nadvse
primerna tudi za manj utrjene
ler tiste s slabšo orientacijo.
Markirana pot po gozdni ce-
sti, ki je odlično označena, se
dviga zelo postopoma.
Mikavni koricki
Manine
Na Planino pri Sevnici, naj-
višje ležečo KS šentjurske ob-
čine, lahko pridemo iz Celja
celo z rednim avtobusom. V
kraj, ki je oddaljen iz Šentjur-
ja 17 kilometrov, je najugod-
\fijša pot z avtomobilom, po
lepi asfaltirani cesti.
Srednjeveški trg, ki je na
sicoraj šesto metrih nadmor-
ske višine, je zanimiv kraj, z
mikavnimi kotički. Posebnost
so ostanki nekoč mogočnega
planinskega gradu, kjer pri-
pravljajo domači gledališčni-
Id zanimive uprizoritve na pro-
stem. Na prijaznih poteh pla-
ninskega gradu bomo med dru-
gim videli turško lipo in spo-
menik na Planini rojene in
pokopane pisateljice Ane
Wambrechtsammer, avtorice
Kronike planinskega trga in
gradu ter knjige Danes grofje
celjski in nikdar več.
V trgu smo med drugim po-
zorni na pranger, sramotilni
steber, simbol srednjeveškega
sodstva, z druge strani pa vabi
razgledni hrib s cerkvijo Sv.
Križa in kapelicami Kalvarije.
To, da Planino spoznava vse
več Slovencev, potrjuje tudi slo-
venski politik Zmago Jelinčič,
ki si gradi v okolici Sv. Križa
drugi dom. V središču kraja je
treba spomniti še na upošteva-
no gostišče Montparis, z latin-
skim imenom kraja, ki spomi-
nja na rimske čase mikavne
Planine. Na Planini je tudi več
spomenikov, ki spominjajo na
partizanske čase.
Gozd, gozd, gozd
S Planine do koče na Bohor-
ju (898 metrov) je dve in pol
ure hoje po asfaltni in nato
lepi gozdni cesti. Avtomobil
lahko zapustimo tudi pozne-
je, v zaselku Stara žaga ali pri
gozdarskem poslopju Netopir,
najmanj vztrajni pa se lahko
odpeljejo vse do koče na Bo-
horju, od koder so še vedno
možnosti za -bolj ali manj dol-
ge sprehode.
Na Planini opazimo mogoč-
no pogorje Bohorja že pri ben-
cinski črpalki. Po nekaj deset
metrih upoštevamo cestni ka-
žipot za Sevnico in po štirih
kilometrih hoje ali vožnje pri-
demo do zaselka Stara žaga.
Tam smo pozorni na spome-
nik 14. divizije ter pokrito
avtobusno postajališče, kjer za-
vijemo z asfaltne na gozdno
cesto. Tu sta še zadnji kmetiji,
nato bomo vse do koče na
Bohorju v objemu gozdnih pro-
stranstev. Z izjemo zapušče-
nih gozdarskih poslopij z ime-
nom Netopir oziroma Fleder-
maus, kot jim pravijo po nemš-
ko Planinčani. Ves čas ostani-
mo pozorni na markacije in
kažipote.
Gozd, gozd in še enkrat gozd.
Med predzadnjo vojno je dajal
varno zavetje partizanom. V
gozdni tišini smo nekaj minut
preden pridemo do koče na
Bohorju, posebej pozorni na
planinske kažipote in marka-
cije, ki nas usmerjajo na izlete
na Veliki Javornik ter Lisco,
Koprivnik ter grad Podsreda.
Vrh Šentjurski,
koča ne
če smo se pripeljali z avto-
mobilom vse do parkirišča ko-
če na Bohorju (iz Stare žage je
po gozdni cesti oddaljena 6
kilometrov), imamo še vedno
veliko možnosti za različne
planinske sprehode.
Le nekaj minut od koče je
Špic hrib Plešivec, do najviš-
jega vrha Bohorja in Kozjan-
skega, do Velikega Javornika
(1024 metrov), pa je 45 minut
zmerne hoje, večinoma po ši-
roki gozdni poti. Vrh Velikega
Javornika je gozdna jasa, s
skrinjico in vpisno knjigo, ki
priča, da so jo v zadnjem času
inieli v rokah celo planinci iz
Hrvaške, Nemčije in Češke.
Vrh Koprivnik (984 metrov)
je oddaljen od koče le 20 mi-
nut, za pot na Lisco ali do
gradu Podsreda pa si moramo
vzeti kar po 6 ur časa. V zad-
njem času opozarjajo še na
pot petih slapov južnega po-
bočja, ki so predstavljeni v
posebni knjižici (naprodaj v
koči).
Z Bohorja je razgled po Koz-
janskem in Posavju, na Krško
polje in Gorjance, Pohorje,
Boč in Donačko goro ter v
najlepšem vremenu na Savinj-
ske in Julijske Alpe. In čeprav
so vsi najvišji vrhovi Bohorja
(Veliki in Mali Javornik ter
Koprivnik) na ozemlju šent-
jurske občine, so njegove le-
pote izkoristili planinci iz Se-
novega (po cesti oddaljenega
16 kilometrov), ki so postavili
le nekaj metrov od občinske
meje mogočno planinsko ko-
čo. Trenutno jo ima v najemu
Božo Kramar iz Kranja, ki je
pred tem oskrboval nekatere
druge koče.
V domu, ki je odprt vsak
dan, je poskrbljeno tako za
pijačo kot jedačo. Odprt je vse
leto, saj je v vpisni knjigi mo-
goče videti, da ga cenijo pla-
ninci prav tako v zimskem
času. Bohor ima posebni čar
seveda tudi v snežni preoble-
ki, ko se je mogoče v koči
pogreti ob krušni peči. Prepri-
čajte se.
BRANE JERANKO
Ptanina pri Sevnici, izhodišče za Bohor ter velika turistična priložnost Šentjurskega.
Slovenci kraj znova odkrivajo.
Med zanimivostmi planinskega trga'je pranger, simbol
srednjeveškega sodstva in veljave kraja.
Pod najvišjimi vrhovi Bohorja, ki so na ozemlju šentjurske občine, so postavili planinci iz
Senovega poslopje, ki so ga poimenovali koča na Bohorju.
Ana Wambrechtsammer, avtorica Kronike planinskega trga in
gradu ter knjige Danes grofje celjski in nikdar več. Pod gradom
je spomenik na Planini rojeni in pokopani pisateljici.
^38.. 21. sepfember 2000
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Jutri v mesto
brez avta
Peš, s kolesom ali avtobusom, predlagajo soorganizatorji evropskega dne brez
avtomobila - V Celju prva kolesarska pot do Šmartinskega jezera
Celje skupaj z 20 slovenskimi občinami - med njimi z
našega območja še Solčava, Šoštanj in Žalec - sodeluje v
evropski akciji priprave jutrišnjega dneva, ko naj bi ljudje
svoje avtomobile pustili doma, na delo ali po opravkih pa Iji
se odpravili peš, s kolesom ali avtobusom. V duhu prizade-
vanj za čistejše in varnejše okolje bodo v Celju 22. septem-
ber, evropski dan brez avtomobila, zasnovali zlasti na
osveščanju ljudi, pripravili bodo vožnjo po prvi kolesarski
poti do Šmartinskega jezera, brezplačno pa bodo na vsake
pol ure v in iz Nove vasi in Hudinje vozili Izletnikovi
avtobusi. Parkiranje pa bo zato na mestnih parkiriščih za
petino dražje, kot so vajeni vozniki.
Mestni avtobusi bodo jutri
ves dan vsake pol ure brezplač-
no vozili iz Hudinje in Nove
vasi v mesto; prvi odhod s
Hudinje bo ob 5.35 uri, iz
Nove vasi pa ob 5.40 uri, v
obratni smeri pa na Hudinjo ob
5.50 uri, v Novo vas pa ob 5.55
uri. V Srednji strokovni in po-
klicni šoli Celje pripravljajo
dopoldne okroglo mizo o kole-
sarjenju, varnosti v cestnem
prometu in varovanju okolja,
raziskovalna naloga, ki so jo
njihovi dijaki pripravili lani,
pa je služila tudi za osnovo pri
pripravi prve kolesarske poti v
Celju. Kolesarji se bodo poslej
lahko varneje popeljali do Šmar-
tinskega jezera, saj je pot ozna-
čena z neprometno signalizaci-
jo, ki na kolesarje na cesti
opozarja voznike. Kot prvi pa
jo bodo jutri dopoldne preiz-
kusili predstavniki vodstva Mest-
ne občine Celje z županom
Bojanom Šrotom in mestnimi
svetniki na čelu.
V pripravo jutrišnjega dneva
brez avtomobila se aktivno
vključujejo tudi v projektni
pisarni Celje, zdravo mesto,
kjer pravijo, da je najpomem-
bnejše osveščanje ljudi. Na
mestni zvezdi bodo postavili
posebno stojnico, zloženko in
letake pa bodo voznikom deli-
li tudi na vseh mestnih parki-
riščih. In kako je v Celju sicer
poskrbljeno za kolesarje? Iz-
tok Uranjek pravi, da je za
kolesarje širom mesta postav-
ljenih 23 stojal za 5 do 13
koles, od tega 3 pokrita pred
poslovnim centrom Srce, pri
blagovnici Trim in pred Celj-
skim domom. Prvi kolesarski
poti do Šmartinskega jezera bi
radi v kar najkrajšem času
dodali še kakšno, tokrat v za
kolesarje varnejšem in prijaz-
nejšem okolju kot je promet-
na cesta, ki vodi do jezera.
IVANA STAMEJČIČ
Vsi, ki se v Celju trudijo s
pripravo jutrišnjega dneva
brez avtomobila, obžaluje-
jo, da bo mesto ob Savinji
istočasno gostilo voznike Avto
rallyja Petrol za evropsko
prvenstvo. Vozniki se bodo
večinoma zadrževali na av-
topoligonu na Ljubečni, za-
tem pa se bodo po makadam-
ski cesti podali na Celjsko
kočo. V Celju poudarjajo, da
z izbiro datuma niso imeli
nič, saj ga je določilo vods-
tvo evropskega prvenstva
voznikov avto rallyjev.
Od leve proti desni: preboldski župan Vinko Debelak, polzelski Ljubo Žnidar se je ponašal
oldtimerjem iz leta 1935, ki pa ni bil kriv za županov padec, žalski Lojze Posedel, taborsk
županja Vida Slakan in vranski Franc Sušnik, ki se je z vožnjo z Vranskega do Žalca i
dodobra ogrel
Župani krstili novo kolesarsko pol
župani petih spodnjesavinj-
skih občin so v soboto slove-
sno prevozili prve kilometer
po novi krožni kolesarski
poti. Ta je speljana po cestah
občin Braslovče, Polzela, Pre-
bold, Vransko, Tabor in Ža-
lec, dolga 50 kilometrov, poi-
menovali pa so jo Kolesar-
ska pot 01.
Pot se vije mimo številnih
naravnih in kulturnih zname-
nitosti Spodnje Savinjske do-
line, vseskozi je označena s
posebnimi zelenimi oznaka-
mi, ob njej je tudi veliko mož-
nosti za počitek in okrepčilo.
Prve uradne kilometre so pre-
vozili župani petih občin, manj-
kal je le prvi mož Braslovč
Duško Goričar, za katerega so
zlobneži namigovali, da se s
kolesom sploh ne zna voziti,
česar pa seveda ne verjame-
mo. Pridružili so se jim neka-
teri občinski svetniki, lokalni
politiki, gospodarstveniki,
športniki in drugi. Na pot so
krenili izpred Hotela Žalec ob
8. uri, vrnili pa so se okoli 13.
ure.
Poleg krožne poti 01 je Spod-
nja Savinjska prepredena še s
šestnajstimi krajšimi potmi za
kolesarje, ki so označene;
zaporednimi številkami. Vsj
ka od njih ima vsaj eno koi
trolno točko, na kateri bod
lahko nadobudni kolesarji dt
bili podpis, po prevoženei
»šestnajsterčku« pa jih bod
na sedežu Turistične zvez
Spodnje Savinjske doline v a
cu nagradili s spominsko ma
jico. Zveza je izdala tudi liča
zemljevid, na katerem so oj
načene vse poti. Spodnja Si
vinjska pa je postala malo k(
lesarsko kraljestvo, kar bod
znali cenid tudi turisti.
T. TAVCM
Med najstarejšimi v Sloveniji
Minuli petek je bila v Kul-
turnem centru Laško sveča-
na akademija ob 130. jubile-
ju tamkajšnjega prostovolj-
nega gasilskega društva, ki
sodi med najstarejša gasil-
ska društva v Sloveniji. Slo-
vesnosti se je udeležilo pre-
cejšnje število predstavni-
kov gasilskih zvez in pro-
stovoljnih društev, laški žu-
pan Jože Rajh, direktor Pi-
vovarne Laško Tone Turn-
šek, predstavniki Uprave RS
za zaščito in reševanje, mi-
nistrstva za obrambo ter šte-
vilni drugi gostje.
Predsednik PGD Laško
Slavko Špiler je v uvodnem
govoru poudaril pomen ga-
silstva kot humanitarne dejav-
nosti, ki predstavlja roko po-
moči ljudem v nesreči. S kraj-
šim orisom zgodovine gasils-
tva v tej občini, ki sega kar
nekaj stoletij v preteklost, a o
tem ni ustreznih pisnih virov,
je Špiler razgrnil prehojeno
pot. Zahvahl se je za pomoč
darovalcem, ki so PGD Laško
pomagali do novega gasilske-
ga doma v Debru. Slovesna
otvoritev je bila v soboto, ko
se je od starega gasilskega do-
ma v mestnem jedru do nove-
ga v Debru sprehodila parada
več kot 400 gasilcev iz občine
in okolice. Ob novi pridobitvi
in zavidljivi obletnici so Laš-
čanom čestitah tudi gostje iz
pobratenega mesta Plietzhau-
sena, s katerimi sodelujejo že
več kot dvajset let.
V tovrstni dejavnosti so po-
membni dobri odnosi med
podobnimi društvi in drugimi
institucijami, kar so dokazale
tudi številne čestitke gasilskih
društev in zvez iz okoliških
krajev, pa tudi širše. Po pode-
litvi priznanj, plamenic in
plaket (slavljencem je župan
Rajh podelil tudi zlati grb Ob-
čine Laško) so tako predstav-
niki PGD Ljubljana-Mesta,
Ptuja in Laškega podpisali tu-
di listino o sodelovanju in pri-
jateljstvu z namenom, da bi se
člani vseh treh društev, ki so-
dijo med najstarejše v državi,
zbližali in si pomagali z med-
sebojno izmenjavo izkušenj
ter znanja.
B. JANČIČ
Foto: G. DOMJAN
Pomembna pridobitev ob 130-letnici delovanja PGD Laško - nov gasilski dom v Debru.
Posvet o turizmu na podeželju
v dvorani Gasilskega do-
ma v Žalcu so se v soboto na
že četrtem posvetu zbrali pred-
stavniki turističnih društev
s slovenskega podeželja.
Zbrane je nagovoril predsed-
nik TZ Slovenije dr. Marjan
Božič, v uvodnem delu posveta
pa je bil navzoč tudi žalski
župan Lojze Posedel. Predstav-
niki turističnih društev so pri-
sluhnili predavanju prof. Vik-
torja Hazlerja o oblikovanju
turistične ponudbe oziroma is-
kanju za turiste zanimivih vse-
bin na slovenskem podeželju.
Te so lahko zelo različne, od
arhitekturnih do naravnih.
Turistični delavci so na pos-
vetu spregovorili tudi o delo-
vanju svojih društev in teža-
vah, s katerimi se soočajo pri
tem. Po posvetu so odšli na
Ponikvo pri Žalcu, kjer so si
ogledali Slomškov dom, tam
pa so jih postregli s kmečkimi
dobrotami članice društva že-
na Spodnje Savinjske doline.
Dr. Marjan Rožič je predsed-
nici aktiva Nevenki Jelen izro-
čil priznanje TZ Slovenije.
T. TAVČAR
Polna pest
Pikinih poskocnic
v nedeljo se bo v Velenju
pričel že 11. Pikin festival,
sedemdnevo otroško rajanje,
ki se je skozi leta iz enod-
nevne prireditve za otroke
razraslo v dneve otroške ra-
zigranosti, na katerih se za-
bava več deset tisoč otrok in
staršev iz Slovenije in tuji-
ne.
Tema letošnjega velenjske-
ga srečanja je Pika za prijazno
okolje, častna pokroviteljica
pa je ilustratorka Jelka Reich-
man, ki bo v Galeriji Velenje
vse dni razstavljala svoje umel
nine. Na velikem gledališka
odru bodo na sporedu tri pred
stave, Jošt in Jaka SLG Celj
(ponedeljek), Matilda v izvet
bi Prešernovega gledališča Krai
(torek in sreda) ter Aladi
SNG Maribor (četrtek in p
tek). Živahno bo tudi na mi
lem odru, kjer bodo nastopi
mladi gledališčniki. Plesni tei
ter Igen iz Celja in Plesni sti
dio N iz Velenja.
V mladinskem centru bo pra'
Ijični teden lutkovnega gledi
lišča Fru fru iz Ljubljane o6
ral s štirimi »ponarodelimi
igrami, od Rdeče kapice d
Muce copatarice. V Rdeči dv(
rani in na mestnem otroške!
igrišču bo od petka do pon«
deljka vrvelo zaradi več kotfi'
ustvarjalnih delavnic, na kaK
rib bo otroška domišljija d«
bila krila. Vse dni bodo pot'
kale tudi številne spremljev^
ne dejavnosti, od uličnih n^
stopov raznih skupin, pa 'i'
izletov in Pikinega sejma. V'
lenje bo tako teden dni resni'
no odeto v Pikino otroško bre^
skrbnost.
SEBASTIJAN KOPUŠA"
Percic znova
protestiral
Pretekli ponedeljek je
celjski črkoslikar Ladislav
Perčič, ki že nekaj let opo-
zarja na po njegovem ne-
zakonit postopek denacio-
nalizacije poslovno-stano-
vanjske hiše na Linharto-
vi 18 v Celju, znova prote-
stiral pred poslopjem Dr-
žavnega zbora Republike
Slovenije.
Poslancem vseh poslan-
skih skupin, predsedniku
Vlade RS dr. Andreju Baju-
ku in nekaterim ministrom
je izročil pisno gradivo, v
katerem jih je seznanil z
zapleti v zvezi z denaciona-
lizacijskim postopkom.
IS
Cankarjeva založba d.d-
ponuja	,
prosta delovna mesta
za vse, ki bi radi delali v !
skupinah na terenu.
Dobra provizija in brez potnifi
stroškov. Informacije po
tel.:04/232 51 31. .
Št. 38.-21. september 200^
NAŠI KRAJI IN UUDJE
13
V Plavi laguni zahtevajo mir
Centrova dežurna trgovina na Ljubljanski cesti razburja stanovalce - Ponoči pijejo, vpijejo in se tepejo
okrog tisoč stanovalcev blo-
ob Ljubljanski cesti, ki
livijo v neposredni bližini
Centrove dežurne trgovine.
Priprte dan in noč, ne zdrži
Pravijo, da so razmere še
slabše kot so napovedovali
pt) odprtju trgovine, zato od
piistojnih občinskih organov
^htevajo, da trgovskemu
podjetju Center za to trgovino
(,e podaljša dovoljenja za 24-
iirni obratovalni čas.
V pismu, ki so ga v začetku
tedna poslah Ivanu Pfeiferju,
načelniku oddelka za pravna in
premoženjska vprašanja ter gos-
podarstvo in kmetijstvo pri Mest-
ni občini Celje, stanovalci blo-
ka, ki je v mestu bolj znan kot
Plava laguna, opozarjajo, da
postajajo razmere neznosne.
Ko se v nočnih jjrah zaprejo
restavracije in diskoteke, zaha-
jajo v trgovino predvsem mla-
di, kupujejo alkohol ter se na
klopeh pred trgovino opijajo,
vpijejo in se tepejo, dodaten
hrup pa zganjajo še z avtomo-
bili in motorji. Že večkrat so za
pomoč prosili policijo, ki pa
običajno pride prepozno, ali
pa tako opazno, da se razgraja-
či še pravi čas razbežijo.
»Mar Celje res potrebuje de-
žurno trgovino, in res verja-
mete, da normalni občani ku-
pujejo kruh in mleko ob enih
zjutraj?« sprašujejo v pismu
stanovalci in opozarjajo, da bi
mestne oblasti, če že zakono-
daja na tem področju ni dore-
čena, lahko pri izdaji dovolje-
nja za dežurno trgovino upo-
števale predvsem to, da takšna
trgovina v stanovanjsko spal-
no naselje z okrog tisoč stano-
valci ne sodi. Center bi lahko
dežurno trgovino odprl na kak-
šni drugi svoji lokaciji, ki ni v
neposredni bližini stanovanj-
skega naselja.
»Doslej smo molče prenaša-
li tujek v svojem okolju, zdaj
pa je mera polna in odločno
bomo zahtevali mir in red, ki
ga delovni ljudje zaslužimo,
občina in država pa ga v okvi-
ru svojih pristojnosti in dolž-
nosti morata zagotavljati,« še
pišejo stanovalci Plave lagune
in predlagajo, da občina od-
vzame tej poslovni enoti Cen-
tra status dežurne trgovine, ki
ji bo potekel 31. decembra.
JANJA INTIHAR
Turizem za ljudi
Celjsko turistično območje bo ob svetovnem dnevu turizma 27. septembru živahno
vse od 20. do 29. septembra
v Lokalni turistični organi-
zaciji, ki za območje občin
Celje, Štore, Vojnik in Dobrna
deluje kot Javni zavod Celeia,
so ob 27. septembru, svetov-
nem dnevu turizma, v sodelo-
vanju z nosilci turističnih ak-
tivnosti z območja pripravili
vrsto prireditev. Začele so se
sinoči z okroglo mizo o celj-
skem Mestnem parku nekoč in
danes, zaključile pa se bodo
prihodnji petek z razpravo o
tem, kako oživiti celjski Spod-
nji grad in odprtjem prve otroš-
ke galerije v Sloveniji.
Na Starem gradu so v prosto-
rih nekdanje restavracije uredili
razstavišče, v katerem se bodo s
svojimi likovnimi deli kot prvi
predstavili romski otroci iz Slo-
vaške. Odprtja razstave otroških
risb in slik, ki jih je zbral urednik
revije Likovni svet iz Štor Mihaj-
lo Lišanin in bo odprta za ogled
do konca novembra, se bo ude-
ležil tudi slovaški veleposlanik v
Sloveniji, v otroški galeriji pa se
bodo prihodnje leto na vsaka
dva meseca vrstile razstave li-
kovnih del otrok iz vsega sveta.
V vseh štirih občinah bodo
med 20. in 29. septembrom iz-
vedli anketo na temo turizma,
občani pa bodo imeli na voljo
^udi nabiralnike pred občinski-
mi stavbami, v katere bodo lah-
ko oddali svoje pobude, predlo-
ge in nenazadnje tudi kritike na
račun oživljanja turizma na celj-
skem turističnem območju. LTO
se v Celju vključuje v pripravo
jutrišnjega dneva brez avtomo-
bila, zvečer pa čaka Celjane
zaključek prireditev Poletja v
Celju, knežjem mestu. V soboto
dopoldne bo na Glavnem trgu
zeliščna tržnica z odprtjem Ze-
liščne galerije Ostrožnik, v ne-
deljo pa bo živahno na Dobmi, v
Vojniku, Socki, na Frankolovem
in v Novi Cerkvi, saj pripravljajo
kolesarski izlet na konjeniški tumir
k vzredit^ljem konj Šeškovim v
Socki. Ponedeljek bo namenjen
izobraževanju nosilcev turistič-
nih aktivnosti v vseh štirih obči-
nah; Miša Novak iz SNTO bo
spregovorila o turizmu v 3. tisoč-
letju, Drago Medved o možno-
stih za izboljšanje kulinarične
ponudbe, o položaju in delu
turističnih društev pa bo spre-
govoril predsednik Turistične zve-
ze Slovenije dr. Marjan Rožič.
Tema letošnjega svetovnega
dneva turizma je tehnologija in
narava kot izziv za razvoj turiz-
ma v 3. tisočletju, zato v Celju v
torek v sodelovanju z Zavodom
za zdravstveno varstvo Celje pri-
pravljajo okroglo mizo o razvoju
celjskega turizma v sožitju z
naravo in ustvarjanju pogojev
za zdravo mesto. Na sam sve-
tovni dan turizma pripravlja celj-
sko turistično društvo ob 10. in
16. uri vodena sprehoda po Ce-
V LTO so v vse osnovne šole
občin Celje, Štore, Vojnik in
Dobrna poslali razpis za izde-
lavo otroškega vodiča po celj-
skem turističnem območju, saj
bi radi tudi za najmlajše pri-
pravili nekaj zanimivih turi-
stičnih ponudb. Vodiče bodo
šolarji lahko izdelovali do kon-
ca leta, najboljšega pa bodo v
LTO objavili.
lju z ogledi kulturno-zgodovin-
skih znamenitosti knežjega me-
sta, ulice starega mestnega je-
dra pa bodo ves dan utripale v
duhu poulične kulture celjskih
ljubiteljskih kulturnikov. V Voj-
niku pa bo v sredo zvečer na
turistični kmetiji Slemenšek v
Razgorju razglasitev kulinarič-
nega spominka in predstavitev
raziskovalne naloge, ki so jo mladi
pripravili na temo kuhe v Vojni-
ku skozi čas.
I.STAMEJČIČ
Praznik na
Črešnjicah
v nedeljo, 1. oktobra, bo-
do na Črešnjicah praznova-
li farni praznik. Slovesna
maša bo ob 10. uri, vodil pa
jo bo prelat dr. Vinko Kra-
Ijič iz Nemčije.
V	kompleksu l^etijstva
Žalec - enota Šempeter
(ob glavni cesti U-CE) vam
ponujamo
V	najem prostor v površini
cca 250-300 m^, primeren
za obrt.
Objavljamo javno zbiranje po-
nudb za
odkup objekta - tipska
sušilnica za hmelj v neto
površini cca 550 m^
ki se nahaja v naselju Roje pri
Šempetru v Savinjski dolini.
Informacije od ponedeljka do
petka na tel.: 063/701 418
oz. 041/411 350.
deskanje po spletu
Priljubljene strani
za na pot
Tisti, ki deskate doma in v
službi, ste se že znašli v
zagati, ko ste doma hoteli
odpreti stran, ki ste jo shra-
nili med priljubljene v služ-
bi. In obratno. Ali pa ste na
obisku pri prijatelju hoteli
gostitelju pokazati kakšno
posebej zanimivo stran, a
ste pozabili naslov. Rešitev
je preprosta: na spletni stra-
ni Online Favourites
(www.onlinefavourites.com)
lahko shranite vse svoje pri-
ljubljene povezave in jih upo-
rabljate kjerkoli.
To pomeni, da si morate
zapomniti le gornji naslov, va-
še uporabniško ime ter geslo
in že boste lahko dostopali do
poljubnega števila povezav, ki
ste si jih nabrali v dolgih urah
deskanja po spletu. Enostav-
no, kajne? Ko boste na potova-
nju, nekje daleč od dosega
vaše zveste tipkovnice in miš-
ke, boste imeh dostop do vseh
priljubljenih povezav.
Stvar se sliši majce naivno,
toda povem vam,'da je bilo
moje navdušenje ob odkritju
te spletne strani neizmerno.
Ničkolikokrat se mi je že na-
mreč zgodilo, da sem hotel
kakšnemu znancu pokazati za-
nimivo spletno stran, a se ni-
sem spomnil naslova. Kaj na-
slova, še imena ne! In potem
sem se počutil rahlo bedasto,
ko sem brezplačno reklamo
za to in to spletno stran sklenil
z besedami: »No, na tej strani,
ne vem, kako se ji že reče, se
nahaja toliko čudovitih stvari,
da si tega preprosto ne moreš
predstavljati, stari!« Bi vi ver-
jeli nekomu, ki je nad neko
stranjo tako navdušen, da je
pozabil celo ime, ne samo
spletni naslov?
Ampak takšno bahanje in
prostovoljna spletna evangeli-
zacija sta pravzaprav še naj-
manj problematični. Težave
se začno, ko se znajdete za
tujim računalnikom in potre-
bujete kakšno informacijo, za
katero veste, da bi jo s pomoč-
jo Priljubljenih povezav ali
Bookmarks (odvisno, pač, na
kateri brskalnik prisegate) do-
segli v nekaj sekundah, tako
pa se morate podati na lov po
iskalnikih in imenikih. Ne re-
čem, da je slej ko prej ne bi
našli, toda ali je vredno vedno
znova izgubljati čas za eno in
isto nalogo?
Na Online Favourites je po-
stopek karseda preprost. Po
registraciji se vam na zaslonu
prikaže majhno okno, v kate-
rem se že nahaja nekaj privze-
tih povezav. Tem lahko poljub-
no dodajate nove, lahko pa jih
tudi izbrišete. Tako, kot če bi
jih imeli v vašem brskalniku.
Osebno me je najbolj očarala
opcija, ki omogoča uvoz že
obstoječih povezav iz domi-
ciljnega brskalnika. Stran de-
luje na osnovi Netscapeovih
brskalnikov, kjer je prenos mo-
žen takoj, medtem, ko je treba
pri Internet Explorerju najprej
pretvoriti povezave v Netscape
datoteko. Brez skrbi, vse je
zelo enostavno, navodila pa so
jasna in nezapletena. Ko opra-
vite prenos datoteke s poveza-
vami, ste na konju.
Ob naslednjem obisku te stra-
ni se prijavite v sistem in že
imate na voljo vse vaše pove-
zave. Okence s povezavami
lahko seveda minimizirate, tako
da je vsa stvar popolnoma ne-
moteča.
Definitivno eden izmed naj-
bolj preprostih in hkrati naj-
bolj uporabnih servisov na sve-
tovnem spletu.
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
Po Številu krvodajalcev v
slovenskem vrhu
Septembra se na Konjiškem vrstijo krvodajalske akci-
je. Prvega septembra sta se akcije v Vitanju udeležila kar
102 krvodajalca, osem dni pozneje pa je v Ločah prišlo na
odvzem 70 darovalcev. Tako lep odziv vabilu pričakujejo
tudi v Slovenskih.Konjicah 27. in 28, septembra, ter v
Zrečah 29. septembra.
Kot je povedala Marta Šmalc, sekretarka Območnega
združenja Rdečega križa Slovenske Konjice, so akcije v teh
•krajih organizirane dvakrat na leto, enkrat pridejo iz transfu-
zijske postaje Celje, drugič pa iz Zavoda za transfuzijo iz
Ljubljane. »Akcije so dobro obiskane in treba je pohvaliti
laše občane. Že nekaj let na območju našega Območnega
združenja, ki obsega občine Slovenske Konjice, Zreče in
Vitanje, število krvodajalcev narašča. Letos smo jih našteli že
878, kar je za 84 udeležencev več kakor lani. S takšno dobro
Udeležbo in s sedmimi odstotki krvodajalcev na število
občanov, sodimo v sam slovenski vrh in na to smo prav
gotovo lahko upravičeno ponosni.«	B.P.
Prva posvetitev v Zgornji Recici
Po skoraj 80 letih se je v nedeljo končno
uresničila želja mnogih Rečičanov, ki so
tako ali drugače sodelovali pri graditvi tam-
kajšnje cerkve, namreč, da bi ta sakralni
objekt posvetili blaženemu Antonu Martinu
Slomšku.
Gre za prvo posvečeno cerkev v čast učitelju,
pesniku, pisatelju, prosvetitelju in prvemu svet-
niku na naših tleh. Slavnosti, ki se je pričela z
mašo mariborskega pomožnega škofa dr. Jožefa
Smeja ob somaševanju monsignorja Stanislava
Dolška, laškega dekana Jožeta Horvata in mno-
gih drugih duhovnikov, se je udeležilo več kot
tisoč ljudi. Na slavnostni akademiji so nastopili
pevci in igralci iz laške dekanije, vse prisotne,
med katerimi so bili tudi laški župan Jože Rajh,
poslanec v DZ Peter Hrastelj, ravnatelj Zavoda
za varstvo naravne in kulturne dediščine Ivo
Prodan, umetnostna zgodovinarka Anka Aš-
kerc, predstavniki šole in krajevne skupnosti,
kiparka Dragica Čadež in drugi, pa so ob za-
ključku slovesnosti pogostili tamkajšnji doma-
čini z obilico domačih dobrot. B. JANČIČ
Foto: G. DOMJAN

14
ŠPORT
Jeza, žalost, razočaranje
Začetek 01 v Sydneyu v znamenju slovenskih kiksov - Preporod rokometašev? - Jutri začetek atletskih tekmovanj
čeprav so se tekmovanja na
olimpijskih prizoriščih priče-
la pred uradno otvoritvijo 27.
01, so se pravi boji razplamteli
šele dan potem, ko smo imeli
Slovenci prvič na tovrstnih tek-
movanjih tudi predstavnike v
ekipnih športih. Ljubitelji ro-
kometa so nestrpno pričakova-
li začetek olimpijskega turnir-
ja, nemalo pa jih je bilo silno
razočaranih.
Naša izbrana vrsta je namreč
remizirala s Francozi 24:24, kar
sploh ni neuspeh, toda zaradi
razvoja dogodkov na igrišču je
bilo več žalostnih kot veselih.
Naši fantje so namreč začeli
izvrstno, njihova igra pa je kul-
minirala sredi drugega polčasa,
ko so vodili že z 18:11 in zdelo se
je, da bodo varovanci selektorja
Leopolda Jerasa pripravili veliko
presenečenje že v uvodnem obra-
čunu. Toda nekdanji svetovni
prvaki so »vstali od mrtvih« in
slabe pol minute pred koncem
prišli do izenačenja, zadnji na-
pad naših pa se ni zaključil z
novim zadetkom in zadovoljiti
smo se morali s točko.
Ponovitev EP?
Vzpodbudna je bila igra v pr-
vih treh četrtinah srečanja, za-
skrbljujoča katastrofalna končni-
ca, toda vsi so se zavedali, da bo
priložnosti za presenečenje še
dovolj. Morda jih je najmanj raz-
mišljalo o senzaciji na tekmi z
evropskimi in svetovnimi prvaki
Švedi, ampak zgodilo se je prav
na srečanju s Skandinavci. Naši
so spet fantastično začeli in si že
sredi prvega polčasa priigrali le-
po prednost, na odmor pa so
odšli s 5 goli naskoka. Takrat smo
bili naenkrat celo v igri za osvoji-
tev 1. mesta v skupini, tako je
kazalo še tik pred samo končnico
srečanja, nato pa je zbranost vse
bolj popuščala, kar je izkušeni
nasprotnik znal izkoristiti in priti
do pomembne zmage (32:30).
Razočaranje je bilo v ponedeljek
še večje in na dan so spet prišle
domače razprtije. Zoran Lubej
se je namreč odločil za tožbo
zoper Rokometno zvezo Sloveni-
je, ker očitno ni najbolj zadovo-
ljen s sklepom o njegovi usodi. Ta
poteza pa je, razumljivo, dvignila
precej prahu. Temperamentni
predsednik RZS Zoran Janko-
vič, je tožbo odnesel kar v Sydney
in napovedal razplet že v Avstra-
liji, posledice (ne)premišljenega
ravnanja pa je že na 01 občutil
krožni napadalec, ki je dobil bis-
tveno manj priložnosti, kot na
prejšnjih reprezentančnih akci-
jah. Povrhu vsega naj bi znotraj
ekipe zaradi dveh nerazumljivih
padcev v igri s Frencozi in Švedi
prišlo tudi do manjših razhajanj
v mnenjih in bojda celo do neka-
terih očitkov, vendar podrobnej-
ših informacij o zapletih ni. Ne-
kateri igralci so celo zelo zado-
voljni s prikazanim. Torej lahko
še vedno verjamemo v naše fan-
te in njihov preporod v nasled-
njih obračunih, ko bo potrebno
odpraviti žilave Tunizijce in sku-
šati presenetiti favorizirane Špan-
ce. V primeru jutrišnjega neus-
peha s hitrimi Iberijci, bo o na-
šem napredovanju bržčas odlo-
čala prav zadnja tekma v pred-
tekmovalni skupini, v nedeljo
proti Tliniziji. Če se ponovi sce-
narij s hrvaškega EP, bi se Slove-
nija skozi šivankino uho prebila v
četrtfinale, tam pa presenetila.
Potem bi bile vse slabosti z za-
pleti vred pozabljene.
Prihaja kraljica!
Zapleti so zaznamovali tudi
spremljevalni del naše olimpij-
ske odprave saj so se nekateri
trenerji in n&vinarji že morali
soočiti z varuhi reda v Avstraliji,
atleti pa kar s kačami, ki so
neprijetna nadloga na objektih
za treninge. V atletskih vrstah
so razen Alenke Bikar in Saše
Prokofjev, ki sta se pošteno sprli
in glasno prerekah, vsi bolj ah
manj dobre volje. Verjetno je še
najbolj zaskrbljen trener Gregor-
ja Cankarja Srdjan Djordjevič,
saj je njegova varovanka Merle-
ne Ottey z napovedanim nasto-
pom v teku na 100 metrov pov-
zročila val razburjenja. Otteye-
va se namreč ni uvrstila na prva
3 mesta na jamajških kvalifika-
cijah, a je kasneje tekla 10,99,
kar je bolje od vseh njenih roja-
kinj. Ostah jamajški olimpijci so
v primeru veterankinega nasto-
pa napovedali bojkot... Tekmo-
vanja v kraljici športov se bodo
začela jutri, v naši izbrani vrsti
pa je trenutno najbolj nestrpna
Anja Valant, nesojena olimpijka
izpred štirih let, ko je izpolnila
normo, a se je vmešal olimpij^
komite in jo pustil doma. Letoj
takšne krivice ni mogel več ^
riti, Valantova pa je odloče^
da bo v Sydneyu zasijala v po
nem sijaju. Kvalifikacije trosil
ka se bodo začele pojutrišnjei
ob 9. uri. Atletinja celjskega K^
divarja ima letos 5. najboljšin
zultat na svetu v troskoku, 24
preboj v finale ne bi smel bj
vprašljiv. Vendar se je že min
gokrat izkazalo, da so olimpijsi
igre prav posebne vrste teknu
vanje, na katerem je ogroinB,
odvisno od sreče. Najbolj jel
na svoji koži občutil telovadb
Mitja Petkovšek, ki je veljal]
velikega favorit na bradlji, a]
bilo sanj o olimpijskem odlifji
po drobni napaki konec. Še huj
pa se godi tistim, ki nimajo sreiS
z zdravjem. To velja tako za Aii
Valant, katere prehlad je že pn
teklost, kot za Velenjčahko Kalj
rino Srebotnik, ki ji je počila ži
na desni roki, tako da sploh a
more udarjati forehanda. Vseen
velja vztrajati in upati na srej
nejšo drugo polovico sydne^
skih dogajanj. Že v začetku pii
hodnjega tedna se bo atletskin
tekmovanjem priključil celjskiadj
v skoku v daljino Gregor Canka
V kvalifikacijah bi za vstopi
finale verjetno zadoščal že skd
nekaj prek 8 metrov, v finalu p
član Kladivarja obljulja »polet
dolg okoli 830 cm.
mmmmm TOMAŽ LUKill
■■■ Foto: GREGOR KAH
Rokometna olimpijska reprezentanca je bila dvakrat blizu presenečenja...
Aktiv ravnateljev osnovnih Šol V Mestni občini Celje
OBVEŠČA
starše o vpisu otrok v L razred osnovne šole.
Obveščamo starše, prebivalce Mestne občine Celje, da bodo osnovne šole vpisovale otroke v 1. razred
za šolsko leto 2001/2002 v naslednjih terminih:
♦	toreK 26. september 2000, od 8. do 12. ure;
♦	sreda, 27. september 2000, od 15. do 18. ure;
♦	četrtek, 28. september 2000, od 8. do 12. ure.
Vpis je obvezen za vse otroke, rojene v času od 1. 3. 1994 do 28. 2. 1995.
Učenci iz šolskega okoliša II. OŠ Celje in OŠ Ljubečna imajo po 44. členu Zakona o osnovni šoli vpis v 1.
razred 9-letne osnovne šole za šolsko leto 2001/2002 v mesecu februarju leta 2001. Učenci iz okoliša OŠ
Frana Roša se bodo vpisovali v 1. razred 8-letne osnovne šole septembra 2000 in v 1. razred 9-letne
osnovne šole februarja 2001.
Pravočasen vpis je potreben zaradi organizacije dela na šoli, zato starše pozivamo, da se vpisa zagotovo
udeležijo.
št. 38. < 21. september 2000
ŠPORT
15
Spet v Dom športov
[^a Dunaju so prejšnji te-
j^n izžrebali pare za evrop-
rokometne pokale.
Lpdnji žreb je presenetil
Ldi ^lane Celja Pivovarne
Lško, saj Rokometna zveza
jlovenije klubom ni prene-
L|3 obvestila EHF. Celjani se
j^odo spet pomerili z Badlom
02 Zagrebom.
Movica je kajpak močno
jijjeknila med celjskimi Ijubi-
flji rokometa. Že skoraj de-
jtletje dolgo rivalstvo med
jagrebškim in celjskim roko-
jietnim velikanom bo no-
[embra in decembra dobilo
jove razsežnosti, saj se bosta
ijkrat, najprej v Golovcu, po-
em v Domu športov, nas-
protnika spet udarila. Verjet-
no bosta tekmeca prav v
medsebojnih obračunih ne-
josredno odločala o 1. mestu
i'skupini, ki naj bi prinesel
zagotovilo za uvrstitev v pol-
finale, kajti drugouvrščeni iz
predtekmovalne skupine A
;e bo v četrtfinalu srečal z
zmagovalcem skupine B, kjer
e prvi favorit nenadkriljiva
Sarcelona. Preostalih dveh
nasprotnikov pivovarji in Hr-
vati še nimajo, saj bosta zna-
na šele po dveh tekmah med
Ankaro in Suhrom ter Hapoe-
lom Rishonom Le Zionom in
ledbergslidsom. Oba para
ita izjemno izenačena, če-
prav v prvem strokovnjaki
več možnosti pripisujejo
vzpenjajočim se Turkom, v
drugem pa neugodnim
Izraelcem, ki so podobno kot
Švedi stari znanci Celjanov.
Ne glede na razplet kvalifika-
cij se obeta Celju Pivovarni
Laško naporno tekmovanje v
skupini, česar se dobro zave-
dajoč »Tako dolgo smo že čla-
ni elitne lige prvakov, da žre-
ba ne moremo ocenjevati,
ampak lahko le napovemo,
da bomo dali vse od sebe, kar
bi nam moralo piinesti zma-
go. Prav vsi nasprotniki so
izjemno nevarni, obračuna z
Zagrebčani pa bosta spet ne-
kaj posebnega. Vemo, da se
Hrvati ubadajo s številnimi te-
žavami, toda s tem se ne
obremenjujemo, posvetili se
bomo izključno svoji igri. Cilj
je osvojitev 1. mesta in verja-
mem, da ga bomo izpolnili,
seveda pa bomo morali biti
nadvse previdni, kajti za vse
olimpijce bo letošnji ritem
tekmovanj strašansko napo-
ren in o njihovih sposobno-
stih bomo lahko govorili šele
po vrnitvi iz Sydneyja,« fe pre-
viden optimist Vlado Priv-
šek, direktor kluba, ki ima
tudi druge skrbi. »Ogromna
gneča je v naših prostotrih,
saj smo se odločili za širitev
le-teh. Pridobili bomo nove
sanitarije, sejno sobo in večji
ekonomat. Končana pa je že
prva etapa prenove dvorane
na Golovcu, druga v kateri je
zajeta tudi razširitev dvorane,
pa naj bi bila gotova prihod-
nje leto, a to ni odvisno samo
od nas.«
Medtem se je že začelo do-
mače državno prvenstvo v
ženski elitni konkurenci. Fa-
vorit za osvojitev novega na-
slova prvakinj je spet Krim
Neutro Roberts, ki je svojo
moč že dokazal v uvodu, ko
je povsem razbil velenjski Ve-
grad v Rdeči dvorani. Velenj-
čanke upajo na uvrstitev v
sredino lestvice, nekoliko bolj
ambiciozni pa so v Žalcu, kjer
si želijo ohraniti status ene
najboljših slovenskih ekip.
Realnost je verjetno osvojitev
4. mesta, štart pa ni bil obeta-
ven, saj so Žalčanke po zelo
dobrem prvem polčasu izgu-
bile proti M Degru Piranu.
TOMAŽ LUKAČ
Judoistlce
trikrat
Predstavnice celjskega ju-
do kluba Sankaku so se ude-
ležile še enega nladinskega
turnirja A kategorije za sve-
tovni pokal. Tokrat so svojo
moč dokazovale v Berlinu,
kjer so se dobro odrezale.
Po desetdnevnem treningu
na Japonskem se tekmovalke
Sankakuja zlahka uvrščajo na
najvišja mesta, uspeh pa ni
izostal niti v Nemčiji. Tam so
slavile tri: Petra Nareks v ka-
tegoriji do 48 kilogramov,
Urška Žolnir (-63kg) in Maja
Frece (-70kg). Vse tri so zlah-
ka opravile s konkurenco saj
so svoje nasprotnice prema-
govale s čistim metom - ippo-
nom. Na ta način so suvereno
zmagovale in vzbudile še po-
sebno pozornost. Dobro se je
borila tudi Jožica Svečak, ki je
tekmovanje končala na 5.
mestu, medtem ko se je mo-
rala Nives Pere zaradi poraza
posloviti že v 1. krogu. J.K.
Priiiaja Petrolov raily
Letošnji že 17. rally Velenje bo jutri in v soboto na svoje
zanimive liitrostne preizkušnje privabil številne gledalce,
iii bodo uživali ob drznosti več kot sedemdesetih domačih
in tujih posadk. Privlačna dvodnevna dirka, ki jo organizira
Avto moto turing klub Velenje, bo (žal) letošnji edini res
pravi rally pri nas.
Organizatorji so letošnje tekmovanje precej razširili, saj je
celotna dolžina rallyja 812 kilometrov, od tega je 254 kilome-
trov hitrostnih preizkušenj. Štart bo v petek ob 6.30 pred TRG
Jezero v Velenju, od tam pa se bodo tekmovalci odpeljali proti
Celju, kjer bo potekal prvi del rallyja. Poleg klasičnih hitrostnih
preizkušenj bo posebno zanimiva prehodna kontrolna točka v
središču Celja in »super special« hitrostna preizkušnja na
poligonu v Ljubečni.
Drugi dan bo potekal predvsem v okolici Velenja. Ob 15. uri
1)0 na vrsti sedaj že tradicionalna krožna hitrostna preizkušnja
»super special« na TRC Jezero, ki bo prinesla tudi posebne
feiarne nagrade. Hkrati bo na istem prizorišču vzporedno
potekalo pokalno prvenstvo Seicento Petrol pokal. Prvo po-
^dko rallyja pričakujejo v cilju okoli 17. ure. Zmagovalca bodo
zvečer razglasili na prireditvi v Beli dvorani, ki jo bo popestrila
domačinka Irena Vrčkovnik.	SEBASTIJAN KOPUŠAR
Maxi klub na ničli
Aktualni državni prvaki v malem nogometu so z drugo
^^poredno zmago dokončno popravili slab vtis s tekme L
l^roga, ko so klonili pred svojimi navijači. S tem so odvzem
testih točk že nadoknadili, računajo pa na dodatne tri prav
^omenjene tekme proti Zagorju, ki so jo na parketu sicer
'Zgubili, a so takoj po tekmi vložili tožbo.
Igralec Zagorja Bojan Žunko je poleg igranja malega nogo-
•^eta v Sloveniji, takrat igral tudi za enega od avstrijskih
■^ižjeligašev in logična poteza je odvzem točk Zagorju. »Te
'očke nam lahko že'kar pripišete, saj smo na nogometno
Zvezo že poslali zapisnik naše in tekme iz Avstrije, kjer je
'^krat igral Žunko. Zanimivo je tudi to, da naj bi omenjeni
'Bralec v Avstriji igral že nekaj let in ponovno se lahko
%ašamo, zakaj smo bili z odvzemom točk kaznovani le mi,
pa je Žunko lani igral tudi za Litijo. Zanimivo bo videti, kaj
"Odo na zvezi storili sedaj. Mi bomo šh vsekakor do konca in
"^^čunamo na te točke, s katerimi bi imeli popoln izkupiček s
»Prvih treh tekem, kar pa glede na nekoliko spremenjeno in
'^^uigrano ekipo seveda nismo pričakovali,« je dejal predsed-
kluba Bojan Vodopivc. Zanimivo je tudi, da Žunko po
Pfitožbi Celjanov ni več igral za svoj novi klub, kar daje
^'^ititi, kdo ima v tem primeru prav.	D.O.
Edina svetla točka v celjskem moštvu na Prevaljah - Amel Mujčinovič.
Rudar pripravljen
na »vijolice«
V nedeljo Ob jezeru derbi Rudar - Maribor Pivovarna Lasl<o - Moldavec v CM Celju
Publikumu
Po več kot četrtini prvens-
tva je na vrhu lestvice L SNL
še vedno Olimpija, pri kateri
ni opaziti nobenega popušča-
nja. Potem, ko je v tekmova-
nju za pokal evropske nogo-
metne zveze premagala špan-
ski Espanyol, je v prvenstvo
zlahka ugnala še Dravograd,
po gostovanju v Ajdovščini pa
čaka na novo zmago pred svo-
jimi navijači s Koprom.
Sijajna serija Ljubljančanov
je poskrbela za dodatno zani-
mivost državnega prvenstva,
kajti zeleno-beli so si priborili
lepo prednost pred glavnim
kandidatom za osvojitev na-
slova prvaka - Mariborom PL.
Njegov pohod proti vrhu vsi
nekako pričakujejo, preporod
naj bi bil le še vprašanje časa, v
Velenju pa si želijo, da bi se
»eksplozija« prestavila vsaj še
za kakšen krog. V desetem bo
namreč prav Rudar gostil »vijo-
ličaste« in zmaga domačinov bi
bila enkratna popotnica za
drugi del prvenstvene jeseni.
Doma še bolje?
Velenjčani na svojem stadio-
nu letos sicer niso bili posebej
prepričljivi, saj so tako kot v
gosteh po enkrat izgubili in re-
mizirali, res pa je, da so že
pričakali »zmaje«, proti HIT
Gorici pa zaradi izrazito
obrambne taktike nasprotnika
sploh niso mogli normalno
igrati. Po dveh zaporednih po-
razih so rezultatsko krizo pre-
brodili že proti Primorju, ko so
prikazali najboljših 45 minut v
letošnji sezoni. S tem so napo-
vedali ogorčen boj z Maribor-
čani v nedeljo, ko se spet obeta
nogometni praznik Ob jezeru.
Trener Rudarja Toni Tomažič
je že s postavitvijo proti Olimpi-
ji dokazal, da je mojster svoje-
ga poklica, saj je zapri vse poti
do svojih vrat, njegovi varovan-
ci pa so v napadu imeli dovolj
rešitev. Toda Olimpija ima širši
izbor kakovostnih nogometa-
šev, kar sicer velja tudi za Mari-
bor PL, toda vprašanje je, kako
se bo novinec na mariborski
klopi Ivo Šušak znašel na slo-
venski nogometni sceni. V Ve-
lenju ga namreč čaka najtežja
preizkušnja doslej. Sodeč po
prebliskih na srečanju minulo
soboto se tudi virtuoz Goran
Jolič vrača v pravo formo, zato
bo spet eden glavnih adutov
»knapov«, vprašljiv pa je na-
stop Klemna Lavriča, ki je ble-
stel v prejšnji sezoni, v doseda-
njih 9 krogih pa je bil praktično
neopazen, saj je zaradi poš-
kodb igral zelo malo. Baje se
pri Rudarju ne počuti najbolje.
zato bo moral na pogovore k
vodilnim možem kluba, potem
pa naj bi zaigral podobno kot
nekoč. Z razpoloženimi Lavri-
čem, Joličem, Spasojevičem in
ostalimi, se navijačem Rudarja
pač ni treba bati za slab rezultat
svojih ljubljencev proti prva-
kom. Če le ne bo kakšnega
neprijetnega presenečenja ali
popolne »blokade« na igrišču.
Izlet na Prevalje
Tako bi lahko opisali pred-
stavo CM Celja Publikuma v
predzadnjem krogu DP, ko ru-
meno-modri niso niti enkrat
streljali v okvir vrat Korotana.
»Večina igralcev ni pokazala ni-
ti kančka borbenosti in zavze-
tosti, zato sem precej razoča-
ran. Razumem slabo dnevno
formo, ne pa an(?mične igre
številnih posameznikov. Če se
bo takšen odnos nadaljeval,
bom prisiljen ukrepati,« je po
bolečem porazu na Koroškem
tarnal celjski trener Marijan
Pušnik, ki lahko računa na no-
vinca - Vladislava Lunguja,
23-letnega Moldavca, sicer
igralca sredine igrišča, ki ni pre-
stal preizkušenj pri Mariboru
PL in Olimpiji. Na Prevaljah se
je še posebej poznala odsot-
nost kaznovanih Veličeta Šu-
molikoskega in D.imirja Peki-
ča, saj ni bilo prave agresivnosti
in nevarnosti za nasprotnikova
vrata. Pred odhodom v Prek-
murje se na Skalni kleti spet
ubadajo z nekaterimi poškod-
bami, ki vselej prihajajo ob ne-
pravem času. V Fazaneriji so
po dveh zaporednih zmagah
pač dobili krila in bodo tudi
Celjane napadli z vsemi razpo-
ložljivimi močmi. Odgovor z
enako mero ne bi smel izostati,
spet pa bo vprašljiva bojevi-
tost. Na Skalni kleti namreč
pogrešajo »iskrice« saj vedo
povedati, da so nogometaši za-
dovoljni prav z vsem, da so
odnosi znotraj moštva idilični,
kar - kot menijo ,- ni dober
znak. Očitno so skromna priča-
kovanja pred začetkom sezo-
ne pustila posledice tudi v gar-
derobi.
- TOMAŽ LUKAČ
Foto: SHERPA
panorama
NOGOMET
I.	SNL
8. krog: Rudar - Primorje
3:1 (3:0); Sulejmanovič (23.),
Jolič (26.), Mujanovič (31.).
Korotan - CM Celje Publikum
2:0 (1:0). Vrstni red: Olimpija
21, Maribor PL 16, Rudar 14,
Korotan 13, Dravograd, Ta-
bor, HIT Gorica 11, Mura 9,
Primorje, CM Celje Publikum
8, Koper 6, Domžale 4.
II.	SNL
7. krog: Dravinja - Brda 1:0
(0:0); Sire (70.). Renkovci -
Esotech Šmartno 1:1 (0:0);
Borštnar (48.). Nafta - Šentjur
3:0 (3:0). Vrstni red: Živila
Triglav 16, Jadran Šepič,
Ivančna Gorica 15, Elan 14,
Feroterm Pohorje, Dravinja
13, Zagorje, Nafta 11, Alumi-
nij, Šentjur 10, Esotech Šmart-
no 8, Železničar 6, Via-
tor&Vektor, Beltinci 5, Ren-
kovci 4, Brda 0.
III. SNL
6. krog: Paloma Usnjar 0:2
(0:1), Zreče-Stojnci 1:0 (1:0),
Vransko - Gerečja vas 5:1
(2:1), Mons Claudius - Krško
2:2 (2:0). Vrstni red: Ptuj 18,
Usnjar, Zreče 14, Kozjak 12,
Paloma 11, Rogoza 10, Fuži-
nar 7, Vransko, Mons Clau-
dius 6, Stojnci, Kovinar 5, Krš-
ko 4, Hajdina 3, Gerečja vas 1.
KOŠARKA
1.SKL-ženske
l. krog: Wells - Merkur Ce-
lje 52:65 (14:20,28:37,44:49);
Veble 17, Barenyova 15, Ram-
šak 11, Obrovnik, Deak 10,
Potočnik 2.
1. DRL - ženske
L krog: Vegrad - Krim NR
10:44 (6:22); Jukič 5, Stevano-
vič 2, Omerovič, Topič, Krajnc
1.	Žalec - M Degro Piran 21:26
(13:9); Derčar 7, Zidar 4, Po-
točnik 3, Jager, Kline, Urankar
2,	Korotneva 1.

16
ŠPORT
Predsednik uprave Merkurja mag. Bine Kordež in tehnični direktor ŽKK Celje Franci
Ramšak sta si segla v roke.
Celjanke z Merkurjem
ŽKK Celje dobil novega pokrovitelja - Zmaga na startu
Naše najboljše košarkari-
ce so konec prejšnjega tedna
pričele novo državno pr-
venstvo, v katerem bodo vlo-
ge porazdeljene podobno kot
v prejšnjem: za vrh se bosta
najbrž borili le ekipi iz Celja
in Savelj. Naslov državnih
prvakinj je po prejšnji sezo-
ni prvič priromal v mesto ob
Savinji, sodeč po zadnjih za-
sukih, pa utegne tu ostati,
ali se v najslabšem primeru
vrniti že prihodnje leto.
ŽKK Celje je namreč po po-
letnih stresih prijadral v mir-
nejše vode, kamor ga je pope-
ljal novi - stari vodilni dvojec
Matej Polutnik - Franci Ram-
šak. Gonilni sili celjske žen-
ske košarke sta prevzeli vode-
nje uprave, zadržali hrvaškega
strokovnjaka Željka Ciglarja
in zagotovili klubu novega po-
krovitelja. Gre za kranjski Mer-
kur, ki naj bi klubu po neurad-
nih podatkih zagotovil prib-
ližno tretjino letnega proraču-
na (cca 10 milijonov tolarjev),
čeprav o številkah na tiskovni
konferenci prejšnji teden nih-
če ni želel govoriti. V Merkur-
ju so se odločili za sodelova-
nje s celjskimi košarkaricami
za dve leti, z možnostjo po-
daljšanja zvestobe v primeru
zglednega partnerstva. Po do-
govoru med Merkurjem in ŽKK
Celje so tudi cilji povsem spre-
menjeni. Sprva so namreč go-
vorili le o stabilizaciji kluba
in pomlajevanju ekipe, ven-
dar so kmalu začeli načrtovati
nov naskok na slovenski vrh,
upajo pa tudi na kakšen evrop-
ski podvig.
V evropski vrh!
Da to niso zgolj pobožne
želje, se je izkazalo že v uvod-
nem srečanju novega državne-
ga prvenstva, v katerem letos
gostuje tudi najboljša avstrij-
ska ekipa zadnjih let - Wells.
In prav Celjankam je pripadla
čast, da se v 1. krogu pomerijo
z avstrijskimi prvakinjami v
Beljaku. Čeprav je Merkur Ce-
lje po imenih vsaj za odtenek
slabši kot v lanski sezoni, po
kateri sta se poslovili Barbara
Sušin in Andreja Vodopivec,
se je iz Avstrije vrnil s prvim
parom točk. Domačinke so
namreč kar z devetimi tujka-
mi ali naturaliziranimi Avstrij-
kami klonile, kljub favorizi-
ranemu položaju. »Nasprotni-
ce so res kakovostne in izkuše-
ne, toda odigrale smo tako,
kot smo se dogovorile in dale
vse od sebe ter zasluženo zma-
gale. Wells očitno ni takšen
bav-bav,« je po vrnitvi v domo-
vino povedala kapetanka Met-
ka Obrovnik, ki bo v tej sezo-
ni nosila dobršen del breme-
na. S prvo zmago so Celjanke
tudi uradno napovedale kan-
didaturo za nov naskok na vsaj
en domači naslov, obenem pa
so prestrašile severne sosede,
s katerimi se bodo srečale tudi
v 1. krogu evropskega pokala
Liliane Ronchetti. Dotlej se
bodo nasprotnice še okrepile
z vsaj eno košarkarico z Vzho-
da in bodo nedvomno še moč-
nejše, v Celju pa takšne načrte
kujejo šele za drugi del sezo-
ne, ki bo - vsaj še letos -
pomembnejši kot uvodni. V
bodoče bodo namreč ciljali v
evropski vrh. »Zadnji uspehi
so potrdili naše dobro delo,
zato verjamem, da bomo še
bolj zavihali rokave in se do-
kazali tudi v najelitnejših tek-
movanjih. V prihodnjih petih
letih se želimo zavihteti med 8
najboljših evropskih ekip,« je
smele načrte razkril tehnični
direktor Franc Ramšak. Upo-
števajoč zadnje zaplete v celj-
ski ženski košarki pa bo ure-
sničitev ciljev odvisna pred-
vsem od njega in njegovih so-
delavcev, saj igralke s strokov-
nim vodstvom vred še niso
zatajile...
TOMAŽ LUKAČ
Foto: GREGOR KATIČ
Iskanje prave forme
Košarkarski ligaši s Celjskega se zavzeto pripravljajo na začetek nove sezone
s Celjskega bodo v novem
državnem prvenstvu v A-1
slovenski košarkarski ligi na-
stopali kar štirje predstavni-
ki, kar je največ doslej. Naj-
večje ambicije gojijo seveda
v Laškem, Polzelani si želijo
uvrstitve v sredino lestvice,
za Zrečane in Šentjurčane
pa bi bil uspeh že obstanek.
In kako so pripravljeni?
Laščani bodo po povratku iz
Nove Gorice in Reke, kjer so
sodelovali na močnem med-
narodnem ttlrnirju, do začet-
ka državnega prvenstva še en-
krat zapustili mesto ob Savi-
nji. Prijateljsko srečanje proti
Budučnosti, ki bi ga po prvot-
nem načrtu morali odigrati v
Treh lilijah, bodo odigrali v
Postojni, in to bo tudi njihova
zadnja preizkušnja pred za-
četkom prvenstva. Trener Bo-
ris Zrinski kljub številnim
preizkušnjam v pripravljalnem
obdobju še vedno nima prave-
ga vtisa o moštvu, saj se neka-
teri košarkarji še vedno uba-
dajo s poškodbami, predvsem
se težave pojavljajo s centri.
Čeprav se pod obroče počasi
vrača Jurak, Zrinski še vedno
ne more računati na Lisico, ki
ima poškodovano koleno in
Ovčino, ki zaradi poškodbe
ramena trenira po posebnem
programu že skoraj tri tedne.
»Zaradi poškodb se ne more-
mo uigrati kot bi si želeli, a
kljub temu lahko rečem, da
sem s pripravljenostjo ekipe
zelo zadovoljen, na zadnjih tek-
mah pa je viden tudi napredek
v taktiki. V začetku prvenstva
ne pričakujem, da bomo v Op-
timalni formi, pač pa bomo
skušali stvar stopnjevati. Kljub
temu moramo zmagovati in si
ne smemo privoščiti nobenega
kiksa,« je dejal trener Boris
Zrinski, ki je bil v pripravah še
najbolj zadovoljen z igrami Li-
sice in Dragšiča.
Manj težav
Na Polzeli kakšnih večjih
tež^ s poškodbami nimajo,
zato pa se še vedno pojavlja
težava z ustrezno licenco za
trenerja Mihajla Počka. Vsa
potrebna dokumentacija zanj
je bila na košarkarsko zvezo
poslana že pred dnevi in kmalu
pričakujejo zeleno luč za vode-
nje ekipe tudi v ligaškem tek-
movanju. Hopsi so na zadnjih
dveh pripravljalnih tekmah na-
stopili s polovičnim uspehom.
Premagali so Bosno in visoko
izgubili s Fenerbahčejem. S
Turki naj bi se v teh dneh še
enkrat pomerili, obstaja pa tu-
di možnost, da do začetka pr-
venstva odigrajo prijateljski tek-
mi proti Partizanu in Budučno-
sti. Ekipa še vedno ni dokonč-
no znana, po odhodu Čeraniča
se je nekaj dni na Polzeli mudil
Sphtčan Romeo Cvetičanin, ki
pa ni zadovoljil stroke. Precej
bližje angažmaju je Kanadčan
romunskega rodu, 211 cm vi-
soki Aron Molnar. »Z opravlje-
nim v pripravljalnem obdobju
sem zelo zadovoljen in če nam
v klub uspe pripeljati še kak-
šnega kvalitetnega košarkarja,
potem ne bo nobenih težav z
uresničitvijo ciljev,« pravi tre-
ner Mihajlo Poček.
Vsaj navidez imajo še naj-
manj težav v Zrečah. Varovanci
trenerja Gorazda Bokšana so
v pripravljalnem obdobju pri-
kazali nekaj dopadljivih iger,
nenazadnje so konec prejšnje-
ga tedna tudi osvojili turnir v
svoji dvorani, potem, ko so v
finalu premagali Triglav. »Vsak
trener je seveda zadovoljen, če
ekipa zmaguje, a zaradi tega
seveda nismo v oblakih. Zma-
ge ne bodo prihajale same od
sebe, pač pa se bomo morali,
vsako še kako potruditi, j
dosedanje delo lahko pohvj
lim prav vse košarkarje to p
tisto, kar daje še dodatno spo^
budo pred začetkom noveg
prvenstva, kjer bomo v vsaj
tekmi štartali na zmago in
pričan sem, da bomo marsik^
mu prekrižali načrte,« je pov(
dal mladi strateg Zrečanov, j
ga nekoliko skrbi le poškodj)
Sivke. Ta verjetno ne bo igrj
na sobotni pokalni tekmi trei
jega kroga proti Mariboru.
V Šentjurju so po povratkj
mladega reprezentanta Matej]
Črešnika iz zdravniškega prt
gleda pri dr. Peharcu v Pulj^
še vedno šokirani. Črešnikji
namreč že izgubljen za celot,
no sezono, še preden je začeli
prvimi treningi in poškodbi
hrbta je veliko hujša, kot soi
klubu predvidevali ob podpi
su pogodbe z omenjenim igral
cem. Zaenkrat pa vsaj po bese
dah predsednika Petra Lapot
nika še ne bodo pripeljaU za
menjave zanj na centrski pozi
ciji, čeprav ima trener Ig«
Pučko na voljo le enega cen
tra, Jadranka Čoviča. »V ten
trenutku pride v poštev le no^
tujec na poziciji, kjer imanu
največje težave, kljub temu, dj
Čovič igra odlično. Glede nj
to, da igramo le z enim cert
trom, sem z rezultati v priprav
Ijalnem obdobju izjemno za
dovoljen, saj smo od 15 dobi
kar 11 tekem. Kljub temu Zi
prvenstvo raje ne bom napove
doval ničesar, dokler v klub ik
pripeljemo še kakšnega visfr
kega igralca,« je nekoliko za
skrbljen povedal trener Šent
jurja Igor Pučko, ki je moštvi)
pripeljal med elito, a ga bo tam
zelo težko obdržal, če v klub«
ne bodo pohiteli z nakupom
kakovostnega centra.
DEJAN 0BRE2
Uspelo državno prvenstvo paraplegikov
Med posamezniki najuspešnejši Sever, Roškar, Hudej in Povše, ekipno pa Jugozahodna Štajerska - Šport invalidov
je v vzponu, a mu nekateri še vedno mečejo polena pod noge
Društvo paraplegikov Celje
je v sodelovanju z Zvezo para-
plegikov Slovenije pripravilo
že 31. Hrovatinov memorial, ki
je hkrati tudi atletsko državno
prvenstvo paraplegikov, ljudi
s poškodbo hrbtenjače, ki so
trajno vezani na invalidski vo-
ziček.
Na stadionu Kladivarja so se v
sončnem nedeljskem dopoldne-
vu zbrali vsi najboljši atleti-pa-
raplegiki, med njimi tudi vsi
štirje udeleženci paraolimpijskih
iger, ki se bodo v Sydneyu zače-
le 18. oktobra, potekale pa bodo
na prizoriščih sedanje olimpia-
de: Ljubljančana Draga Lapor-
nik in Janez Roškar, Goričan
Marko Sever in Velenjčan Ja-
nez Hudej. Pomerili so se v
troboju v vožnji z vozički (na
100, 200 in 400 m), troboju v
metih diska, kopja in krogle ter v
vožnji na 800 metrov, ki je bila
posvečena športnemu novinar-
ju Dela Henriku Ubeleisu. Tek-
movalci so glede na telesno poš-
kodbo razdeljeni v troboju vož-
nje na štiri kategorije (od TI do
T4), v troboju metov pa na osem
(od F1 do F8), pri čemer manjša
številka kategorije pomeni težjo
poškodbo.
Videli smo dva državna rekor-
da obeh olimpijcev: Roškar je
kopje vrgel 28 metrov, Sever pa
je 200 metrov prevozil v 30,2
sekunde, Hrvat Vedran Mavrin
pa je dobil memorial v vožnji z
vozički s časom 23,10.
Ekipa atletov-paraplegikov Ju-
gozahodne Štajerske je že petič
zapored na državnih prvenstvih
najuspešnejša ekipa. Lanski na-
slov iz Ljubljane je letos v Celju
ubranila s skoraj 24.000 doseže-
nimi točkami pred Ljubljansko
pokrajino, ki jih je zbrala več kot
2000 manj. Štajerci so osvojili
pet prvih, štiri druga in dve tretji
mesti. V svojih kategorijah so
zmagali Braslovčan Bogdan Kle-
novšek, Šoštanjčan Jože Her-
man in olimpijec Hudej v trobo-
ju metov, slednji in Aleš Povše iz
Paške vasi pa sta bila v svojih
kategorijah najuspešnejša tudi
v troboju voženj z vozički. Dru-
ga mesta so osvojili Hudej v
vožnji na 800 metrov, ki jo je
dobil njegov kolega olimpijec
Sever, Vinko Hren v troboju
vožnje ter Aleš Povše in Ivan
Tajnšek v metih, kjer sta bila v
svojih kategorijah bronasta še
Barbara Gril in Slavko Mikec.
Predsednik Društva paraple-
gikov Celje in naš najuspešnejši
tekmovalec Janez Hudej se je
posebej zahvalil upravi atlet-
skega stadiona Kladivar: »Brez
njihove pomoči in razumevanja
prireditve ne bi bilo. Tudi meni
osebno omogočajo treninge in
imajo posluh za organizacijo tek-
movanj .« Šport paraplegikov pa
velikokrat naleti na kakšne, veli-
kokrat nepotrebne, ovire. »Na
Ravnah paraplegiki ne smemo
trenirati na atletski stezi, ker
uprava neupravičeno verjame,
da jo bomo poškodovali, vsak pa
ve, da kolesa vozička tartanu
niti najmanj ne škodijo,« razlaga
Hudej. Drug problem so finan-
ce. Za tekmovanje v vožnji se
namreč uporabljajo posebni vo-
zički t. i. formule, ki so podolgo-
vate, s sprednjim kolesom, so
zelo lahke, a zelo drage - njihova
cena se giblje okoli pol milijona
tolarjev. »Srečo imam, ker sem v
državni reprezentanci, zato me
financira Zveza za šport invali-
dov. Kdor ni v izbrani vrsti, pa si
mora vse stroške kriti sam, kar je
preveliko breme,« pojasnjuje Ja-
nez Hudej. »Med devetimi ob-
močnimi zvezami paraplegikov
pa smo glede razumevanja ob-
čine na najslabšem med vsemi.«
Miting nosi ime prof. športne
vzgoje Bojana Hrovatina. »Bil je
sicer popolnoma zdrav, a je bil
velik prijatelj paraplegikov, hu-
manist, štejemo pa ga za začet-
nika invalidskega športa pri nas.
Že leta 1964 so bila organizirana
prva tekmovanja invalidov, na
njegovo prezgodnjo smrt zaradi
srčne kapi pa se vsako leto Zve-
za paraplegikov spomni z atlet-
skim mitingom,« je Hrovatinovo
pionirsko vlogo v športu invali-
dov predstavil predsednik zve-
ze Ivan Peršak.
»	' PRIMOŽ CIRMAN
športni'
koledar'
SOBOTA, 23.9.
NOGOMET
111. SNL - sever, 7. krog
Gerečja vas: Gerečja vas - Moni
Claudius, Stojnci: Stojnci ■
Vransko, Maribor: Kovinai
Mascom - Zreče, Šoštanj: Us-
njar - Kozjak (vse 16.30)
ROKOMET
1. DRL - ženske, 2. krog
Škofja Loka: Jelovica - Žalec
Velenje: Vegrad - Gramiz (19)
KOŠARKA
I.	SKL - ženske, 2. krog
Celje: Merkur Celje - Maribo'
(18)
NEDEUA,24.9. ^
NOGOMET
L SNL, 10. krog - MursK«
Sobota: CM Celje PublikuiT
(16.30), Velenje: Rudar - Ma-
ribor Pivovarna Laško (18.00)'
II.	SNL, 8. krog - Šmartn",
ob Paki: Esotech Šmartno'
Beltinci, Šentjur: Šentjur '
Ivančna Gorica, Ruše: FefO'
term Pohorje - Dravinja
16.30).
Si
17
PISMA BRALCEV
prejeli
smo
Osebni razlog
kol kriterij za
odpuščanje
delavk <
ob zadnjih polemikah v
^vezi z 96. členom predloga
jjkona o delovnih razmerjih,
|j iTied odpovednimi razlogi
^ redno odpoved delovnega
fjzmerja s strani delodajalca
predvideva tudi osebni raz-
log, želimo izraziti svoje ne-
jtrinjanje s predlaganim raz-
logom.
Po predlogu zakona je
osebni razlog za odpoved
podan, če delavec zaradi svo-
jega vedenja, pomanjkanja
znanja ali zmožnosti ali zara-
(ji neizpolnjevanja posebnih
pogojev, določenih z zako-
nom, ni sposoben izvrševati
pogodbenih ali drugih ob-
veznosti iz delovnega raz-
merja. Sporen se nam zdi
predvsem razlog neustrez-
nosti vedenja, kajti pod tem
pojmom se lahko razume
marsikaj, če ni natančno
opredeljen. Kakšno je ustrez-
no vedenje, je po tem predlo-
ga prepuščeno subjektivni
presoji delodajalca, kar daje
delodajalcu neomejene raz-
loge za odpust.
Še zlasti smo zaskrbljene,
kako bi takšna ureditev vpli-
vala na položaj žensk na de-
lovnem mestu in njihovo od-
puščanje, saj delež žensk
med brezposelnimi zadnja
leta stalno narašča in že pre-
sega 50 %. Med novo prijav-
ljenimi osebami na zavodih
za zaposlovanje je tako bilo
vletu 1999 med trajnimi pre-
sežki kar 55,9 % žensk, kar
daje slutiti, da je eden izmed
prikritih kriterijev pri dolo-
čanju tehnoloških viškov tu-
di spol. To potrjujejo tudi
številni klici žensk na brez-
plačni telefon Urada za žen-
sko politiko, ki so jih že v
času koriščenja porodniške-
ga dopusta in dopusta za
lego in varstvo otroka ali
•akoj po vrnitvi na delo uvr-
stili med tehnološke presež-
Pri tako opredeljivem
pojmu kot je neustrezno ve-
<ienje, obstaja nevarnosti,
"ia se bo tudi v teh primerih
upošteval spol, zlati da bo
^den od kriterijev pričako-
vano stereotipno mišljenje o
Podobi ženske in njeni vlogi.
Zato se ne moremo strinjati
^Vedenjem kot razlogom za
f^dno odpoved delovnega
'^Zmerja v 96. člen predloga
^3kona.
URAD ZA ŽENSKO
POLITIKO,
direktorica Mira Olup Umek
Tako je končal
naš Eksi
Včeraj je končal svoje pasje
življenje naš prijatelj Eksi. Na
prehodu za pešce ga je po-
končal prehitri voznik.
Že mnogi pred njim niso
uspeli ubežati prehitrim smr-
tonosnim kolesom, ampak
Eksi je bil nekaj posebnega.
Spoznal se je namreč na pro-
metne znake in semaforje in
čez cesto se je odpravil vedno
samo takrat, kadar je bila »ze-
lena«.
Nekaj dni prej jo je na istem
mestu skupil gospod G.. Na
srečo le s hudimi buškami in
polomljenim kolesom. Pred
njim pa so enako usodo doži-
veli še mnogi, in to s hujšimi
posledicami in z mnogo zvite
pločevine. Tisti, ki ta del ceste
na grad vidimo iz svojih sta-
novanj, imamo v spominu
številne nesreče, za druge so,
kot kaže, le še podatki in šte-
vilke v črni kroniki in statisti-
kah.
Ne zaležejo ne prošnje ne
peticije odgovornim, da naj
kaj ukrenejo. Kdaj bo stano-
valce - krajane ugonobil pre-
komeren hrup in trušč, pa naj
se vprašajo tisti, za katere je
cesta na Skalni kleti de lure
mestna ulica (kadar gre za
odmero davščin), de Facto pa
obvozna cesta (kadar se ote-
pajo nadležnega prometa
skozi mestno središče). Kon-
trole hitrosti so redke in šib-
ke. Dva ali tri prekrškarje še
ujamejo, potem pa so razme-
re na cesti za vzor, kako naj bi
se vozilo skozi naselje, po
cesti, ki je dolga le petsto me-
trov, ki ima tri slabo pregled-
ne stranske priključke in še
več izvozov z dvorišč. Dokler
je tam radar. Temu pravijo
»šoferska solidarnost«, pod-
pirajo pa jo celo mediji. Škoda
je, da ni še kakšne nasproti
delujoče solidarnosti, ki bi te-
mu početju naredila konec.
FRANC JARH,
Cesta na grad, Celje
Nočni nemir
v stavbi na Grevenbrojski
ulici. 9 sta v nadstropju dva
»dnevna« bara, katerih obi-
skovalci noč za nočjo povzro-
čajo, očitno namerno, nezno-
sen nemir. Normalni nočni
počitek okoliških stanovalcev
je tako nemogoč.
Okoli 11. ure zvečer se prič-
ne promet osebnih avtomobi-
lov in traja do zgodnjih jutra-
njih ur, neredko do 5. ure
zjutraj. Vozniki postopajo
enako, kar kaže na dogovor
med njimi oziroma na združ-
bo nasilnežev. Denarja jim
očitno ne primanjkuje. Imajo
večinoma večje avtomobile,
peš ne pride skoraj nihče. Po-
goste so tam tudi registracije
MB, KK, KP, U in druge. Ne
verjamemo, da bi prihajali na-
silneži in se tam zadrževali
vso noč le zato, da bi spili
skodelico kave.
Ob prihodu sunkovito zavi-
rajo, da gume rezko cvilijo.
Ko odhajajo, dosežejo enak
učinek s hitrim speljevanjem
in zavijanjem s hitro vožnjo.
Ko vstopijo v avtomobil,
vključijo radijski aparat in ga
pustijo igrati z vso močjo. Pri-
žigajo motorje vozil in v pro-
stem teku pritiskajo na plin.
Mimo naših blokov vozijo v
nizki prestavi in s polnim pli-
nom. Da ne bi še kdo spal, se
oglašajo z zvočnimi signali.
Vse to občasno spremljajo z
divjaškim vpitjem. Svojo kul-
turo »dokazujejo« z bruha-
njem in uriniranjem z dvig-
njenega dostopa do lokalov.
Sprašujemo: Ali lahko ozi-
roma sme pd^čica pijancev,
narkomanov in barab vseh
vrst terorizirati nekaj sto sta-
novalcev, obenem pa se nor-
čujejo iz občinskih organov,
policije in vseh občanov bliž-
njega naselja. Na delo odhaja-
mo neprespani in utrujeni.
Ogorčeni smo in zahtevamo,
da pristojni organi ukrepajo.
PRIZADETI STANOVALCI,
Celje
Zanemarjen
vojniškipark
Pred nekaj dnevi sem šel v
vojniški park ob reki Hudinji,
z namenom, da se malo re-
kreiram. Vem, da je tam
majhno igrišče (pa res zelo
majhno), z enim košem za
košarko.
Ko sem prišel v park, sem
se dobesedno zgrozil. Ta je
popolnoma zanemarjen. Tra-
va je nepokošena, nobene
klopi ni za sedet, pogled v
reko ni mogoč, ker je vse
zaraščeno, takoj zraven igriš-
ča pa je nasut cel kup zemlje.
V parku je tudi lesena hišica
(verjetno nekakšno skladišče
za gasilce, tam so nekoč pri-
rejali gasilske veselice), ki ni v
preveč dobrem stanju.
To pismo sem poslal z na-
menom, da občina Vojnik in
njen župan g. Beno Podergajs
ta park uredijo, saj sem pre-
pričan, da bi park lahko po-
stal priljubljen kotiček za ob-
čane, ki bi tja hodili počivat ali
se rekreirat. V park bi lahko
postavili tudi kakšen avtomat
s pijačo, prodajalno časopi-
sov, peskovnik in gugalnico
za otroke.
Prepričan sem, da smo ob-
čani Vojnika vredni dostojne-
ga in lepega parka.
B. R.,
Vojnik
Odeje iz mačje
kože
Adijo revma, bolečine v no-
gali, sklepih, medenici, hrbte-
nici. Nič več motenj Ji/ prekrvi-
tvi in nič več nespečnosti. Oz-
dravljene gospe Marija B.,
Štefka Z., Amalija O., Katarina
K., so povsem brez zdravstve-
nih težav. Tudi gospoda Franc
P. in Andre F. - vsi se zahvalju-
jejo prastaremu naravnemu
sredstvu, da so dosegli vital-
nost in preprečili zdravstvene
tegobe. Pa kaj vendar to je? Ni
aparat, ni mazilo, ni tableta.
Obračam prospekte: eden z
zvenečim tujim imenom (na
»y«), drugi malo bolj evropski,
da bi odkrila, za kaj pravza-
prav gre. Oba pa sta s področja
severovzhodne Štajerske,
brez naslova trgovine ali loka-
la. Drugi prospekt je bolj di-
rekten in kar odkrito ponuja
odeje iz mačje kože. Ta po-
nudnik prizna, da so mačke
živele v Rusiji, Kitajski in dru-
gih azijskih deželah. Znano pa
je, da so brezdomne mačke
živele brez lastnikov v vzhod-
nih in azijskih državah in so
bile krvoločno pobite potem,
ko so jih šintarji ali drugi kori-
stolovci lovili na zanke, stlačili
v tesne kletke in jih utapljali v
bazenih z vodo. Ne glede - ali
so mrtve ali žive, jim s trupla
vlečejo kožo tako, da žival, če
še ni mrtva, še vedno trza s
telesom. Mačje kože s človeku
škodljivimi kemikalijami ob-
delajo in izvažajo - na žalost
sedaj tudi v Evropo. Odeje so
že lansko jesen ponujali na
mariborski tržnici, kar med
kupci, brez lokala, stojnice itd.
Tudi do Kopra je prišla po-
nudba, vendar je tam prodaja-
lec naletel na aktivno funkcio-
narko Obalnega DPMŽ. Vse ka-
že, da prospekti in telefonske
ponudbe mačjih odej krožijo
po vsej Sloveniji bolj na prever-
jene naslove. Pri mariborski
veterinarski inšpekciji sem se
pozanimala za izvor mačjih
kož. Opravili so kontrolo in mi
sporočili, da je dobavitelj Nor-
bert M. H. & G. Rattenegger z
Dunaja, Parking 10/a. So res
vse te kože od tam? Vendar kje
so potem naše domače mačke,
ki izginjajo neznano kam? Zato
apeliram na vse, ki ponujajo te
vrste živali v oglasih, naj preve-
rijo, v kakšne roke jih dajejo.
Edina rešitev pa bo v tem, da
dajejo svoje živali sterilizirati
(kastrirati), da ne bo mladičev
in ne bo treba ponujati odveč-
nega prirastka.
Varstveniki živali sicer re-
šujemo ta problem kolikor se
to sploh da, vendar pa je ljudi,
ki so ozaveščeni in bi žival
sprejeli in zanjo skrbeli, bore
malo. Ta problematika pa
sovpada tudi z dejstvom, da
Slovenija nima azila za brez-
domne mačke, ki jih je ta čas
v Sloveniji več kot brezdom-
nih psov.
LEA EVA MULLER,
svetovalna direktorica v
Svetovni zvezi za
varstvo živali London,
Ljubljana
modri telefon
Žive meje
Bralec sprašuje, kdaj bodo
odgovorni znižali žive meje
na Zgornji Hudinji, ki naj bi
že ogrožale varnost v pro-
metu. Zaradi slabe pregled-
nosti pri vključevanju v pro-
met je bilo že več nesreč.
»Pri dolžini žive meje je po-
membno, kje se ta nahaja - ali
na zasebnem ali cestovnem
zemljišču,« je pojasnil Iztok
Uranjek, ki je pri Mestni obči-
ni Celje zadolžen za promet-
no ureditev. »Po predpisih je
lahko živa meja ob cesti viso-
ka do 120 cm, nadzor pa izva-
ja inšpektor za ceste. Če oce-
ni, da je živa meja nad dovo-
ljeno višino, jo morajo skraj-
šati. To je lažje na cestovnem
zemljišču, na zasebnem zem-
ljišču pa mora iti predlog
skrajšanja skozi ves posto-
pek, tako kot pri odstranitvi
objekta. Inšpektor izda pred-
log za postopek, če oceni, da
je odsek nevaren, da ni pri-
merno signaliziran ali oprem-
ljen s prometnimi znaki. Ob-
čani sami pa imajo rajši višjo
živo mejo, ker se z njo zava-
rujejo pred hrupom in plini.«
PC
Do prihodnjega četrtka bo
vaše klice na Modrem telefo-
nu sprejemal novinar Branko
Jeranko. Na telefonsko števil-
ko 031/569-581 jo lahko po-
kličete vsak dan med 10. in
17. uro. svoja vprašanja za
Modri telefon pa lahko med
ponedeljkom in petkom-do
17. ure zastavite tudi po tele-
fonu 42-25-000.
SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja
vabi na
usposabljanje novih prostovoljk
za svetovalno delo po telefonu.
Usposabljanje bo potekalo v Ljubljani od srede, 4. oktobra, ter v
Celju od petka, 6. oktobra, naprej.
Za dodatne informacije lahko pokličete vsak delavnik od 12. do 22.
ure po telefonu 080 11 55 ter vsak dan od 18. do 22. ure 080 11
55 in 01 97 82 ali v pisarno društva vsak delavnik na številko 01
524 19 93.
^oninsko društvo Mozirje
Ste
^skrbnika-najemnika za
^OZIRSKO KOČO
koče je mogoč takoj po urediM formalnosti.
S pogojev za pridobitev gostinske dejovnosti, bo
dalo prednost kandidatom, ki imajo smisel za
°<>enje planinske postojanke, so domačini, imajo
""jnost pomoči družinskih članov, imajo smisel za
""rnjsa popravilo in tekoče vzdrževanje, položijo
"^fiio ali zostovno pravico no nepremičnini.
'"I'20 prijave je 14 dni po objavi.
%ve pošljite priporočeno na Planinsko društvo
z oznako Razpis za oskrbnika.
'Ilo: 041 727 407.

18
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 38. • 21, september 2OO0
MALI OGLASI - INFORMACIJE
19
KUBiBaam
20
MALI OGUSI - INFORMACIJE
Št. 38. • 21, september 2OO0
MALI OGLASI - INFORMACIJE
21

22
INFORMACIJE

KRONIKA
23
Možna sta dva vzroka
Preiskava po požaru v Gorenju se nadaljuje tudi o morebitni subjektivni odgovornosti
po izločitvi vseh ostalih
^osti za nastanek požara
j^renjevi Galvani sta zdaj v
jjjkavi le še dva možna
ifliia: okvara na transfor-
jjorju ali napaka pri vzdr-
^jlnih delih. Izločitev ene-
gd navedenih vzrokov bo
j^a, ko bodo svoje delo
fjvili še izvedenci v inštitu-
0 poteku in izsledkih prei-
jve o vzroku požara, ki je 3.
jtembra popolnoma uničil
fenjevo Galvano, je v pone
Ijek javnost seznanil Robert
favljak, direktor Urada kri-
nallstične službe PU Celje,
vedal je, da so kriminalisti
m mesto, kjer je zagorelo:
■ za območje med proizvod-
pa linijama 108 in 109. S tem
kriminalisti svoje delo opra-
la nadaljevali pa ga bodo po-
vezni izvedenci, ki bodo v
itkem povedali, kaj je pov-
ifilo požar. Za to nalogo bo-
morali pregledati tisti elek-
ini transformator za galvan-
elektrolizo, ki ga je razne-
lin ki je bil edini odprt zaradi
jškodb. Takšnih transforma-
fjev je v hali veliko, olje pa je
leklo iz sedmih, ki jih je zajel
ogenj, v vsakem je bilo okoli
800 litrov olja. Ugotovili bodo,
ali je poškodovani transforma-
tor eksplodiral zaradi previso-
ke temperature ali zaradi okva-
re.
Za preverjanje drugega
možnega vzroka bodo morali
strokovnjaki preveriti gorlji-
vost materialov na mestu, kjer
so delavci velenjskega Esotec-
ha varili in rezali cevi na odce-
valnem sistemu. Gre za pohod-
no rešetko, ki je od tal dvignje-
na poldrugi meter, na tem me-
stu pa so vzdrževalna dela
opravljali prav na dan požara
in halo zapustili le deset minut
preden so občani opazili ogenj
na strehi galvane. Predvsem
bodo morali izvedenci ugotovi-
ti gorljivost gume in plastike na
pohodni rešetki na območju,
kjer so Esotechovi delavci reza-
li in varili. Kriminalisti so si
ogledali tudi posnetke, ki jih je
beležila video kamera. Z njih je
razvidno, da noben od Esotec-
hovih delavcev ob odhodu iz
proizvodne hale ni opazil nič
posebnega, z njihovih obrazov
ni bilo razbrati prav nobene
zaskrbljenosti, ki bi kazala na
to, da je v hali zagorelo ali se
sploh kaj nenavadnega dogaja-
lo.
Kriminalisti pa še preverjajo
tudi morebitno odgovornost
posameznikov, ki so v Gore-
nju oziroma Galvani zadolže-
ni za izvajanje požarnovars-
tvenih ulaepov, predvsem
med in po opravljenih vzdrže-
valnih delih.
.	MARJELA AGREŽ
Foto: GREGOR KATIČ
V požara je gorelo tudi okoli 6.600 litrov olja. kije izteklo iz
električnih transformatorjev za galvansko elektrolizo.
nočne cvetke
•	v torek, 12. septembra zve-
čer, je bil Milan K. spet v svo-
jem značilnem elementu. Do-
ma je razgrajal in storil nepo-
pravljivo in neodpustljivo na-
pako: udaril je svojo mamo
Karolino.
•	V saloonu E1 Dorado je bilo
13. septembra ponoči spet
napeto. Pretep so uprizorili
Bojan P., Daniel S. in Ivan Z.
•	Prejšnji četrtek se je zgodi-
lo v palači pravice. Od razoča-
ranja prizadeti Konrad B. je
udaril odvetnika Andreja S.
Ni pa nam uspelo izvedeti, ali
ga je razočaral lasten odvet-
nik ali razjezil oni z nasprotne
strani.
•	V petek malo pred eno po-
noči so se zorganizirali stano-
valci iz višjih nadstropij v blo-
ku v »plavi laguni«. Jezni na
nočne kupce tamkajšnje non-
stop odprte trgovine Ložnica,
ker jim kratijo spanec, so se
primerno »oborožili« ter na-
nje metali jajca in plastične
vrečke, napolnjene z vodo.
Ko so to nočno bitko končali,
so sklenili: nasvidenje v na-
slednji vojni.
•	Pred bistrojem Arčan ob
Ljubljanski cesti pa so se v
petek popoldne ravsali Pri-
mož V., Boris Š. in Antonio K.
•	V petek zvečer je bil do tal
porušen družinski hlevček.
Poglavarja Zorana V. je zgra-
bilo besnilo, med razbijanjem
in vpitjem pa je polagal roko
na svojo ženko. Ta je poveda-
la, da je bila soprogova roka
težka in boleča.
•	Ivana O. je imela v soboto
zvečer svoj dan. Doma se je
drla, razgrajala in s tem prikli-
cala može postave. Ti so ho-
teli žensko umiriti, a se ni
dala. Vztrajnost jo je pripelja-
la v prostore, kjer se je doslej
pomiril še vsak od alkohola
pregreti prekrškar.
•V nedeljo okrog dveh ponoči
je za atraktivni nastop poskr-
bel Sebastjan Č., ki je pred
Stalinom splezal na drevo, se
obešal na veje in ob tem po-
skrbel za ustrezno zvočno
spremljavo. Ko je bil spet na
tleh, se je spravil nad smetišč-
ne kante in bil vsega pomilo-
vanja vreden. In pozornosti
policistov, seveda. M.A.
prometne nezgode
Trk za trkom
iVa regionalni cesti zunaj
»Ija Kapla se je v sredo, 13.
Itembra zvečer, pripetila
Egoda, v kateri sta bili ranje-
idve osebi, ena huje. Nastala
Botna škoda znaša okoli 770
tola^ev.
Štefan S. (45) z Dobme je s
vomjakom stal na avtobu-
lem postajališču v Kapli, ko se
vkl[učevd v promet v smeri
Wi Žalcu pa je iz smeri Vran-
®ga pripeljala voznica oseb-
^ avtomobila, 20-letna Petra
iz Laz pri Velenju. Ta je trčila v
^ednji levi bočni del tovornja-
1. zato ga je odbilo nazaj na
istajališče, tam pa je trčil v
nječe neregistrirano osebno
^0, last 48-letnega Milana P.
Kaple. Vozilo Petre P. je zane-
' na nasprotno smemo voziš-
tam pa je vanj trčilo osebno
'^alo 43-letne Stanke P. iz Ljub-
K, ki je vozila iz žalske smeri,
tej nesreči je voznica Petra P.
•pela hude telesne poškodbe,
'znica Stanka R pa lahke.
Neprevidno na
cesto
^Zrečah se je 14. septembra
"poldne pripetila nezgoda, v
•^eri se je hudo telesno poš-
"lloval voznik motornega
^rago P. (42) iz Zreč je z
^nim vozilom zapeljal z oz-
^nega parkirnega pfostora
'^esti na Roglo, po dovozni
cesti pa je takrat pripeljal moto-
rist, 32-letni Rolando K. iz Zreč.
Vozili sta trčili, pri trčenju in
padcu pa se je voznik motorne-
ga kolesa hudo telesno poško-
doval.
Vozil po jarku
Na regionalni cesti zunaj
naselja Osredek se je v soboto,
16. septembra ob 4.30 uri, pri-
petila nezgoda, v kateri se je
ena oseba hudo telesno poš-
kodovala, gmotna škoda na
vozilu pa znaša okoli pol mili-
jona tolarjev.
Sandi T. (26) iz Vodruža je
Y0zil osebni avtomobil iz smeri
Šentjurja proti Šentrupertu, v
Osredku pa je'zapeljal na maka-
damsko bankino in nato v ob-
cestni jarek, kjer je po približno
dvanajstih metrih vožnje trčil v
steno jarka. Zaradi trčenja se je
vozilo prevračalo in se na koncu
ustavilo na strehi. Voznik, ki ni
bil pripet z varnostnim pasom,
je med prevračanjem padel iz
vozila in, hudo poškodovan,
obležal pod vozilom.
izdihnil med
prevozom
Smrtna nesreča se je pripe-
tila 17. septembra zvečer na
regionalni cesti zunaj naselja
Lačja vas.
Zvonko P. (21) iz Kraš je vozil
osebni avtomobil iz smeri Na-
zarij proti Gornjem Gradu. Blizu
odcepa za Ranč Veniše je opazil.
da se mu iz nasprotne smeri po
dovozni cesti približuje neko
vozilo, zato je prižgal zasenče-
ne luči. Pri tem je prepozno
opazil pešca na cesti, 42-letnega
Rudolfa T. iz Šmiklavža pri Gor-
njem Gradu, ki je hodil v isti
smeri ob desnem robu vozišča.
Pri trčenju je pešec utrpel tako
hude telesne poškodbe, da je
umrl med prevozom v mozirski
zdravstveni dom.
Trčenje z vlakom
Na prehodu Gubčeve ulice
čez železniško progo v Rogaš-
ki Slatini se je v ponedeljek,
18. septembra popoldne, pri-
petila nezgoda s hujšimi po-
sledicami.
Jožef P. (67) iz Žibernika je
vozil osebni avtomobil iz smeri
Celjske ceste proti Žibemiku.
Pred prehodom ceste čez želez-
niško progo, ki je zavarovan z
»andrejevim križem« se ni usta-
vil, nanj je zapeljal v času, ko je z
njegove leve strani pripeljal mo-
torni potniški vlak, ki ga je
upravljal 33-letni Vladislav O. iz
Polžanske Gorce. Kljub zavira-
nju, je vlak trčil v osebno vozilo
in ga potiskal po dolžini okoli
170 metrov. Jožefa P. so, hudo
telesno poškodovanega, iz
zmečkanega vozila rešili gasilci
iz steklarne. '	M.A.
mini krimiči
Neopazno v
pisarno
Prejšnji teden se je neznani
storilec mudil v pisarni proda-
jalne Dekor na Levstikovi ulici
v Celju, izkoristil minute, ko je
bila prodajalka zaposlena s
kupci, ter vstopil v tamkajšnjo
pisarno in z mize ukradel de-
narnico in mobilni telefonski
aparat Sagem. Lastnico Marti-
no L. je oškodoval za okoli 50
tisoč tolarjev.
Kolovrat in kipec
Uršula G. iz Spodnje Ponk-
vice je prejšnji teden policiji
prijavila tatvino več kot sto let
starega kolovrata, ki ga je
hranila na podstrešju hiše, in
okoli 100 let starega lesenega
kipca Marije, ki je stal v spal-
nici. Lastnica je oškodovana
za približno 100 tisoč tolarjev.
Palice so izven
ograje
Prejšnji teden je bilo vlom-
ljeno v ograjeni prostor pod-
jetja Dinos v Celju. Neznani
storilec za 238 kilogramov ba-
kra v palicah. Dinos je oško-
dovan za približno 48 tisoč
tolarjev.
Vlom v urarstvo
v noči na 13. september je
bilo vlomljeno v Urarstvo Tr-
glavčnik na Stanetovi ulici v
Celju. Neznani storilec je od-
nesel več ročnih ur znamk
Adec, Citizen, Ocean Pacific,
Time force ter tri bisere.
Omenjeno urarstvo je nezna-
ni storilec oškodoval za prib-
ližno 5 milijonov tolarjev.
Tat v valjarni
v noči na 14. september je
iz proizvodnega obrata Va-
Ijarna podjetja Inexa Štore iz-
ginil varilni aparat Varus
4000. Podjetje Miometal, ki je
lastnik aparata, je oškodova-
no za okoli 320 tisoč tolarjev.
Igrišče bo suho
Na nogometnem igrišču na
Dobravi v Slovenskih Konji-
cah so 14. septembra opazili,
da je iz reke Dravinje izginila
večja električna vodna črpal-
ka za namakanje nogometne-
ga igrišča. Neznani storilec je
lastnika črpalke (zavod za
šport) oškodoval za okoli 130
tisoč tolarjev.
Tudi srček
v času od 7. do 15. septem-
bra je neznani zmikavt vstopil
v nezaklenjeno stanovanje
Milana B. na Stari Dečkovi ce-
sti v Celju in se očitno zanimal
le za zlatnino. Ukradel je veri-
žico, dva prstana in obesek-
srček, lastnika pa oškodoval
za okoli 200 tisoč tolarjev.
Okradeni Ribic
v noči na 15. september je
nekdo vlomil v gostilno Ribič
na Trgu Celjskih knezov v Ce-
lju. Odnesel je 7 zavitkov raz-
ličnih vrst cigaret in 6 stekle-
nic žganih pijač. Gostinsko
podjetje Ojstrica je oškodova-
no za približno 45 tisoč tolar-
jev.
Ukradena golf in
boxer
v noči na 15. september je
nekdo ukradel osebno vozilo
Golf, last Iztoka Z., parki-
rano pred stanovanjskim blo-
kom na Celjski cesti v Šmarju
pri Jelšah. Vozilo bele barve,
z registrsko oznako CE 70-
85H, je vredno okoli 1 milijon
200 tisoč tolarjev.
V petek okrog poldneva pa
je s parkirišča pri Interšparu
na Mariborski cesti v Celju
izginilo kombinirano vozilo
Peugeot Boxer 2,5 TD, bele
barve, z registrsko oznako LJ
R8-19U. Lastnik Sašo Š. iz
Ljubljane je oškodovan za
približno 2 milijona tolarjev.
Vlomil v barako
v noči na 15. september je
neznani storilec vlomil v bara-
ko, postavljeno na Trnoveljski
cesti v Celju. Ukradel in odpe-
ljal je tlačni čistilec wap znam-
ke Karcher, rumene barve.
Podjetje Gradia je oškodova-
no za okoli 60 tisoč tolarjev.
V času trgatve
Prejšnji teden je nekdo vlo-
mil v zapuščeno stanovanj-
sko hišo v Koroški vasi, da bi
ukradel 10 metrov pocinkane
mreže, iz bližnjega gospodar-
skega poslopja pa je odpeljal
200-litrsko stiskalnico za
grozdje. Lastnik Stanislav H.
je oškodovan za približno 130
tisoč tolarjev.	M.A.
Radarske kontrole bodo
•	v petek, 22. septembra dopoldne, na območju Žalca, v
popoldanskem času pa na območju Šmarja pri Jelšah,
•	v soboto, 23. septembra dopoldne, na območju Laškega,
popoldne pa na območju Slovenskih Konjic,
•	v nedeljo, 24. septembra dopoldne, na območju Šentjurja
pri Celju, popoldne pa na območju Velenja,
•	v ponedeljek, 25. septembra dopoldne, na območju cest-
nega križa (poostreni nadzor), popoldne pa na območju
Žalca,
•	v torek, 26. septembra dopoldne, na območju Velenja, v
popoldanskem času pa na območju Rogaške Slatine,
•	v sredo, 27. septembra dopoldne, na območju Slovenskih
Konjic, popoldne pa na območju Laškega ter
•	v četrtek, 28. septembra dopoldne, na območju Žalca,
popoldne pa na območju Šentjurja pri Celju.
Padel z drevesa
Sredo, 13. septembra popoldne, se je v Zgornjih Lažah
'^Petila hujša delovna nezgoda.
M. (60) iz Poljčan je v Zgornjih Lažah pri svoji znanki
Ji^agal pri spravilu orehov. Splezal je na drevo, da bi plodove
otresel, pri tem pa se mu je na višini treh metrov in pol
^ nogami zlomila veja. Pri padcu na tla je utrpel hudo
I ^sno poškodbo.	M.A.
Smrtni udarec
V Strmcu nad Dobrno se je 12. septembra dopoldne
pripetila smrtna delovna nesreča.
Franc Č. (66) iz Strmce in njegov sin Vinko ter njun sosed so v
gozdu podirali drevesa. Sin je na gozdnem obronku z motorno
žago podrl debelejšo bukev, jo nato oklestil in jo razrezal na 4
metra dolge hlode. .Ko je začel s traktorjem in vitlo vleči kos
hlodovine, je zadnji del hloda dvignilo in zaneslo na levo. Pri tem je
hlod zadel Franca Č. in ga zbil na drud hlod, ki je še ležal na tleh.
Udarec je bil tako močan, da je Franc C. umrl na kraju nesreče.

24
ZANIMIVOSTI

Najbolj bogati so poskrbeli
za hiter odhod na stranišča
Pravzaprav težko rečeš, da
se je tudi v ljubljanskih mon-
denih krogih nekaj spreme-
nilo, pa se je. Kar nekaj do-
godkov se je te dni zvrstilo in
nekateri, ki jim je največ do
tega, da se morajo pokazati
povsod, so morali kar krep-
ko brusiti pete, da so bili na
vseh.
Najprej je vabil Fužinski
grad, tamkajšnjo restavracijo
ima zdaj v zakupu neka fran-
coska družba, ki, roko na sr-
ce, sploh ne kuha tako slabo,
lahko bi celo rekli, da zelo
dobro, in to na modno revijo
spodnjega perila svetovno znane
znamke Schiesser. Tri lepe ma-
nekenke so vzdignile adrena-
lin moškemu delu novinarske
srenje, še posebej pri prikazu
tistih modelov, ki več razkri-
vajo kot odkrivajo.
Potem se je zgodila Prelepa
si bela Ljubljana, prireditev v
čast velikemu Celjanu Moj-
mirju Šepetu, ki ga je zdaj,
kot upokojenca, moč srečati
skoraj na vsakem pomembnej-
šem dogodku. Tako je bil tisti
dopoldan, na dan, ko se mu je
mesto Ljubljana oddolžilo s
brezplačnim večerom zabav-
ne glasbe na Tivolski prome-
nadi pri Tivolskem gradu, na
katerem ni manjkal Alfi Ni-
pič, pa Vita Mavrič, pa Ana
Dežman in Anika Horvat ter
Irena Vrčkovnik, da omenim
samo nekatere, na otvoritvi
največjega Porschejevega cen-
tra pri nas. Tja se je pripeljal
kar s kolesom, tega vozi vse tja
do globokega snega, svojo de-
vet let staro alfo romeo pa
pusti v garaži, vendar so ga
redarji pošiljali še kakšnih sto
metrov naprej za Audijev han-
gar, kjer naj bi pustil kolo, da
ne bi delal sramote razkošnim
avtomobilom, ki so prišli na
otvoritev. Pa ga ni, ampak ga
je raje parkiral ob kolo nekega
ljubljanskega novinarja, ki so
ga tudi pošiljali »parkirat« za
hangar, pa jim je rekel: »Prav,
pa grem domov, vi pa se zme-
nite z direktorjem Porscheja
Markom Prijonom, vesel bo
vaše skrbi za čisto avtomobil-
sko okolje.« Nakar so tudi
njega pustili na miru. Zvečer
pa je mojster dirigiral Big ban-
du RTV Slovenija in tako sam
sebe počastil s krasnim dari-
lom za svoj rojstni dan.
In se je zgodil Damianijev,
Escadin in Cristianov večer.
Na terasi nekdanje gostilne
Slamič, ki sta jo pred leti do-
bila nazaj zakonca Meta in
Stanko Arnold. Stanka Ar-
nolda, ki je tudi vodja Sloven-
skega kvinteta trobil, pozna
ves glasbeni svet. Ker pa ta-
krat, ko sta dobila nazaj nek-
danji hotel Slamič nista imela
denarja, sta najprej oddala del
hotela za butik Escada, ki ga
vodita Korošica Daniela in
Ljubljančan Boris Čehovin,
potem drugi del za draguljar-
no Damiani, ki jo vodi Sava
Sabadin, nekdanja zastopni-
ca firme Bauli iz Italije in tako
naprej, zdaj pa, ko sta si malo
opomogla, bosta odprla ka-
varnico in gostilno, v kateri bo
tudi znamenita Cankarjeva so-
ba. Takšna, kot je bila pred
mnogimi leti. Poleg njih se je
predstavil tudi Kristian Šiš-
kovič iz frizerskega salona Cri-
stian, fant zase trdi, da je eden
od najboljših ljubljanskih fri-
zerjih. Če drugega ne, ima vsaj
veliko samozavesti, kajti ne-
kaj je bilo narobe. Ali mi še
nismo pripravljeni za skok v
veliki svet mode, ali pa so bile
manekenke zaradi njegovih fri-
zur res grše kot navadno? Po-
tem, ko je bilo konec modne
revije, so postregli z vinom -
žal precej toplim, pa nadrob-
Ijenim parmezanom in grozd-
jem ter moštom. Ta je povzro-
čil, da je marsikatera dama,
pa tudi marsikateri gospod,
teh pomembnežev se je kar
trlo, saj smo videli Manco
Košir, pa znano Lionistko Alen-
ko Marter, nekdanjo visoko
vladno predstavnico, Celjan-
ko Neno Perger, visokega di-
rektorja Impakte Saša Reme-
ca in druge, no, ta mošt je
povzročil, da se je najprej za-
čel pohod na stranišče, potem
pa odhod v domače zasebne
prostore. Sladek mošt je le
sladek mošt.
NINA KAVRAN ADLEŠIČ
Srce iz krompirja
Krompir - srce, ki je Juriju Štantetu zrastel v Arclinu,
opozarja na zmotno prepričanje, da je mesec ljubezni samo
maj. Ljubeznivi krompir ima veliko bratov, ki so sicer lepo
rejeni, niso pa tako lepi.	MC
Celje prijazno živini
V soboto, 16. septembra, je
skupina Veselih gotoveljskih
konjenikov in Skupina Mi-
ha, Brane, Franc ter Tone v
celjskem mestnem jedru ob
tržnici pripravila razstavo ži-
vinskih privezov. Naslovila
jo je Naredimo to mesto pri-
jazno živini.
Skupina, ki je pripravila raz-
stavo meni, da so ograje, ki so
sicer namenjene ljudem, nee-
stetske in neuporabne. Po ob-
liki in izgledu pa so očitno
idealne za privez konjev, kar
so v soboto lepo pokazali s
privezom šestih konjev. S to
prireditvijo so hoteli spodli
diti ljudi, zlasti odgovorne,
razmišljanju - in uspelo jj
je.	SK, Foto: C
vttezibelegamesta

REPORTAŽA
25
Kozje dobrote iz
butične sirarne
Hropotovi iz Zgornjih Grušovelj so med redkimi rejci koz v Savinjski dolini
^ kmetije Hropotovih iz
pjih Grušovelj se zadnjih
,j let bliskovito širi med
pani, ki prisegajo na kozje
[jte. ^ posebej na do-
p glasu so njihovi siri raz-
|] okusov, ki jih je »iznaš-
ulinarična.domišljija gos-
tje Rozalije Hropot.
m
jze so pred desetletji redili
|(fsem revni kmetje, ki si
I mogli privoščiti gruntar-
krav, zato so kozjerejce
5 časa podcenjevali. V zad-
nekaj letih pa je meketajoča
(lica spet vse bolj cenjena,
jg-ejska zgodba v Zgornjih
iDvljah se je začela leta 1995
oje^avo kravo, ki je med
[o brcnila gospodinjo v no-
da je ta dva meseca komaj
Sin Aleksander, študent
linarske fakultete v Ljublja-
e tiste dni ravno med študij-
I programom obiskov^
Denjevanje koz, zato je ma-
na pol v š^ dejal, naj si kupi
E, namesto da se ubada s
Bini.
"oleg tega nam je bilo jasno,
je naša kmetija premajhna
intenzivno kravje mlekars-
zato mi misel na koze ni
imiru,« pravi Rozalija. Sin jo
Dalu moral peljati na Sveti-
ikozjerejcu, tri tedne kasne-
io so prepričali tudi očeta
»na, pa so na kmetiji že
I prvih šest živali. »Hlev
I skrbno pripravili, staje
lobili z na novo pooblanimi
ami. Nato pa samo osuplo
i, kako so nam koze v
nekaj dneh požrle les,« v smehu
pripoveduje družina. A so jim
poskočnice prirasle k srcu, tako
da so začeli krave postopoma
menjavati z njimi. Sedaj imajo
43 koz, od česar je 36 molznic,
dvajset mladičev in dva samca,
ki skrbita za razplod.
Rozalija pravi, da so izredno
bistre živali, ki so poleg tega
neskončno navihane. »Vsakič,
ko napravijo kakšno neumnost,
se postavijo v kot in gledajo
tako nedolžno, kot da so komaj
privekale na svet.« Med njimi
vlada izredna hierarhija, ena
vedno prevzame mesto vodni-
ce. Čeprav so za laika na videz
vse enake, ima vsaka svoje ime,
Hropotovi jih celo ločijo med
sabo.
Precej denarja so vložili v na-
kup modernega sistema za
molžo, ki omogoča, da mleko
neoporečno priteče v zbirno
posodo. Molzejo dvakrat dnev-
no, vsakič pa dobijo med 30 in
40 litri bele tekočine. Sprva so jo
večji del prodali Celjsld mlekar-
ni, sčasoma pa so se lotili njene
predelave. Rozalija Hropot je s
pomočjo Društva rejcev drobni-
ce celjsko-koroške regije in
Združenja malih sirarjev opra-
vila tečaj sirarstva v Ljubljani,
nato pa odšla še na dodatno
izpopolnjevanje, dvakrat v
Triesdorf, nemško mlekarsko
središče, in v državo sira Franci-
jo. Postopki širjenja se zelo raz-
likujejo. Tako v Nemčiji in pri
nas z^tevajo, da mleko termič-
no obdelamo na 65 stopinj Cel-
zija in tako uničimo bakterije,
Francozi pa prisegajo na širje-
nje surovega mleka, saj naj bi se
tako obdržal prvoten okus.
Pri Hropotovih širjenje opra-
vijo kar v domači kuhinji, saj
sirarno šele urejajo. Gospodinja
mleko skrbno segreje v velikem
loncu, vanj zameša sirilo in bak-
terije ter počaka, da zmes po-
stane gosta. Nato jo z velikim
nožem oblikuje v kocke in ko te
spustijo dovolj sirotke, te razre-
že še v manjše. »Tako se obliku-
je sirovo zrno. Večji sirarji to
počno strojno, vendar pa je za
dober sir vehko boljše ročno
delo. Tako so nas učili sirarjenja
tudi v Nemčiji in Franciji,« trdi
Rozalija. Z drobno sladkasto
zmesjo nato napolni modelčke,
ki jih je potrebno vsake toliko
obrniti, da se sirčki oblikujejo
pod lastno težo. »Ponavadi sir
stiskajo, sama pa sem odkrila,
da je mnogo bolj okusen, če
pustim, da se v modelčkih sti-
sne pod lastno težo.«
Njena posebnost pa so tudi
dodatki, s katerimi oplemeniti
bele hlebčke. Sir z dišavnicami
je narezan na kocke in prelit z
deviškim olivnim oljem, v kate-
rem je namočenih kar dvanajst
različnih dišavnic z domačega
vrta. »Osnova je bazilika,« se je
Rozalija skrivnostno nasmehni-
la, ko smo med vzdihovanjem
ob žametnem okusu vanjo vr-
tali za receptom in napol ugibali
sestavine. Tržaški sir, tako ga je
poimenoval sin Aleksander, je
prelit z mešanico česna, peterši-
Ija in olja. Odličen je sir z orehi,
pa z zelenim poprom in pikant-
ni z doma pridelano papriko.
Po naročilu izdelujejo tudi sire s
kaprami in celo dirnljenim loso-
som za najbolj izbirčne okuse.
Za svoje sirarsko mojstrstvo
je prejela že dve bronasti plake-
ti. Pravzaprav bi morale zlate.
vendar ji na strokovnih ocenje-
vanjih sodniki vedno vzamejo
nekaj točk, ker siri »nimajo do-
volj močnega okusa in vonja po
kozah«. Kar pa za veliko večino
ljudi pomeni prednost, saj mar-
sikdo ne prenese njihove moč-
ne arome. »Dlje ko mleko stoji,
močnejši je ta okus. Zato pri nas
širimo sveže mleko, ki ga po-
molzemo isti dan.« Njene izdel-
ke so pohvalili tudi nizozemski
strokovnjaki, ki so bili še pose-
bej navdušeni nad sirom z ore-
hi.
Hropotove lahko pokličete
na telefonsko številko 03 520
2704. Za navaden sir boste od-
šteli 1.300 tolarjev, za tistega z
dodatki pa 1.500 za kilogram.
Rok trajanja ni natančno do-
ločen, Rozalija pravi, da so naj-
boljši med šestim in štirinajstim
dnevom. Sama jih je v hladilni-
ku imela mesec dni, pa so bili še
vedno okusni. Kar vedo številni
Velenjčani, vse bolj pa tudi Ce-
ljani, ki so postali njihove redne
stranke, njeni siri bolj slovijo
tudi v prestolnici. Hropotovi
prodajajo tudi sveže mleko, ki
velja za enega najbolj zdravih,
ter kozje salame in rnlade koz-
ličke za peko. Prav tako proda-
jajo kozje kože, spomladi pa
plemenske koze.
SEBASTUAN KOPUŠAR
Rozalija Hropot je s svojo stojnico obiskala že številne sejme in prireditve ter ponavadi
razprodala sire, še preden jih je dobro razložila.
Koze so izredno bistre živali, poleg tega pa še neskončno navihane, pravijo Hropotovi.
^moderenim sistemom za molžo spretno rokuje tudi
Simona, najmlajša v družini.

26
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Jože Orožim
58 let pozneje
Ta teden krajani v celjski
mestni četrti Dolgo polje praz-
nujejo svoj praznik. Osred-
nja prireditev, minulo sobo-
to v telovadnici I. osnovne
šole, je bila - kot je povedal
predsednik sveta MČ Dolgo
polje, Jožef Škoberne - jubi-
lejna zaradi dveh stvari: 35
let je minilo od ustanovitve
krajevne skupnosti, že dvaj-
setič pa so se zbrali tudi čla-
ni Društva taboriščnikov-
ukradenih otrok.
Na prireditvi je Škoberne
predstavil delo četrti v prejš-
njem letu, ko so asfaltirali še
edino makadamsko povezoval-
no pot med Vrunčevo ulico in
Staro Dečkovo cesto, dobro
izpeljali akcijo Na vsak balkon
cvetlično korito in prestavili
sedež četrti v Brodarjevo 4.
Predstavnik taboriščnikov-
ukradenih otrok, Jože Oro-
žim iz Maribora, se je zahva-
lil, da so krajani za svoj praz-
nik izbrali spomin na zločin,
ki se je zgodil pred 58 leti in
dodal, da rane, ki so jih pov-
zročili nacisti našemu naro-
du, še niso zaceljene.
Na prireditvi so podelili priz-
nanja s plaketo in priznanja
za urejeno okolje najboljšim
v pomladni akciji Na vsak
balkon cvetlično korito. V ak-
ciji so krajanom razdelili več
kot 1500 sadik balkonskega
cvetja in vrečk Humovita. Pla-
keto s priznanjem so prejeli:
Terezija Pristovnik, in druži-
ne Nikolič-Rančigaj, Oset ter
Košec, sedem krajanov pa je
prejelo priznanja.
Ukradeni otroci so bili sku-
pina otrok in mladostnikov, ki
jih je nemška okupacijska ob-
last po ukazu šefa gestapa H.
Himmlerja nasilno odtrgala od
staršev, ki so sodelovah v boju
proti okupatorju, in jih kak-
šnih šesto Iz zbirnega taboriš-
ča v Celju, ki je bilo v prosto-
rih 1. osnovne šole, poslala v
taborišča za prevzgojo, ki so
bila neke vrste koncentracij-
ska taborišča za mladino. Starše
teh nesrečnih otrok so ali po-
strelili kot talce ali poslali v
Auschvvitz, od koder so se
vrnili le redki. Večina tabo-
riščnikov se je po osvoboditvi
vrnila sama in zlasti tisti, ki
jim je okupator usmrtil oba
starša, so utrpeli najhujše, kar
lahko doleti človeka. Še do
danes pa ni znano, zakaj se je
okupator tako kruto znesel nad
otroki, saj je to obliko kazen-
sko-represivnih ukrepov izve-
del samo v prvi in drugi avgu-
stovski akciji (3.-7. avgust in
15. avgust 1942), kasneje pa
teh akcij ni več izvajal. Celjska
podžupanja Janja Romih je v
svojem govoru povedala, da si
trpljenja, ki so ga doživeli ukra-
deni otroci, ne zna in ne more
predstavljati nihče od nas. Vsi
govorniki pa so se spomnili
tudi pokojnega predsednika
sveta MČ Dolgo polje. Cvetka
Roj ca, ki je preminil v začetku
poletja.
Praznovanje poteka ves te-
den. Danes bo ob 17. uri v sejni
sobi MČ tradicionalno sreča-
nje krajanov, starih 75 in več
let. Jutri je na vrsti razdelitev
pomoči socialno ogroženim dru-
žinam in posameznikom ter
obisk pri najstarejši krajanki.
Popoldne pa bodo kot novost
med 17. in 19. uro organizirali
družabno srečanje krajanov z
glasbo ob golažu in kozarčku
pijače pri Centrovi trgovini Sed-
mica. V soboto se bo ob 9. uri
začelo tekmovanje v malem
nogometu za prijavljene ekipe
podjetij in drugih na igrišču 1.
osnovne šole Celje.
■ NATAŠA PEUNIK
Foto: GREGOR KATIČ
V Šentjur po znanje
Tridnevni praznik kmetijske in gospodinjske šole
Letos mineva 90 let, odkar
so začeli v šentjurski Kmetij-
ski in gospodinjski šoli z red-
nim poukom. To se je zgodilo
po prizadevanjih šentjurske-
ga župana, zdravnika in skla-
datelja dr. Avgusta Ipavca. V
Šentjurju bo zato od jutri trid-
nevno praznovanje.
V šoli, ki pripravlja mlade
za kmetovanje in sorodne de-
javnosti v združeni Evropi, izo-
bražujejo svojih 344 dijakov
za kar 10 različnih poklicev. V
tem šolskem letu je novost
prcfgram 3-letnega izobraže-
vanja za peka, lani so uvedli
programa za slaščičarja-kon-
ditorja in sadjarja-vinogradni-
ka, za prihodnost pa želijo
izobraževati med drugim agro-
turistične tehnike ter s po-
dročja varovanja okolja. V šo-
li, ki jo vodi ravnatelj mag.
Branko Šket, so v zadnjem
času prav tako že razmišljali o
visokošolskem programu.
Vrhunec praznovanja 90-let-
nice bo jutri, v petek, 22.
septembra, ko bo v kulturnem
domu osrednja prireditev. Med
gosti pričakujejo kmetijskega
ministra Cirila Smrkolja ter
predstavnike prijateljskih kme-
tijskih šol v Klosterneuburgu
pri Dunaju ter iz Mirana pri
Benetkah. Ob tej priložnosti
bo v šoli odprtje razstave Lah-
ko živim zdravo, kjer bo za
vse obiskovalce možnost ana-
lize tal in vina.
Pojutrišnjem, v soboto, se
bo začelo praznovanje z nogo-
metno tekmo novinarjev celj-
ske regije in šolske ekipe, nato
bodo ves dan predavanja o
integrirani pridelavi v vino-
gradništvu (ob 10. uri), učbe-
nikih za poklicno izobraževa-
nje in pisanju učbenikov ter
predstavitev strokovnih knjig
založbe Kmečki glas (vse ob
11. uri). Nadaljevah bodo s
predavanji o uvajanju ekološ-
kega kmetovanja v Sloveniji
(ob 12. uri), predstavit J
cionalnega projekta ož
travniških sadovnjakov!^
nih vrtov (ob 14. uri) ter
stavitvijo strojev Agroj
nike Kranj (ob 16. uri).
V nedeljo, 24. septen
bo (ob 10. uri) predsta
pesniške zbirke nekdaj
predavatelja kmetijske šolj
neja Borovnika, nato pre^
nji o zdravi prehrani in
njah v prehranjevanju mla
nikov (ob 11. uri) ter o y
nju okolice doma (ob 14.'
za konec pa še prikaza te
nja škropilnikov in prših
ter setve travinj (oba ob
uri).
Za častitljivo obletnico
izdala šola bogato barvno p
likacijo, v kateri predstavlj
besedi in sliki preteklost
sedanjost, praktični pouk,
jaški dom ter spomine nej
njih sodelavcev in učence«
BRANE JERAH
Pendolino na prvem tiru
z novim, zimskim voznim
redom, ki začne veljati v nede-
ljo, 24. septembra zjutraj, bo
začel z redno vožnjo hitri vlak
pendolino. Iz Celja do Ljublja-
ne bo vozil 61 minut ter do
Maribora 43 minut. Zdaj vozi-
jo najpočasnejši vlaki do Ljub-
ljane celo več kot uro in pol.
Po novem voznem redu bo
odpeljal pendolino ob delavni-
kih iz Ljubljane v Maribor 8-krat
dnevno, v obratni smeri pa 7-
krat, saj bo prvi jutranji vlak
zaradi večjega zanimanja se-
stavljen iz dveh garnitur. Ob
sobotah, nedeljah in praznikih
pričakujejo med potniki manjše
zanimanje, zato bo odpeljal vlak
v obe smeri le po 3-krat.
Vlaki bodo vozili iz vseh kra-
jev po taktu: iz Celja v Ljublja-
no bodo vedno vozili ob uri in
34 minut ter v Maribor ob uri in
49 minut. Za konec tedna, ko
ne bo postankov v Zidanem
Mostu in na Pragerskem, bo ob
odhodu oziroma prihodu pen-
dolina tako nekaj minut razlike.
Tako bo vse do novega, polet-
nega voznega reda, ki bo začel
veljati 9. junija 2001. Treba je še
opozoriti, da bodo s pendoli-
nom takoimeiiovani zeleni vla-
ki povsem ukinjeni.
VlaklCS (Intercity Slovenija)
kot se uradno imenuje Fiatov
pendolino v Sloveniji, bo pove-
zan z vlaki, ki-vozijo na progah
Celje-Velenje ter Celje-Rogatec-
Sveti Rok in Celje-Imeno. V Slo-
venskih železnicah so nam po-
vedali, da bistvenih sprememb
v voznem redu na področju celj-
ske regije sicer ne bo. Tako se
pričakovanja, da bi vozil vlak na
progi Celje-Velenje tudi ob ne-
deljah, žal niso uresničila, saj so
v SŽ ocenili, da bi bili stroški
zanje previsoki.
Za hitrejšo in udobnejšo vož-
njo proti Ljubljani in Mariboru
bo seveda treba seči v denarni-
co nekoliko globje. Na progi Ce-
Ije-Ljubljana bo stala vozovnica
za II. razred pendolina v eno
smer 1540 SIT, v II. razredu
»plus« 1790 SIT (vključno z del-
no gostinsko ponudbo) tet
razredu 2810 SIT (vključi)
gostinsko ponudbo in čas
som ter vtičnico za računal
in poslušanje glasbe). Nap
Celje-Maribor pa bo cena
smerne vozovnice v 11. ra2
1330 SIT ter v I. razredu
SIT.
Slovenske železnice opo
jajo še na možnost dosedai
popustov za vozovnice, nafc
plet desetih vozovnic po zal
tino nižji ceni in druge ugd
sti. Tako bo za potnike o
razredov na železniški pa
možnost brezplačnega pari
nja ter vožnje s taksijem
pavšalni ceni. Taksi bo mo|
naročiti že med vožnjo z
kom.	BRANE JERAJ
Št. 38.-21. september
NASI KRAJI IN UUDJE - INFORMACIJE
glina pionirjev PGD Pobrežje ob sprejemu v domačem društvu, s poveljnikom in mentor-
jem Francom Debeljakom ter pomočnikom.
Mokra mladina
5 nekaj področnih tekmovanjih po Sloveniji, je bilo
julo nedeljo v Topolšici zaključno pokalno tekmovanje
jdine Gasilske zveze Slovenije.
d 21 desetin iz različnih
gv Slovenije, razporejenih
jarostne razrede, so skoraj
ekipe dosegle zelo dobre
rezultate. Med pionirkami so
bile najuspešnejše pionirke
PGD Šentilj pri Velenju pred
Topolšico in Vačami, med pio-
nirji desetina PGD Pobrežje v
Zgornji Savinjski dolini pred
Topolšico in Zlatoličjem, v ka-
tegoriji mladink so bile najus-
pešnejše tekmovalke PGD Do-
brna pred Lokovico ter Topol-
šico, najboljši pionirji pa so bili
prav tako že znani »favoriti« iz
PGD Dobrna pred Gomilskim
ter Topolšico. J. MIKLAVC
loja za zdravo srce
september - prvi svetovni dan srca - Nedeljski pohod
za uvod v redno aktivnost
ledsednik Svetovnega kar-
iiškega združenja, zdrav-
Tak- Fu Tse, je povabil vse
ive, da se pridružijo praz-
nju svetovnega dneva sr-
Id ga letos praznujemo pr-
, Priprave na svetovno
aiovanje vodi znani kar-
og dr. Bayes de Luna.
n)jekt je podprla tudi sve-
na zdravstvena organizacija
iO in vodja Gro Harlefn
cidtland s poslanico, v kateri
minja na pomen lastne od-
ornosti za zdravje. Akciji so
Hidružile vse državne fun-
iieza srce. Sodeluje tudi slo-
sko društvo Za zdravje srca
olja, ki ima sedež podružni-
celjske regije v Zdravstve-
idomu Celje.
Celju je bila že leta 1985
iena Srčna trim pot, ki je bila
'pot s preventivno vsebino
^ave in za srčne bolnike v
W srednji Evropi. Pomem-
i^tudi redna rehabilitacija, ki
^aja v Koronarnem klubu,
'.tako kot vse športne aktiv-
v katere se vključujejo v
mladi in vsi drugi občani,
^etovni dan srca pobudniki
priporočajo, da krajani spoznajo
svoj kraj, ga prehodijo. S prijatelji
in s KS lahko organizirajo pohod
po njenih mejah.
V nedeljo, 24. septembra, pa
Zdravstveni dom Celje, Društvo
za srce in Korpnami klub orga-
nizirajo skupni pohod. Zbirališ-
če bo pri kipu splavarja v mest-
nem parku. Od tam se bodo
pohodniki napotili po Srčni in
nato Gozdni poti na Anski vrh
ter naprej na Petriček. Po osve-
žitvi se bodo vrnili v mesto. Prvi
pohod se bo pričel ob 9. uri,
nato pa vsako uro do 12h.
Osebje ZD Celje bo poskrbelo
za zdravstveno oskrbo.
Svetovni dan srca naj bo le
uvod za odločitev o aktivnem
gibanju. Nadaljujemo lahko z
redno hojo, gojenjem športnih
aktivnosti, ki povečujejo vzdrž-
ljivost a tudi motiviranost za
ustvarjanje. Umirjeno življenje
brez redne fizične aktivnosti
privede do okvar na ožilju in
srcu, kosti postanejo krhke in
lomljive, izgubi se mišična moč,
poveča pa telesna teža in upo-
časnijo se refleksi. Spomnimo
se zopet starega slogana: Pot
pod noge za zdravo srce !
- v, JANEZ TASIČ
formacije o svetovnem
srca najdete tudi na
"ni strani: www.world-
tday.com.
'^dmi pohod na
.Celjsko kočo
®jektna pisarna Celje
mesto in Planinsko
p^o Celje vabita na 7. po-
•la Celjsko kočo. Pohod
,'Nedeljo, 24. septembra.
jMišče bo ob 9. uri pri
^^em domu v Pečovniku
^^ podhodu v Zagradu, od
J bodo krenili po poti pod
jj^o (1-1,30 ure). Tiste, ki
j. Izbrali kakšno drugo pot,
5 da se pohodnikom pri-
kasneje na Celjski koči.
jj^i skušajte priti vsaj do
^ saj bo takrat še posebej
AB
Turistična agencija VARD je odprla
novo poslovno enoto
Turistična agencija je na Stanetovi ulici 4 v Celju, poleg trgovine
Železninar.
Turizem se v podjetju razvija že od njegove ustanovitve leta 1991.
Specializirani so za izvedbo lastnih programov interkontinentalnih
potovanj, med katerimi ravno v tem trenutku poteka 17-dnevno
potovanje po Kitajski, z ogledom Tibeta.
Agencija je pripravila za čas oktobrskih šolskih počitnic še posebej
mikavno potovanje, imenovano Peking za vsak žep, ki postaja med
Slovenci zmeraj bolj priljubljeno.
Programska izvedba potovanja v Indijo, se zapolnjuje s potniki, ki
si želijo poleg indijskih vtisov milijarde ljudi doživeti tudi himalajski
navdih Nepala.
Kanada, Južno Afriška Republika z Viktorijinimi slapovi, Egipt,
Japonska in še in še so destinacije, ki so izvedene v sodelovanju z
izvrstnimi partnerji v posamezni državi in odličnimi slovenskimi
vodniki.
Vodenje agencije je zaupano gospe Pavlini 1\išek, dolgoletni
izkušeni delavki v turizmu, ki je svet, ki vam ga v programih ponuja,
tudi sama prepotovala in uporabila kot zaščitni znak agencije planet
zemljo, ki bo krasil vhod v Agencijo, v vaš in naš vhod v svet.
Vabljeni v njihove nove poslovne prostore na Stanetovi ulici 4,
Celje, telefon: 492 49 30 in 492 49 31.
Sintal Celje
in njegov
družabni obraz
Prejšnji četrtek so celjski Sintalovci pripravili posebno srečanje, na
katerem so se dokazali tudi v družabnem smislu. Njihov poslovni
slogan ostaja še naprej: hitreje, višje, močneje!
Popoldansko sonce je pripekalo, zato so prišli dežniki kar prav.
Bolj uradni del srečanja se
je začel s sprejemom direk-
torice Sintala Celje Polone
Senica za zaposlene in go-
ste, na katerem sta skupaj s
predsednikom uprave kon-
cema Sintal Viktorjem Pi-
stotnikom nazdravila, ne sa-
mo skupnemu imenu, am-
pak še tesnejšemu povezo-
vanju in sodelovanju.
Uradni del srečanja se je
skoraj neopazno spreminjal v
vse bolj družabno srečanje,
povečevalo se je število ude-
ležencev, prelepo popoldne
pa je še posebej vabilo na
sproščene prijateljske pogo-
vore. Da bi bilo vsega za telo
in dušo ter ušesa je bilo vzor-
no poskrbljeno. Še posebej je
za dobro razpoloženje poskr-
bel trio Sintalček, ki se pod
tem imenom pojavlja že tretje
leto.
Prostor pred upravno
zgradbo podjetja Sintal Celje
na Ipavčevi 22 v Celju je po-
stajal že tesen, saj je bil vrvež
vse večji, razpoloženje pa je
tudi raslo premosorazmerno
z gostoto uporabljenih not
tria Sintalček.
Polona Senica, direktorica
Sintala Celje: »Vesela sem, da
nam je uspelo združiti naše
strokovne sposobnosti in mo-
tive«.
Viktor Pistotnik, predsednik
uprave koncema Sintal:
»Prepričan sem, da bomo z
združenimi močmi še moč-
nejši in da bodo pri nas mno-
gi mladi strokovni kadri naš-
li tudi socialno varnost.«
Branko Tajnšek, namestnik
direktorice Sintala Celje: »-
Prepričan sem, da bomo v
prihodnje še bolj strokovni
in poslovni, saj v svoje po-
slovne usmeritve verjame-
mo.«
Ingo Paš, sekretar Zbornice
za zasebno varovanje:
»Prav ponosen sem nad po-
slovnimi rezultati Sintalov-
cev.«
Takole je bilo pred poslovno zgradbo Sintal Celje še preden so vsi prišli.
V^mmmrm
28
NASVETI
kaj bi danes kuhali?
Smetanova jaha,
jajca s porom,
jabolka z grozdjem.
Smetanova juha
Zavremo liter mesne juhe
(lahko tudi iz kocke), primeša-
mo ji žlico kumine. Odstavimo s
štedilnika; V juho zamešamo
lonček kisle smetane in žličko
kisa. Na majhnem plamenu
grejemo juho 10 minut, vendar
naj ne zavre. Dva kosa črnega
kruha narežemo na kocke. V
ponvi segrejemo 2 žlici masla ali
margarine. Na maščobo strese-
mo drobno strt česen, primeša-
mo kruhove kocke in jih zlato
zapečemo. Juho nalijemo na
krožnike, zraven postrežemo z
opraženimi kruhovimi kocka-
mi.
Jajca s porom
Steblo pora obrežemo, ze-
lene liste odstranimo. Por za-
režemo po dolžini, temeljito
ga oplaknemo pod vodo, na-
to ga narežemo na tanke
obročke. Razžvrkljamo 4 jaj-
ca, dodamo sol, poper in ma-
lo nastrganega muškatnega
oreška. Na dveh žlicah masla
ali margarine prepražimo
por, da se zmehča. Po 3 minu-
tah prilijemo razžvrkljana jaj-
ca. Pečemo na srednji tempe-
raturi, da jajca zakrknejo.
Sestavine so za dve osebi.
Jabolka z
grozdjem
Potrebujemo: 4 velika ja-
bolka, 200 g belega grozdja, 4
ščepce cimeta.
Izberemo lepa, enako veli-
ka jabolka, vsako naj tehta
približno 200 g. Vzamemo
sladko, aromatično belo
grozdje.
Priprava: jabolka umije-
mo, odrežemo jim pokrov-
ček, notranjost pa izdolbe-
mo z ostrim nožem. Ostane
naj še z 1 cm debel rob pod
lupino. Umijemo grozdje,
osmukamo jagode, polovico
jih zmešamo s sesekljano
sredico jabolk. Dodamo ci-
met in po želji tudi žličko
sladkorja v prahu. Z nade-
vom polnimo izdolbena ja-
bolka. Jabolka damo na ne-
pregoren pladenj, pladenj
pa postavimo nad večjo po-
sodo z vročo vodo. Damo v
pečico in pečemo pri 180
stopinjah eno uro. Jabolka
ponudimo zelo vroča, oblo-
žimo pa jih s preostalimi
grozdnimi jagodami. Po želji
lahko damo na vsako jabol-
ko košček masla, ki se med
pečenjem raztopi.
Piše: MAJDA KLANŠEK
dom in vrt
Hibiskus (oslez)
Hibiskus je že od nekdaj
priljubljena in danes mno-
gim poznana poletna cvetoča
grmovnica. Nekateri ga ime-
nujejo tudi oslez. Hibiskus ni
le rastlina znana kot privlač-
na poletna cvetoča grmovni-
ca, ampak je tudi zdravilna
rastlina. Tako je jedilni hibi-
skus uporaben za čaj.
Gojimo jih kot zelo cvetoče
grmovnice z velikimi, vpadljivi-
mi cvetovi v zalistju. Je pa tudi
grmovnica, primerna za obli-
kovanje žive meje, ki s privlač-
no obarvanimi in oblikovanimi
cvetovi popestri okolico.
Večina sort je prezimno
trdnih, vendar je priporočljivo
mlade rastline pozimi zavaro-
vati pred mrazom.
Obrezovanje ni potrebno,
čeprav je koristno zgodaj
spomladi izrezati neprimerno
raščena stebla, da grm ohrani
obliko. Hkrati odstranimo od-
mrle ali nepotrebne veje in
poškodovane poganjke. Tako
ohranjamo obliko grma in es-
tetski videz poleti cvetoče gr-
movnice.
Hibiskusov je okoli 200 vrst,
večina izvirajo iz tropskih pre-
delov. Najbolj razširjene vrste
so: Hibiscus esculentus (jedilni
oslez), Hibiscus manihot, Hi-
biscus rosa - sinensis, Hibis-
cus schizopetalus, Hibiscus
syriacus, Hibiscus trionum.
Cveti od julija do oktobra,
odvisno od vrste. Zraste do
višine 3 m, toge in pokončne
veje odevajo veliki lijasti cve-
tovi različnih barv od bele,
vijolično-modre, rožnate, v
središču so cvetovi največkrat
temnejše obarvani. Poleg teh
so znane tudi omenjene bar-
ve vrstnatih oblik cvetov.
Zahteva dobro odcedna tla,
potrebna pa je sončna in za-
vetna lega.
Skoraj vsi tipi, ki jih proda-
jajo pri nas, so sorte vrste
Hibiscus syriacus.
Hibiscus syriQj
(sirski oslei]
Raste na Kitajskem, k
skem in v Indiji, pa ^
Sloveniji je vse bolj razjj
Pri nas doseže višino 1,5:
2 m. Zanimivi so do 7
široki lijasti cvetovi. Sei^
dijo številne sorte z bj
modrimi, rdečimi in dri
nimi cvetovi, ki imajo v
lise različne barve, i^jj
razširjena sorta je Blue
(vijoličasto - modri, v st
temni cvetovi). Druge
so še Diana (snežno beli
tovi), Hamabo (beli, v sij
karminasti cvetovi),
Giant (veliki rožnati cve
in Red Heart (beli, v sre
karminasti cvetovi).
Izredno zanimive in lep,
tudi vrstnate sorte vseh m
denih barv, npr. Jeanne dj
(z belimi venčnimi listi),^
zelo vpadljive in to v časi^
v vrtu cvetja primanjkuje,!
KATJA ZUPi)
univ. dipl,
Vrtnarstvo (j
Hibiscus syriacus Red Heart.
Šl. 38.-21. september
NASVETI
29
gremo po gobe
Kostanjasta polstenka
Polstenke
ibe, ki imajo za trosov-
cevčice, so nam običaj-
)ližje kot tiste, ki imajo
Se. Med temi tudi ni prav
bno veliko strupenih
razen morda vražjega
ma. Nekaj je neužitnih,
grenki goban in žolča-
enivec, vendar še te za-
izredno grenkega oku-
ne pa zaradi kakšnih
lenih substanc.
družbo cevark spada pre-
rodov, pa naštejmo neka-
gobani, polstenke, dedi,
.lupljivke.
mes bi namenili nekaj več
imosti polstenkam. Mar-
Mih zamenjuje z lupljiv-
i. dedi, turki ali celo goba-
'endar so razlike med temi
zelo očitne: polstenke
" skoraj vedno suh in rah-
'nietast klobuk, le po vlaž-
vremenu imajo nekatere
mazav, npr. kostanja-
Polstenka. Trosovnice so
'o rumene barve, luknjice
precej velike, nekatere
pomodrijo. Beti pol-
so zelo tanki in skoraj
li odebeljeni. Rastejo v
'.^stah gozdov in celo pa-
'f^jo druge gobe, npr. pa-
polstenka, ki zraste
'^vadni trdokožnici (prej
^Pirjeva prašnica).
Vse polstenke so užitne,
zamenjava je možna le za
neizkušene gobarje, vendar
tudi ti polstenk ne morejo za-
menjati za strupene gobe, saj
so vse prej naštete vrste užit-
ne.
Naštejmo nekaj najbolj
znanih polstenk: navadna,
datljeva, rdečebetna, rdeča,
zajedalska in pa seveda ko-
stanjasta polstenka, ki je tudi
med nedeljskimi gobarji naj-
bolj poznana. Raste pri smre-
kah, tudi po višje ležečih goz-
dovih, paziti pa moramo, da
je ne zamenjamo z žolčastim
gobanom, ki ima mnogokrat
enako rastišče. Razlikujeta se
po barvi klobuka in trosovni-
ci, saj žolčasti goban ni nikoli
tako temno rjave žametne
barve in nima lepo rumene
trosovnice, temveč je njegova
bele oz. roza barve. Če nismo
prepričani, katero vrsto smo
nabrali, pokusimo malo ene
in druge in razlika bo takoj na
moč očitna, saj žolčasti greni-
vec zasluži svoje ime.
Poletna gobja
rižota
Potrebujemo: 2 žlici maš-
čobe, 2 čebuU, 2 paradižnika,
2 papriki, 10 dag stročjega fi-
žola, korenček, peteršilj, 30
dag gob, 1 kumaro, sol, 20
dag riža, mesno juho ali vodo,
parmezan.
Priprava: na maščobi pre-
pražimo drobno narezano če-
bulo, dodamo olupljen in nare-
zan paradižnik, papriko, stročji
fižol, korenček in peteršilj. Ko
je zelenjava na pol mehka, do-
damo očiščene in sesekljane
gobe, naribano svežo kumaro
in sol. Ko voda povre, dodamo
zelenjavi opran riž in ga nekoli-
ko glaziramo. Prilijemo vročo
juho ali vodo in kuhamo na
šibki temperaturi približno 20
minut. Pred serviranjem potre-
semo rižoto z naribanim par-
mezanom. Ponudimo s poljub-
no solato, še posebno se prile-
ga solata iz pese.
AMADEO DOLENC
iDŠnje leto lahko označi-
za eno najslabših gobjih
I zadnjih nekaj let. In
v takšni sezoni pride
ulj do izraza znanje o
k Tisti, ki so iskali in
irali le gobane oz, jurčke,
lajvečkrat ostali praznih
IT. Drugi pa se lahko poh-
no z vsaj solidno bero,
ijkrat celo s precej obil-
Vendar pa se tega nismo
fili čisto sami, temveč v
irskih društvih, kjer pri-
no seminarje in ekskur-
iz poznavanja gob. Na
sn celjskem področju jih
ar nekaj, ki delujejo že
»let: v Celju, Laškem,
Gornjem Gradu.
mojapok(wnina
Odgovori o upolcojevanju
Nov zakon o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju,
ki velja od 1. januarja 2000, je
prinesel v slovenski pokojnin-
ski sistem veliko sprememb.
Čeprav se bodo dolt^ila zako-
na uveljavljala postopoma v
naslednjih desetih letih, mar-
sikoga že sedaj zanima, kdaj
se bo lahko upokojil. Na vaša
vprašanja zato odgovarja Pe-
ter Šalej, vodja oddelka za po-
kojninsko in invalidsko zava-
rovanje pri celjski enoti ZPIZ.
Rojen sem 21.8.1947, letos
aprila sem imel 35 let delovne
dobe, zanima me, ali imam
kakšno možnost za predčasno
upokojitev in kateri čas lahko
izbiram za izračun pokojni-
ne?
Od 1.1.2000 dalje v Sloveniji
ne poznamo več instituta pred-
časne pokojnine, razen za po-
samezne kategorije zavarovan-
cev, kot so delovni invalidi ter
nezaposleni, ki ob izpolnitvi do-
ločeriih pogojev starosti in po-
kojninske dobe na dan
31.12.1999 še vedno lahko uve
Ijavljajo pravico do predčasne
pokojnine.
V kolikor nimate omenjene-
ga statusa ob koncu leta 1999,
se ne morete predčasno upoko-
jiti. Če ostanete še naprej v de
lovnem razmerju oziroma ste
zavarovani na kakšni drugi
podlagi, lahko pridobite pravico
do pokojnine, ko boste dopol-
nili 58 let starosti in 40 let pokoj-
ninske dobe, kar bi bilo predvi-
doma v vašem primeru v avgu-
stu leta 2005. Pri odmeri pokoj-
nine se bodo v celoti upoštevali
vaši podatki plače oziroma za-
varovalne osnove, ki ste jih pre-
jeli od leta 1970 dalje. Pokojnin-
ska osnova se bo oblikovala na
podlagi mesečnega povprečja
plač oziroma zavarovalnih os-
nov najugodnejših zaporednih
petnajst let zavarovanja, tako
da vam ne bo potrebno izbirati
leta za izračun pokojnine, ker
bo že avtomatično izbrano na-
jugodnejše zaporedno obdob-
je.
kozmetičarka svetuje
Domača aroma
terapija
Le kdo si ne želi razvaja-
nja v zdravilišču, v toplih
kopelih in masažah? Prob-
lem sta ponavadi čas ali de-
nar. Zakaj si ne bi aroma
terapije privoščili doma?
Aroma kopel v kadi s ci-
metovo in pomarančno olj-
no esenco: pripravite si toplo
kopel, v katero kanite 3 do 5
kapljic posamezne esence
(kupite jih v lekarni ali bio
trgovinah). V kadi uživajte
približno 15 do 20 minut.
Temperatura vode naj ne bo
več kot 36 stopinj C. Če ste
preživeli stresni dan, uporabi-
te esenco iz evkaliptusa ali
mete, ki si jo utrete v senca,
uhlje in kanček na brado. Pa-
zite, da ne zaide v oči ali
sluznico.
Seveda lahko kopel izkori-
stite tudi za lasno oblogo.
Kupljeno utrete v lase in jo po
20 minutah izperite. Lasje se
bodo čudovito lesketali.
Losjoni, ki poživljajo: te-
lesna emulzija ali losjon, ki je
narejen na osnovi eteričnega
olja mete ali žajblja, pred-
vsem krepi tkivo. Emulzije
na podlagi rožmarinovega
olja odlično stimulirajo limf-
ne pori (predeli pod pazdu-
ho, med ključnicama, v dim-
Ijah...).
Tuširanje z aroma geli: že
zjutraj si osvežite telo z osve-
žilnim hladno.toplim tušem
in gelom na osnovi bergamot-
ke ali limone. Če pa se nagi-
bate k zatekanju nog in glež-
njev, svetujem uporabo spre-
jev za noge na osnovi kafre,
mentola, timijana in žajblja.
Kuhanje zelenjave
Včasih so zelenjavo vedno
dolgo kuhali, pri tem pa je
popohioma razpadla - kakšna
škoda! Skoraj vsi občutljivi vi-
tamini, mineralne snovi in bi-
oaktivni elementi se pri tem
uničijo. Zato zdaj modemi
prehrambeniki priporočajo
boljše metode kuhanja. Os-
novno pravilo je: zelenjavo
kuhajte na zob! To pomeni, da
je kuhana tako, da je še nekoli-
ko trda pri ugrizu, s tem je
izguba hranil razmeroma
majhna.
Dušenje zelenjave je skoraj
idealno, pri tem je dodatek te-
kočine skoraj nepotreben, izgu-
ba hranil pa je minimalna.
Pri kuhanju v sopari se zele-
njava kuha v vroči vodni pari.
Okus, barva, vitamini in mine-
ralne snovi se pri tem ohranijo.
Tako kuhanje je zelo primerno
tudi za ljudi, ki potrebujejo hra-
no z minimalno količino maš-
čob.
Prav tako je primemo tudi
kuhanje na hitrih ploščah. Čas
kuhanja je krajši, vitamini pa se
ohranijo.
Kuhanje v voku traja kratek
čas, pri visoki temperaturi, kar
ustreza občutljivim hranilnim
snovem. NINA STERGAR
lepota in zdravje
Ingver proti
morski bolezni
Je tudi vam slabo na poto-
vanju? Rezultati zdravstvenih
statistik pričajo, da je med
otroki in mladino vse več ki-
netoz (v Nemčiji naj bi imelo
kar 80 odstotkov 8-letnikov
tovrstne težave med vožnjo z
avtom, avtobusom, vlakom,
ladjo ali letalom ), ki se z
značilnimi simptomi (vrtogla-
vica, slabost, bruhanje, posle-
dična utrujenost in izčrpa-
nost) pojavljajo zlasti poleti,
ko večina sveta potuje.
Učinkovito naravno sreds-
tvo proti morski bolezni (da-
nes vlada tudi na kopnem in v
zraku) je po mnenju pozna-
valcev ingver. Prah korenine
omenjene eksotične vzhod-
noindijske rastline s prijetnim
vonjem, ki jo uporabljamo
predvsem kot začimbo in
aromo, naj bi se po svoji učin-
kovitosti v boju proti morski
bolezni lahko uspešno kosal
z umetnimi medikamenti, ki
praviloma botrujejo neprijet-
nim stranskim pojavom. Mi-
nimalna doza 2 gramov ing-
ver je vega praška naj bi brez
škodljivih učinkov na organi-
zem zagotavljala prijetno
vožnjo vsem, ki trpijo za ki-
netozami na potovanju, pa
tudi na vrtiljaku in podobnih
napravah.
bio
koledar
Sejte, presalojte, sadite, zalivajte,
negujte rastline; rahijajfe in
prezražujtetla, pobirajte in predelujte
pridelke v času, ki je najugodnejši za
posomezne tipe rastlin in ki je
razviden iz koledarja.

30
GUSBA
Odrešitev na
Celjslcem
V Domu II. slovenskega ta-
bora v Žalcu bo v ponedeljek,
25. septembra, ob 20. uri kon-
cert skupine The Revelation,
ki jo sestavlja 15 vokalistov in
pet instrumentalistov iz Dalla-
sa. Nastopili bodo tudi v Šent-
jurju, Celju in Laškem, kjer
bodo občinstvu predstavili tu-
di izvor in naravo pesmi, ki so
nastale pred približno 150 leti.
Skupina je le del zbora iz
Dallasa, ki pripada t.i. severno-
dalaški biblijsld cerkvi, v Slove-
niji pa bodo gostovali že tretjič.
Njihov nastop bo za naše ob-
činstvo zanimiv tudi zaradi zna-
čilnega spremljajočega gibanja
v ritmu ter glasovnih in instru-
mentalnih improvizacij, po ka-
terih slovi tovrstna glasba.
Koncerti skupine The Revela-
tion - Odrešitev, bodo tudi v
Šentjurju, in sicer v torek, 26.
septembra, ob 19.30 v Kultur-
nem domu, v četrtek v celjskem
Narodnem domu in v petek v
Kultumem domu Laško (oba
ob 19.30). Organizator koncer-
tov je vodja oziroma pastor v
Evangelijsld baptistični skupno-
sti Marjan Hlastan, ki je zbor
spoznal pred dobrimi šestimi
leti v ZDA in jih povabil v Slove-
nijo.	B. JANČIČ
Modrijani z Dobrne
Na tradicionalni prireditvi
Pokaži, kaj znaš v Dobju so
prijetno presenetili štirje
mladi fantje, ki so si izbrali
zelo pomenljivo ime Modri-
jani. Čeprav so mladi, že de-
lujejo kot pravi modrijani,
resno, lepo urejeno in pri-
kupno.
Njihova posebnost je štiri-
glasno petje. Čeprav so sku-
paj le nekaj mesecev, oder
dobro obvladajo, saj so na
njem živahni in prijetni. Mo-
drijani so Rok Švab, ki igra
harmoniko, Blaž Švab poje,
Peter Oset igra kitaro in Fra-
njo Oset bas kitaro. Trenutno
jim še največ pomagajo starši,
pričakujejo pa tudi pomoč ti-
stih, ki jim je njihovo igranje
in petje všeč. Če bodo resno
delali, lahko Modrijani posta-
nejo zanimiva glasbena sku-
pina na Celjskem, pa morda
tudi širše.
TV
Kričac Matjaž
Matjaž Jelen pravi, da je
»kričač« že od malih nog. Na
domači glasbeni sceni je že
zelo dolgo. Pri šestnajstih
letih je začel kot pevec sku-
pine Šank ročk in to ostal do
leta '98, ko je izšel njihov
zadnji album.
Kmalu za tem ga je k sode-
lovanju povabil prijatelj Dani-
lo Kocjančič in nastala je nova
preobleka starega hita »Poišči
me«. Ponovni uspeh skladbe
je Matjažu dal nov zagon.
Krajši čas je sodeloval z Big
Bandom RTV Slovenija, re-
zultat pa sta bih skladbi »Po-
letna noč« in »Med iskrenimi
ljudmi«.
Lani je začel sodelovati z
Matjažem Zupanom in Dea-
nom Windischem. Najprej je
nastala zanimiva pesem z de-
kletoma PM United »Jaz ni-
mam noč za spanje 2000«,
kmalu pa še »100-krat lažje«,
ki je naletela na zelo dober
odziv pri poslušalcih. Avtor
besedila in glasbe je Zlatko
Arslanagič, sicer avtor vseh
skladb Crvene jabuke in Mat-
jažev dober prijatelj.
Matjaž je nastopil tudi na
festivalu Melodije morja in
sonca s pesmijo »Odkar si
šla«. K sodelovanju ga je po-
vabil znani primorski avtor
Marino Legovič, besedilo pa
je napisala Damjana Kenda
Hussu. Njegov album priča-
kujemo novembra.
SIMONA BRGLEZ
Matjaž Jelen
Mladi in zagnani
čeprav so skupaj že od la-
ni, pa so uradno dobili ime
Jurij ob letošnjem Jurjevanju
v Šentjurju, kjer so se pred-
stavili in navdušili z mladost-
jo in solidnim igranjem na-
rodno zabavne glasbe. Srečo
imajo, da imajo izvrstnega
mentorja Toneta Vidca, ki jim
pomaga premagati prve glas-
bene ovire, napisal pa jim je
tudi nekaj prijetnih skladbic.
V ansamblu Jurij, ki že uspe-
šno nastopa na različnih pri-
reditvah, igrajo (od leve): Sta-
ne Žavski (harmonika). Sreč-
ko Pajk (ritem kitara) Nejc
Dobrotinšek (bas kitara in
bariton) in Dejan Dobrotin-
šek (klarinet), poje pa simpa-
tična Urška Tržan, ki je že
uspešno nastopila v televizij-
ski oddaji Zoom.	TV
ekspres ekspres
•	s prvega mesta angleške
lestvice najbolje prodajanih
single plošč so se po tednu
dni posloviU Al s sluzasto pri-
redbo 15 let stare pop klasike
»Take On Me« spet aktivne
norveške trojice A-ha. Najviš-
jo pozicijo je ta teden zasedla
funky-house uspešnica »-
Lady« francoskega dua Mod-
jo. V ZDA in Nemčiji je še
vedno na vrhu Madonna z
naslovnim singlom njenega
devetega studijskega izdelka
»Music«, pri naših južnih so-
sedih - na Hrvaškem - pa se te
dni največkrat zavrti pesem
»Da je do mene« Guiliana.
•	Na podelitvi prestižnih in
med otoškimi glasbeniki naj-
bolj cenjenih nagrad Mer-
cury Prize je v Londonu ble-
stel mladi Britanec Badly
Drawn Boy s svojim debitant-
skim izdelkom »Hour of Be-
wilderbeast«.
•	Na prvi podelitvi nagrad
Latin Grammy Avvards pa je
po pričakovanju največ na-
grad prejel mehiški kitarski
polbog Santana. Dobitnik kar
osmih »ta pravih« grammyjev
je tokrat v Los Angelesu po-
bral tri nagrade, med njimi
tudi za ploščo leta - »Corazon
Espinado«.
•	Po treh letih zakona sta se
razšla Noel Gallagher, kitarist
in šef brit-pop prvakov Oasis,
in Meg Mathews.
•	Več kot 200 000 ljubiteljev
glasbe, ki nosilce zvoka ku-
pujejo v verigi trgovin Virgin,
je sodelovalo v anketi, s kate-
ro so izbirali 1000 najboljših
glasbenih izdelkov vseh ča-
sov. Prvo mesto je po priča-
kovanju zasedel album »Re-
volver« skupine The Beatles,
drugo mesto so zasedli Ra-
diohead in njihov »The
Bends«, tretjo mesto pa je
prav tako pripadalo Beatlom
in njihovemu (po mnenju
glasbenih kritikov) najboljše-
mu LP-ju »Sgt. Pepper's Lo-
nely Hearts Club Band«.
•	Irski megazvezdniki U2 bo-
do izid svojega težko pričako-
vanega novega albuma »Ali
That You Can't Leave Be-
hind« konec prihodnjega me-
seca pospremili s krajšo tur-
nejo po ZDA, prava turneja,
kakršne smo pri skupinah te-
ga formata vajeni, pa bo na
vrsti šele v začetku leta 2001.
•	Saj ni res, pa je! Elton John
je k nastajanju novega albuma
povabil Krisa Novoselica, nek-
danjega basista grunge hero-
jev Nirvana, kitarista Kima
Thayila, ki je svoje dni godel v
skupini Soundgarden in po-
skočnega basista Flea iz za-
sedbe Red Hot Chili Peppers.
•	V torek je zbirko tridesetih
največjih uspešnic legendar-
nega soul pevca Ala Greena
na trg pospremila še njegova
avtobiografija. Obe izdaji sta
izšli pod naslovom »Take Me
To The River«.
•	Čeprav bo težko pričakova-
ni novi single najpopularnejše
dekliške zasedbe devetdese-
tih Spice Girls uradno izšle
šele 23. oktobra, pa si lahko
videospot za skladbo »Hol-
ler« že ogledate na njihovih
spletnih straneh. Na Internetu
pa lahko od torka naprej naj-
dete tudi novo pesem v Evro-
pi najpopularnejše ameriške
country pevke Faith Hill.
Skladba »Never Gonna Be
Your Lady« bo na single for-
matu izšla v ponedeljek kot
podpora njeni najnovejši us-
pešnici »The Way You Love
Me« z albuma »Breathe«.
•	Kultna ameriška rocj^
pina The Smashing p
kins bo pred svojim do
nim odhodom z glasben
ne svoje podanike razvJ
še z izborom 25 skladbi
nastale med snemanje^
hovega zadnjega studijj
albuma »Machina/The
hines Of God«. Album,
hina Il/The Friends And
mies Of Modem Music« |
voljo le v brezplačni »
netni« različici, našli pa g
ste na razvpitem strej
Napster.
•	Po nekajletnem jatišju
prejšnji petek na sceno
vrnil pred leti najpopulai
elektro-pop dou Erasure
vec Andy Bell in sintetij
ski čarovnik Vince Clark
v Londonu med plovbi
reki Temzi nekaterim nj
nejšim predstavnikom
tovnega glasbenega
predstavila skladbe z nju
novega albuma »Loveh
ki bo izšel 23. oktobra.
•	Najbolje prodajani gjj
nik letošnjega leta, beli
zvezdnik Eminem, je s si
ga aktualnega albuma »l|
hali Matthers LP« lan
drugi single »The Way 1
•	Po izrednem uspehu, \
je Aaliyah poleti zabelež
skladbo »Try Again«, la
letna ameriška R&B diva
javlja skorajšnji izid na
singla. Pesem »I Don'tl
na« lahko najdemo tu(f
soundtracku filmske uspi
ce »Romeo Must Die«, vi
rem je Aaliyah debitirala
igralka.
•	Skoraj štiri leta po izid
burna »Evolution« se je!
vim LP-jem »Nathan Mi(
Shavvn Wanya« na glasi
sceno vrnila v devetda
najbolj prodajana ama
vokalna R&B zasedba Bcj
Men.
•	Prihodnji mesec bo au
ka zvezna agencija Reca
lndustry Association Of
rica v Nashvilleu countri
per-zvezdniku Garthu Bi
su kot prvemu solo a
podelila priznanje za sto
jonov prodanih LP-jev.
•	Škotska skupina Texas
pravi j a zbirko svojih naj^
uspešnic, ki so jih ni nanil
preteklih desetih letih. Ni
ju, ki bo izšel 23. oktobfi
poleg starejših uspešnic
nekaj novih skladb, med
mi tudi aktualni single »Ii
mand«. Na isti dan pa bi
sveta ugledal tudi nov L
delek »Painting In Red<
nas skoraj neznane, v ^
Britaniji pa zelo cenjene
ročk skupine The Beai
South.
•	8. oktobra bo v Pesti
dvorani v Ljubljani nas
legendarni bobnar Billy'
ham.
•	Konec meseca bo pri 2
bi Nika izšel drugi stu'
podvig odlične domače ^
zasedbe Planet Groove.
•	Nekdanja pevka dancj
sedbe Final Apolonija -
je v studiu Kraj nik po®
deset tipičnih podalpskiii
ročk pesmic, ki bodo ^
ugledale luč sveta na nj'
solo prvencu.
•	Izšla je nova plošča >
goriških Avtomobilov.'
Vuksanovič sta za LP'
konočje« napisala slab'
zanju značilnih in že i''
tokrat slišanih kreacij«
njimi je tudi naslovni
sem.
STANE ŠP'

TY VODIC
31

32
TY VODIC

33
s«. M.-21. s«{»toiiiber 2000
TV VODIC
34

TY VODIC
FILM - TELEVIZIJA
35
Bruc iz province
čeprav je režiser filma Mic-
fiael Corrente, sta njegov zaš-
^tiii znak bržkone scenarista,
brata Farrelly, Peter in Bobby,
zloglasna ustvarjalca odfrknje-
ne komedije, imenovane Nori
jia Mary. In kljub temu, da
film prihaja na platna kasneje
liot Nori na..., to še ne pomeni,
da je scenarij novejši. Starejši
je. Brata sta ga uspela prodati
^ele sedaj, ker sta pač z Mary
postala slavna in bogata. Sicer
pa se Brucu tudi pozna, da je
kot nekakšna predhodna faza
norišnicam iz uspešnejšega fil-
ma. Še zdaleč ni tako grob in
še zdaleč se ne loteva toliko
tabujev (pa četudi so to tabuji
neumnosti), le kdaj pa kdaj na
piano izza kota prihuljeno po-
gleda domislica, ki spominja
na njuno naslednjo fazo. Vse
skupaj je torej mnogo bolj
umirjeno; primemo za tiste, ki
jim je bila Mary preveč nora;
ali za tiste, ki radi odkrivajo
predhodne faze znanih scena-
ristov; ali pa za tiste, ki so
enostavno oboževalci in si pri-
pravljajo teren za Me, myself
and Irene z Jimom Careyem,
naslednjim udarcem bratov
Farrelly, ki ga lahko pričakuje-
mo nekako v naslednjih štiri-
najstih dnevih.
Kaj se torej dogaja v Brucu?
V zaspanem podeželskem me-
stecu se dobiva klapa povsem
običajnih hipijevsko zaspanih
fantov, katerih očetje alkohol-
no zaspano kartajo vsak ve-
čer, in ta lepa simbioza teče
povsem lepo. dokler nekega
dne fantje ne odprejo vodne
pipe z omamnimi hlapi kar v
avtomobilu in se zaradi pre-
velike gostote dima ter s tem
slabe vidljivosti ne zaletijo na-
ravnost u... parkiran policij-
ski avto. Seveda sledijo ukre-
pi. Shavvn Hatosy je tisti, ki je
za kazen primoran oditi stran
od doma. na študij. Med sno-
be. Kar je za hipija, čeprav
zaspanega, čista groza. Toda
nazadnje stvari niti ne izpa-
dejo tako slabo, kajti Shawn
tam spozna Amy Smart, ki je
na njegove rahlo neumne šar-
me nekam dovzetna, in kar
sledi, je hipijevska romanca,
prežeta z nekaterimi neobičaj-
nimi domislicami (če na fil-
mu še niste videli, kako se
špageti vdevljejo v nos in skozi
usta ven in kako se potem
temu, če špagete vlečeš noter
in ven, reče nitka za možga-
ne, oziroma če potrebujete
vzpodbudo za učenje mojstro-
vine, kar naprej), romanca,
katere najmočnejši del je zares
huda in zelo dobro zadeta sen-
timentalnost na šestdeseta, se-
demdeseta leta, na flower po-
wer, na obdobje Vodnarja, vse
ostalo pa izredno lahkotno in
nič kaj posebnega.
V filmu se pojavi tudi Alec
Baldivin kot Shawnov oče, v
vlogi, ki od njega ni zahtevala
preveč napenjanja in se zato-
niti ni rmpenjal; pojavi se tudi
Jonathan Brandis, ki se je
pred leti pustil občudovati v
fantastični pravljici Neskonč-
na zgodba 2 ter v nadaljevan-
ki Seaquest, tukaj pa tudi od
njega ne pričakujte kaj veliko;
ne pojavi se za dolgo, pa še
tedaj je omamljen in ni kaj
veliko od njega.
Zelo nezahtevno razvedri-
lo, kateremu se da, če od nje-
ga pričakujete ravno to, ne-
kajkrat krepko nasmejati. Ali
pa služi kot foto album nostal-
gikom obdobja izpred približ-
no trideset let... oziroma ti-
stim, ki ta leta obujajo sedaj.
PETER ZUPANC
kino
Celjski kinematografi si pri-
držujejo pravico do spremem-
be programa.
Union: od 21. do 27.9. ob 16.,
18.30 in 21. akcijska drama Vi-
har vseh viharjev.
Mali Union: od 21. do 27.9. ob
20. mladinska komična drama
Bruc iz province.
Metropol: od 21. do 27.9. ob
16.30,18.30 in 20.30 ter 23.9. ob
10. komedija Hiša Debele ma-
me, 22. in 23.9. ob 23. akcijska
drama Vihar vseh viharjev.
Kino Žalec: 22.9. ob 20. in
24.9. ob 17. zgodovinski spekta-
kel Patriot, 23. in 24.9. ob 20.
komični triler Lekcija za gospo
Tingle.
Kino Dobrna: 23.9. ob 19. in
24.9. ob 17. komedija Moški
žigolo.
SKRITA KAMERA
t Dolgoletni voditelj TV
Dnevnika Janko Sopar je po-
stal še ena žrtev kadrovske
čistke v informativnem pro-
gramu slovenske nacionalne
TV. Urednik za vse večne čase
in režime, trdorokec in prega-
njalec Laibacha ter drugače
mislečih Jure Pengov, je kot
urednik dnevno-informativ-
nih oddaj v slogu znanega
Gruzinca Šoparju odpovedal
sodelovanje pri urejanju in
vodenju TV Dnevnika. Po se-
demnajstih letih in več kot
tisoč voditelj stvih se tako z
ekranov poslavlja še ena od
priljubljenih osebnosti, ki je
postala zaščitni znak sloven-
skega nacionalnega TV Dnev-
nika. Kam bo odšel in kaj bo
najbolj izkušeni voditelj TV
Dnevnika počel poslej, ni zna-
no. Zaenkrat je menda na do-
pustu, ki mu ga je hkrati z
odpovedjo sodelovanja na
dan začetka predvolilne kam-
panje za državnozborske vo-
litve odredil vsemogočni
Urednik Pengov. Zdaj že biv-
šega voditelja Dnevnika, za
katerega velja, da nima dlake
na jeziku, ampak pod nosom,
bo zamenjal golobradi To-
maž Rane.
•	Uroš Slak, mladi in ambi-
ciozni voditelj Odmevov, pa
vse bolj ugotavlja, da tudi on
ne govori istega jezika z vo-
dilnimi možmi informativne-
ga programa. Kljub temu bo z
odločitvijo, ali s TVS presedla-
ti na POP TV, še nekaj časa
počakal. Urošev odhod z na-
cionalke bi namreč utegnil
slabo vplivati na kariero nje-
gove izvoljenke, prav tako
ambiciozne in prodorne vodi-
teljice Petre Kerčmar.
•	Najbolj znani RTV-jevski
sindikalist Rajko Gerič se po
polletnem urednikovanju pri
novi informativni oddaji Vaš
kraj vrača v notranjepolitično
redakcijo informativnega
programa. Menda je svoje de-
lo pri postavitvi te oddaje ta-
ko dobro opravil, da se bo
spet lahko loteval aktualnih
političnih tem. Na uredniš-
kem mestu naj bi ga zamenjal
znani prometni novinar Vili
Guček, ki so mu vzeli oddajo
o avtomobilizmu. Ker je bivši
dolgoletni voditelj te oddaje
Tone Smolnikar zdaj profe-
sionalni župan Kamnika, se
Gučku, če bo šel po njegovih
stopinjah, obeta še bleščeča
kariera. Oddaja pa bo seveda
ostala, njen urednik Miran
Ribič, sicer bolj znan kot brat
slavne igralke Tanje, ima
menda kar nekaj predlogov,
katere avtorje bo pritegnil k
njenemu snovanju.
•	Bivši urednik informativne-
ga programa TVS Lado Am-
brožič je končno zadovoljen
z delom, ki ga opravlja, pa
tudi s tem, da ga njegov na-
slednik in nadrejeni Uroš Li-
pušček pusti pri miru. Tako
je sin slavnega partizanskega
generala vrgel puško v koru-
zo in umaknil tožbo, s katero
je zagrozil najvišjim šefom
nacionalke RTV zaradi na-
pak, ki so ji storili pri postop-
ku izvolitve novega odgovor-
nega urednika.
•	Novi voditelj kviza na Ka-
nalu A Borut Veselko po pr-
vih oddajah spoznava, da je
ugriznil v precej kislo jabolko.
Po mnenju mnogih gledalcev
je oddaja enako dolgočasna
kot je bila prej s starim vodi-
teljem Mitom Trefaltom. Te-
ga je seveda najbolj vesel Jo-
nas Žnidaršič, voditelj kon-
kurenčnega kviza na POP TV,
katerega koncept je za spoz-
nanje nekoliko manj duha-
moren, čeprav je mož prepri-
čan, da gre zasluga za večjo
popularnost oddaje pred-
vsem njegovim voditeljskim
sposobnostim.
Janko Sopar
Jonas Žnidaršič
Gremo v Icino!
K.D. Lang je znana glasbenica, ki nastopa v filmu Skozi okno
zasledovalca. Nagrajenci so: Sladjan Dujič, Prežihova 3, 3310
Žalec, Bojana Centrih, Loke 39, 3304 Tabor in Tadej Novak,
Prečna pot 20, Prebold. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma
Celjskih kinematografov.
Nagradno vprašanje: Wolfgang Petersen, ki je režiral film
Vihar vseh viharjev, je znan po številnih uspešnicah. Šest
nominacij za oskarja je leta 1982 dobil njegov nemški film z
vojno tematiko. Kateri (v pomoč asociacija »Kursk«)?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 25. septembra. Izžrebali bomo tri
dobitnike vstopnice za ogled filma.
38.- 31. september 2000
36
ZA AVTOMOBILISTE
Ford se
umika iz
Daewooja
Ameriški Ford je pred
nekaj meseci kot najbolj-
ši ponudnik za nakup iz-
jemno zadolženega juž-
nokorejskega Daevvooja
ponudil kar 6,9 milijarde
dolarjev. Že tedaj so se
pojavili glasovi, da je vso-
ta izjemno visoka in da
skuša Ford s tem odgnati
druge partnerje (pred-
vsem General Motors in
DaimlerChrysler). Sedaj
iz Forda sporočajo, da so
se umaknili iz posla, ni
pa povsem jasno, zakaj.
Verjetno pa drži, da so
Fordovci po tistem, ko so
od maja naprej podrobneje
pregledovali poslovni in fi-
nančni položaj Daewooja,
ugotovili, da se nakup v
nobenem primeru ne spla-
ča. Hkrati pa je General
Motors sporočil, da se še
vedno zanima za to južno-
korejsko avtomobilsko to-
varno, s katero je pfed ne-
kaj leti že sodeloval. Iz
DaimlerChryslerja pa so
sporočili le to, da bi bil
nakup Daevvooja ta hip
vendarle preveč tvegana za-
deva.
Najmanjši audi pri nas
Točno tri leta po tistem, ko
je nemški Audi na frankfurt-
skem avtomobilskem salo-
nu pokazal svoj najmanjši
avtomobil, takrat imenovan
A12, je ta nared za serijsko
proizvodnjo. Prvi prodani
primerki prihajajo tudi na
slovenske ceste, pri čemer
drži, da je še vedno najmanj-
ši avtomobil omenjene to-
varne.
Audi A2, kot ga označuje-
jo sedaj, je res majhen (382
centimetrov v dolžino), a je
to odraslo vozilo, namenje-
no udobni, varni in varčni
vožnji, pravijo v tovarni. Je
tudi prvi velikoserijski avto
(letno naj bi jih naredih od
60 do 80 tisoč), narejen pre-
težno iz aluminija. Zato je
kilogramski skromnež, saj
prazen tehta manj kot 900
kilogramov, kar je nekako
150 kilogramov manj kot
konkurenca iz pločevine.
Tudi zaradi tega oziroma za-
radi lahko razgradljivega
aluminija je A2 ekološko
sprejemljiv, po svoje še bolj
zaradi skromne porabe, h
kateri zlasti pri dizelskem
motorju veliko pripomore
majhna teža.
Audi A2 je mini enopro-
storski avtomobil, obliko-
van tako, da je dovolj pre-
poznavno Audijev in v skla-
du prevladujočo modo. Ko-
ličnik zračnega upora je zelo
skromen (0,28), ob tem pa
avto postreže z nekaj dobri-
mi domishcami. Recimo po-
globljenim dnom pod noga-
mi potnikov na zadnji sedež-
ni klopi (da sedijo bolj
udobno), dvojnim (za dopla-
čilo) dnom prtljažnika, ki v
najboljšem primeru ponuja
1085 litrov prostora, veliko
stekleno streho, ki se razpro-
stira po skoraj vsej dolžini
avtomobila, zanimivo na-
meščenim spojlerjem na
zadnjih vratih ipd. Je tudi
prvi avto, ki ima t.i. servisni
modul, kar pomeni, da za
kontrolo nivoja olj-a in teko-
čine za brisanje vetrobran-
skega stekla ni treba odpirati
motornega pokrova, pač pa
le steklena »vratca« na njem.
Motorja sta za začetek dva.
Oba z gibno prostornino 1,4
litra, oba s po 74 konjskimi
močmi, le da je bencinski šti-
rivaljnik, turbodizelski pa tri-
valjnik. Tudi zato je končna
hitrost v obeh primerih skoraj
enaka (173 km/h), je pa TDI
skromnejši pri porabi, kar je
razumljivo.
Prodaja audija A2 je na slo-
venskem trgu že stekla, letos
bi radi prodali od 80 do 100
avtomobilov, prihodnje leto
nekaj manj. Znani sta obe ce-
ni. Tako stane bencinska va-
rianta 3,5, turbodizelska pa
3,8 milijona tolarjev. Na sli-
ki: audijev »malček« A2.
Sedma generadje honde civic
Japonska Honda je poznala že bolje čase. Težave z dragim
jenom in tudi dolarjem so naredile svoje, zato sedaj tovarna
hiti s prvim predstavljanjem novega civica, avtomobila, ki je
za tovarno skoraj izjemno pomemben.
Prvo hondo civic so postavili na ogled že pred 29 leti, sedaj
ponujajo prve fotografije sedme generacije. Avto bo naprodaj v
različici z dvema, tremi, štiri in petimi vrati, vse pa bodo
narejene na enaki osnovi.
Najprej bodo (v začetku prihodnjega leta) ponudili izvedenki
z dvema in štirimi vrati, kasneje tudi druge. Kupe z dvojimi
vrati naj bi nastajal v ZDA, vse druge (ali skoraj vse) pa v
britanskem Swindonu. V primerjavi s prejšnjo izvedenko bo
novi civic nekaj širši in višji, pa tudi z večjo medosno razdaljo,
osnovno izvedenko pa bo poganjal znani 1,4-litrski motor.
Računajo, da bodo nekaj kasneje povili tudi najbolj zmogljivo
varianto z oznako Type R, ki naj bi jo poganjal 2,0-litrski motor
z 210 konjskimi močmi. Na sliki: nova honda civic.
Na pregled volvo 580,
pa stari mercedes C...
Sezona tako imenovanih
izrednih pregledov že proda-
nih avtomobilov zaradi mo-
rebitnih serijskih napak se
nadaljuje.
Pisali smo že, da je japon-
ski Mitsubishi kar dvajset let
sistematično skrival vse pri-
tožbe kupcev in kljub 60 ti-
soč prijavam o serijskih na-
pakah na njihovih vozilih ni
ukrepal. Sedaj na izredni pre-
gled kliče Volvo; ugotovili so
namreč napako na podvozju
volva S80. Menda bo treba
pregledati kakšnih 116 tisoč
avtomobilov, v Sloveniji ne-
kaj več kot 100. Tudi sloviti
Mercedes Benz se je pojavil
na tem seznamu. Kot sporo-
čajo, bo treba pregledati 195
tisoč avtomobilov prejšnje
serije C, ki naj bi imeli težave
z izpušnimi cevmi. Na sliki:
volvo S80 bo moral na izred-
ni pregled.
Mariz
ima
težavo
če je bilo 1999 leto
izrednih pregledov različ-
nih avtomobilov, to neka-
ko ne velja za letošnje le-
to. Kljub temu se sem in tja
pojavi avtomobil, pri kate-
rem se pojavi serijska na-
paka. Med slednje se bo
vsaj v Nemčiji uvrstil dae-
woo matiz, mali mestni
avtomobil, ki ga poznamo
tudi pri nas.
Tako bodo na poseben pre-
gled poklicali vse tiste mati-
ze, ki so jih prodali od okto-
bra 1998 do letos. Ugotovili
so namreč napako na ben-
cinskem filtru. Kot pravijo,
bodo pregledali nekako
5500 matizov. Za sedaj ni
vesti o tem, ali bo treba pre-
gledati matize tudi na drugih
trgih.
Po X5 še X3 in X7
Nemški BMW že nekaj časa izdeluje X5, športno večnamensko vozilo; avto nastaja v
južnokarolinskem Spartanburgu, kjer izdelujejo tudi Z3. X5 gre zelo dobro v promet, BMW
pa napoveduje še nekaj novih avtomobilov serije X.
Tako naj bi leta 2003 na trg pripeljal X3, manjša varianta omenjenega X5. Avto se bo poskusil
v razredu, v katerem kraljujejo recimo honda CR-V, pa toyota RAV 4 ipd. Že leto prej, se pravi
2002, pa naj bi na cesto zapeljal X7, kar naj bi pomenilo, da imajo v mislih večji avtomobil kot
je X5. Skratka, BMW je v produkcijski ofenzivi. Na sliki: BMW X5.
Evropa: slabše kot lani
Pri nas avtomobili, posebej
v primerjavi z letom 1999, ne
gredo dobro v promet. Nekaj
podobnega se sedaj s prodajo
vozil v Zahodni Evropi oziro-
ma v državah Evropske unije.
Podatki kažejo, da je bila pro-
daja novih osebnih avtomobi-
lov v letošnjih osmih mesecih
v omenjeni skupnosti manjša
kot lani v tem času.
Letos so v EU prodali 10,3
milijona avtomobilov. Stati-
stika tudi dokazuje, da so šli
avtomobili slabo v promet
predvsem julija in avgusta.
Prodaja je bila v.,sedmem le-
tošnjem mesecu skromnejša
za 15,7, avgusta pa za 0,5
odstotka. Bolj ali manj se tudi
ve, da je bilo tako zaradi sla-
bega posla v Nemčiji, ki je
daleč najpomembnejši trg,
tam pa je bilo letos v avtomo-
bilskih trgovinah za 11 odstot-
kov manj kupcev. Zanimivo je
tudi, da Nemci čedalje pogo-
steje kupujejo rabljene avto-
mobile, kajti njihova kvaliteta
je na visoki ravni, cene pa
razmeroma nizke.
Položaj avtomobilskih hiš
je tudi po osmih mesecih bolj
ali manj enak. V ospredju je
koncem Volksvvagen, ki ima v
rokah 18,5 odstotka evropske-
ga trga. Na drugem mestu je
trdno zasidran koncem PSA
(Peugeot in Citroen), katerega
tržni delež je 13-odstoten, na
tretjem mestu pa je skupina
General Motors Europe (Opel,
Vauxhall ipd.) z 10,9-odstot-
nim tržnim deležem.
Št. 38. • 21, september 2OO0
ZA AVTOMOBILISTE
37
Oktobra novi BMW M3
Nemška tovarna BMW, ki izvira iz Munchna, bo oktobra začela (končno) prodajati novi M3.
/^vto poganja bencinski šestvaljnik, ki zmore 343 konjskih moči, vsaj v Nemčiji pa ga bodo
ponujali za okoli sto tisoč mark (limuzinska izvedenka). Kako bo z novim bavarcem pri nas, se
(3 hip še ne ve, vendar naj bi bilo kmalu znano.
NoviBMWM3
Opel predstavlja novo corso
Nemški Opel je imel v zadnjih letih precej uspeha s corso,
avtomobilom, ki je bil dolgo časa najmanjši v njihovi
ponudbi (sedaj je to agila, ki nastaja v sodelovanju z
japonskim Suzukijem), Konkurenca v tem nižjem razredu
je zlasti na evropskem trgu izjemno ostra, to pa je tudi eden
od razlogov, da se je Opel odločil za izdelavo nove corse.
Ta ni samo bistveno dru- tudi precej daljša (dolžina je
gačna od prejšnje, pač pa 387 centimetrov), medtem
ko se zunanja podoba precej
približuje tisti, ki jo imajo
tudi drugi konkurenti. Opel
bo še naprej ponujal (vsaj na
evropskem trgu) tri in pe-
tvratno izvedenko (slednja
bo nared nekaj kasneje), kaj
pa se bo zgodilo z drugimi
karoserijskimi različicami,
ki jih vsaj na stari celini niso
ponujali (karavan, majhen
dostavnik ipd.), ta hip še ni
znano. Ob večji zunanji dol-
žini je večja tudi medosna
razdalja (249 centimetrov),
pri tovarni pa trdijo, da je
nova corsa zaradi tega bis-
tveno prostornejša. Na po-
gled corsa odkriva sorodstvo
z nekaterimi drugimi opli
(prednje luči, denimo), za-
nimivo in nič posebej prese-
netljivo pa so nameščene
zadnje luči, kar recimo vsaj
malo spominja na Fiatovega
punta ipd.
Nova corsa ponuja zadovo-
ljiva serijsko opremljenost,
pa seveda veliko opreme za
doplačilo (prihodnje leto naj
bi za dodaten denar ponujali
tudi tako imenovano zračno
zaveso za večjo varnost pot-
nikov ipd.). Za pogon bo skr-
belo šest motorjev, od tega
štirje bencinski in dva turbo-
dizla. Osnovni bencinski
motor ima gibno prostorni-
no 1,0 litra v treh valjih in 58
konjskih moči pri 6500 vrt-
ljajih v minuti. Sledi 1,2-
litrski štirivaljnik s 75 konj-
skimi močmi, nato pride na
vrsto 1,4-litrski motor s po
štirimi ventili na valj in 90
konjskimi močmi ter 1,8-li-
trski agregat, ki zmore 125
konjskih moči. Oba turbo-
dizla sta znana, oba imata
gibno prostornino 1,7 litra,
pri čemer prvi ponuja 65,
drugi pa 75 konjskih moči.
Ob ročnem menjalniku je na
voljo tudi nova možnost ozi-
roma menjalnik easytronic
(prestavna avtomatika z
možnostjo sekvenčnega pre-
stavljanja). Kot kaže sedaj,
bo nova corsa tudi na sloven-
skem trgu na voljo še pred
koncem leta (trivratna izve-
denka), o cenah pa ni še nič
znanega. Na sliki: podoba
nove Oplove corse.
PSA: zelo dobri rezultati
čeprav je polletje že zdavnaj mimo, nekatere avtomobilske hiše šele sedaj
objavljajo svoje šestmesečne poslovne rezultate. To velja tudi za francoski koncem
PSA, ki ga sestavljata Peugeot in Citroen. Podjetje je v minulem obdobju zelo dobro
gospodarilo, saj se je čisti dobiček v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal
za 39 odstotkov.
Pravijo, da je to predvsem posledica zmanjševanja stroškov in povečanja prodaje, saj
beležijo zelo dobro prodajo peugeota 206 in citroena xsare picasso. Predvsem so zadovoljni s
prodajo avtomobilov, ki jih poganjajo dizelski motorji z neposrednim vbrizgom goriva HDI,
veliko pa si obetajo od novega peugeota 607, ki pripelje na trge te dni, kabrioleta 206, pa nove
xantie ipd. Zanimivo je tudi, da je koncem kar 29 odstotkov vse prodaje ustvaril doma, 85
odstotkov pa v Evropi.
St. 38. • 21. september 2000
38
ZA RAZVEDRILO
Št. 38. • 21, september 2OO0
v MODNEM VRTINCU
39
C? A	-
Modni september v Parizu
Pariški pret-a-porter za sezono pomlad-poletje 2001: Življenje ni vselej rožnato in cvetoce razigrano, zato naj bo takšna vsaj moda!
pariški pret-a-porter se je
dogajal prav v dneh, ko so
francoski taksisti in vozni-
Iti tovornjakov stavkali - od
g. do 12. septembra. Naj-
večji modni sejem na svetu
. in, če smem dodati na os-
lovi videnega, tudi najbolj
kompleksna ter z osnovni-
ffii tendencami usklajena
predstavitev modnih vizij
za prihodnjo pomlad in po-
letje.
Na ogromnem sejemskem
kompleksu ob Porte de Ver-
sailles je bila razstavljena
ženska konfekcija, sejem za
mlade od 15 do 25 let Who's
next z alternativnimi tren-
dovskimi idejami, sejem
modnih dodatkov, ki je ob
letošnjem zatonu minima-
lizma postal znova močan
segment, ter prikaz novo-
modne bižuterije, vključno z
urami.
Veiiico ironije in
decentnega
iiumorja
o tendencah, ki bodo bolj
ali manj usodno krojile tudi
naše oblačilne navade, bo se-
veda bolj prav reči kaj več v
prvih mesecih prihodnjega
leta, vsekakor pa si nekaj ve-
lja zapomniti že zdaj. Domi-
nirale bodo živahne barve,
bleščice, cvetlice, volančki,
etno bordure, asimetrija, no-
va tekstilna druženja kot de-
nimo usnje s prosojnimi ma-
teriali, patchvvork kvačkani-
ne, volumizirani materiali, ki
so videti, kot bi se vanje ujel
zrak, robovi kril, hlač, jopic
ali majčk so pogosto »razce-
frani«, tudi najbolj visokopo-
zicirane blagovne znamke
uvajajo nezarobljene robove,
tako značilne za hipijevska
sedemdeseta leta. Res, v pri-
hajajoči modi je čutiti veliko
odkrito ironičnega ali de-
centnega humorja na račun
modnih vzdušij preteklih de-
setletij.
Jesen-zima
2000/01 po
parišico -
casualizacija
osemdesetili
če se v Parizu človek ne
sprehodi po najbolj eminent-
ni blagovnici Galeries Lafa-
yette, kjer razstavlja oziroma
prodaja svojo najnovejšo mo-
do šopek svetovne kreator-
ske elite, gotovo ne sme pri-
čakovati, da si bo ustvaril pra-
vi vtis o trenutno aktualni ozi-
roma zaželeni podobi tren-
dovsko osveščenih ljudi. No-
ro visoke cene je seveda pri
tem potrebno vzeti v zakup.
Ali pač samo paseš svoj po-
gled in domišljijo... Tudi na
eni najbolj slavnih ulic s to-
vrstno ponudbo, Rue Saint
Honore, kjer se bohotijo bu-
tične prodajalne Versace,
YSL, Les Copains, Dior, Valen-
tino..., lahko »vajo ponoviš«.
Skratka, prejšnji teden je
bilo v pariških izložbenih
oknih videti mnogo všečne,
optimizem vzbujajoče mo-
de, pa tudi nekaj pretiranih
poskusov slediti novotren-
dovski casualizaciji krojev in
novi modni kombinatoriki
različnih vzorcev, materia-
lov in barv. Prihodnjič sledi
(za domačo primerjavo) še
kratek sprehod po trgovinah
z bolj »zemeljskimi« cena-
mi.
Foto: VLASTA
CAH - ŽEROVNIK
Pripravila:-VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Pri Versaceju pravijo: »Krzno naj bo...«
Usnje in asimetrija po Diorjevo.
Vroče rdeča, »netopirjasti« rokavi in ironičen
vonj po osemdesetih.
Rožnato in zeleno v cvetju
Les Copains.

Nagradno vprašanje septembra:
KDAJ JE BIL IZDELAN PRVI DEŽNI PLAŠČ?
a)	v 19. stoletju;
b)	leta 1969.
St. 38. > 21. september 2000
40
KRONIKA S CEUSKE6A
Roclc'n'roll likof pod
svetim Jožefom
Kulturna kulturniška zabava zakoncev Roženbergar Šega - Modra konjenica je hitro odpeketala
Po končanem gradbenem
delu se v kmečkem okolju
spodobi, da se pripravi likof -
zapitek nove stavbe. Aleš Še-
ga in njegova žena Tanja Ro-
ženbergar sta ob prenovi sta-
re vile na Jožefovem hribu po
stari šegi pripravila veselico,
ki se je je udeležil dobršen del
celjske kulturne srenje.
Da se je par Roženbergar
Šega odločil praznovati po sta-
rem, ni nič nenavadnega. Tanja
je namreč etnologinja v Muze-
ju novejše zgodovine Celje in
zato dobro seznanjena s stari-
mi običaji. Kot soavtorica stal-
ne muzejske postavitve ve tu-
di, kako »Živeti v Celju«. Jože-
fov hrib pa pozna ne le kot
nova prebivalka - po rodu je
namreč Novomeščanka - am-
pak s strokovnega zornega ko-
ta. Muzejske poletne delavni-
ce, ki jih Tanja že nekaj let vodi,
imajo »bazni tabor« ravno v
Domu sv. Jožefa, ki je nekaj
metrov stran od hiše. Morda
zato, da lahko v času delavnice
možu Alešu skuha kosilo in
nahrani še maksi-psa Maksa,
ki odganja nepovabljene goste.
Da je pes res od sile, pove tudi
to, da je najbolj znanemu slo-
venskemu »kužku«, ki si ga
lasti nekdanji (in bodoči?)
predsednik vlade, odgriznil
košček ušesa. Morda zato Ar-
tur ne bo več tako fotogeničen
na reklamnih panojih?
Idejni vodja projekta »Vrtna
zabava na Plečnikovi« je bil
Aleš, televizijski snemalec in
med drugim tudi avtor re-
klamnega spota za pričujoči
časopis. Da je poleg držanja
kamere tudi izvrsten organi-
zator, je dokazal z ureditvijo
ambienta. Miz in stolov je bilo
dovolj za vse - in gostov ni
bilo malo. Več kot sedemde-
set jih je prišlo. Seveda ni
manjkalo hrane in pijače, te-
melje prenovljene hiše pa so
gostje temeljito zalili z odhč-
nim domačim cvičkom, ki ga
je pridelal in dostavil Tanjin
oče. Drago Roženbergar. Na
»likofu« tokrat niso bili na mi-
zi ajdovi žganci in klobasa.
Golaž, čevapčiči in ostale jedi
z žara so dale zabavi nostal-
gično-balkanski pridih.
Goste so že pred deveto
razživeh člani skupine M12, ki
so na »home made« odru za-
peli nekaj največjih hitov in
tako kontrirali Mladim fraj-
lam, ki so sočasno nastopale
pred Domom sv. Jožefa, nato
pa so odbrzeli v Maribor, kjer
jih je čakal še en nastop. Da
so zaigrali na »hausbalu«, gre
zasluga predvsem dobremu
prijateljstvu med Tonetom
Kregarjem in gostiteljico Ta-
njo. Do pred kratkim sta bila
namreč sodelavca v muzeju,
v začetku tega meseca pa je
Tone postal upravnik Mladin-
skega centra Celje, kjer je z
delom začel s takšnim entu-
ziazmom, da nekatere skrbi,
da se bo »na pol pretrgal«.
Novo službo namreč združu-
je z nastopi s skupino. Prav
zdaj so posneh nov spot za
pesem Pa si šla.
Gostje pa niso in niso šh. Po
M12 jih je namreč čakalo še
eno glasbeno presenečenje.
Skupina Heaven X je prišla
zaigrat s Primorske in je s
preigravanjem starih hitov
naredila pravo rock'n'roll
vzdušje, ki je gostom - ti so
povečini rasli ob tovrstni glas-
bi - bila pisana na kožo.
V ritmu glasbe se je poziba-
val tudi legendarni par brkov
znanega televizij ca Janka So-
par ja, ki je bil pred več kot
tridesetimi leti tudi sam akti-
ven na glasbeni sceni. Z Bran-
kom Stamejčičem sta bila na-
mreč prva celjska D.J.-ja.
Pred nedavnim sta Branko in
Janko spet zavrtela gramofon
in dokazala, da jima prsti še
niso zarjaveli.
Janko Šopar se je na zabavi
pojavil v družbi brhkih mla-
denk iz kulturne redakcije na-
cionalne televizije, Saše Šavel
in Irene Ostrouške. Slednja je
bila pred nekaj leti članica ži-
rije na Dnevih komedije, ka-
sneje pa se je raje, kot da bi se
vozila v skromnem celjskem
Talij inem vozu, posvetila sed-
mi umetnosti.
Brez dveh najbolj pomem-
bnih žensk celjske kulture tu-
di na tovrstni kulturni zabavi
ne gre. Prišla je Tanjina direk-
torica v muzeju in predsedni-
ca Turističnega društva, zgo-
dovinarka Andreja Rihter, ki
z uspešnimi muzejskimi akci-
jami vedno znova preseneča
Celjane. Nova stalna zbirka
še vedno odmeva širom Slo-
venije. S še eno »prvo damo«
celjske kulture, Alenko Dom-
jan, ki je direktorico Zavoda
za kulturne prireditve, sta
kramljali o marsičem. Domja-
nova se je prav gotovo lahko
pohvalila z uspešnim zaključ-
kom prireditev Poletje v Ce-
lju, ki jih je koordiniral njen
Zavod. Cviček je pokusil tudi
njen mož, znani celjski obli-
kovalec Jože Domjan, ki je
tudi sam strasten vinograd-
nik.
Na zabavi so pogrešali še
arhitektko in oblikovalko Mi-
šo Praprotnik-Zupančič, ki
popestri vsako zabavo. Prišel
pa je njen mož, stari roker
Bori Zupančič. Tudi novinar-
jev in dobrih prijateljev Ro-
ženbergar Šegovih,Violete in
Vilija Einspieler, ni bilo. Zato
pa so okrog polnoči prišli ne-
nadejani gostje - možje v mo-
drem - ki so si zabavo ogleda-
li. Ker je bil žur že zaradi
uglednih udeležencev »na ni-
voju«, je modra konjenica hi-
tro odpeketala. Zaradi tole-
rantnosti do sosedov se je
zabava preselila v notranjost
hiše, kjer so vsi zelo obzirno
stopali po novem parketu.
Najbolj vztrajni so »likof« za-
pustih okrog tretje, ko je
»ubrano« petje prebudilo Ale-
ševo in Tanjino hčerko Uršo.
Ta je rekla, da je dovolj. Zaba-
vo pa je že prej zapustila
najmlajša udeleženka Luna,
Tanjina dvomesečna nečaki-
nja. Dan pa je ostal do zore.
DAN PODJED
Gostitelja Aleš in Tanja sta ob »likofu« nahranila in napojila celjsko kulturniško srenjo.
Janko Šopar tokrat ni bil v soju reflektorjev, ampak je
poskrbel za osvetljavo.
Člani skupine MIZ so z domačim cvičkom nazdravili že pred uspešnim nastopom.
Št. 38. • 21, september 2OO0