Ptuj, torek, 10. januarja 2012
letnik LXV • št. 3 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Po mestni občini Ptuj • Več reda pri odpadkih v mestni občini
O Stran 4
Kronika
Ptuj • Objestni van-dali spet na uničevalnem pohodu
Z> Stran 22
Štajerski
	
	( CERO GAJ Center za rs odpat ^^^^^^ Domauika 2 tel: 02 62
	ZBIRNI CENTER m Individualni dovor odpadam OBRATOVALNI CAS Zimski 8-17 Lntni 8-20 Soboia S ■ M A .J : Jil 4,
Gospodarstvo Ptuj • Gajke še vedno obratujejo brez dovoljenja
O Stran 24
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Judo • Urekovo na poti do boljših rezultatov ustavila poškodba
O Stran 13
Namizni tenis •
V Ljubljani hladne glave Ptujčanov
O Stran 13
Ptuj • Evropska prestolnica kulture je tu
Pričakovanja so velika
Leto 2012 bo nedvomno v znamenju kulture. Tokrat bodo na svoj račun prišli tako ljubiteljski kot profesionalni kulturniki, vsi združeni z enim ciljem: čim bolje predstaviti našo državo svetu. Kaj bomo pridobili z Evropsko prestolnico kulture (EPK), bo namreč odvisno le od nas samih.
Priprave na uradno otvoritev EPK 2012 v Mariboru so v polnem teku. Ta bo potekala od četrtka naprej, osrednji del otvoritve pa bo v soboto. Razstave, koncerti in gledališke premiere bodo uvod v zanimivo otvoritveno slovesnost, ki se bo na Trgu Leona Štuklja odvijala v soboto. Udeležila se je bosta tudi predsednik države dr. Danilo Türk in evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou. Na Ptuju pa so se aktivnosti v sklopu Evropske prestolnice kulture (EPK) že pričele. Konec minulega tedna sta bili predstavljeni knjigi, posvečeni našemu mestu: Trte umirajo stoje in Strojarska hiša. Skupaj naj bi se v našem mestu v tem letu odvilo več kot 150 različnih kulturniških dogodkov. Vse dogodke so zbrali v zloženki, ki naj bi bila izdana ta mesec.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Mali nogomet •
Zmagovalca Aluminij in CM Celje O Stran 14
Ormož • Gimnazija brez dodatnih programov J Ptuj • Dvajset let Fidesa
Kljub velikim prizadevanjem brezuspešno
Ideja za pridobitev novega izobraževalnega programa na Gimnaziji Ormož je prisotna že pet let. Že takrat je bil pripravljen obširen elaborat, predlog pa je bil na Ministrstvu za šolstvo in šport RS zavrnjen. Kljub temu so na gimnaziji aktivnosti nadaljevali in po decembrskem pogovoru na ministrstvu še vedno upajo na dober razplet zgodbe.
Foto: Viki Ivanuša
Pozitiven odgovor z ministrstva pa v Ormožu čakajo zaman, ne bo ga, saj nam je služba za stike z javnostjo v petek na novinarsko vprašanje odgovorila: „Ministrstvo za šolstvo in šport za naslednje šolsko leto ne bo na nobeno srednjo šolo v Sloveniji na novo razmešča-lo programov. Tako ne bo nove razmestitve niti za gimnazijo v Ormožu."
O Stran 4
Zdravstvo z veliko anomalijami
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides je ob 20-letnici delovanja pripravil priložnostno slovesnost, ki je 6. januarja potekala v hotelu Primus na Ptuju. Ni bilo velikih govorov, odločili so se za sproščeno druženje za nabiranje pozitivizma. Fidesovo praznovanje na Ptuju smo izkoristili za pogovor s predsednikom Konradom Kuštrinom.
O Stran 6
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Odbor za finance opozarja
Za težave Slovenije krivo (tudi) prepočasno reševanje domačih problemov
Odbor DZ za finance in monetarno politiko je na petkovi nujni seji razpravljal o aktualnih javnofinančnih razmerah v državi. Predstavniki bančnega sektorja in stroke so opozorili, da so za zaskrbljujoče razmere v slovenskem gospodarstvu in finančnem sektorju poleg krize v mednarodnem okolju krivi tudi domači problemi, ki jih rešujemo prepočasi.
Štiri stranke parafirale koalicijsko pogodbo
Vodje pogajalskih skupin Pozitivne Slovenije, SD, Liste Virant in DeSUS so v soboto parafirale besedilo osnutka koalicijske pogodbe, ki ga je pripravila Pozitivna Slovenija, je po pogovorih povedal predsednik slednje Zoran Jankovic. Kljub temu nekatera vprašanja ostajajo odprta, tako da je podpora besedilu odvisna od organov posameznih strank.
Jankovic je po pogovorih povedal, da v programskem delu ni ostalo nič odprtega, so pa vprašanja, ki jih bodo pogajalci morali predstaviti organom stranke, ti pa bi jih morali sprejeti. »Ni pa rečeno, da bo vsak izvršni organ stranke to sprejel, ker so bili tu določeni kompromisi,« je dejal.
Prišli so tudi do števila ministrstev, ki bi jih bilo po novem 12, in sicer bi na predlog več strank ponovno razdelili ministrstvo za zdravje ter ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Jankovic je potrdil, da tudi že ima ministrske kandidate, a imen ni razkrival.
Jankovic sicer vztraja pri tem, da bo standard v Sloveniji višji, če bo on sestavil vlado, prav tako ostaja nespremenjen cilj štiriodsto-tna gospodarska rast.
Vodja pogajalcev Liste Virant Janez Šušteršič je v izjavi za medije povedal, da so zaključili usklajevanja na ravni vodij pogajalskih skupin. »Tam, kjer se je dalo, smo sklenili kakšen kompromis, tam, kjer se ni dalo, pa so evidentirali vprašanja, ki so neusklajena,« je pojasnil.
Zdaj je na predstavnikih pogajalskih skupin, da vsebino pogovorov predstavijo organom stranke, ki bodo o koaliciji odločali. »Ti organi strank bodo ocenili, ali je takšno besedilo koalicijske pogodbe sprejemljivo, pa tudi sicer glede možnosti sodelovanja v vladi, in bodo sprejeli odločitev,« je dejal Šušteršič.
Sejo je sklical predsednik odbora Andrej Šircelj iz SDS. Opozoril je, da bonitetne ocene Slovenije in njenih bank padajo, in ocenil, da se v državi v zadnjih nekaj mesecih ne vodijo ustrezne ekonomske politike, prav tako se ne predlagajo rešitve, ki bi zajezile zadolževanje države in njen primanjkljaj.
Minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič je opozoril, da je kriza v Evropi dobila obliko W. »Dejstvo je, da je bilo to skuhano zaradi počasnega in neučinkovitega reševanja javnofinančne krize v nekaterih evropskih državah, zlasti Grčiji, da je zaradi tega padel gospodarski optimizem in zaupanje in da je sledilo padanje naročil, zlasti izvoznih,« je pojasnil.
Križanič meni, da problem Slovenije ni javni dolg, ki je daleč pod maastrichtskimi kriteriji. »Glavni problem je dolg
gospodarstva. Ta se je še zlasti zaostril v obdobju, ko je bilo pričakovati, da bo kreditna aktivnost naraščala še naprej in da bo denar poceni. Zdaj se je izkazalo, da je to obdobje mimo,« je opozoril. Minister ocenjuje, da je za stabilizacijo javnih financ treba hitro sprejeti novelo zakona o javnih financah, ki bi postavila čvrsta fiskalna pravila, pripravljena je tudi novela zakona o hipo-tekarni in komunalni obveznici. Davek na bilančno vsoto bank, ki ga je sprejela odhajajoča vlada, po besedah Križa-niča že daje prve rezultate.
Namestnik predsednika nadzornega sveta Združenja bank Slovenije in predsednik uprave Unicredit banke Slovenija France Arhar je po drugi strani menil, da je ta zakon zgrešena zadeva. »S tem ne bomo nobenega pravega bankirja prisilili, da bo več dajal realnemu sektorju. Pozabite, kajti pravi bankir gleda, kdo je
ta dolžnik. Ne le 24 ur, ampak daljše obdobje,« je opozoril.
Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je pojasnil, da so za težave Slovenije poleg svetovne finančne krize krivi tudi domači problemi, ki smo jih povzročili in jih rešujemo prepočasi. Opozoril je, da bo čim prej treba pripraviti resen in kredibilen program stabilizacije.
Direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle je povedal, da bo gospodarska rast Slovenije v letu 2011 po ocenah Umarja nižja od enega odstotka, za letos pa je pričakovati stagnacijo oz. ob morebitnem nadaljnjem poslabšanju razmer v mednarodnem okolju celo negativne stopnje rasti.
Predsednik fiskalnega sveta Marjan Senjur pa je dejal, da mora Slovenija spodbujati predvsem izvoz in investicije, vendar mora biti to spodbujanje javnofinančno nevtralno. »Problem Slovenije je, da je tečaj evra za nas neugoden, je nekoliko previsok. Je ustrezen za Nemčijo, ni pa za Slovenijo. Zato bi bilo potrebno, da vodimo neke vrste fiskalno devalvacijo, kar pomeni, da bi poskušali negativnosti iz tečaja kompenzirati s svojo lastno fiskalno politiko,« je pojasnil.
Predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije ter prvi mož Nove Ljubljanske banke v odhodu Božo Jašovič je spomnil, da so banke pogosto tarča kritik, da povzročajo kreditni krč. »Ver-
Na Ptuju uvedli
območja
kratkotrajnega
brezplačnega
parkiranja
V Mestni občini Ptuj so konec preteklega leta uvedli območja kratkotrajnega brezplačnega parkiranja pred zdravstvenim domom na Rimski ploščadi in pred Domom upokojencev Ptuj na Volk-merjevi cesti.
Kot je pojasnil vodja redarstva na skupni občinski upravi občin Spodnjega Podravja Robert Brkič, so območja kratkotrajnega brezplačnega parkiranja označena z ustrezno prometno signalizacijo. Na lokaciji pred zdravstvenim domom na Rimski ploščadi je obmo-
jetno je nekaj resnice v tem, ker smo banke postale v krizi bolj previdne, to je splošna lastnost,« je povedal in dodal, da je nekaj resnice tudi na drugi strani. »Če se obseg poslovanja podjetij krči, če se potrebe po obratnem kapitalu krčijo in če močno pada investicijska aktivnost, potem seveda tudi kreditne aktivnosti ni in to je splošna značilnost poslovanja gospodarstva v zadnjem času. Skratka, ne more biti kreditov, če ni investicij, ne more biti kreditov, če ni večanja ali vsaj vzdrževanja poslovanja
čje kratkotrajnega parkiranja do 30 minut namenjeno predvsem staršem, ki pripeljejo ali odpeljejo otroke v vrtec. Na Volkmerjevi cesti pa je parkiranje na območju kratkotrajnega parkiranja možno za največ eno uro. Tudi tukaj so parkirišča namenjena predvsem staršem, ki pripeljejo otroke v vrtec, pa tudi tistim, ki pripeljejo starejše in šibke občane v Dom upokojencev Ptuj. Ob tem Brkič opozarja, da je parkiranje in zaustavljanje ob pločniku še naprej prepovedano. »Uporabniki teh parkirišč morajo na vidnem mestu označiti čas prihoda. Ob izteku predvidenega dovoljenega časa morajo parkirišče zapustiti. Čas prihoda se označi s parkirno uro. Prav tako se lahko na vidnem mestu čas prihoda napiše na list papirja. Voznik, ki ne označi čas
podjetij,« je povedal. Jašovič ocenjuje, da bo verjetno treba ustvariti nekakšno institucijo za prestrukturiranje, kjer bi podjetja, ki imajo poslovni potencial, pod določenimi pogoji poskusili skupaj prestrukturirati. Problem pa je, tako Jašovič, kje dobiti kapital za ta podjetja in upravljalce, ki bodo znali ta podjetja voditi strateško.
Člani odbora so se sicer strinjali, da smo v preteklem obdobju preveč časa posvečali vprašanjem, kdo je kriv za nastale razmere, premalo
prihoda ali po izteku dovoljenega časa ne zapusti parkirišča se kaznuje z globo v višini 40 evrov,« je še pojasnil Brkič. (sta)
Virant poziva
svojega poslanca
Vogrina
Državljanska lista Gregorja Vi-ranta je kritična do svojega poslanca Ivana Vogrina, sicer solastnika podjetja Interles-Belcont, ki je dolžno nekaterim upnikom. Vogrina predsednik stranke Gregor Virant poziva, naj do konca marca uredi položaj, sicer bo svetu stranke predlagal, naj ga pozove k odstopu s poslanske funkcije.
Podjetje Interles-Belcont se ukvarja z montažo oken, senčil in vrat in kot so že pred časom poročali nekateri mediji, nekateri kupci
pa dejanskemu reševanju težav. Alenka Bratušek (Pozitivna Slovenija) in Janko Veber (SD) sta menila, da bi morala biti seja bolje pripravljena. Veber je pogrešal prisotnost gospodarstva in sindikatov, Bratuškova pa več gradiva. Predsednik SDS Janez Janša je medtem menil, da na seji predstavljeni podatki govorijo sami zase.
Bratuškova je spomnila, da je Slovenija v letu 2011 zamudila priložnost sprejetja pokojninske reforme, kar je po njenih besedah podražilo naše zadolževanje. Ugled na trgih bi nam lahko nekoliko popravil konec lanskega leta sprejeti interventni zakon, nova vlada pa bo morala hitro pripraviti tudi rebalans državnega proračuna za letošnje leto. Nato bodo morali slediti dolgoročni ukrepi, za katere pa si bo treba vzeti nekoliko več časa, je dejala.
Predsedniku DeSUS Karlu Erjavcu se je sicer zdelo nespodobno, da se kot razlog za padec bonitetne ocene države vedno omenja pokojninsko reformo. »To je pa res neresno. Dajte že to pozabiti, saj je volilna kampanja že mimo,« je dejal.
Janšo je poleg tega zanimalo, koliko je decembrska odločitev Evropske centralne banke, ki je s skoraj 500 milijard evrov vrednimi posojili priskočila na pomoč evropskim bankam, olajšala razmere. Kranjec je pojasnil, da to vsekakor olajšuje likvidnostno situacijo, tudi problem malo daljšega refinanciranja, vendar za Slovenijo nevarnost predstavlja znižanje bonitetne ocene, ker banke ne bodo imele ustreznega portfelja za zastavo pri najemanju teh kreditov.
Kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade in predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovica na seji ni bilo. Kot je pojasnil Šircelj, je bil zadržan zaradi službenih obveznosti.
STA (Pripravlja: SM)
kljub plačilu izdelkov ali avansa zanje niso dobili vsega, kar so plačali. Iz Liste Virant so sporočili, da ogorčeni upniki že nekaj časa opozarjajo stranko na težave, ki jih imajo s podjetjem Interles-Belcont. Ob tem pravijo, da razumejo, da je nastali položaj v veliki meri posledica gospodarske krize in objektivnih poslovnih dejavnikov. Vendar to, da jih ob kandidaturi o nastalih problemih Vogrin ni seznanil, je za stranko nesprejemljivo, so zapisali v sporočilu za javnost. »S tem je vse svoje kolege in celotno stranko obremenil s svojimi spornimi poslovnimi razmerji,« so zapisali.
Vogrin je sicer že konec decembra za Žurnal24 pojasnil, da kupcev ne želi ogoljufati in da bodo dobili to, kar so plačali. Kot je dejal, so tudi Interlesu različni upniki dolžni več kot pol milijona evrov in da te krize v družinskem podjetju preprosto ni znal predvideti. (sta)
Uvodnik
Povolilno svinganje
Čeprav nas je Slovencev skupaj manj ali komaj za dobro ulico stanovalcev ameriškega New Yorka, si damo okoli volitev, še bolj pa okoli oblikovanja vlade, več dela, skrbi, pompa in pogajanj ter podkupovanja kot celotne Združene države.
To, kar se dogaja po decembrskih volitvah, je namreč že tragikomično. Da sestava vladne koalicije ne bo mačji kašelj, je bilo sicer jasno takoj po volilnih rezultatih. Dodatno je k zavlačevanju oblikovanja koalicije prispeval še naš predsednik države, ki bi lahko mandatarja imenoval tudi pred zadnjim rokom, a ga ni in je tako našim vrlim izvoljenim predstavnikom omogočil še lepo število dni brezskrbnega političnega seksa.
Kakorkoli, vladna koalicija naj bi bila menda znana sredi tega tedna; odločile in oblikovale pa jo bodo stranke, ki so dobile najmanj glasov na zadnjih volitvah. Tisto, kar je bilo jasno razumeti že na začetku vladno-koalicijskih mešetarjenj, je dejstvo, da naj bi morala imeti nova vlada absolutno večino, po možnosti pa kar dvotretjinski delež poslanskih glasov, ne glede na ime novega predsednika. Vsi možni izračuni o tem, kako bi se lahko oženile stranke med seboj, so že narejeni in pri teh preračunavanjih pač nekoliko bolje kaže Jankoviču. Odločilno potezo ima v rokah Virant, kije, če nič drugega, že na samem začetku pogajanj iskreno povedal, da se bo obnašal kot prodana nevesta, in se je tega ves čas tudi dosledno držal. Zanimi-veje bo videti, komu se bo priklonil Desusov Karli, ki je še pred novim letom trdil, da v koalicijo z Jankovičem ne gre, zadnje dneve pa o tem ne reče ničesar več.
Ob vsej odigrani politični plejadi oblikovanja vlade pa je najbolj smešno vehemento mahanje predsednika Turka s parolo, da je ljudstvo na volitvah pokazalo svojo voljo, ki jo je treba upoštevati. Če bi se namreč res upoštevala „volja"ljudstva, o vladni koaliciji ne bi moglo biti niti najmanjše debate, saj je jasno, da bi jo morala sestaviti Janša in Jankovič, pa če se marata ali ne. Toda žal na tej drugi stopnji oblikovanja vladne ekipe volja ljudstva nima nobenega vpliva več. Ob teh izkušnjah bi bilo za naslednje volitve morda pametno, če bi ljudstvo lahko volilo kar bodočo vladajočo koalicijo, ne pa strank oziroma posameznikov, ki si nato tedne dolgo prodajajo oziroma se izsiljujejo za ministrske položaje ter vagone drugih ugodnosti.
Simona Meznarič
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Becirovic, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Prvi projekt Evropske prestolnice kulture
Le knjige bodo ostale tudi po letu 2012
Prvi dogodek ob Evropski prestolnici kulture 2012, ki je potekal na Ptuju, je bil namenjen predstavitvi dveh romanov o našem mestu. Gre za zelo pomembni deli, ki v drugačni luči prikazujeta utrip Ptuja v preteklosti.
V sklopu projekta Evropska prestolnica kulture bo o našem mestu izšlo šest romanov. Štirje v zbirki Zapisani v Ptuj v izdaji Študentske založbe in dva romana, ki sta izšla pod okriljem založbe Didakta. Vsi romani so bili napisani po naročilu; prvi, ki mu je idejni oče in donator tega projekta Franc Mlakar ponudil pisanje, pa je bil pisatelj Bogdan Novak.
Mlakarja je Novak navdušil s svojo družinsko sago Lipa zelenela je, saj je, kot pravi, ravno ob branju teh knjig spoznal, da bi bil avtor odličen za opisovanje zgodovine Ptuja in njegovih prebivalcev v preteklosti. Od ideje do realizacije je minilo kar nekaj let. Ponudbo za pisanje romana je Mlakar Novaku predstavil že leta 2004, od takrat do danes pa je pisatelja čakalo precej naporno delo. Zgodbo o Ptuju je Novak povezal z medčloveškimi odnosi, vinogradništvom in nemško-slovenskimi odnosi. Iz vsega tega se je razvil roman z naslovom Trte umirajo sto-
S predstavitve romanov o Ptuju: založbi Didakta Nejc Juran
je, ki je bil prvič predstavljen v okviru 27. knjižnega sejma. Ob tem, da je roman hvalnica našemu mestu, so v njem skozi različne odnose vpete tudi najboljše in najslabše človeške lastnosti, kar jih premoremo. Osrednja zgodba se odvija v letu 1903, ko je Miha Sadar,
Prav na večer predstavitve novih romanov o Ptuju je na udeležence srečanja kot senca legla vest, da je pol ure pred dogodkom umrl prevajalec romana Strojarska hiša Jakob Emeršič, višji bibliotekar, zavzet raziskovalec dogajanja v našem okolju, avtor številnih domoznanskih člankov, tudi več-desetletni občasni sodelavec Štajerskega tednika. Njegova dela bodo gotovo trajno ostala kot pomemben znanstveni vir, iz katerega se bomo lahko poučili o zgodovini naših krajev in njegovih ljudi.
konjar pri hotelirju Osterber-gerju, kupil zmagovalni listek cesarsko-kraljeve loterije in zadel velik dobitek. Z njimi si je uresničil sanje in omogočil svoji Ani veliko let neizmerne sreče. Zgradila sta si hišo, posadila vinograd in si pridobila sloves najbolj ljubeznivih in radodarnih gospodarjev na Ptujskem. Ob vsej sreči se jima zgodi še največja: rodi se jima hčerka Urška, ki pa doživi eno najbolj krvavih kalvarij v zgodovini človeštva.
„Pisatelj na stvari gleda drugače kot mi, tukaj živeči ljudje," je na predstavitvi romana pojasnil Mlakar, ki je roman ocenil kot odlično delo, s kate-
(z desne) Bogdan Novak, Maja Leber, Franc Mlakar in urednik pri
rim Ptuj veliko pridobiva.
Povsem slučajno Ptuj dobil še en pomemben roman
Vpomoč ob pisanju omenjenega romana pa je ob množici knjig, časopisov in ostalega gradiva o našem mestu Novak imel tudi roman Anne Wittule z naslovom Strojarska hiša. Ker je delo pisateljice, ki je le pet let življenja posvetila pisanju, postalo v vsej tej zgodbi še kako pomembno, sta Mlakar in Novak založbi Didakta predlagala, da se tudi ta knjiga prevede in izda. Na veliko
Maja Leber, koordinatorica projekta EPK v Ptuju
veselje Ptujčanov je založba pristala in izdala tudi to delo, ki predstavlja pomembno literarno pridobitev.
Roman Strojarska hiša bralca popelje na Ptuj sredi 19. stoletja in opiše nesrečo družine Wundsman. Po predvidevanjih zgodovinarjev naj bi Strojarska hiša bila v Dravski ulici, kjer danes stoji Šilakov penzion. Tudi to delo je večplastno, napeto in ganljivo, prevedel pa ga je Jakob Emeršič.
Pisateljica Anna Wittula je del svoje mladosti preživela
Bogda Novak že raziskuje zgodovino za nov roman, ki bo imel dogajanje v Ptuju.
ravno v našem mestu, ki jo je, kot kaže, močno navdušilo. Od skupaj štirih knjig, kolikor jih je napisala, jih je polovica posvečena našemu mestu. Ob romanu Strojarska hiša je izpod njenega peresa nastala tudi knjiga Pri zlatem noju. Rokopise obeh hranijo v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju.
Da so ravno knjige - skupaj jih bo v okviru EPK izšlo šest - eden najbolj trajnih in bogatih projektov za naše mesto, je na predstavitvi knjige poudarila Maja Leber, koordinatori-ca mesta Ptuj v projektu EPK.
Čeprav je število knjig, ki jih bomo z omenjenim projektom dobili, že dorečeno, pa je tudi Bogdana Novaka zgodovina Ptuja tako navdušila, da že nastaja druga knjiga o našem mestu. Ta sicer ne bo imela povezave z EPK, saj bo trajalo kar nekaj let, da bo prišla na knjižne police, bo pa vsekakor dobrodošla. Opisovala bo gospode Ptujske, minorite, dominikance pa tudi meščansko življenje. Upoštevajoč dejstvo, da gre za zahtevno delo, saj zgodovinski romani zahtevajo veliko raziskovanja, in da je roman Trte umirajo stoje nastajal kar sedem let, bomo na naslednji Novakov roman morali najbrž čakati še kar nekaj časa. V vsakem primeru Ptuj s slehernim knjižnim delom veliko pridobiva, z EPK ali brez nje.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Foto: CG
Foto: CG
Ptuj • ČS Jezero brez doma krajanov
Upravljanje s prostori vse težje
V četrtnih skupnostih MO Ptuj ugotavljajo, da je upravljanje s prostori oziroma domovi krajanov, katerih lastnica je MO Ptuj, četrtne skupnosti pa jih upravljajo, vse težje.
Ptuj • Mednarodni umetniški dogodek
Tri dni za idejo
Kaj nastane, če se v slovensko-francoski zasedbi združi četverica ustvarjalcev, ki imajo kopico talentov, a le tri dni za idejo? Odličen mednarodni dogodek, na katerem se prepletajo glasba, gledališka umetnost, video, risanje, poezija in cirkuške vragolije.
Zmanjkuje jim namreč denarja za pokrivanje stroškov, ki jih imajo z njimi. Na ta problem so predstavniki oziroma predsedniki četrtnih skupnosti opozorili tudi na lanskem zadnjem sestanku v Mestni hiši, na katerem so jim s strani MO Ptuj priporočili, da naj s prostori, ki so jih prejeli v upravljanje, gospodarijo v duhu dobrega gospodarja, kar pomeni, da morajo postaviti takšno ceno najema, tudi kratkoročnega, da bodo z njo lahko pokrili vse stroške. To pa zaradi krize postaja vse težje, zato morajo stroške najema celo zniževati.
V ČS Jezero, kjer upravljajo z dvema domovoma krajanov, domom krajanov Budina - Brstje in domom krajanov Toneta Žnidariča, ki ga je zgradila nekdanja KS Tone Žnidarič, so se že lani večkrat pogovarjali
o tem, da bi manjši dom, to je dom krajanov Tone Žnida-rič enostavno prodali, sredstva pa namenili za izboljšave doma krajanov Budina - Brstje. Že kmalu pa so od te pobude odstopili, saj dom ni njihova lastnina in ga torej ne morejo prodati. Na januarski seji sveta
ČS Jezero pa so se dogovorili, da bodo od upravljanja odstopili in ga vrnili MO Ptuj, ki naj odloči, kako naprej z njegovimi prostori oziroma najemniki. Trenutno prostore doma krajanov Toneta Žnidariča koristita dva najemnika, pa še to minimalno, po urah.
MG
Svojevrsten dogodek je nastal po zaslugi Antoinea Bar-rauja, Francoza, ki v Centru interesnih dejavnosti Ptuj deluje kot prostovoljec v sklopu mednarodnih izmenjav. Ta je zbral priložnostno štiričlansko francosko-slovensko skupinico, ki je pripravila edinstveno umetniško izkušnjo. Nastala je kot rezultat tridnevnega bivanja članov skupine v stavbi Mestnega kina Ptuj.
Umetniki iz različnih sfer so svoja znanja, talente in veščine povezali v zanimivo nevsakdanjo dogodivščino. Gledališki skladatelj, cirkuška akrobatka, igralka-likovnica in v elektroniko usmerjen glasbenik so ustvarili poseben šov, pri čemer so kot svoj glavni oder uporabili dvorano in projekcijsko kabino starega kina. Nastopili so trobentar
in skladatelj François Guil-lemette, cirkuška umetnica, akrobatka in komedijantka Flora, igralka, umetniška re-stavratorka in likovna umetnica Inti Šraj ter idejni snovalec projekta Antoine Barrau , glasbeni producent, skladatelj in
prostovoljec, ki deluje v okviru Evropske prostovoljske službe. Zanimiv dogodek je zapolnil celoten prostor ptujskega kina, saj umetniki za prizorišče niso izbrali le odra, temveč tudi balkon in projekcijsko dvorano.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Dom krajanov Toneta Žnidariča bodo »vrnili«.
Ormož • Gimnazija Ormož brez dodatnih programov
Kljub velikim prizadevanjem brezuspešno
Ideja za pridobitev novega izobraževalnega programa na Gimnaziji Ormož je prisotna že pet let. Že takrat je bil pripravljen obširen elaborat, predlog pa je bil na Ministrstvu za šolstvo in šport RS zavrnjen. Kljub temu so na gimnaziji aktivnosti nadaljevali in po decembrskem pogovoru na ministrstvu še vedno upajo na dober razplet zgodbe.
Pozitiven odgovor z ministrstva pa v Ormožu čakajo zaman, ne bo ga, saj nam je služba za stike z javnostjo v petek na novinarsko vprašanje odgovorila: „Ministrstvo za šolstvo in šport za naslednje šolsko leto ne bo na nobeno srednjo šolo v Sloveniji na novo razmeščalo programov. Tako ne bo nove razmestitve niti za gimnazijo v Ormožu. Razlogi za takšno odločitev so: dovolj razvejana mreža šol in programov v Sloveniji, več kot 500 učencev manj, ki se bodo vpisali v 1. letnik srednjih šol, razmere na trgu dela ter stališča zbornic in združenj."
Gimnazija Ormož je v minulem letu v prizadevanjih, da bi v Ljubljani uspela izposlovati dodaten program zdravstvene nege, na noge spravila ves Ormož. Pred koncem leta je bila tako pri direktorju Direk-torata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih mag. Vinku Logaju močna delegacija - med drugimi vsi trije župani širšega ormoškega območja Alojz Sok, Jurij Borko in Mirko Cvetko, načel-nica UE Irena Meško Kukovec, direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domajnko, predstavnica sveta šole Meta Puklavec in ravnateljica mag. Blanka Er-hartič. Po takratnih dogovorih naj bi odgovor danes že držali v rokah, vendar ga zaenkrat še
nimajo, upanje pa iz dneva v dan počasi plahni.
Tokrat so na gimnaziji akcijo zastavili zares na široko, da bi kar najbolje uspeli navdušiti in pritegniti celotno okolje, da bi podprlo njihova prizadevanja. Odziv dokazuje, da je kraj šolo končno sprejel za svojo in gimnazijci so vključeni v delovanje številnih ormoških institucij z različnih področij, je povedala ravnateljica Erhartičeva. Na pogovoru v Ljubljani so med drugim postregli s številkami Urada za delo Ormož, po katerih je bilo v letu 2010 na Ormoškem objavljenih 18 potreb po zdravstvenih tehnikih in tehnikih zdravstvene nege, zaposlili pa so jih le 14, na uradu v Ptuju pa so potrebovali 103 delavce takšnega profila, zaposlili pa so jih le 65. Med 1031 brezposelnimi na enoti Ormož decembra 2010 so bili le 3 s tovrstno izobrazbo, medtem ko jih je bilo z enako, peto stopnjo izobrazbe, brezposelnih kar 270. Na območni službi Ptuj pa je od 4856 brezposelnih le 36. Podoben trend se je nadaljeval tudi v 2011 za poklice bolničar, bolničar -ne-govalec, zdravstveni tehnik in tehnik zdravstvene nege. S tem so zagovorniki dokazovali, da potreba po tem profilu zares obstaja. Naredili so tudi ankete med osnovnošolci na
Foto: Viki Ivanuša
Ravnateljica mag. Blanka Erhartič je s sodelavci uspela aktivirati vse institucije v okolju, da so izrekle podporo dodatnemu zdravstvenemu programu, vendar to ni bilo dovolj.
ožjem in širšem območju, ki gravitira v Ormož in poiskali podatke, koliko učencev tovrstne šole v Murski Soboti, Mariboru in Celju vsako leto ob vpisu zavrnejo in prišli do ugotovitve, da obstaja interes za vpis enega oddelka (28 učencev) zdravstvene nege.
Dovolj dela za zdravstvene poklice
Takšen program tudi ne bi bil konkurenčen gimnazijskemu, na šoli pa lahko zagotovijo vse prostorske ter večino kadrovskih in materialnih pogojev za izvajanje. V povezavi z ustreznimi institucijami
v Ormožu, Ljutomeru in na Ptuju so zagotovili tudi izvedbo praktičnega usposabljanja za svoje dijake. Pravilnost odločitve za ta izobraževalni program so utemeljevali tudi s podatki, da so socialni in demografski kazalniki za ormoško območje zaskrbljujoči. Najbolj od slovenskega povprečja odstopajo strukturna brezposelnost (14,5 %), nizka izobrazbena struktura (42 % osnovna šola ali manj), nizek socialni status (dohodek na zaposlenega okrog polovice slovenskega povprečja) in redka poseljenost. Ker znanstveniki dokazujejo, da je znanje učencev najpogosteje v
neposredni zvezi z izobrazbo populacije (staršev), so lahko upravičeno zaskrbljeni.
Na nizko izobrazbo pa se navezuje tudi slaba raven zdravstvenega stanja prebivalstva, ki se stara hitreje kot v drugih predelih Slovenije, stopnja umrljivosti pa je tudi zaradi slabe skrbi prebivalcev za lastno zdravje nadpovprečna. Zato bi izobraževanje prebivalstva v zdravstveni smeri koristil celotnemu okolju.
„Dodatni program zdravstvene nege je pripravljen za območje treh upravnih enot - Ormož, Ptuj, Ljutomer s približno 104.500 prebivalci, od katerih je 20 % prebivalcev starejših od 65 let, kar predstavlja kar 20 % več od republiškega povprečja. Možnosti za zaposlitev novega profila poklicev so glede na navedeno demografsko sliko velike, saj dodatni program podpirajo vse inštitucije s področja zdravstva in sociale z območja vseh treh upravnih enot. Na tem območju je trenutno zaposlenih več kot 700 delavcev s področja zdravstvene nege. Iz podatkov izhaja, da je fluk-tuacija delovne sile s področja zdravstvene nege povprečno letno vsaj 4 %, kar predstavlja najmanj 28 novih dodatnih zaposlitev na letni ravni. Dodatni program hkrati omogoča samozaposlitev s področja
zdravstvene nege (socialno podjetništvo). Z ozirom na bližino državne meje pa so odprte tudi možnosti zaposlitev v državah EU, ki izkazujejo velike potrebe po tovrstnem poklicnem profilu," je bilo po besedah ravnateljice izpostavljeno v elaboratu.
Borba tudi za gimnazijce
Seveda pa se bodo v Ormožu morali potruditi tudi za vpis v gimnazijski program, saj umeščeni med dve gimnaziji z večletno tradicijo - Ptuj in Ljutomer - zares nimajo lahkega dela. Lani so bili na tem področju uspešni. Kljub upadu števila generacije učencev devetošolcev se je vpis v 1. letnik na Gimnazijo Ormož iz šolskega leta 2010/2011 v šolskem letu 2011/1012 povečal za 73 %. To v številu pomeni dvig vpisa iz 19 na 33 dijakov v 1. letniku. Nadejajo se predvsem učencev iz neposrednega okolja, ki jim je šolanje v domačem kraju udobneje in ceneje. Lani so se v prvi letnik vpisale tudi dijakinje iz Hrvaške in zelo verjetno je, da se bo zaradi vedno bolj razširjenega učenja slovenskega jezika na Hrvaškem in z odpravo meje ta praksa še okrepila.
Viki Ivanuša
Ptuj • Več reda pri odpadkih v mestni občini
Mešani odpadki, embalaža in papir sočasno
Po izteku poskusnega zbiranja odpadkov od vrat do vrat na območju naselja Bratje Reš so novi sistem zbiranja odpadkov pričeli 1. januarja letos vzpostavljati na celotnem območju MO Ptuj. Te dni je bil opravljen tudi že prvi odvoz.
Ob posodi za mešane komunalne odpadke in posodi za biološke odpadke (kjer jo imajo, če ne izvajajo lastnega kompostiranja) po novem v individualnih gospodinjstvih uporabljajo za zbiranje odpadkov še rdečo vrečo za papir, v katero odlagajo časopise, revije, kataloge, prospekte, knjige in zvezke, kartonsko emabala-žo, lepenko, pisarniški in ovojni papir, ter rumeno vrečo za embalažo, v katero odlagajo plastenke od pijač, čistil, praškov, šamponov, jogurtovih lončkov, plastične vrečke in folije, konzerve in pločevinke, tetrapak embalažo od mleka, sokov, omak, kovinskih kozarcev.
Kot so ob prehodu na nov sistem zbiranja odpadkov od vrat do vrat poudarili v občinskem podjetju Javne službe Ptuj, je cilj zmanjšati količine mešanih komunalnih odpad-
kov, omogočiti večjo predelavo odpadkov ter zmanjšati onesnaževanje okolja.
Nov sistem zbiranja pa se skoraj v ničemer ni spremenil za tiste občane, ki stanujeno v blokih in večstanovanjskih stavbah. Edina sprememba na njihovih ekoloških otokih ob zgradbah je v tem, da po novem odlagajo plastiko, tetrapak in kovino v skupno posodo z rumenim pokrovom oziroma napisom emabalaža. Steklo pa se še vedno za vse občane, ne glede na to, kje živijo, odlaga na ekoloških otokih.
Odvoz mešanih komunalnih odpadkov, rumenih vreč z embalažo in rdečih s papirjem poteka enkrat na tri tedne oziroma na isti dan, kar pomeni, da se na odjemnem mestu ob posodi za mešane komunalne odpadke odložijo tudi oboje vrečke ne glede na število, in sicer do šeste ure zjutraj na
dan odvoza. Novi datumi odvoza so objavljeni na spletni strani podjetja Javne službe in na računih za odvoz odpad-
kov.
Pred začetkom odvoza odpadkov po novem sistemu so vsa individualna gospodinj-
stva v MO Ptuj prejela po eno rolo rumenih in rdečih vrečk (2 x 12 vrečk), kolikor jih pripada 4-članskemu gospodinj-
Foto: Črtomir Goznik
Slika, ki postaja vse bolj preteklost ...
stvu na pol leta. V enem letu pripadata vsakemu 4-članske-mu gospodinjstvu dve rolici rumenih in dve rolici rdečih vrečk. Gospodinjstvom z več kot štirimi člani pripada dodatnih 12 rdečih in 12 rumenih vrečk, ki jih lahko naročijo po telefonu. V primeru večje porabe je vrečke mogoče dodatno kupiti na mestni blagajni; ena rolica z 12 vrečkami stane 1,20 evra.
Sprememba je tudi pri odvozu bioloških odpadkov, ki v času od novembra do aprila poteka enkrat na 14 dni, od aprila do novembra pa enkrat tedensko. Čeprav je nov sistem zbiranja odpadkov še nov, se je stanje na nekaterih izpostavljenih ekoloških otokih v naseljih z individualnimi hiši, kjer je mogoče odlagati le še emabalažo in steklo, bistveno izboljšalo.
MG
Ko smo se v četrtek, 5. januarja 2012, sodelavci ptujske knjižnice odpravljali na literarni večer v hotel Mitra, da bi skupaj z upokojenim dolgoletnim sodelavcem proslavili izid knjige v njegovem prevodu, nismo niti slutili, da nas tam čaka žalostna novica: Jakob Emeršič je pravkar umrl. Namesto da bi dragemu kolegu stisnili roko in mu čestitali ob novem podvigu, smo lahko le z minuto tišine počastili njegov spomin.
In memoriam Jakob Emeršič (1940-2012)
Foto: CG
Takšnega se ga bomo spominjali: veselega, zadovoljnega in neskončno zaljubljenega v knjige in knjižničarstvo.
Slovo od Jakoba Emerši-ča, sodelavca, ki smo cenili in spoštovali, je boleče. Tolaži pa misel, da je bilo njegovo življenje bogato in plodno ter bo ostalo zapisano v spominih številnih Ptujčanov. Njemu samemu pa je bila na življenjski poti vedno zvesta in ljuba spremljevalka: knjiga.
Jakob Emeršič, diplomant primerjalne književnosti in literarne teorije, višji bibliotekar, bibliograf, pesnik, literarni in lokalni zgodovinar ter prevajalec, se je rodil v skromnih razmerah v haloški viničarski družini očetu viničarju in priložnostnemu zidarju ter mami, ki pa je zgodaj
Na sprejemu sta se mu pridružila tudi podžupana Franc Mlakar in Andrej Tkalec. Skupaj so nazdravili vsem uspehom in dosežkom v letu 2011, ki jih ni bilo malo, z željo, da bi tako bilo tudi v letu 2012.
Kljub težkim časom jim volje in optimizma na manjka. »Želim, da v prihajajočem letu skupaj odkrivamo ideje, snujemo načrte, sodelujemo in se povezujemo v ciljih,« je ob tej priložnosti poudaril župan Glažar in izpostavil nekatere dosežke.
Prva prioriteta v letu 2011 je bila gradnja kanalizacije. Sočasno so posvečali pozornost tudi drugi infrastrukturi: izgradnji razsvetljave, pločnikov, urejanju bankin, cestišč. Del lanske proračunske pogače so namenili tudi izboljšanju pogojev za delo društev. Investicijski posegi so bili opravljeni v vaškem domu v Dražencih, domu krajanov v Skorbi, prav tako v Slovenji vasi, izvedli pa so še nekaj drugih manjših projektov.
Uspešnega leta pa ne bi bilo brez vseh tistih, ki v tej občini živijo, brez nosilcev razvoja, ki
umrla. Ta bridka izkušnja je zaznamovala Jakobovo življenje.
Odraščal je samosvoje in brez posebnih vzpodbud za učenje in branje. Kljub temu seje že kot otrok odločil, da bo nekaj napisal, in že v četrtem razredu prebiral vse, kar mu je prišlo pod roke. Njegovo ljubezen do knjig je močno zaznamovalo bivanje v Trnovski vasi, kjer je preb iral knjige iz župnijske farne knjižnice, kot dijak, ptujske gimnazije pa je postal reden obiskovalec knjižnice na Ptuju. Ob študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani je veliko bral ter si širil obzorja s počitniškimi deli v
pa so vodilni delavci v različnih institucijah in organizacijah. Njim gre v prvi vrsti zahvala, da je občina uspešna na številnih področjih življenja in dela ter da se uspešno promovira v ožjem in širšem okolju. Ponosni so na sodelovanje občine z župnijo, ki se zrcali v številnih prireditvah, na delo osnovne šole in vrtca, ki so ga odprli leta 2010, že lani pa so ga morali dogradili, občinsko gasilsko poveljstvo, ki je lahko za zgled ostalim v Sloveniji, na dva gasilska jubileja, v Gerečji vasi in v Slovenji vasi, letos se obeta nov visoki jubilej: PGD Hajdina bo praznovalo 100. rojstni dan. Z vrhunski rezultati so se vračale gasilske desetine, od najmlajših do veteranov, uspešno je bilo tudi v kulturnih in športnih društvih. Ponosni so tudi na občinsko nogometno šolo, ki na enem mestu združuje vse mlade nogometaše.
Med letom 2011 so s svojo dejavnostjo in odmevnimi prireditvami razveseljevala tudi društva žena in deklet ter gospodinj občine Hajdina, ki stavijo na ohranjanje dediščine in
Franciji in Nemčiji. Veliko je tudi pisal ter sodeloval pri izdajah strokovnih in znanstvenih publikacij.
tradicije. Društvo žena in deklet občine Hajdina si je lani pripelo tudi častno Valvasorjevo priznanje za sodelovanje s Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož za ohranjanje in prenašanje kulturne dediščine na mlajše. Od lani v občini Hajdina deluje tudi TD Mitra, ki si je zadalo ambiciozne načrte na področju promocije občine Hajdina in načrt, kako privabiti turiste k ogledu zanimive naravne in kulturne dediščine. PD Hajdina, ki vsako leto pripravi več pohodov, se je lani izkazalo še s prav posebnim pohodom. 21 članov društva je uspešno premagalo skoraj 300 km dolgo pot od Szombatelya na Madžarskem pa do farne cerkve na Hajdini. Leto 2011 je bilo praznično tudi za LD Boris Kidrič Hajdina, saj je praznovala 60-letnico uspešnega delovanja. V občini Hajdina je uradno registriranih 35 društev in vsa so zelo aktivna. Idej za prihodnost je v vseh veliko, na pomoč občine pa lahko računajo v okviru možnosti. Hajdinska društva zelo veliko dela opravijo na prostovoljni bazi, zato se tudi lahko pohvalijo z bogatim družabnim in društvenim življenjem, ki ga v drugih okoljih ne poznajo v tolikšni meri.
Za drobno pozornost vsem zaslužnim v letu 2011 so poskrbele članice društva žena in deklet iz Gerečje vasi, ki so v okviru projekta buč poskrbele za pripravo odlične marmelade in kompota iz buč, v Skorbi pa so pridelali odličen kvinton. Občina se lahko najlepše promovira s tistim, kar naredijo naši ljudje, in to je tudi največje bogastvo naše občine, je pred zdravico z rujno kapljico še povedal haj-dinski župan Stanislav Glažar.
MG
Ljubezen do knjig je leta 1967 dokončno potrdil z zaposlitvijo v ptujski knjižnici, kjer je z izjemo enega leta prebil vsa svoja službena leta. Kot domoznanec je s svojim strokovnim delom pokrival mnoga področja in kmalu postal nepogrešljiva stalnica kulturnega življenja na Ptuju in eden najbolj znanih ptujskih knjižničarjev. Posebej prepoznaven je bil kot biblio-graf; omenimo Gradivo za bibliografijo Ptuja in okoli-
Bil je velik domoljub in veren kristjan v besedah in dejanjih. V svojem poklicu je bil kot bibliotekar predan knjigi. Še veliko bolj smo ga poznali v pisani besedi in pesmi, ki jo je zapustil nam in našim zanamcem. O njegovi književni ustvarjalnosti bodo pisali še mnogi, moj namen pa se je zahvaliti njegovi duhovni veličini,
Veličino Jakčevega duha smo spoznali v njegovem vsakdanjem življenju. Bil je krščanski demokrat, ki je živel družbeni nauk. cerkve, saj je bil pošten, resnicoljuben in socialno čuteč človek.. Leta 1993 je bil soustanovitelj Društva izobražencev Viktorma Ptujskega, da bi tudi preko društva skrbeli za duhovno in kulturno omiko. Z aktivnostmi v družbi nam je bil vzgled s svojo jasno presojo in pravo krščansko etično držo.
ce, ki gaje objavil leta 1985 in je še danes - kljub vsem računalniškim katalogom - nepogrešljiv pripomoček številnim raziskovalcem. Objavil je več del o znamenitih osebnostih, župnijah, šolah, knjižnicah in knjižničarstvu, bilje tudi prevajalec iz nemščine, francoščine, hrvaščine in angleščine. Poleg strokovnega dela je pisalpesmi in prozo, za kar pa mu je ob obilici drugih izzivov zmanjkovalo časa. Sanje po pesniški zbirki so se mu vendarle uresničile, ko je leta 2010 izšla knjiga Pozabljena spominjanja, darilo družine ob njegovi 70-letnici.
Za obsežno strokovno delo mu je stroka leta 1987 podelila Čopovo diplomo, najvišje slovensko priznanje za delo v knjižničarstvu. Za svoje delo na kulturnem področju pa je leta 1990 prejel ptujsko veliko oljenko.
V jeseni leta 2003, po štirih desetletjih dela v knjižnici, se je Jakob upokojil, vendar ga je njegov nemir-
Tisto, kar bo ostalo za večno v spominu, je njegovo izpričevanje vere najprej v svoji župniji in v različnih skupinah znotraj cerkve. Bil je zgled zakonskega moža in očeta v družini. Globoko pa nas je nagovoril ravno ob slovesu in prestopu v večnost. Njegove besede so bile: Ne jokajte za menoj, saj odhajam v večnost, v večno veselje. Ja-
Foto: CG
Jakob Emeršič (1940-2012)
ni raziskovalni duh vodil zgolj v drugo knjižnico. Tokrat v provincijsko knjižnico minoritskega reda na Ptuju, kjer seje lotil obdelave dragocenih starih knjig.
Njegovo delo gaje zmeraj znova vodilo v knjižnico med nekdanje sodelavce, ki smo znali ceniti njegove izkušnje in ga pogosto poprosili za nasvet. Zadnjič smo se družili decembra 2011 na srečanju ob zaključku leta. Veseli smo bili novice, da je našel čas in iz nemščine prevedel roman Anne Wittule Strojarska hiša, ki govori o Ptuju, ter da bo roman kmalu izšel.
Delo, ki ga je kot skrbnik domoznanskih fondov dolga leta čuval med ptujskimi knjižnimi zakladi, je sedaj pred nami, vendar Jakoba Emeršiča ni več. A ko bomo ob večerih prebirali roman, bo v naših mislih vedno tudi on - starosta ptujskega domoznanstva in kulture.
Sodelavci iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj
kec se je mirno poslovil v krogu svoje družine, saj je živel in veroval, da je Jezus življenje in vstajenje. Zanj moremo in moramo reči, da je preko psiholoških prepadov življenja, družbenih zablod, pokvarjenosti sveta prenesel svojo vero nedotaknjeno in čisto. Dober boj je izbojeval, tek dokončal in vero ohranil.
Želim se mu zahvaliti za zgled krščanskega življenja, za krščansko demokratično držo ter skrb za duhovno in kulturno omiko, ki jo je izpričeval vsem nam. Ob pogrebnem obredu pa sem se dolžan zahvaliti družini Emeršič, ki nas je nagovorila, kako se poslavljamo ob smrti krščanski ljudje. Hvala za pričevanje, ki se me je na poseben način dotaknilo.
Peter Pribožič, predsednik Društva izobražencev Viktorina Ptujskega
Foto: Črtomir Goznik
Na ponovoletnem sprejemu so se spomnili številnih uspehov in dosežkov v letu 2011.
Hajdina • Ponovoletni sprejem župana
Črpajo iz optimizma ljudi
Hajdinski župan Stanislav Glažar je v prostorih občine Hajdina 6. januarja pripravil tradicionalni ponovoletni sprejem, na katerega je povabil vse tiste, ki v občini tako ali drugače skrbijo za njen razvoj, za izboljšanja kvalitete življenja, za doživetja in dobro počutje občanov.
Pričevalec za večnost
Na predvečer cerkvenega praznika Kristusovega razglašenja, ko so po domovih odmevale koledniške pesmi svetih treh kraljev, se je od nas poslovil Jakob Emeršič. S svojim življenjem je bil pričevalec za večnost in to tudi potrdil v zadnjih dneh, ko se je poslavljal od zemeljskega življenja.
Ptuj • Dvajset let sindikata Fides
»Imamo dober zdravstveni sistem z veliko anomalijami ...«
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides je ob 20-letnici delovanja pripravil priložnostno slovesnost, ki je 6. januarja potekala v hotelu Primus na Ptuju. Ni bilo velikih govorov, odločili so se za sproščeno druženje za nabiranje pozitivizma, ki ga potrebuje cela država, ne samo zdravniki, ki se z vedno večjo apatičnostjo ljudi srečujejo vsak dan v ambulantah. Pozitivno vzdušje jim je pomagal ustvarjati tudi igralec Jure Ivanušič.
Fidesovo praznovanje na Ptuju smo izkoristili za pogovor s predsednikom Konradom Kuštrinom, ki je na tem položaju že 17 let. Fides je učinkovit tudi zato, ker je njegovo delovanje razpršeno. Ni namreč osredotočen samo na Ljubljano, ampak veliko aktivnosti poteka na lokalnih nivojih. Predvsem sloni na volonterskem delu, saj njegovi člani živijo za svojo organizacijo.
Darko Jazbec, ki je do nedavnega predstavljal Fides v ptujski bolnišnici, sedaj pa je poslanec državnega zbora, si želi, da bi se njegove vrste pomladile. Po njegovem mnenju je problem v tem, da mlada generacija zdravnikov še ni začutila cehovske pripadnosti. Če ne bi bili deležni vsega, kar si je za stroko priboril Fides, bi se zagotovo vsi včlanili, je prepričan. Ker imajo vsi nekaj od tega, ni prave zavesti o pripadnosti. Občutna pa je tudi vrzel med politiko in terenom. Veliko problemov v zdravstvu se tako zvrne na Fides, ki pa je v prvi vrsti sindikalna organizacija, ne mesto za razreševanje celotne nagrmadene problematike v zdravstvu.
Predsednik Konrad Ku-štrin je povedal, da so v dvajsetih letih naredili veliko. Če bi se država razvijala, kot smo upali in si želeli, bi lahko naredili še več, ob tem pa pacienti sploh ne bi vedeli, da Fides obstaja oziroma da se morajo zdravniki in zobozdravniki sindikalno povezovati in boriti za svoj položaj, čeprav je zdravniška sindikalna dejavnost v Evropi bolj pravilo kot izjema. Na splošno pa države vse bolj razumejo, da se s tako poklicno skupino nima smisla bojevati, jo imeti na nasprotni strani, ker je preveč koristna za družbo, da bi se to na dolgi rok splačalo.
Ob ustanovitvi sindikata zdravnikov in zobozdravnikov je bila država mlada, vsi so pričakovali, da bo sama vlekla nekatere poteze, pa jih ni. Čakali so do leta 1995 oziroma 1996, poskušali z argumenti utemeljevati, zakaj mora biti zdravniški poklic ustrezno ekonomsko vre-
dnoten glede na zmožnosti države. »Ne takrat ne danes nismo pričakovali plač, ki bi bile primerljive z drugimi državami, na primer z Belgijo ali Francijo, pričakovali pa smo mnogokratnik našega BDP-ja,« poudarja Kuštrin, ki uspešno vodi Fides že 17 let. »To smo skoraj dosegli, ne pa še popolnoma. V Evropi so zdravniki povprečno plačani nad trikratnikom BDP-ja.« Za dosego tega je bilo potrebnega veliko truda, dokazovanj, prepričevanj in bojev.
Politika jih je vedno vlekla nazaj. Velikokrat so morali poslušati, da se sicer zavedajo, da si zaslužijo več, vendar če jim bodo popustili, se bodo z zahtevami oglasili drugi. To je bila neke vrste stalnica, ki so jo morali nenehno poslušati, ko so se oglasili s svojimi zahtevami po ustreznem ekonomskem vrednotenju zdravniškega dela. Ministri za zdravje, ki so bili bodisi sredinski bodisi desni, so v glavnem znali prisluhniti njihovim argumentom. Kuštrin pri tem izpostavi ministre Jereba, Bručana, Mazej Kukovičevo, ki je pogajanja leta 2008 rešila v zadnjem trenutku, ker je bil Virant rigiden, trd in je nastopal zelo uradniško, na trenutke sploh ni sprejemal argumentov. Posledice vsega tega se sedaj pravzaprav že kažejo. Zelo malo zdravnikov se zaradi slabih pogojev dela in nizkih plač odloča za specializacijo iz družinske medicine.
Za fleksibilnejši plačni sistem
Za Kuštrina je nov plačni sistem iz leta 2008 »nefle-ksibilen in nestimulativen, neke vrste nov samoupravni sistem, ki je ugledal luč sveta, kljub temu da smo zamenjali državo in sistem. Tako rigiden in nefleksibilni plač-ni sistem ne vodi nikamor«.
V sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides vztrajajo, da mora plačni sistem postati fleksibilnejši, nemudoma je treba pristopiti k njegovim spremembam. Dobro delo mora biti bolje
plačano, ne glede na krizo in ne glede na neselektivno zamrznitev plač. Kar zadeva varčevanje v zdravstvu, bodo podprli vse tiste ukrepe, ki ne bodo prizadeli bolnikov, in tiste, ki ne bodo okrnili zdravniških plač. Slovenija mora ostati socialna država, ne glede na »tajkunizacijo« in vsa dogajanja v zvezi s tem ter odtokom denarja v zasebni sektor tudi na področju zdravstva, nihče pa ne ugotavlja zakonitosti tega početja.
»Že doslej so nam velikokrat očitali, da bomo z našimi zahtevami glede plač uničili zdravstveno blagajno, pa se to doslej še ni zgodilo. Vsi vemo, kam odteka zdravstveni denar in to zelo veliko denarja. Ko smo s prstom kazali na rezerve v zdravstvu in opozarjali na neracional-nosti, smo se občasno celo počutili nelagodno, ker nas nihče ni poslušal. Zdaj mislim, da bo kriza pomagala ne samo zdravstvu, temveč tudi celi državi, da se bo streznila, da bo končno začela iskati rezerve tudi v zdravstvu, saj jih je veliko.
Pijavk, ki sesajo zdravstvo, je veliko preveč
Med vsemi rezervami so javna naročila največja rezerva. Ne morem verjeti, kako se lahko en zakon
tako na veliko izigrava brez vsakršnih posledic. Velika rezerva so tudi investicije v zdravstvu. Vsi vemo, da je bila pogodba za izgradnjo onkološkega inštituta podpisana brez številk o tem, koliko bo stala. Človek skorajda ne more verjeti, da se kaj takega lahko zgodi. K osnovni pogodbi je bilo nato podpisanih ne vem koliko aneksov, pri tem pa številne stvari še danes sploh ne delujejo oziroma delujejo polovično. Podobno se je dogajalo z izgradnjo pediatrične klinike. Takih pijavk, ki samo čakajo, kako se bodo prilepile na zdravstveno arterijo in jo srkale, je veliko tudi na lokalnih ravneh. Pri tem je deloma vpleten tudi zdravstveni menedžment ali pa gleda vstran. V vsakem primeru je to slabo.
Fides je vedno opozarjal in žugal s prstom, kaj je dobro za zdravstveni sistem in državo. Res pa je, da si želimo narediti red tudi v svojih vrstah. Opozarjamo na nepravilnosti, na težave v medsebojni komunikaciji in v komunikaciji zdravnik - pacient ter na številne druge stvari, zlasti pa na vse oblike neracionalnega trošenja zdravstvenega denarja,« je povedal Kuštrin.
Med neracionalno trošenje denarja v zdravstvu sodi tudi plačevanje nadur v okviru podjemnih pogodb ali samostojnega podjetni-
štva. Po besedah predsednika Fidesa so o tem zelo odkrito govorili v času ministrovanja Boruta Miklav-čiča. To je bilo v času, ko je odhajajoči predsednik vlade Borut Pahor pričakoval, da se medsebojno uskladijo glede zakona o zdravstveni dejavnosti. Do tega je prišlo, zakon je bil usklajen s stroko, celo preveč, vse je bilo kristalno čisto, a je ostal v predalu.
»Kjer je premalo kadra, je potrebno nadurno delo in s tem omenjene pogodbe. Ne predstavljam si, kako bi funkcionirala ptujska bolnišnica, ki je kadrovsko močno podhranjena, če zdravniki od drugod ne bi delali prek podjemnih pogodb,« pravi Kuštrin. Ko je ptujskim zdravnikom pred tremi leti predstavljal standarde in normative za zdravnikovo delo, je izvedel, da manjka v ptujski bolnišnici skoraj polovica specialistov. Skoraj nemogoče se mu je zdelo, da v tako lepo in prijazno mesto, kot je Ptuj, ne pridejo zdravniki. Da se bo to stanje presekalo, so potrebne sistemske rešitve. Če bi odpravili rigidnost sedanjega plačnega sistema v zdravstvu, bi stanje zagotovo bilo boljše. V tem trenutku so tako nemočni vsi najodgovornejši akterji - ministrstvo za zdravje, lokalna skupnost in direktorji zdravstveni zavodov, saj
ne razpolagajo z nobenim mehanizmom, da bi lahko učinkovito ukrepali, zato se poslužujejo že omenjenih mehanizmov, tj. podjemnih pogodb in samostojnega podjetništva.
Veliko zdravstvenega denarja pa na drugi strani ponikne tudi v okviru svetovanja za plačilo računalniški, gradbeni in še kateri drugi stroki prek različnih političnih, prijateljskih, družinskih in drugih povezav, kar je razvidno na spletni strani Supervizor. Kuštrin si je vse to ogledal, naloga Fidesa pa ni, da bi raziskoval. V zasebne žepe iz čistega interesa odteče veliko zdravstvenega denarja.
V dvajsetih letih samostojne Slovenije je bilo napisanih že več zdravstvenih reform. Skorajda ni bilo ministra za zdravje, ki je ne bi pisal, a nobena ni zaživela, kljub temu da so za pisanje porabili velike vsote denarja. »To je na nek način potrdilo, da so bili prvi zdravstveni zakoni napisani tako dobro, da jih je mogoče uporabljati še danes. Slovenski zdravstveni sistem ni slab, to je treba priznati. Z gotovostjo lahko rečem, da imamo dober zdravstveni sistem, a z veliko anomalijami. Nobene potrebe ni, da bi vse zakone s področja zdravstva napisali na novo, treba jih je le spremeniti. Zakon o zdravstveni dejavnosti je že v predalu, nekaj malih popravkov potrebuje zakon o zdravniški službi, več oziroma veliko popravkov pa zakon o zdravstvenem zavarovanju. V tej smeri nam žuga tudi Evropa.
Osebno mislim, da je ena zdravstvena zavarovalnica za dva milijona Slovenk in Slovencev premalo, saj ima neke vrste monopol. V konfliktih med ministrom za zdravje in direktorjem zavarovalnice, ki smo jim bili priča v zadnjem času, se vse bolj poraja vprašanje, kdo v Sloveniji sploh vodi zdravstveno politiko,« je o zdravstveni reformi, ki čaka Slovenijo, povedal Konrad Kuštrin, predsednik sindikata Fides.
MG
Ptuj • Kaj se dogaja z OŠ Ljudevita Pivka
Si otroci s posebnimi potrebami ne zaslužijo šole?
Konec decembra je ptujska občina končno uspela dobiti gradbeno dovoljenje za novogradnjo Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka na Ptuju. Ker ima značaj regijske šole, je ob ptujski občini še 11 občin soustanoviteljic in šest pogodbenic. Deleži za gradnjo, ki bi jih občine morale prispevati, so različni, a se je zapletlo, saj niti ena občina razen ptujske deleža sofinanciranja ne želi prispevati.
Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka je šola s prilagojenim programom za otroke s posebnimi potrebami. Da šola razpada, čivkajo že ptiči na vejah, sramoto objekta, v katerem se šolajo malčki, pa so pred kratkim mediji obelodanili tudi po vsej državi. Naporov v izgradnjo novih prostorov je po trditvah MO Ptuj bilo vloženih že veliko. Tokrat je narejen največji premik. A kot ponavadi se je ustavilo pri denarju.
Upoštevajoč dejstvo, da smo novinarji prisotni na raznih sejah in sprejetjih proračunov za leto 2012 in vedoč, da občine sredstev za namen gradnje omenjene šole nimajo, smo župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana povprašali, kakšni so odzivi okoliških občin.
Kot pojasnjuje, ima šola dr. Ljudevita Pivka značaj regijske šole, obiskujejo pa jo otroci iz več kot 16 občin. Ustanovitelj šole ni le Mestna občina Ptuj, ampak tudi občine Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Maj-šperk, Markovci, Videm pri Ptuju, Zavrč in Žetale.
Občine, ki delovanje šole sofinancirajo pogodbeno, pa so Trnovska vas, občina Kungota, Moravske Toplice, Cirkulane, Sv. Andraž v Slovenskih goricah in Ormož.
»Nobena od občin soustanoviteljic oz. pogodbenic
Kdaj bodo ti otroci dobili ustrezne prostore?
pa ni pristala na sofinanciranje svojega deleža za izgradnjo nove šole,« pojasnjuje Čelan. To pa seveda predstavlja nove zaplete.
Se bo gradnja ponovno ustavila?
V letu 2010 je Mestna občina Ptuj vložila vlogo za gradbeno dovoljenje, vendar so okoliški prebivalci gradnji zaradi nadstandardne telovadnice in zunanjih športnih površin nasprotovali, tako da je bilo treba telovadnico ponovno projektirati. To se je konec lanskega leta končno uredilo, izbrana je
OBČINA	Skupno sofinanciranje občin
Destrnik	94.432,21
Dornava	96.984,43
Cirkulane	83.457,65
Gorišnica	143.690,09
Hajdina	137.819,98
Juršinci	86.775,54
Kidričevo	247.565,51
Majšperk	153.133,31
Markovci	145.476,64
Podlehnik	71.462,21
Sv. Andraž v Slov. Goricah	48.492,21
Trnovska vas	45.939,99
Videm pri Ptuju	206.729,96
Zavrč	53.596,66
Žetale	53.596,66
MO Ptuj	883.068,74
Skupaj	2.552.221,78
Vir: DK Zneski sofinanciranja projekta po občinah	
bila srednja pot in v decembru je bilo izdano gradbeno dovoljenje.
Ocenjena vrednost investicije po projektantski oceni znaša 4.252.221 evrov, od tega ima Mestna občina Ptuj zagotovljena sredstva v proračunu v višini 1,2 milijona evra.
Sprva je bil načrt, da se denar zagotovi iz sredstev od prodaje nepremičnin, ki jih imajo v skupni lasti občine, ki so nekoč spadale pod ptujsko. Zakaj prodaja ni stekla, župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan odgovarja: »Prodaja v Biogradu še ni stekla iz mnogih razlogov, ki so na strani delovanja hrvaške države. Upamo, da bo po vstopu Hrvaške v EU
bolje«.
V nove prostore, ki bodo tik ob Dijaškem domu Ptuj, naj bi se OŠ dr. Ljudevita Pivka selila prihodnje leto, vprašanje pa je, kako bodo uspeli zagotoviti potrebna sredstva, upoštevajoč dejstvo, da občine soustanoviteljice in pogodbenice deležev sofinanciranja ne nameravajo prispevati. Preverili smo, koliko sredstev bi za izgradnjo morale prispevati posamezne občine. Po besedah Čelana je izračun narejen glede na število prebivalcev posamezne občine in delež sofinanciranja. Ob tem pa naj bi znesek, ki ga bo prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport v ta namen, znašal 1,7 milijona evra.
Dženana Kmetec
Trenutno stanje števila otrok, ki obiskujejo šolo (po občinah): Destrnik (3), Dornava (3), Gorišnica (2), Hajdina (1), Juršinci (1), Kidričevo (4), Majšperk (7), Trnovska vas (1), Videm pri Ptuju (4), Zavrč (2), Žetale (3), Kungota (1), Moravske Toplice (2), Ptuj (23), Cirkulane (8), Sv. Andraž v Slovenskih goricah (3) in Ormož (3). Ob tem Čelan dodaja, da se številke iz leta v leto spreminjajo.
Sola razpada, denarja pa občine ne želijo dati.
Od tod in tam
Cven • Zadružni dom bodo obnovili
Zadružni dom na Cvenu pri Ljutomeru, ki je bil zgrajen pred 63 leti, je prvi tovrstni objekt na Slovenskem. Ob prizadevanjih domačinov, da bi dobil novo podobo, se je občina Ljutomer prijavila na razpis kmetijskega ministrstva. Vrednost celotnega projekta znaša nekaj več kot 577.000 evrov, vključuje pa gradbeno-obrtniška in instalacijska dela, nabavo scenske opreme, opremo pisarn ter stroške projektantskih storitev in nadzora. Iz razpisa so bila odobrena sredstva v višini 336.195,30 evra, ki se bodo porabila v tem letu. Za obnovo je bila izbrana družba VG5 iz Ljubljane, ki bo pogodbene obveznosti opravila za 550.683,76evra. Obnovitvena dela bodo izvedena do začetka letošnjega aprila. Pogodbo za obnovo najstarejšega slovenskega zadružnega doma sta podpisala županja občine Ljutomer Olga Karba in tehnični direktor VG5 Lovrenc Krapež
NŠ
Ljutomer • Juršovka v novi podobi
Stanovanjsko naselje na Juršovki v Ljutomeru bo z izgradnjo komunalne infrastrukture in ureditvijo otroškega igrišča dobilo novo podobo. Občina je kot najugodnejšega izvajalca izbrala avtoprevozniško družbo Zemljak s Cvena, ki se ukvarja tudi z gradbeno mehanizacijo. Za ponujeno ceno, ki znaša 145 tisoč evrov, bo zgrajena dovozna cesta, pločnik, vodovod, kanalizacija, javna razsvetljava, telekomunikacijski vodi, kabelsko omrežje, zaščita in predstavitev komunalnih vodov, predelano bo električno omrežje in urejeno otroško igrišče. Županja Olga Karba je z direktorjem izvajalske družbe Zmagom Zemlja-kom podpisala pogodbo o projektu, ki mora biti zaključen do 31. maja, z njim pa bodo pridobljene štiri parcele za stanovanjsko gradnjo. Če bo uspešna na javnem razpisu Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, pa si obeta 18 novih gradbenih parcel.
NŠ
Ljutomer • Kljub sanacijskemu letu naložbe uresničene
Proračun občine Ljutomer za leto 2012 bo naravnan k enakomernemu razvoju krajevnih skupnosti, visokemu deležu nepovratnih sredstev pri investicijah in stabilizaciji finančnega primanjkljaja občinske blagajne. Gre za tri ključne cilje, ki jih je pri snovanju občinskih financ za prihodnje leto na minuli seji občinskega sveta izpostavila županja Olga Karba. Za letošnje leto je predvideno, da se bo v občinsko blagajno zlilo 21,7 milijona evrov, kar je 86 odstotkov več, kot se je načrtovalo za minulo leto, predvideni odhodki v letu 2012 pa naj bi znašali 22 milijonov evrov. Zelo spodbuden je podatek, da sta se lani kljub sanaciji pričeli dve veliki investiciji - obnovo mestnih ulic in Starega trga ter izgradnjo kanalizacije v vaseh Šalinci, Krištanci in Grlava. Naložbi se bosta nadaljevali tudi letos, ko se za investicije načrtuje skupaj 14,5 milijona evrov, kar je 66 odstotkov več kot leto poprej. Občina Ljutomer se nadeja pridobiti kar 10 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz državnega in evropskegaproraču-na za projekt oskrbe s pitno vodo Pomurja - sistem C v višini 6,6 milijona evrov, za celovito prenovo mestnega jedra 1,5 milijona evrov, za zbirni kanal Pristava-Stročja vas 676 tisoč evrov, za kanalizacijo v vaseh Šalinci, Krištan-ci in Grlava 338 tisoč evrov, za zadružni dom na Cvenu 336 tisoč evrov in za rekonstrukcijo lokalne ceste Stročja vas-Podgradje 316 tisoč evrov. Nekaj dodatnih predlogov pri dokončnem sprejemu proračuna imajo posamezni občinski odbori. Končno obliko bo proračun dobil po javni obravnavi na prihodnji seji občinskega sveta.
NŠ
Foto: NS
Foto: NS
Foto: DK
EU • Gospodarsko razpoloženje:
V območju evra in EU navzdol, v Sloveniji izboljšanje
Gospodarsko razpoloženje se je v območju evra in EU decembra znova nekoliko poslabšalo. Vrednost kazalnika gospodarskega razpoloženja (ESI) se je v območju s skupno evropsko valuto znižala za 0,5 točke na 93,3 točke, v EU pa za 0,8 točke na 92 točk. V Sloveniji se je kazalec medtem tudi v 12. mesecu okrepil, in sicer za 2,4 točke na 95,1 točke.
Vrednost kazalnika ESI, ki opisuje splošno gospodarsko dejavnost, je v območju evra decembra tako dosegla dvoletno dno. Kljub temu pa je upadla malenkost manj, kot so pričakovali analitiki. Ti so namreč napovedovali, da se bo znižala za 0,6 točke na 93,2 točke, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Evropska komisija padec vrednosti kazalnika ESI v območju s skupno evropsko valuto pripisuje poslabšanju razpoloženja na področju storitev, trgovine na drobno in padcu zaupanja med potrošniki.
V	območju evra se je zaupanje med potrošniki poslabšalo za 0,7 točke na -21,1 točke, razpoloženje v trgovini na drobno je upadlo za 0,6 točke na -11,7 točke, na področju storitev pa za 0,5 točke na -2,1 točke. Manjši padec razpoloženja je bil zabeležen v gradbenem sektorju (-0,2 točke na -25,2 točke), razpoloženje v predelovalni industriji pa se ni spremenilo in je ostalo pri -7,1 točke.
V	sedemindvajseterici se je vrednost kazalca ESI znižala v gradbeništvu (-1,5 točke na -28,9 točke), na področju storitev (-1,2 točke na -šest točk) in na področju zaupanja potrošnikov (-1,2 točke na -21,9 točke). Razpoloženje v predelovalni industriji je ostalo skorajda nespremenjeno (-0,1 točke na -7,7 točke), rast pa je bila zabeležena na področju trgovine na drobno (+2,7 točke na -11 točk).
Med največjimi članicami se je kazalnik ESI najbolj znižal na Poljskem (-pet točk), v Italiji (-4,6 točke) in v Španiji (-1,3 točke). Gospodarsko razpoloženje se je malenkost poslabšalo še v Veliki Britaniji (-0,5 točke), medtem ko se v Franciji skorajda ni spremenilo (+0,1 točke). Vrednost kazalnika ESI se je bolj občutno povečala na Nizozemskem (+0,8 točke) in v Nemčiji (+en odstotek). Kazalnik ostaja nad dolgoročnim povprečjem le v Nemčiji.
V	Sloveniji se je vrednost kazalca ESI decembra znižala na področju storitev (-5,2 točke na -5,7 točke) in v trgovini na drobno (-2,9 točke na 11,9 točke). Razpoloženje pa se je na drugi strani izboljšalo v predelovalni industriji (+2,5 točke na -2,2 točke), med potrošniki (+5,9 točke na -18,5 točke) in na področju gradbeništva (+5,3 točke na -38,6 točke). (sta)
Stockholm • Indijski avtomobilski velikan Mahindra se zanima za nakup vsaj dela švedskega podjetja Saab, ki je decembra vložilo predlog za stečaj družbe. Za nakup družbe, ki je partnerje lani neuspešno iskala že med kitajskimi podjetji, naj bi se zanimala tudi nekatera turška podjetja, poročajo tuji mediji. Indijsko podjetje naj bi se pisanju medijev zanimalo za sestanek z administratorjema švedskega sodišča, ki se ukvarjata s finančnim prestrukturiranjem Saaba, je povedal vir blizu podjetja, ki ni želel biti imenovan. Predstavnica indijskega podjetja Roma Balwani ni želela potrditi govoric o interesu za nakup celotnega ali pa samo delov Saaba.
Sao Paulo • Prodaja avtomobilov v Braziliji je lani v primerjavi z letom 2010 porasla za 2,9 odstotka na rekordnih 3,4 milijona prodanih avtomobilov. Prodaja je bila sicer nekoliko nižja od napovedi brazilskega združenja proizvajalcev avtomobilov Anfavea, pisanje brazilskega časnika O Estado de S. Paulo povzema francoska tiskovna agencija AFP. Po pisanju časnika je bila prodaja avtomobilov sicer manjša od napovedi brazilskega združenja proizvajalcev avtomobilov Anfavea, ki je v začetku prejšnjega leta sprva napovedovalo petodstotno rast, napoved pa so novembra znižali na 3,3 odstotka. Brazilski avtomobilski trg je lani tako zabeležil že peto zaporedno rekordno prodajo. Prodaja je sicer decembra lani v primerjavi z decembrom 2010 upadla za 8,8 odstotka na 329.327 avtomobilov. Stuttgart • Nemški proizvajalec tovornjakov Daimler se pripravlja na začetek proizvodnje svojega novega modela Bharatbenz v Indiji. Tekoče trakove v novi tovarni v mestu Chennai na jugu države naj bi pognali najpozneje v letošnjem tretjem četrtletju. Pri Daimlerju so se za proizvodnjo v Indiji odločili, ker želijo imeti koristi od hitre rasti tega tretjega največjega trga tovornih vozil na svetu, je v New Delhiju, kjer v teh dneh poteka avtomobilska razstava Auto Expo, povedal član upravnega odbora Andreas Renschler. V prvi Daimlerjevi tovarni tovornjakov v Indiji bodo sprva lahko izdelali 36.000 tovornih vozil na leto, pozneje pa naj bi njene zmogljivosti povečali na 70.000 vozil. Proizvodna paleta se bo gibala od tovornjakov z najvišjo dovoljeno težo šest ton pa vse do tistih s težo 49 ton.
Washington • Na krilih zaposlovanja se je brezposelnost v ZDA decembra znižala na 8,5 odstotka, kar je najnižja raven v skoraj treh letih. Stopnja brezposelnosti se je znižala četrti mesec zapored, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Ameriško ministrstvo za delo je danes objavilo, da so delodajalci decembra lani ustvarili 200.000 delovnih mest, s čimer se je stopnja brezposelnosti znižala na najnižjo raven od februarja 2009. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so podatki presenetili analitike, ki so pričakovali 150.000 novih delovnih mest in stopnjo brezposelnosti pri 8,7 odstotka. Decembrski podatki zaključujejo šestmesečno obdobje, v katerem je ameriško gospodarstvo vsak mesec dodalo vsaj 100.000 delovnih mest. To se ni zgodilo od aprila 2006. Skupaj so ameriški delodajalci lani dodali 1,6 milijona delovnih mest, kar je bolje kot 940.000 delovnih mest v letu 2010. Povprečna stopnja brezposelnosti se je iz 9,6 odstotka v letu 2010 lani znižala na 8,9 odstotka. Za letošnje leto gospodarstveniki pričakujejo 2,1 milijona dodanih delovnih mest.
Bruselj • Evropska komisija je Belgijo opozorila, da mora v nekaj dneh opredeliti ukrepe za dodatno varčevanje s ciljem odprave presežnega primanjkljaja za letos, sicer jo čakajo sankcije. Bruselj želi na primeru Belgije pokazati, kako strogo bo zahteval spoštovanje novih pravil za zagotavljanje proračunske discipline. O tem, da je evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn belgijskim oblastem poslal pismo, v katerem jih je opozoril, da je nezadovoljen s projekcijami glede primanjkljaja za letos, je prvi poročal flamski časnik De Tijd. Komisija ocenjuje, da bo belgijski primanjkljaj letos znašal 3,25 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko belgijske oblasti napovedujejo 2,8-odstotni primanjkljaj. Po pravilih primanjkljaj ne bi smel preseči treh odstotkov BDP. (sta)
Berlin • Po razkritju posojilne afere
Nemci
predsedniku v znak
nespoštovanja pokazali čevlje
Foto: ¡press.hr
Več sto Nemcev je z visoko dvignjenimi čevlji pred rezidenco nemškega predsednika Christiana Wulffa v Berlinu zahtevalo odstop predsednika, ki ga bremeni afera s spornim posojilom in poseganjem v svobodo medijev. Protest so organizirali prek priljubljenega socialnega omrežja Facebook.
Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa se je pred gradom Bellevue zbralo okoli 300 ljudi, ki so predsednika Wulffa pozvali k odstopu. Simboliko čevljev so si sicer sposodili iz arabske kulture, kjer je to znak popolnega ne-spoštovanja.
»Čevlje želimo samo dvigniti in jih ne metati,« je ob tem pojasnil eden od organizatorjev. Še vedno je namreč dobro znan odmeven incident iz leta 2008, ko je nek besni iranski novinar vrgel čevelj v takratnega ameriškega predsedni-
ka Georgea Busha.
Wulff je bil v minulih tednih deležen ostrih kritik s strani medijev in opozicije, potem ko je nemški tabloid Bild objavil zgodbo o njegovem spornem zasebnem posojilu za hišo v višini pol milijona evrov. Kasneje so se temu pridružili še očitki, da je pritiskal na odgovornega urednika Bilda Kaija Diekmanna, naj članek o posojilu ne gre v objavo.
V pogovoru na nemški televiziji je Wulff v sredo priznal, da je s telefonskim klicem Di-ekmannu storil napako, da pa ne namerava odstopiti. Wulff je tudi zatrdil, da je Diekmanna zgolj prosil, naj odloži objavo članka, kar pa pri Bildu zavračajo in vztrajajo, da je predsednik želel preprečiti objavo. Wulffa so pozvali, naj dovoli objavo svojega sporočila na Diekmannovem odzivniku, kar pa je predsednik zavrnil. (sta)
Moskva • Putin ob božiču razkril skrivnost
Skrivni krst v katedrali
Foto: decanchronicle.com
Ruski premier Vladimir Putin se je na dan, ko pravo-
slavni kristjani praznujejo božič, udeležil božične litur-gije v rojstnem mestu Sankt Peterburg. Novinarjem je po prihodu iz katedrale zaupal, da je ta zanj posebnega pomena, saj je bil v njej na skrivaj krščen, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Putin je v času obreda stal v prvi vrsti vernikov, kar je zabeležila tudi televizija. Še več pozornosti pa je pritegnil po obredu, ko je novinarjem zaupal zgodbo o svojem skrivnem krstu. Dejal je namreč, da sta ga v omenjeno katedralo h krstu prinesli njegova mama in soseda, a na skrivaj. Bali sta se namreč neodobravanja njegovega očeta, člana komunistične stranke, ki je kot uradno državno ideologijo razglašala ateizem. Putin je bil rojen leta 1952, leto pred smrtjo nekdanjega diktatorja Josifa Stalina. »Moj oče je bil član komunistične partije Sovjetske unije. Bil je dosleden, natančen človek. Krst so skrili pred njim -ali pa so vsaj mislili, da so ga skrili,« je Putin pojasnil v sicer zanj neobičajnem komentarju svojega zasebnega življenja. Dodal je še, da sta v isti katedrali potekala tudi pogreba obeh njegovih staršev.
Putin je sicer služil v ruski tajni službi KGB, ki prav tako ni odobravala verovanja, odkar je stopil v politiko, pa odprto govori o svojih verskih nazorih. V danes objavljenem prazničnem nagovoru je Cerkev pozval, naj še naprej »razvija konstruktivno sodelovanje z državo in javnimi ustanovami« v različnih sferah, tudi pri nasprotovanju ekstre-mizmu. (sta)
Washington
• Pravosodno ministrstvo ZDA
Po več kot 80 letih nova definicija posilstva
Ameriško pravosodno ministrstvo je v petek prvič po letu 1927 objavilo novo definicijo kaznivega dejanja posilstva, ki po novem vključuje tudi moške. Dosedanja definicija je namreč posilstvo označevala le kot »spolno občevanje z žensko na silo in proti njeni volji«.
Po novem je posilstvo vsaka nasilna penetracija vagine ali anusa s katerimkoli delom telesa ali predmetom, do katere pride brez soglasja žrtve. Definicija poleg tega vključuje oralno penetracijo s spolnim organom. Novo definicijo so zahtevale skupine za ženske pravice ter skupine za pravice homoseksualcev.
Praktična posledica nove definicije naj bi bilo predvsem točnejše vodenje statistike o posilstvih na zvezni ravni, sicer pa na pregon zločincev ne bo vplivala, saj so za to pristojne posamezne zvezne države. Nekatere so novo definicijo uvedle že pred Wa-shingtonom, pobudniki sprememb pa upajo, da se bodo za to sedaj odločile tudi ostale.
Ameriška zvezna policija FBI je po stari definiciji leta
2010	naštela 85.000 primerov posilstev. V prvi polovici leta
2011	naj bi število posilstev upadlo za 5,1 odstotne točke
v primerjavi z enakim obdobjem leta 2010. (sta)
Kairo • Zahteva
egiptovskega
tožilstva
Smrtna kazen za Mubaraka
Foto: en.rian.ru
Tožilstvo je v petek na sojenju zahtevalo smrtno kazen za nekdanjega egiptovskega predsednika Hosnija Muba-raka zaradi odgovornosti pri uboju na stotine pro-tirežimskih protestnikov v času februarske ljudske vstaje. Kot je poudarilo, je Mubarak odredil streljanje na protestnike, zakon pa za naklepni umor predvideva smrtno kazen.
Kot je ob zaključku tridnevne predstavitve obtožnice poudaril glavni tožilec Mustafa Sulejman, je bil Mubarak kot predsednik države odgovoren za zaščito ljudi. Tako pri tem ne gre zgolj za vprašanje, ali je odredil streljanje varnostnih sil na protestnike, temveč tudi, zakaj ni posredoval za ustavitev nasilja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Kako da predsednik republike ne bi vedel za demonstracije, ki so 25. januarja izbruhnile na dvanajstih krajih v več provincah,« se je vprašal Sulejman, ki je ob tem zavrnil trditve, da Mubarak ni bil seznanjen z resnostjo razmer. Prav tako je tožilec izpostavil, da si tedanji notranji minister Habib al Adli, ki mu tudi sodijo, ne bi upal ukazati streljanja na demonstrante, ne da bi mu to odredil Mubarak, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ob bivšem predsedniku in nekdanjemu notranjemu ministru sodijo še Mubarako-vima sinovoma Alaju in Gama-lu ter še šestim visokim policijskim častnikom. Obtoženi so korupcije in odgovornosti za nasilno zatrtje množičnih protirežimskih protestov med 18-dnevno vstajo v Kairu konec januarja in v začetku februarja lani, ki so terjali okoli 850 življenj. Ob Mubaraku je tožilstvo danes smrtno kazen zahtevalo še za nekdanjega notranjega ministra in šest visokih policijskih častnikov. (sta)
Zagreb • Na
Hrvaškem zaradi podkupovanja vložili obtožnice
Podkupljivi policisti in cariniki na Gruškovju
Hrvaški protikorupcijski urad je vložil pet obtožnic proti 45 osebam, med njimi proti 14 carinikom in štirim policistom, ki jih bremenijo podkupovanja. Obtoženci
naj bi v zameno za podkupnine spuščali blago čez mejne prehode s Slovenijo v Krapinsko-zagorski in Pri-morsko-goranski županiji brez plačila carine, so zapisali na spletni strani tožilstva.
Urad za boj proti korupciji in organiziranem kriminalu (Uskok) je carinike in policiste obtožil, da so med marcem 2010 in majem 2011 drugim obtožencem omogočali, da so uvažali različno vrsto in količino blaga brez nadzora čez več mejnih prehodov, predvsem čez prehod Gruškovje. Do množičnih aretacij je prišlo zaradi suma več sto kaznivih dejanj, kot so izogibanja carin-
skemu nadzoru, zloraba položaja in pooblastil, ponarejanje dokumentov ter sprejemanje in ponujanje podkupnin.
Skorumpirane carinike in policiste so razkrinkali predvsem zaradi njihovega življenjskega sloga, ki je bil daleč nad zmožnostmi, ki bi si jih lahko privoščili z rednimi mesečnimi dohodki.
Med obtoženci je tudi državni inšpektor, ki je poleg sodelovanja v omenjenih kaznivih dejanjih sprejel tudi podkupnino pri izdaji dovoljenja za nadaljevanje gradbenih del na nekemu objektu v Opatiji kljub potrjenim nepravilnostim, so še zapisali na spletni stranki Uskoka. (sta)
Ptuj • Tadej Toš o letu 2011 In pričakovanjih v letu 2012
»
Na Ptuju samo še spim ...
«
Foto: Črtomir Goznik
Za ptujskega igralca Tadeja Toša in njegovo družino je bilo leto 2011 z vidika horoskopa - ljubezen, zdravje, posel - zelo veselo, z ljubeznijo na prvem mestu. V družinsko gnezdeče so konec aprila dobili novo članico, zato je v drugem polletju leta 2011 pred delovnimi obveznosti imela prednost družinica in mala Julija. Poslovne obveznosti in količino pojavljanja v različnih krajih Slovenije je zmanjšal na minimum, v akciji je bil le toliko, da se ljudje niso pričeli spraševati in misliti, da ga več ni.
Leto 2011 se je za Tadeja Toša dobro izteklo tudi v zdravstvenem smislu, saj na vidiku ni bilo nobenih težav. V letu, ki se je pravkar izteklo, je bilo opazno generalno malo-dušje ljudi in takšno stanje je tudi naložilo večjo „odgovornost" vsem tistim, ki skušajo izvabiti smeh iz ljudi, vsaj za trenutek ustvariti srečno vzdušje in vzbuditi občutke sreče. Mednje pa zagotovo sodi tudi sam. Leto 2011 je bilo leto, v katerem smo se umetniki morali na nek način po tematikah definirati na novo, pravi Toš. Svet se močno spreminja, z njim pa tudi ljudje, njihove potrebe in želje, o tem ni več nobenega dvoma.
Leto 2012 bo za Tadeja Toša v prvi vrsti zelo zanimivo. Dogajalo se bo tako na gledališkem kot filmskem platnu ter na drugih odrih, ki niso čisto kulturniški. Januar bo zaznamovala tudi prireditev Bob leta, v teku so pogovori za snemanje filmov, v SNG ga čaka zanimiva predstava Sen kresne noči. Ob tem pa si želi, da bi imel čim več časa za svojo malo družinico, ženo in dve ljubki hčerkici.
Glede razvpitega projekta EPK 2012 Toš pove, da po eni strani komaj čaka, da se končno prične. O njem je slišal veliko negativnih mnenj, blatenja, pljuvanja, veliko negativnih pričakovanj in popolnoma odklonilnih komentarjev. S kurentova-njem je vsako leto isto in zmeraj se zgodi. Vedno znova se post festum pojavljajo vprašanja posameznikov, ki pa med samim dogajanjem niso nikoli prisotni. „Zato se mi v tem trenutku zdi najpomembnejše, da se projekt začne in da se dogaja.
Odkrito rečeno o projek-
Tadej Toš
tu EPK ne vem kaj dosti, pravzaprav nič o količini projektov in denarju. Sam zaenkrat nisem udeležen v nobenem projektu, razen na otvoritveni slovesnosti, ki bo 14. januarja v Mariboru. Tega se veselim. Konkretno pa v programskem delu EPK 2012 ne sodelujem. Ne bom rekel, da je moj ego prizadet, vseeno pa se mi zdi malo nenavadno, da nisem dobil niti ene ponudbe za sodelovanje. Neki neformalni pogovori o sodelovanju v projektu so sicer bili, da bi z menoj v ekipi pritegnili nekaj več gledalcev, vendar se je tukaj končalo.
Nimam pravega mnenja, pravzaprav ne vem, kaj naj si mislim o tem. Želim si, da bi bilo super, da bi bili vsi navdušeni, da bi Evropa rekla, da je to, kar je Slovenija prispevala k temu projektu, naredilo najboljši projekt EPK vseh časov. Kot zmernemu realistu pa se mi zdi, da ni nujno, da bo temu tako. Nekaj se bo vendarle zgodilo, o tem ni dvoma,
na vse stvari se bo sicer skušalo nalepiti nalepko EPK, upam pa le, da ne bo vse skupaj ostalo le pri nalepkah," pravi o EPK Tadej Toš, ki pa nima odgovora na vprašanje, kakšen program bi sam sestavil, da bi Ptuj postal prepoznaven tudi kot mesto projekta EPK, če bi imel v rokah škarje in platno. Po pravici povedano ne ve, kaj bi naredil, tudi zato, ker v tem trenutku ni pravega naboja v mestu samem. Obstaja sicer veliko ljudi, ki imajo voljo, želje in ideje nekaj narediti.
V našem mestu je problem povezovanja, poudarja. Vsi tisti z voljo, željami in idejami bi se morali uspešno povezati v malo močnejšo tvorbo, ki bi lahko
nekaj predstavila javnosti. Ker takšnega povezovanja ni, pri nas vedno ostane vse pri lokalnih mikro dogodkih, ki privabijo pravzaprav le sorodnike nastopajočih oziroma organizatorjev. V preteklosti je imel kar nekaj idej, ki jih je želel realizirati; včasih je uspelo, velikokrat pa tudi ne. Trenutno je narava njegovega dela takšna, da ni osredotočen na Ptuju. Sem se vrne le spat. Po eni strani se mu zdi, da Ptuj postaja vse bolj zaspano mesto, avtocesta je odpeljala življenje vstran od njega, namesto da bi ga pripeljala. V tem kontekstu ga tudi lažje in brez slabe vesti zapuščaš in greš ...
MG
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 = 104,3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Pa brez zamere
Okostenel fosil
Kako sem prišel na Facebook
Zgodba se je začela takole. Bil sem na prvem sestanku pri bodočem poslovnem partnerju v Nemčiji. Možak je star tam okoli štirideset in nič kaj nemški - to pomeni, daje zaljubljen v Kalifornijo, surfanje in nasploh vse, kar se tiče malce napihnjenega kalifortiijsko-havajskega imidža. Tako se tudi obnaša - kanček arogantno iti vzvišeno. A produkt, ki sem ga iskal, izdeluje tako dobro, da sem to njegovo držo hočeš-nočeš moral požreti iti jo nekako skušal prebaviti (to mi sicer še dandanes ne uspeva popolnoma). Tako sva sedela tam na vrtu njihove oštarije v toplem spomladanskem soncu, lagodno srebala odlično sveže pivo, natočeno direktno iz lesenega soda, ter dokončevala pogovore iti pogoje sodelovanja, Kako, kdaj, kaj, kje iti tako dalje.
Ko sva bila že skoraj na koncu iti sta bila tudi najina vrčka že skoraj prazna, nama je preostalo samo še vprašanje medsebojne komunikacije. Elektronska pošta ali telefon? Ali oboje? Seveda, to se vam morda zdi banalno, a dobra komunikacija je pra vzapra v ena izmed osnov uspešnega poslovnega sodelovanja, "Ah,', je na moje vprašanje o le-temprista vil sogovornik, "najboljše, da se o vsem dogovarja va kar prek Facebooka," Nastopila je mučna tišina, Potem me je možak, začudeno pogledal, kot da že vnaprej ne more verjeti temu, kar bo slišal: "Ammmm, nekako nimam Facebooka," Nemec je nejeverno buljil vame iti kar ni mogel verjeti, da se na tem svetu najde nekdo moje starosti, ki nima ustvarjenega uporabniškega računa na Facebooku. Po nekaj trenutkih tišine, ki sem jo moral prekiniti, sem mu izmotavajoče se pojasnil, da sicer nimam nič proti Facebooku, a da zaenkrat še nisem imel potrebe, da bi se vključil v to svetovno digitalno republiko. Sogovornik je sicer pokimal in nekako na pol dal vedeti, da naj bi zadevo razumel, a izraz na njegovem obrazu je dajal jasno vedeti, da ima občutek, kot da bi se pogovarjal z marsovcem ali z nekim okostenelim prastarim fosilom.
Ni mi preostalo drugega, kot da svojim izmotavajo-čim izgovorom dodam pomirilo, da se bom pa sedaj pačprijavil v tole družabno omrežje, tako da bova lahko komunicirala preko tega, njemu očitno zelo ljubega komunikacijsko-družbenega kanala. To gaje očitno pomirilo, saj nama je naročil še dva vrčka piva in pristavil, da se že zelo veseli najinega sodelovanja in da sem kar kul tipček. Potem je pogovor zavil v bolj neuradne vode, saj je z mojo potrditvijo včlanjenja na Facebook očitno bila odpravljena še zadnja ovira za vzpostavitev uspešnega poslovnega sodelovanja. Popoldan se je nato začel prevešati v večer in senca je vse bolj zajemala vrt oštarije. Tako sva se počasi poslovila, si segla v roke in odšla vsak po svojih opravkih. "Pa ne pozabi na Facebook," je za konec še pristavil Nemec.
No, in tako sem se torej vpisal na ta Facebook; iz čiste nuje. Prosim vas še, da me na tem družabnem portalu ne iščete - razen če niste rahlo aroganten Nemec, ki obožuje Kalifornijo, Havaje in surfanje.
Gregor Alič
DRUŽINE, POSLOVITE
SE OD SKRBI!
IZKORISTITE POPUST ZA DODATNI AVTO VEČ NA AVTO.TRIGLAV.SI.
Sredi življenja z Marijo Slodnjak. Vsak zadnji torek v mesecu ob 18. uri.
PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO.
Ptuj • Slovenika - slovenska nacionalna enciklopedija
Odraz narodne identitete
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je svojo knjižnično zbirko dopolnila z Enciklopedijo Slovenika, ki jo je ob bližajoči dvajsetletnici samostojnosti Slovenije izdala založba Mladinska knjiga. Gre za prenovljeno, skrajšano in ažurirano enciklopedijo Slovenije, ki je po vzoru tujih - Britannice in Judaice - poimenovana Slovenika.
Slovenika je strnjen enciklopedični priročnik o slovenskem ozemlju in njegovih prebivalcih od znane preteklosti in vse do današnjih dni. Njen namen je nazorno in pregledno ter na podlagi znanstvenih in strokovnih dognanj prikazati, kdo smo, kje smo živeli in kje živimo zdaj ter tako postaviti spomenik samoupravni družbeni ureditvi in utrjevati slovensko nacionalno identiteto.
Osnova za Sloveniko je bila Enciklopedija Slovenije, ki je izhajala med letoma 1987 in 2002, in je še vedno najbogatejša baza podatkov o slovenstvu, kljub ideološko socialističnemu duhu, ki jo preveva.
Snovalci Slovenike so veliko gesel napisali na novo, precej so jih tudi opustili. Geselske članke dopolnjujejo
Foto: Črtomir Goznik
Enciklopedija Slovenika (hrani KIP Ptuj)
različna slikovna gradiva iz slovenskih in tujih arhivov, galerij, muzejev in knjižnic.
Nekaj gesel so prevzeli tudi iz leksikona Osebnosti, v pomoč pa sta bila tudi Slovenski
veliki leksikon in Slovenski etnološki leksikon. Število geselskih člankov je okrog osem tisoč. Enciklopedija Slovenika je izšla v dveh zvezkih, trpežna vezava z usnjenim hrbtom pa zagotavlja njeno dolgoletno uporabnost. Snovalci so v naslovu namenoma uporabili črko s iz Prešernovega rokopisa in tako tudi simbolno opozorili na pomembnost Slovenike za slovensko identiteto.
Nedvomno gre za slovensko nacionalno enciklopedijo, ki jo je zaradi sistematičnega leksikografskega opisa naše kulture, države, pomembnih osebnosti in dogodkov vredno imeti tudi na domači knjižni polici, v Knjižnici Ivana Potrča pa je uporabnikom na voljo v vseh oddelkih knjižnice.
Darja Plajnšek
Slovenija • »Figa« tudi invalidom
Zakaj lažejo, da ne gre za denar?
Leto 2012 prinaša marsikatero spremembo na področju zakonodaje. Med drugim bo v veljavo stopila tudi novela zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, ki pa večini invalidskih organizacij ni po godu. Odločno so namreč proti predlaganim spremembam, saj so prepričani, da jim nova zakonodaja ne prinaša nič dobrega. Prav zato so želeli razpis referenduma, a jim potrebnih 40 tisoč podpisov podpore ni uspelo zbrati. Sedaj napovedujejo ustavno presojo.
Jabolko spora, ki je že v sredini lanskega leta razburilo nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z invalidi, je Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. Kot so prepričani v Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), je zakon ne le neustrezen, ker je spisan o invalidih brez njih samih, ampak tudi krši pravice te ranljive skupine. »Ker so nam okradli državo in jo spravili na boben, bodo zdaj jemali predvsem ranljivim in nemočnim ljudem. Najprej invalidom, nato upokojencem. Po pravni državi je umrla še socialna in ta zakon je del pogreba,« so pobudniki referenduma (NSIOS) zapisali na brošurah, s ka-
terimi so pozivali državljane, da oddajo svoj glas za referendum proti diskriminaciji invalidov in rušenju invalidskih pravic.
Kot ponavadi so potrebovali 40 tisoč podpisnikov pobude, a jim to ni uspelo. Od srede novembra do 21. decembra so zbrali nekaj več kot 24 tisoč podpisov.
Prepričani so, da bi z zbiranjem podpisov uspeli, če bi bil rok zaradi državnozbor-skih volitev in praznikov podaljšan do januarja. A bivši predsednik DZ Ljubo Germič na to ni pristal, prošnjo invalidov za podaljšanje roka za zbiranje podpisov je namreč gladko zavrnil.
A vdati se pobudniki refe-
renduma ne nameravajo. V prihodnjih dneh naj bi pretehtali različne opcije, med drugim tudi zahtevo za ustavno presojo.
Zakaj so proti?
Novela, ki so jo poslanci po vetu državnega sveta potrdili 2. novembra, je po mnenju sveta invalidskih organizacij neustrezna, saj jim ukinja nekatere pravice. Prepričani so, da novela ne bo imela želenih učinkov in da bo za invalide prinesla vrsto negativnih posledic, vključno s finančnimi.
»Zakaj nam lažejo, da ne gre za denar? Tem politikom gre vedno za moč in denar. Nadzor nad Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) pomeni glavni dobitek, to je Loterijo Slovenije, ki je bila ustanovljena prav za financiranje invalidov«, še pišejo pobudniki referenduma.
Nezadovoljni so s tem, da se zmanjšuje število članov sveta FIHO s 30 na 23. Izenačuje se tudi število predstavnikov invalidskih in humanitarnih organizacij v svetu FIHA.
Iz tega razloga in še nekaterih drugih pa novelo podpirajo v nacionalnem forumu humanitarnih organizacij, YHD - Društvu za teorijo in kulturo hendikepa, Sončku - Zvezi
društev za cerebralno paralizo Slovenije, Invalidu - Zvezi društev gibalno oviranih in oseb z invalidnostjo Slovenije in Skladu Silva - Društvu za kakovostno življenje ljudi s posebnimi potrebami.
Kaj novosti konkretno pomenijo za invalide?
Med podporniki referenduma in nasprotniki novele Zakona o preoblikovanju Loterije Slovenije je bila tudi Zveza Sožitje, v kateri so zbrali skoraj pet tisoč podpisov. Na vprašanje, kaj jim novela zakona konkretno prinaša, Janko Šuman, predsednik društva Sožitje Ptuj, odgovarja: »Lani smo 97 članov društva poslali na letovanje. To je bila zanje edina možnost, da kam gredo, veliko jih je namreč iz socialno ogroženih družin. To smo krili iz sredstev FIHO. V bodoče jim tega ne bomo mogli nuditi. Prostovoljce in prevoz smo že prej zagotavljali sami, vsega pa ne bomo mogli kriti«.
Delovanje samega varstve-no-delovnega centra in bivalne enote Sožitje Ptuj pa s sprejetjem omenjene novele ni ogroženo, saj bo ta sredstva tudi naprej zagotavljala država. »Bodo pa s to novelo invalidi prikrajšani za veliko pravic,« je še dodal Šuman.
Dženana Kmetec
Foto: DK
V NSIOS so prepričani, da novosti za invalide ne prinašajo nič dobrega.
Marija Slodnjak, Radio Ptuj
Komentar tedna
Ko nam prehrambene navade krojijo lobiji
V teh dneh sem bila zgrožena nad novico, ki je prišla iz Francije, znane gurmanske države. Nek strokovnjak, ki piše, kako priti do idealne telesne teže, je predlagal, da naj bi otroke nagradili oziroma kaznovali za indeks telesne mase ali rečeno enostavneje: njihova telesna teža bi bila ocenjena s točkami, ki jim omogočajo vpis na nadaljnji študij.
Velike pomisleke sem imela že pri uvajanju dodatnega davka za tako imenovano nezdravo hrano, ki naj bi kmalu začel veljati v nekaterih članicah Evropske unije, saj bi tako kaznovali tudi tiste, ki imajo mero pri uživanju tovrstne hrane. Ob tej novici iz Francije pa sem bila zgrožena. Včasih smo se res zavedali, da so otroci in zdravje naše največje bogastvo. V današnjih časih pa oboje služi veliki manipulaciji lobijev. Leta in leta so nas in naše otroke na vsakem koraku z najrazličnejšimi reklamami za to in ono hrano in pijačo vabili v svoj objem. Zdaj pa v nas vidijo dobiček drugi lobiji in nas želijo prepričati, kako oni skrbijo za naše zdravje z raznimi teorijami prevare. Zakaj sploh človek v današnjem času še ima svobodno voljo, na kateri naj bi temeljila tudi demokracija, če nam jo v mladosti že v kali zatrejo?!
Namesto da bi porabili denar in dragoceni čas za izobraževanje staršev in njihovih otrok, kako pomembno se je zdravo prehranjevati tudi za prihodnje generacije, zapravljamo denar za razne direktive. Starši, ste se kdaj vprašali, kako opravljate svoje poslanstvo, ko gre za zdravje vaših otrok? Tu z otrokom ne bi smeli sklepati kompromisov. Morali bi biti odločni. Tako mora biti, ker gre za njegovo zdravje. Brez popuščanja. Če bi se tega bolj zavedali, bi verjetno otroke že v mladosti navajali k zdravemu prehranjevanju. Nikakor jih ne bi nagrajevali z obiskom lokalov s hitro prehrano. In otroci od svojih staršev ne bi slišali pripomb, da sta repa in krompir hrana za prašiče ...
Seveda bi potem morali doma več kuhati. Sedaj pa mnogi rečejo, da se ne splača več kuhati. Otroci jedo v šoli, možje v službi, mnoge mamice pa nekako preživijo brez rednega prehranjevanja. Domača kuhinja, ki naj bi bila središče družinskega življenja, pa sameva in ostane ves teden nedotaknjena. Toda to ni dobra naložba ne za nas in ne za naše otroke. Posledice takšnega obnašanja zdaj izkoriščajo drugi lobiji za svoj zaslužek: ker je naše telo izčrpano, nima dovolj moči, da bi se lahko branilo pred raznimi okužbami in normalno funkcioniralo. Ti lobiji nam obljubljajo, da bomo vse to lažje dosegli ob uživanju prehranskih dopolnil. Toda prepričana sem, da brez kakovostne hrane svojega zdravja ne boste ohranili niti ga dobili nazaj. In kaj boste dovolili, da bodo storili vašim otrokom? Če bi se ta neumna ideja strokovnjaka, ki stremi po zaslužku pri prodaji svojih idej uresničila, bi dovolili in zavestno uničili otrokovo prihodnost. Že zdaj slišim, da imajo mnogi naši otroci velike travme, ko pride na vrsto testiranje. To je takrat, ko otroka merijo, tehtajo in opravijo določene teste zmogljivosti. Tudi naša generacija ni bila izjema. Toda bilo nam je dovoljeno, da smo takšni, kot smo. Za sprejetost v družbo svojih sovrstnikov in družbo nasploh ni estetskih pravil o tem, kako izgledaš in koliko tehtaš, temveč šteje tvoj karakter. Če ste kdaj na obletnicah osnovne ali srednje šole gledali fotografije, ste lahko opazili, kako ste se spreminjali. Vsak od nas je smel oblikovati svoje telo, kot ima zapisano v genih. Nekateri smo v času pubertete bili bolj mali in nabiti, drugi visoki in suhi, čez leta pa smo sami sebi pravo nasprotje. In to je normalno. Ni pa normalno, da bomo otrokom v določenih letih predpisovali, koliko morajo tehtati in kako morajo izgledati ter jih za to še nagrajevali s točkami, ki so potrebne za izbiro njihovega poklica. Torej tisti otrok, ki je imel to smolo, da se njegovi starši skupaj z njim niso pravilno prehranjevali, bo kaznovan še enkrat. In kaj mislite, kaj se bo zgodilo? Mnogi otroci bodo zaradi žalosti in hrepenenja po želenem poklicu, ki ga ne bodo mogli doseči, jedli še bolj. Tisti, ki imajo prenizko težo, pa bodo še na slabšem, saj to lahko vodi v smrt. In kaj bo potem imela od tega družba - država? Dala bo priložnost še enim lobijem, da bodo tako ali drugače zadovoljevali nesrečne državljane. Zato dragi starši in odrasli, vzgajajte svoje otroke v duhu, da se človekova svobodna volja kaže tudi takrat, ko zmore in zna slabim navadam reči ne!
Rokomet
Jeruzalemčki iz Slovaške s tremi medaljami
Stran 12
Rokomet
V Linzu zmaga za mlade igralce RK Velika Nedelja Stran 12
Judo
Urekovo ustavila poškodba
Stran 13
Namizni tenis
Ptujčani v Ljubljani ohranili hladne glave
Stran 13
Mali nogomet
Zmagovalca Aluminij in CM Celje
Stran 14
Strelstvo
V Trzinu odlični mladinci s pištolo
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Komentar
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Hitri Tina in Maruša
Optimizem je beseda, ki si jo lahko v zadnjih dneh večkrat prikličemo na usta, ko je govora o slovenski smučariji. Najprej so skakalci uspešno zaključili novoletno skakalno turnejo, saj je Robert Kranjec s 4. mestom končal tik pod zmagovalnim odrom zadnje tekme v Bischofshofnu. Zaradi slabše predstave v Innsbrucku kljub temu ni mogel poseči med najboljšo deseterico celotne skakalne turneje, optimizem pa lahko gradi na tem, da so sedaj na vrsti poleti v Kulmu (14. in 15. 1.), kjer je ponavadi odličen.
Na sobotnem ženskem smuku v Bad Kleinkirchheimu je bila najboljša Slovenka Maruša Ferk! To se ne zgodi ravno pogosto, saj pri vrhu ponavadi pričakujemo Tino Maze. Slednja je tokrat vozila preveč zadržano, na drugi strani pa je Maruša s tvegano vožnjo veliko pridobila. Upajmo, da je to prva lastovka, ki ji bodo sledile še druge ... Že naslednji dan smo videli drugi obraz Tine, takšen, kot smo ga vajeni: odločno in z veliko mero jeze zaradi slabe uvrstitve iz prejšnjega dne se je podala na progo in pospeševala vse do cilja. Nasmeh na obrazu v cilju je bil dovolj zgovoren, večal pa se je iz nastopa v nastop, saj so tekmice zaostajale, med njimi tudi prva favoritinja Vonnova. Da bi postala šesta tekmovalka, ki je slavila v vseh petih disciplinah (to je doslej uspelo Avstrij-ki Krombergerjevi, Švedinjama Wibergovi in Parsonovi, Hrvatici Kosteličevi in Američanki Vonnovi), ji je preprečila Švicarka Fabienne Suter, ki je odlično smučala predvsem v zgornjem delu proge. Tudi drugo mesto Tine Maze je odličen dosežek, sama pa je k temu podala zanjo značilen komentar: »Sem zadovoljna, a bi raje stala na najvišji stopnički ...« Ker so do začetka februarja na vrsti predvsem hitre discipline (z izjemo Zlate lisice), bo izjemno pomembno zadržati ta zmagovalni občutek, saj bi lahko le v tem primeru obdržala stik z Vonnovo.
Pri fantih je edini Slovenec, ki drži stik s širšim vrhom, slalomist Mitja Valenčič. Ta je tudi na zadnjem slalomu v vratolomnem Adelbodnu ujel uvrstitev med najboljšo deseterico. V časih Bojana Križaja, Roka Petroviča in Jureta Koširja bi ob takšnih uvrstitvah ostali ravnodušni, sedaj pa . zelo zadovoljivo .
Jože Mohorič
Tina Maze
Foto: Sportal
Robert Kranjec
Foto: Sportal
Nogomet • NK Aluminij
Kidricani tik pred pričetkom
Nogometaši polagoma končujejo svoj odmor in se že ogrevajo pred pričetkom priprav. Tako se bodo nogometaši Aluminija iz Kidričevega, sicer vodilnega moštva v 2. slovenski nogometni ligi, jutri ob 15.45 zbrali na stadionu in pričeli z vadbo. Na njem bi se naj zbrali
skoraj vsi nogometaši, ki so v jesenskem delu prvenstva nosili rdeče-beli dres. Med njimi zagotovo ne bo Miha Kokola, Aljoše Fekonja in Danijela Ljub-ca, ki so si poiskali nove sredine, v katerih bodo nadaljevali svojo nogometno pot.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Trener Aluminija Bojan Flis bo jutri s svojimi nogometaši začel s pripravami na drugi del prvenstva.
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož
V sredo v Varaždin k Varteksu
Rokometaši Jeruzalema so minuli četrtek pričeli s pripravami na drugi del sezone, ki se bo pričel v soboto, 4. 2., s težkim gostovanjem v Krškem. Trener Sašo Prapotnik je na začetku priprav imel na razpolago vse igralce razen Darka Cingesarja, ki je bil odsoten zaradi študijskih obveznosti. V tem tednu bo zaradi priprav mladinske reprezentance manjkal Gašper Hrastnik.
V kadru Jeruzalema v nadaljevanju sezone ni več Sanela Merdanovica, vsi ostali fantje pa bodo prvenstvo nadaljevali v dresu vinarjev. Želje ter cilji ekipe ostajajo isti kot na začetku sezone, in sicer, da si ekipa čim prej zagotovi obstanek v ligi. Ta teden sta pred Ormoža-
Foto: Črtomir Goznik
Iztoka Korparja in soigralce čaka v sredo prijateljsko srečanje v Varaždinu.
ni tudi dve pripravljalni tekmi: v sredo, 11. 1., ob 19.00 Ormo-žani gostujejo v Varaždinu pri Varteksu, ki se letos bori za obstanek v elitni hrvaški ligi. V soboto, 14. 1., pa na Hardek prihaja zasedba avstrijskega Koflacha Bernbacha, ki jo vodi Ivan Hrupič. Do pričetka nadaljevanja sezone bodo vinarji v soboto, 21. 1., odigrali turnir v Karlovcu (Karlovac, Sisak, Zagreb, Jeruzalem), nato v sredo, 25. 1., sledi domača tekma proti vodilnemu hrvaškemu 1. B ligašu Vidovcu in še generalka v petek, 27. 1., proti Veliki Nedelji. Četa trenerja Saša Prapotnika še išče tekmeca za pripravljalno tekmo 17. ali 18. januarja.
KU
Denis Simcic do svoje 27. zmage
Slovenski profesionalni boksar Denis Simčič (27 zmag, 14 s KO, 1 poraz) je v sobotnih večernih urah v Magdeburgu vknjižil svojo 27. zmago. Simčič je v dvoboju poltežke kategorije po verziji WBF po točkah premagal Čeha Tomaša Adam-ka (17 zmag, 7 s KO, 6 porazov, 1 neodločen) in tako še tretjič ubranil naslov mednarodnega prvaka.
Tridesetletni Simčič, po rodu sicer iz Goriških Brd, živi in trenira pa v Munchnu, je prevladoval v celotnem dvoboju, tako da so mu sodniki po desetih rundah zmago prisodili soglasno (97:93, 97:93, 98:92). Simčič zaradi poškodbe ni boksal vse od februarja lani, ko je v Stožicah premagal Gruzijca Sandra Siprošvilija. Simčiča je ob ringu spodbujal tudi Dejan Zavec.
sta
Foto: Črtomir Goznik
Denis Simčič je v Magdeburgu ubranil naslov prvaka poltežke kategorije po verziji WBF.
Rokomet • Mlajše selekcije RK Jeruzalem Ormož
Jeruzalemčki iz Slovaške s tremi osvojenimi medaljami, presenetili letniki 2000
Letniki 1999
Mladi rokometaši Jeruzalema, letniki 1998, 1999 in 2000, so se od 4. do 8. januarja 2012 mudili na močnem mednarodnem turnirju v Prešovu na Slovaškem. Letos je bila udeležba ekip (83 ekip iz 10 držav) nekoliko skromnejša, vendar po kvaliteti močnejša od minulega turnirja, kjer so mladi Or-možani slavili v kar treh konku-rencah. Tokrat so Jeruzalemčki z vsemi tremi ekipami osvojili medalje, kar si je pred turnirjem upal napovedati le malokdo, saj so prav vse ekipe nastopile v okrnjenih zasedbah. Zato pa so sodelujoči videli, da se z veliko mero borbenosti in srčnosti, da nadomestiti prav vsakega.
Letniki 2000
Letniki 2000 so pod vodstvom trenerja Iztoka Lusko-viča osvojili 3. mesto, čeprav so vse do zadnjega kroga bili v boju tudi za zlato medaljo. Fantov je bilo le sedem in še to trije leto ali dve mlajši, zato je bronasta medalja v močni konkurenci največji uspeh te generacije. Takšne srčne igre, kot jo je prikazala ta ekipa Jeruzalema, bi si želel vsak trener na svetu. Gašper Hebar je kot srednji zunanji bil izbran v najboljšo sedmerko turnirja.
Tomi Sok (RK Jeruzalem 1998)
Miha Kavčič (RK Jeruzalem 1998)
Letniki 1999 so turnir končali na 3. mestu, kar je soliden uspeh, čeprav je ta ekipa sposobna precej več. Fantje so pokazali preveč nihanj v igri, kar jih je stalo finala, kjer je Tatran ugnal Eles Veszprem. Zanimivo, da so Jeruzalemčki brez večjih težav v skupini z 19:15 ugnali kasnejše zmagovalce - domači Tatran. Nejc Zidarič je bil kot krožni napadalec izbran v naj sedmer-ko turnirja.
Letniki 1998
Letniki 1998 so »padli« šele v velikem finalu proti Virovi-tici z izidom 19:17 in osvojili srebrno kolajno. Preveč tehničnih napak in zastreljanih zicerjev ter odličen nasprotnik so bili prevelik zalogaj za četo trenerja Mladena Grabovca in Jerneja Kosi-ja. Tomi Sok je bil kot srednji zunanji izbran za najboljšega igralca turnirja, Rene Plavec pa kot levo krilo uvrščen v idealno sedmerko.
V naslednjih mesecih Jeru-zalemčke letnik 1998 in 2000 čaka turnir v Ludbregu na Hrvaškem.
UK
Rezultati
Letniki 2000: Bardejov (Slovaška) 16:5, Dobrudja (Bolgarija) 10:0, Palac Tarnow (Poljska) 13:11, Minsk (Belorusija) 20:11, Virovitica (Hrvaška) 9:13, Legnica (Poljska) 12:7, Tatran Prešov (Slovaška) 13:20.
Jeruzalem Ormož, letniki 2000: Gašper Cvetko; Aleks Perger, Tobi Torič, Aljoša Munda, Gašper Hebar, Teo Šulek, Blaž Zadravec, trener Iztok Luskovič.
Letniki 1999: Libusza (Poljska) 13:10, Ci-
mos Koper 11:9, Virovitica (Hrvaška) 15:10, Tatran Prešov (Slovaška) 19:15, Honved Budimpešta (Madžarska) 12:17,
četrtfinale: Krško 17:9, polfinale: Eles Veszprem (Madžarska) 13:16, tekma za 3. mesto: Honved Budimpešta (Madžarska) 13:10.
Jeruzalem Ormož, letniki 1999: Rene Rizman; Luka Voljč, Lan Voršič, Matej Nie-dorfer, Žan Kociper, Kristjan Petek, Renato Kozel, Martin Hebar, Nejc Zidarič, Anže Šo-štarič, Žak Ciglar, trenerja Uroš Krstič in Nejc Havlas.
Letniki 1998: PLER Budimpešta (Madžarska) 17:16, Drava Ptuj 19:11, Kielce (Poljska) 11:15, Utena (Litva) 15:13, Tatran Prešov (Slovaška) 15:13,
četrtfinale: Vilnus (Litva) 16:10, polfinale: Drava Ptuj 18:8, finale: Virovitica (Hrvaška) 17:19.
Jeruzalem Ormož, letniki 1998: Kevin Caf; Nino Ulaga, David Lukner, Boštjan Žižek Cvetko, Timon Grabovac, Rene Plavec, Tilen Kosi, Tomi Sok, Miha Kavčič, Filip Luci, Dominik Oz-mec, trenerja Mladen Grabovac in Jernej Kosi.
Rokomet • Mlajše selekcije RK Velika Nedelja
V Linzu zmaga za Veliko Nedeljo
Mladi rokometaši iz Velike Nedelje, letnik 1996, so minuli vikend nastopili na dvodnevnem mednarodnem turnirju v avstrijskem Linzu, na katerem so osvojili 1. mesto, kar je
vsekakor lep uspeh in velika vzpodbuda za naprej. Prvi dan turnirja so odigrali tri tekme ter bili v vseh uspešni. V uvodnem srečanju proti avstrijski ekipi Oberodttereich so mladi
fantje trenerja Bojana Munde slavili z dvema zadetkoma razlike 22:20. V nadaljevanju turnirja so potem visoko premagali nemško ekipo Mettem 27:17 in Madžare iz Oroshaza
Zmagovalna ekipa Velike Nedelje
25:19. Turnir se je igral po sistemu vsak z vsakim in tako sta mladim rokometašem iz Velike Nedelje preostali še dve tekmi v nedeljo. Za zmago na turnirju je bila potrebna le še ena zmaga iz teh dveh srečanj. To so mladi Nedeljčani storili že v prvo, ko so visoko premagali avstrijsko ekipo Sudtirol 27:21. Kljub temu da je bil zmagovalec znan, so se rokometaši iz Velike Nedelje trudili tudi v zadnjem srečanju proti Steier-marku, vendar so ga na koncu minimalno izgubili s 16:17.
Zmagovalci turnirja so imeli v svojih vrstah najboljšega strelca turnirja; to je postal Jure Kocbek, ki je dosegel 33 zadetkov, ter najboljšega vratarja Kevina Preaca.
Danilo Klajnšek
Velika Nedelja: Kevin Pre-ac, Uroš Kukovec, Uroš Šerod 8, Filip Bombek 9, Miha Hržič 1, Marcel Jaušovec 3, Tadej Ozmec 2, Denis Jaušovec 1, Nejc Lukezič 21, Matic Bo-kša 1, Jure Kocbek 33, Grega Hojžar 12, Matic Marin 19, Žoga Kumer 7. Trener: Bojan Munda.
Rokomet • Velika Nedelja
Pričeli tudi Velikonedeljčani
Rokometaši iz Velike Nedelje, ki so po prvem delu prvenstva 1. B lige na 6. mestu prvenstvene razpredelnice, so minuli torek pričeli s pripravami na drugi del prvenstva. Fantje bodo do 11. februarja, ko bodo v uvodni tekmi drugega dela prvenstva gostili ljubljan-
ski Slovan, trenirali šestkrat tedensko. Do pričetka prvenstva bodo odigrali tudi pet ali šest pripravljalnih srečanj. Igralski kader se bo povečal, saj bi se naj po saniranih poškodbah v ekipo vrnila Uroš Škripec in Matej Bračič.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Velike Nedelje bodo spomladi močnejši za igralce, ki so sanirali poškodbe.
Tenis • 1. zimska liga
Poraz vodilne Goje
Rezultati 5. kroga: TC Goja - Hiša Kager 1:2 (Glo-dež - Šabeder 6:9, Gojčič -Urbič 5:9, Glodež/Gregorec
-	Kreševič/Škrinjar 8:4); Straf Skorba - Trgovine Jager 1:2
(Kocjan - Majcenovič 3:9, Štra-fela - Pisar 9:3, Štrafela/Tkalec
-	Križe/Jagarinec 4:6); prosta ekipa TK Šumari.
Prva rekreacijska liga tenis zima 2011/12 ne priznava favoritov: vodilna ekipa TC Goja je izgubila proti ekipi Hiše Kager, ki je pred tem krogom zasedala zadnje mesto! Šabeder in Urbič sta v igri posameznikov ugnala Glodeža in Gojčiča, slednja sta z zmago v igri parov le ublažila poraz ... Lanska prvouvrščena ekipa Trgovine Jager je z re-
Judo
zultatom 2:1 premagala ekipo Straf Skorba in se vodilni Goji približala le na točko. Takšnih lepih in napetih tekem, kot smo jih videli v petem krogu, si želimo tudi v nadaljevanju prvenstva.
igre gemi
1.	TC GOJA	9 98
2.	TRGOVINE JAGER 8 95
3.	TK ŠUMARI	5 67
4.	STRAF SKORBA	4 65
5.	HIŠA KAGER	4 71
2. LIGA
Pari 6. kroga (sobota, 15. 1.): ob 8.30: PSS Ptuj - TK Skorba; TK Štraf - TK Skorba Gad; ob 11.45: Duras Projekt - Veterani.
JM
Dve ljutomerski zmagi
43. pokal
Pohorskega
bataljona
Na tekmovanju v judu za 43. pokal Pohorskega bataljona v Slovenski Bistrici je nastopilo 139 tekmovalcev iz Avstrije in Slovenije. Člani ljutomerske sekcije pri TVD Partizan so osvojili dve prvi mesti (Žiga Šendlinger do 55 kg in Narsej Lackovič do 81 kg), bili dvakrat tretji (Hana Prelog do 52 kg in Betina Ivanjnšič do 70 kg) ter petkrat sedmi (Patrik Vojsk do 81 kg, Živa Potočnik do 63 kg, Barbara Halas do 63 kg, Uroš
Vozlič do 50 kg in Grega Novak do 50 kg).
NŠ
^áfflfe^
C

telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČN0-TEHNIČN0 VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNI KOV IN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Judo • Urška Urek, JK Drava Ptuj
Urekovo na poti do boljših rezultatov ustavila poškodba
Članica Judo kluba Drava Urška Urek se s to japonsko borilno veščino ukvarja že enajst let. V zadnjih sedmih letih je za njen napredek skrbel trener Vlado Čuš. 20-letna športnica je v lanskem letu osvojila naslov državne prvakinje za članice do 23. leta starosti, uspešno je nastopila na evropskih članskih pokalih v Celju in Sarajevu, medtem ko je ob koncu leta tekmovala še na evropskem prvenstvu za mlajše člane in članice v Rusiji in v svoji kategoriji (+78 kg) osvojila 7. mesto. Skozi večji del sezone je Urško ovirala poškodba ramena - vnetje ovojnice, ki jo počasi zdravi. V kratkem naj bi bila ponovno popolnoma zdrava in pripravljena za nastope v sezoni 2012.
Kakšen je bil napredek v sezoni 2011?
Urška Urek: »Na začetku leta sem vsekakor naredila napredek, tako po tehnični plati kot tudi po moči. Pred poškodbo sem bila odlično kondicij-sko pripravljena, izboljšala pa sem tudi svoje tehnično znanje.«
Kako bi ocenili svoje re-
zultate v letu 2011?
Urška Urek: »Lahko rečem, da so bili dobri, čeprav spet ponavljam, da bi bili še boljši, če me ne bi ovirala poškodba ramena. Moj nastop na največjem tekmovanju - na evropskem prvenstvu za članice do 23. leta starosti v Rusiji - je bil dober in mislim, da sem se na blazinah kar izkazala. V žrebu nisem imela preveč sreče, saj sem izgubila tudi s kasnejšo evropsko prvakinjo, s katero pa sem se dobro borila. Sezona 2011 za mene ni bila tako uspešna kot tista leto prej, a kljub temu lahko ob državnem naslovu izpostavim tretje mestu na tekmi za evropski pokal v Sarajevu med članicami in sedmo mesto v Celju, ob tem pa sem sezono zaključila tudi z dvema zmagama na mednarodnem turnirju Nagaoka v Ljubljani.«
Želje za leto 2012?
Urška Urek: »Najprej si želim čim prej pozdraviti poškodbo ramena (Urekova že dalj časa hodi na fizioterapijo, v prihodnjih dneh pa jo čakajo še podrobnejše preiskave, op. a.) ter popolnoma zdrava
in pripravljena pričakati tekmovanja. Želim si nastopiti na kakšni članski tekmi za svetovni pokal, saj bi mi kakšen odmeven rezultat na tako velikem turnirju mogoče celo odprl pot na evropsko člansko prvenstvo. A moj glavni cilj sezone je usmerjen ponovno na konec koledarskega leta, saj me v mesecu novembru čaka nastop na svetovnem prvenstvu za člane in članice do 23. leta starosti, na katerem bom vsekakor napadala tudi uvrstitev med prve tri oziroma medaljo.«
Ob tem, da ste aktiva ju-doistka na tekmovanjih, pa v Judo klubu Drava Ptuj tudi mlade seznanjate s to borilno veščino.
Urška Urek: »Sama sem inštruktorica juda in v Judo klubu Drava Ptuj mlade seznanjam z osnovami te borilne veščine. Imam manjšo skupino okrog 15 otrok, starih od osem do dvanajst let, ki redno obiskujejo treninge. V zadnjem letu so dobro napredovali in so na tekmovanjih dosegali tudi odlične rezultate.«
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Urška Urek: »Moj nastop na največjem tekmovanju - na evropskem prvenstvu za članice do 23. leta starosti v Rusiji - je bil dober in mislim, da sem se na blazinah kar izkazala.«
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž), 3. SNTL (m)
I. SNTL (ž)
Hladne glave Ptujčanov
Ilirija - Ptuj 1:5
POSAMIČNI IZIDI: Stoja novic -Pavič 1:3, Golavšek - Piljak 3:1, Tvrtkovič - Slodej 0:3, Golavšek -Pavič 2:3, Stojanovic - Slodej 2:3, Tvrtkovič - Piljak 2:3
Med prvimi so v novem letu z ligaškimi tekmovanji pričeli igralci in igralke v namiznote-niških ligah. Na začetku drugega dela so bili uspešni tudi Ptujčani, ki so gostovali pri ekipi Ilirije. Končni rezultat 1:5 v njihovo korist pa ne kaže prave slike, saj so se morali za zmago pošteno potruditi. Po treh odigranih dvobojih so vodili 1:2: Pavič in Slodej sta ugnala svoja tekmeca, Piljak pa je izgubil proti Golavšku. V naslednjih treh dvobojih pa se je odvijala prava drama, saj so odločitve v vseh treh padle šele v petem nizu. Bojan, Matic in za konec Danilo pa so še enkrat več ob-
Bojan Pavič: »Končni rezultat ne pove vsega, kar se je dogajalo na dvoboju, saj so se kar trije dvoboji končali z našimi minimalnimi zmagami. Verjamem, da bi kljub kakšnemu posameznemu izgubljenemu dvoboju več slavili v tem srečanju, le razlika bi bila manjša. Vsekakor pa smo kvalitetnejša ekipa od Ilirije.«
držali hladne glave in vse tri dvoboje odločili v svojo korist. S tem so še naprej najprijetnej-še presenečenje letošnjega državnega prvenstva.
Skoraj identičen dvoboj je bil odigran v Velenju, kjer pa so v dvoboju z Muto daljšo vedno potegnili domačini. Vodilni ekipi Maribora in Keme I sta oddali vsaka po točko, njihovi zmagi pa nista bili ogroženi (edino točko v spopadu prve
1. SNTL (m)			
REZULTATI 10. KROGA: Ilirija -			
Ptuj 1:5, Edigs Mengeš		- Finea Ma-	
ribor 1:5, Kema Puconcl I.			- Kema
Puconci II. 5:1,	Sobota	- Krka 0:5,	
Tempo Velenje	- Muta 5:1		
1. FINEA MARIBOR	10	10	0 20
2. KEMA PUCONCI I.	10	8	2 16
3. PTUJ	10	8	2 16
4. KRKA	10	7	3 14
5. TEMPO VELENJE	10	5	5 10
6. SOBOTA	10	5	5 10
7. EDIGS MENGEŠ	10	4	6 8
8. KEMA PUCONCI II.	10	2	8 4
9. I LIRIJA	10	1	9 2
10. MUTA	10	0	10 0
in druge ekipe Keme je za slednje dosegel 15-letni Patrik Su-kič, ki je ugnal 35 let starejšega Štefana Kovača).
Papirni derbi kroga je potekal med ekipama Sobote in Krke, vendar so slednji povsem prevladovali in domačinom niso prepustili niti točke.
REZULTATI 10. KROGA: Arrigo-ni Izola - Fužinar Interdiskont 1:5, Ljubljana - Iskra Avtoelektrika 1:5, Ilirija - Kajuh Slovan 5:3, Vesna Zalog - Muta 0:5. Prosta je bila ekipa Logatca.
1.	FUŽINAR INTERDISKONT 9 8
2.LOGATEC
3.	LJUBLJANA
4.	I LIRIJA
5.	MUTA
6.	ARRIGONI IZOLA
7.	ISKRA AVTOELEKTRIKA
8.	KAJUH SLOVAN	9 18 2
9.	VESNA ZALOG	9 0 9 0
V konkurenci deklet je edina favoritinja za osvojitev državnega naslova ekipa Fuži-narja, bolj zanimiv pa je boj za naslednja mesta. V teh ekipah uspešno igrajo nekdanje igralke Ptuja: Ivana Zera je v tem krogu dosegla edino zmago za Ljubljano, Vesna Terbuc je z ekipo Ilirije slavila v lokalnem obračunu, Vesna Rojko pa je prispevala dve zmagi k slavju Mute.
3. SNTL (m)
REZULTATI 5. KROGA: Sternma-tik Clrkovce - Žogica Radgona 5:4, Kajuh Slovan - Vesna Zalog 5:0, Hrastnik - Preserje 5:4, prosta je bila ekipa Royal Beach Skofja Loka.
1.	PRESERJE
2.	HRASTNIK
3.	KAJUH SLOVAN
4.	VESNA ZALOG
5.	ŠTERNMATIK CIRKOVCE
6.	ŽOGICA RADGONA
7.	ROYAL BEACH
6 1 5 2 4 3
6
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Matic Slodej, NTK Ptuj
Šolski šport • Nogomet - dekleta
OŠ Dornava brez težav v polfinale
V telovadnici OŠ Destrnik so se v četrtek, 5. 1., med seboj pomerile ekipe na področnem tekmovanju OŠ v nogometu za starejše učenke letnika 1997 in mlajše. Nastopiti bi morale štiri osnovne šole, vendar OŠ Oplotnica ni prispela na kraj dogajanja. Tako smo videli le tri obračune, med seboj pa so se pomerile ekipe OŠ Destr-
nik-Trnovska vas, OŠ Breg in OŠ Dornava. Pričakovano so slavile mlade nogometašice iz OŠ Dornava, Pri katerih se vidi predvsem kvalitetno delo v klubu ŽNK Dornava. Druge so bile igralke iz OŠ Breg, tretje pa domačinke. OŠ Dornava se je z zmago na področnem tekmovanju tudi uvrstila v polfinale državnega tekmovanja.
Rezultati: OS Destrnik-Tr-novska vas - OS Dornava 1:3, OS Dornava - OS Breg 2:0, OS Breg - OS Destrnik-Trnovska vas 2:1.
Vrstni red:
1.	OS Dornava
2.	OS Breg
3.	OS Destrnik-Trnovska vas
tp
Dekliška ekipa OŠ Dornava je zmagala na področnem turnirju v nogometu.
5
5
4
Mali nogomet • 8. zimski turnir na Ptuju
Zmagovalca Aluminij in CM Celje
Foto: Črtomir Goznik
V srečanju ekip NK Golgeter Hajdina in CM Celje (U-8) so zmagali slednji.
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s srečanja NŠ Poli Drava 2 - Aluminij v konkurenci U-8
V soboto je v Športni dvorani Center na Ptuju potekal že 8. mednarodni zimski turnir v malem nogometu za selekcije U-8 in U-10. Turnir so tudi letos organizirali v Nogometni šoli Poli Drava s Ptuja. V vsaki od obeh kategorij je nastopilo po osem ekip, ki so bile v pred-tekmovanju razvrščene v dve skupini, v katerih so se tekmeci med seboj pomerili »vsak z vsakim«. Nato so sledile tekme za končno razvrstitev.
Jutranji del turnirja je bil namenjen otrokom do osmega leta starosti, na veliko veselje številnih ljubiteljev nogometa pa sta se v velikem finalu med seboj pomerila NŠ Poli Drava s Ptuja in Aluminij iz Kidričevega. Rdeči so slavili z izidom 0:2, spremljali pa smo lepo dinamično predstavo, vsekakor vredno finala.
Podoben sistem igranja je bil tudi pri dve leti starejših nogometaših, ki so na parket Športne dvorane Center stopili popoldan. Tudi tukaj smo
videli nastop osmih ekip, domača zasedba pa je nastopila z dvema ekipama. Precej številčni in predvsem glasni navijači (starši, prijatelji ...) so lahko uživali ob nogometnih vrago-lijah mladih nadebudnežev, največ znanja pa so pokazali mladi nogometaši iz knežjega mesta Celje. Ti so v velikem finalu z 2:1 ugnali svoje vrstnike iz sosednje Hrvaške, iz ekipe NK Medimurje. Vsa srečanja so trajala 15 minut, vodili pa so jih sodniki Iztok Milošič, Robert Travnikar in Niko Mihelič.
Marljivi organizatorji so v obeh kategorijah poskrbeli za lepe nagrade za vsakega udeleženca turnirja, ki jih je podeljeval ptujski župan Štefan Čelan. Prav tako sta bila v obeh kategorijah nagrajena najboljši igralec in najboljši vratar turnirja. Pri selekciji U-8 je naj vratar postal Lan Šket (NŠ Poli Drava Ptuj 1), naj igralec pa Žan Jevšenak (NK Aluminij), medtem ko sta pri mladih nogometaših U-10 nagrado dobi-
Boris Emeršič, vodja NŠ Poli Drava in vodja turnirja: »Polovica letošnjih zimskih turnirjev je za nami. Letošnji zimski turnir je bil že osmi zapovrstjo, to pomeni da smo glede organiziranja tovrstnih zadev že pravi mojstri. Sam turnir je bil kvaliteten, težava je le v tem da bi lahko na Ptuj pripeljali 50 ekip, vendar smo s prostorom in časom na žalost omejeni. Tisti, ki pridejo k nam, pa so zelo zadovoljni. Vedno se potrudimo, da smo dobri gostitelji, kar je za nastopajoče tudi najbolj pomembno.«
Športni napovednik
Rokomet
Mednarodni turnir Spodnje Podravje
V soboto, 14. januarja 2012, bo v Gorišnici in Veliki Nedelji ob 9. uri na sporedu mednarodni rokometni turnir Spodnje Podravje. Pravico nastopa na turnirju bodo imeli rokometaši rojeni leta 1997 in mlajši. Nastopilo bo 6 ekip, ki bodo razdeljene v dve skupini:
skupina 1: reprezentanca Spodnje Podravje 1997, Tatran Prešov (Slovaška), Crvena Zvezda Beograd (Srbija);
skupina 2: Reprezentanca Slovenije 1998, Frisch auf! Goppin-gen (Nemčija), Trsat Reka (Hrvaška).
Razpored turnirja:
skupina 1, Gorišnica: Spodnje Podravje - Tatran Prešov (ob 9.00), Tatran Prešov - Crvena Zvezda Beograd (ob 10.15), Spodnje Podravje - Crvena Zvezda Beograd (ob 11.30);
skupina 2, Velika Nedelja: Slovenija 1998 - Frisch auf! Goppin-gen (ob 9.00), Frish auf! Goppingen - Trsat Reka (ob 10.15), Slovenija 1998 - Trsat Reka (ob 11.30). Tekme za končno razvrstitev: tekma za 5. mesto, Velika Nedelja: ob 15.30 tekma za 3. mesto, Velika Nedelja: ob 17.00 tekma za 1. mesto, Velika Nedelja: ob 18.30
UK
la Patrik Kovač iz Medimurja za naj vratarja ter Svit Sešlar (NK CM Celje) za naj igralca. Svit je sin nekdanjega reprezentanta in igralca številnih prvoliga-ških klubov Simona Sešlarja, ki je bil prav tako prisoten na turnirju. Čez štirinajst dni bo
NŠ Poli Drava organiziral nov turnir, takrat bodo svoje znanje pokazali člani selekcij U-6 in U-12.
Rezultati U-10:
tekma za 3. mesto: NŠ Poli Drava 1 - NK Aluminij 1:0;
tekma za 1. mesto: NK CM Celje - NK Medimurje 2:1.
Naj igralec: Svit Sešlar (NK CM Celje); naj vratar: Patrik Kovač (NK Medimurje). Končni vrstni red U-10: 1. NK CM Celje
2.	NK Medimurje
3.	NŠ Poli Drava 1
4.	NK Aluminij, 5. NŠ Poli Drava 2, 6. NŠ Mura 05, 7. NK Veržej, 8. NK Golgeter Hajdina.
Rezultati U-8:
tekma za 3. mesto: NK Miklavž - ND Dravinja 1:1 (2:1 po sedem-metrovkah)
Finale: NŠ Poli Drava 1 - NK Aluminij 0:2
NK Aluminij: Vid Kovačec, Luka Pernek, David Krajnc, Žan Jevšenak, Žan Vidovič, Domen Zajšek,
Mali nogomet • Liga MNZ Ptuj, ONL Videm
Trije remiji, sprememba na vrhu
Zimska liga MNZ Ptuj
REZULTATI 8. KROGA: Club 13
-	Ptujska Gora 4:3, KMN Dražen-ci - Reklamni atelje Babšek 1:1, KPŠ - Rick's Cafe 3:3, ŠD Draženci
-	Sport club M 8:0, Hausmart Super Team - ŠD Rim 2:2, Apolon II
-	SGD in slikopleskarstvo Goričan 3:4
1. CLUB 13	8	6	1	1	32:19	19
2. KMN DRAŽENCI 8		6	1	1	25:12	19
3.ATELJE BABSEK 8		4	2	2	22:12	14
4. SGD GORIČAN	8	4	3	1	22:20	13
5. APOLON 11	8	4	4	0	25:16	12
6. ŠD DRAŽENCI	8	4	4	0	30:28	12
7. ŠD RIM	8	3	3	2	21:13	11
8. RICK'S CAFE	8	3	3	2	28:29	11
9. HAUSMART	8	3	4	1	20:23	10
10. KPŠ	8	2	4	2	13:25	8
11. PTUJ. GORA	8	2	6	0	21:27	6
12. SPORT C. M	8	1	7	0	8:43	3
Po prazničnem premoru so v nedeljo na parket Športne dvorane Center na Ptuju po-
novno stopili igralci v Zimski ligi malega nogometa pod okriljem MNZ Ptuj. Na sporedu so bile tekme 8. kroga, ki so prinesle novo spremembo na vrhu lestvice. Tam so ponovno »prekaljeni mački« iz ekipe Club 13, ki so po neverjetnem preobratu (Ptujska Gora je vodila že z 0:3) slavili z izidom 4:3. Do tega kroga vodilna ekipa na lestvici KMN Draženci je v derbiju 8. kroga z ekipo Reklamnega ateljeja Babšek le re-mizirala z 1:1. KPŠ (Klub ptujskih študentov) in Rick's Cafe sta dosegla vsak po tri zadetke, kar je zadostovalo za delitev plena, medtem ko je moštvo ŠD Draženci s kar 8:0 povozilo ekipo Sport cluba M. Zelo napeto je bilo tudi v obračunu med Apolonom II in SGD in slikopleskarstvom Goričan, ki so ga tesno s 3:4 dobili slednji. Še en remi je dokaj številno občinstvo v tem krogu videlo na srečanju med Hausmartom Su-
per Teamom in ŠD Rim, tekma pa se je končala z 2:2.
Na derbiju 8. kroga pravičen remi: KMN Draženci -Reklamni Atelje Babšek 1:1 (1:0)
KMN DRAŽENCI: Šerdoner, Skerbinšek, Kozel, Mar. Krajnc, Mat. Krajnc, Petek, Jazbec, Rešek, Emeršič
REKLAMNI ATELJE BABŠEK:
Koren, Sagadin, Vazover, Novak, Pepelnik, Pajek, Krajnc, Arnuš, Medved, Gajser
V osrednjem srečanju 8. kroga sta se med seboj pomerili ekipa KMN Draženci in ekipa Reklamnega ateljeja Babšek. Srečanje je bilo zanimivo predvsem zato, ker sta obe ekipi pri vrhu lestvice, poleg tega pa za KMN Draženci nastopata no-
Foto: Črtomir Goznik
Srečanje med ekipama Apolon 11 in SGD in slikopleskarstvo Goričan se je končalo z zmago slednjih.
Rok Metličar, Alen Ostroško, Alen Ahec, Tibor Knaus. Trener: Sašo Gajser.
Naj igralec: Žan Jevšenak (Aluminij); naj vratar: Lan Šket (NŠ Poli Drava 1)
Končni vrstni red:
1.	NK Aluminij
2.	NŠ Poli Drava 1
3.	NK Miklavž
4.	ND Dravinja, 5. NK Golgeter Hajdina, 6. NK Medimurje, 7. NK CM Celje, 8. NŠ Poli Drava 2
Tadej Podvršek
gometaša Aluminija Denis Re-šek in Timotej Petek, medtem ko na nasprotni strani barve svojega kluba brani njun soigralec Aljaž Medved. V odlični predstavi, v kateri so igralci obeh ekip dokazali, zakaj se borijo za najvišja mesta, je prvi polčas pripadel KMN Dražen-ci, ki je v 11. minuti povedel prek Kozela. V drugem delu so si »reklamarji« na vsak način želeli zadetka in vsaj remija, njihovi napori pa so bili poplačani dobri dve minuti pred koncem, ko je zadel Novak. Z remijem 1:1 ekipi po osmem odigranem krogu zasedata 2. in 3. mesto na prvenstveni tabeli.
Tadej Podvršek
ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 6. KROGA: ŠD Majski Vrh - ŠD AS Evroavto 4:1, ŠD Videm - ŠD Lancova vas mladi 10:3, Joe Fernandes - Krovstvo Petrovič ŠD Selan 3:7, KMN Majolka - ŠD Lancova vas 11:5, ŠD Pobrežje -NK Tržec Bar Osmica 5:2, ŠD Zg. Pristava Bar Avguštin - Strmec 2:0.
1.	MAJSKI VRH 6 4 2 0 27:15 14
2.	AS EVROAVTO 6 4 1 1 28:16 13
3.	ŠD POBREŽJE 6 4 0 2 29:22 12
4.	KMN MAJOLKA 6 3 2 1 21:14 11
5.	ZG. PRISTAVA 6 3 2 1 26:23 11
6.	ŠD SELAN 6 3 1 2 27:24 10
7.	ŠD VIDEM 6 3 0 3 24:24 9
8.	NK TRŽEC 6 2 1 3 24:24 7
9.	STRMEC 6 2 0 4 18:24 6
10.	LANCOVA VAS 6 2 0 4 32:40 6
11.	J. FERNANDES 6 1 0 5 18:25 3
12.	LANC. VAS ML. 6 0 1 5 15:38 1
VETERANI
REZULTATI 5. KROGA: ŠD Lancova vas - ŠD Pobrežje 2:8, NK Videm - ŠD Selan 2:7, KMN Majolka - prost.
1.	ŠD POBREŽJE 4 3 1 0 26:12 10
2.	KMN MAJOLKA 4 3 0 1 29:15 9
3.	LANCOVA VAS 4 2 0 2 16:22 6
4.	ŠD SELAN 4 1 0 3 11:20 3
5.	NK VIDEM 4 0 1 3 12:23 1
Darko Lah
Strelstvo • 3. OKT Trzin
Odlični mladinci s pištolo, Moičevic in Dvoršakova
V	soboto je v Trzinu potekalo 3. odprto kontrolno tekmovanje SZS za sestavo državne reprezentance, ki bo naslednji konec tedna nastopila na dvodnevnem mednarodnem tekmovanju v Rušah in konec meseca januarja še v Munchnu na generalki pred začetkom EP z zračnim orožjem na Finskem. Tekmovanje v Trzinu pa je tekmovalcem služilo tudi za doseganje norm ter kvalificiranje na EP.
V	kategoriji članov z zračno pištolo je zmagal na tekmovanje povabljeni srbski olimpijec Damir Mikec, ki je dosegel izjemnih 588 krogov in slavil
s skoraj 20 krogi prednosti pred najboljšim slovenskim tekmovalcem Petrom Tkalcem s 569 krogi na 2. mestu in Boštjanom Simoničem s 568 krogi na 3. mestu. Visoko, na 4. in 6. mesto, sta bila uvrščena tudi Simon Simonič in Kevin Venta, ki sta dosegla 567 in 564 krogov, še boljše pa je do zadnje serije kazalo predvsem mlademu Venti, ki se je s povprečnim rezultatom čez celotno tekmovanje gibal na 570 krogih, v zadnji seriji pa je dosegel le 89 krogov in se moral sprijazniti s 6. mestom. Med članicami s pištolo je s 370 krogi slavila Petra Dobravec iz Železnikov, ptujska strelka Majda Raušl pa je tokrat po-
kazala skromno predstavo in se s 368 krogi uvrstila na 2. mesto; druga Ptujčanka Mateja Pešakovic je s 353 krogi tekmovanje končala na 6. mestu. Veliko pozitivno presenečenje pa so nam tokrat pripravili slovenski mladinci s pištolo, najboljši med njimi, sevniški strelec Klemen Juvan, pa je s 571 krogi postavil celo najboljši rezultat dneva vseh slovenskih strelcev s pištolo. Juvanu sta zelo dobro sledila tudi Kamni-čan Rožle Repič, ki je s 563 krogi osvojil 2. mesto, in Ptuj-čan Sašo Stojak (še kadet!), ki je s 562 krogi postavil svoj najboljši dosežek v letošnji sezoni. Če bi šlo za ekipno tekmovanje slovenske reprezentance, bi omenjeni trije tekmovalci za več kot 10 krogov presegli tudi slovenski državni rekord, kar je odlična napoved pred MT v Rušah. V Trzinu so nastopali tudi trije juršinski strelci, ki so v postavi Ivan Druzovič, Gregor Vesenjak in David Kekec s 537, 523 in 500 krogi osvojili 3., 5. in 9. mesto, miklavški strelec Žan Mir pa je s 519 krogi osvojil 7. mesto. Zelo dobro pa sta se odrezali tudi mladinki Katja Vodeb iz Liboj, ki je slavila s 372 krogi in Sevničanka Anuša Kovačič, ki je s 370 krogi osvojila 2. mesto.
V drugi disciplini s standardno zračno puško je nastop sezone uspel grosupeljskemu strelcu Željku Moičevicu, ki je zmagal z odličnim rezultatom 598 krogov in potrdil dobro formo iz treningov, ki pa mu je v letošnji sezoni nikakor ni uspevalo prenesti na tekmovanja. Najboljšemu slovenskemu strelcu z zračno puško v zadnjih letih, ki se je oktobra 2011 preselil v Beograd in tam trenira pod okriljem strelsko zelo trofejne družine Maksimovic, se bo kot kaže posrečilo formo ujeti še pravi čas pred odločilnim EP, kjer si želi predvsem priboriti kvoto za olimpijske igre v Londonu. Dober nastop je uspel tudi Rajmondu Debevcu, ki je s 593 krogi osvojil 2. mesto, po-
dobno uspešen pa je bil tudi Robert Markoja, ki pa je v zadnji seriji s 95 krogi zapravil odlično izhodišče in na koncu s 591 krogi osvojil 3. mesto. 16. mesto je osvojil Uroš Mo-horko s 575 krogi. Z enako realnim ciljem kot Moičevic pa bo v Londonu nastopala tudi Živa Dvoršak, ki je še šestič v letošnji sezoni ponovila izjemen dosežek 399 krogov in
Z novim letom se pospešeno nadaljujejo tudi šolska športna tekmovanja. Tako je bilo v četrtek, 5. 1., v telovadnici 2. OŠ Slovenska Bistrica odigrano področno tekmovanje OŠ v odbojki za starejše učence letnika 1997 in mlajše.
V polfinalnih obračunih sta gladko slavili OŠ Breg in 2. OŠ Slovenska Bistrica, ki sta se
znova prepričljivo slavila. Drugo mesto je osvojila salvador-ska strelka Melissa Mikec s 394 krogi, enak dosežek pa je uspel tudi Kamničanki Kaji Repič. Klavdija Pufič je dosegla 386 krogov in osvojila 8. mesto. Med zelo uspešne tekmovalce kontrolke v Trzinu pa lahko štejemo tudi ormoškega strelca Jana Šumaka, ki je zmagal med mladinci s puško
nato med seboj pomerili v velikem finalu. Tam so imeli več sreče in tudi znanja učenci iz predmestja Ptuja, ki so slavili z rezultatom 2:1 v nizih. Oba finalista sta se uvrstila v četrt-finale državnega tekmovanja.
Rezultati:
2. OŠ Slovenska Bistrica - OŠ Hajdina 2:0, OŠ Breg - OŠ Čre-šnjevec 2:0;
Ko se na poti s celine približujemo obali slovenskega morja, nas pod sivo, trdo in prepihano kraško steno pozdravijo sončna pobočja šavrinskih hribov in slemen, posajenih z vinsko trto, oljkami, kakiji, mandarinovci in figami. To je dežela refoška, dežela prijaznih in gostoljubnih Is-tranov, dežela najbolj črnega od vseh črnih vin. Če k temu prištejemo še pristno istrsko hrano, je idila popolna.
Za ptujske planince je izlet v deželo refoška, spoznavanje skritih kotičkov slovenske Istre, jadranske obale ter kraškega roba že tradicionalen. Udeleženci tokratnega izleta v deželo refoška (bilo nas je 75) smo se zbrali v soboto, 10. decembra 2011 ob 6.30 na železniški postaji Ptuj in se z vlakom popeljali do Kopra. Tja smo prispeli malo pred 12. uro, nato pa nas je lokalni avtobus zapeljal na parkirišče pred izolsko bolnico. Od tam smo pot nadaljevali čez Marko-vec in naprej do Baredov nad Izolo, kjer smo se ustavili na turistični kmetiji Pri Frančki in nazdravili z rdečim refoškom. Po daljšem počitku smo pot nato nadaljevali po evropski
z lepim dosežkom 586 krogov. Izjemno streljanje pa je uspevalo tudi kidričevskemu kadetu Alešu Pernatu, ki je v „mali seriji" na 40 strelov postavil svoj nov osebni rekord s 388 krogi. Med mladinkami je Petra Vernik s 377 krogi osvojila 9. mesto, Teja Sagadin je s 367 krogi osvojila 16. mesto, zmagala pa je tišinska strelka Špela Mihalič s 394 krogi.
O nedeljskih dosežkih strelcev na mednarodnem turnirju za 16. skirco Borisa Peternosta bomo poročali v petkovi številki Štajerskega tednika.
Simeon Gonc
tekma za 3. mesto: OŠ Haj-dina - OŠ Črešnjevec 0:2;
tekma za 1. mesto: 2. OŠ Slovenska Bistrica - OŠ Breg 1:2.
Vrstni red:
1.	OŠ Breg
2.	2. OŠ Slovenska Bistrica
3.	OŠ Črešnjevec
4.	OŠ Hajdina
tp
pešpoti E-6 v Strunjan. Del poti poteka po nasipu stare železniške proge Trst-Poreč. Proti večeru smo pripešačili do Stru-njana in se namestili v hotelu Salinera, kjer smo imeli tudi možnost kopanja v notranjem hotelskem bazenu. Za nami je bil naporen dan, saj smo prehodili približno 14 kilometrov.
V nedeljo smo se po obilnem zajtrku odpravili na pohod ob naši obali (preko strunjanskih solin) skozi Krajinski park Stru-njan do Izole. Tam smo si privoščili daljši počitek ter nato pot nadaljevali po pešpoti ob obali vse do Kopra, ki smo ga dosegli ob pol dveh popoldne. Po okrepčilu smo ponovno vstopili na vlak in se popeljali proti Ptuju. Ta dan je bilo za nami približno 15 km hoje.
Udeleženci izleta smo preživeli lep vikend, saj je bila hoja med oljčnimi nasadi in kamnitimi ograjami nekaj posebnega, za prijetno vzdušje in dobro organizacijo izleta pa so poskrbeli planinski vodniki, ki se jim še posebej zahvaljujemo za lepo organiziran izlet. Da je bil izlet res popoln, pa je poskrbelo tudi vreme, ki nam je bilo naklonjeno.
Barbara Radek
Foto: Aleksandar Domitrica
Ormoški strelec Kevin Venta med psihološko pripravo sproščanja in aktivacije skupaj z Željkom Moičevicem, ki je številnim strelcem približal metodo treninga, imenovano Biofeedback, ki je zaradi svoje zanimive zasnove, podobne igrici, postala pravi hit med strelci.
Planinski kotiček
Ptujski planinci v deželi refoška
Šolski šport • Odbojka
V nadaljnje tekmovanje OŠ Breg in 2. OŠ Slovenska Bistrica
Središče ob Dravi • Obisk pri najstarejši občanki
Pri 98 še vsak dan skuha kosilo
Pred koncem leta 2011 sta Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi, in Jelka Zidarič Trstenjak, vodja občinske uprave, obiskala najstarejšo občanko občine Središče ob Dravi, ki sta ji v novem letu zaželela veliko zdravja in zadovoljstva.
Najstarejša občanka občine Središče ob Dravi je Avguština Horvat iz Središča ob Dravi, ki je bila rojena 17. 2. 1913. Osnovno šolo je obiskovala v Središču ob Dravi, leta 1932 pa se je poročila z možem Francem, s katerim sta v zakonu preživela skupnih 50 let. Avguština je bila nekaj let zaposlena v kuhinji tekstilne tovarne Tivadar v Čakovcu na Hrvaškem, večino časa pa se je družina preživljala s kmetijo. Obdelovali so zemljo in redili živino. Mleko so oddajali v mlekarno vse od leta 1936 do 1995, za kar je gospa Avguština dobila posebno priznanje. Do leta 1954 sta imela z možem Francem tudi mlin na Dravi.
Sedaj s sinom zemlje več ne moreta obdelovati, zato sta jo oddala v najem. Predstavniki Občine so povedali, da Avguštini Horvat spomin še zelo dobro služi, posebej dobro se spominja težkih časov med II. svetovno vojno, ko so Nemci okupirali Središče. Najstarejša občanka je kljub visoki starosti dobrega
Foto: arhiv občine Središče ob Dravi
Zupan Jurij Borko je najstarejši občanki Avguštini Horvat v imenu Občine Središče ob Dravi izročil novoletno darilo.
zdravja in še vsak dan skuha kosilo zase in za sina Franca. Z veseljem pa po svojih močeh skrbi tudi za rože okrog hiše. Še vedno jo zanima aktualna politika in drugi zanimivi dogodki tako doma kot po svetu. Vse, kar jo zanima,
prebere v časopisu, saj televizije ne gleda in tudi radia ne posluša.
Med druženjem je Avguština povedala, da so v preteklosti velikokrat zapeli, danes pa vsega tega več ni in to pogreša. Zdi se ji, da so ljudje pre-
več odtujeni, otroci pa slabo vzgojeni, saj starejših ne pozdravljajo, zato bi jih bilo treba naučiti, da je „vsak človek svojega poštenja vreden, ne glede na to, kakšen je", je povedala Avguština Horvat.
Viki Ivanuša
Ormož • Zaključili uspešno leto
Več kot 60 medalj in priznanj
Iz družb P & F Jeruzalem Ormož in P & F Jeruzalem Ljutomer so sporočili, da so leto 2011 zaključili v znamenju številnih uspehov na domačem in tujem trgu. Vina P & F wineries so v tem letu namreč prejela več kot 60 mednarodnih vinskih medalj in priznanj in se tako približujejo deseterici najboljših pridelovalcev belih vin v srednji Evropi.
Vina iz ormoške in ljutomerske kleti so se v tem letu predstavila na številnih domačih in mednarodnih ocenjevanjih vin in nikjer niso ostala prezrta. Med vini, ki so na voljo tudi slovenskim potrošnikom, so najprestižnejše nagrade prejela vina sovinjon Gomila 2010, Mitja s trami-nec 2009, šardone Jeruzalem Ormož 2010 ter muškatna penina. Od izvoznih vin P & F wineries, ki so prilagojena
potrebam tujih potrošnikov in jih je trenutno mogoče kupiti na Nizozemskem, v Nemčiji, Veliki Britaniji ter na Kitajskem, pa sta šipon Gomila 2010 in laški rizling Gomila 2010 na Mundus Vini 2011 prejeli zlato medaljo.
Med večjimi uspehi v tujini so zelo ponosni tudi na uvrstitev njihovih treh vin -sovinjon Ela Hill, Blanc & Šipon, šipon Ela Hill, Delicious - med deseterico najboljših
Foto: Viki Ivanuša
V podjetju P & F wineries so zadovoljni z doseženim v preteklem letu.
na tekmovanju nacionalne revije B2B na Nizozemskem, kjer so bila izbrana med 3.000 vini.
Na letalih tudi
■ V« ■ ■ ■
z rdečimi vini
Z nakupom vinorodnih površin v Makedoniji pa je P & F Holding, ki združuje še druga partnerska podjetja P & F wineries v tujini, svojo proizvodnjo dodatno razširil na ponudbo rdečih vin. Prve večje uspehe tako že beležijo tudi na področju rdečih vin. Njihovo rdeče vino Gomila Delightful je bilo izbrano kot vino, ki ga bo z mesecem januarjem 2012 v poslovnem razredu svojim potnikom nudila letalska družba Brussels Airlines, s čimer se bo pridružilo njihovemu belemu vinu sovinjon blanc Gomila, ki je že prisotno na letalih.
V P & F wineries so še posebej ponosni na dve zvezdici, s katerimi je njihova vina kot nadpovprečna v svoji vsa-
koletni publikaciji ocenil svetovno priznani poznavalec in ocenjevalec vin Hugh Johnson. Ob njem pa je najpresti-žnejšo eno zvezdico štirim vinom P & F wineries v svoji letošnji knjigi Wijnnalnanak 2012 podelil tudi priznan nizozemski vinski poznavalec Cuno Van't Hoff, ki je za vino Delicious zapisal, da je nepremagljivo v svoji cenovni kategoriji. Med priznanimi domačimi vinskimi poznavalci pa so odlične ocene dobili tudi v Vinskem vodiču 2012 Roberta Gorjaka. V njem je med 91 vinarji in med 464 prijavljenimi vini častitljivih pet zvezdic, ki ocenjujejo izjemno kakovost, podelil le 14 izbranim vinom, med katerimi je sovinjon Gomila 2010.
V P & F wineries pa so z minulim letom zadovoljni ne le zaradi nagrad, temveč tudi zaradi nenehnega povečevanja deleža prodaje na tujih trgih. Ta znaša že več kot 50 odstotkov.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Ptuj • Ordinacija Medicina Vivamed uvaja referenčno ambulanto
Foto: M. Ozmec
V zdravstveni ordinaciji Medicina Vivamed dr. Izudina Kanliča na Osojnikovi cesti na Ptuju si bodo minulo leto 2011 zapomnili predvsem po izrednem naraščanju delovnih obremenitev, pa tudi po kadrovskih spremembah v ordinaciji. Kot je pojasnil vodja ordinacije dr. Izudin Kanlič, je naraščanje delovnega obsega oziroma števila pacientov predvsem posledica ekonomskih, socialnih, psihičnih in drugih obremenitev na ljudi. To se je seveda krepko odražalo tudi pri izredno povečanem obsegu dela v ordinaciji, saj so po julijskem dopustu dosegli celo rekordnih 111 obiskov pacientov dnevno. Minulo leto pa si bodo zapomnili tudi zaradi kadrovskih sprememb v ordinaciji, saj sta po upokojitvi dolgoletne sodelavke medicinske sestre Majde Kac pričeli delati diplomirana medicinska sestra Evelin Leber in administrator-ka Mojca Vojsk. Ta sprememba sodi v okvir uvajanja referenčne ambulante, ki naj bi pričela redno delo 1. marca.
-OM
Zavrč • Na šefanovo tradicionalni blagoslov konjev
Foto: M. Logar Kelc
Ob godu sv. Štefana, zavetnika konj, ki ga krščanska cerkev slavi kot prvega mučenca, so se pri farni cerkvi sv. Miklavža v Zavrču tudi tokrat zbrali člani Konjeniškega kluba Borl s svojimi konji. Blagoslova konj in konjskih vpreg, ki ga je opravil završki župnik Jožef Pasičnjek, se je udeležilo 5 vpreg in 15 konjenikov, ki so svoje konje priporočili sv. Štefanu, da bi jih tudi v prihodnjem letu ohranil zdrave. Po opravljenem blagoslovu so člani Konjeniškega kluba Borl vse udeležence povabili na tradicionalno pogostitev, ki so jo pripravili v sodelovanju s Turističnim društvom Zavrč in Občino Zavrč.
-OM
Zavrč • Božične jaslice na prostem
Foto: M. Ozmec
Minule božične in novoletne praznike so v občini Zavrč poleg praznične okrasitve celotnega kraja olepšali tudi s postavitvijo božičnih jaslic pred novo občinsko stavbo. Kot so pojasnili, so ročno izdelane jaslice iz lesa ter kamnite figure Marije in Jožefa z detetom v jaslicah ter seveda figure svetih treh kraljev in živalske figurice postavili člani turističnega društva Občine Zavrč, ki ga vodi Martin Težak. Predpraznično vzdušje v občini Zavrč so na božični večer tudi tokrat popestrili s tradicionalnim in uspešno izvedenim božičnim pohodom z baklami k cerkvi sv. Mohorja na Turškem Vrhu, ki se gaje tokrat udeležilo blizu 300po-hodnikov iz Slovenije in sosednje Hrvaške.
-OM
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (39.)
Fabrikant in izlet v raj
S Cristianom sva se lepega dne odločila, da bi kljub vsemu tresenju ostala še nekaj tednov, zato sva si poiskala službo za daljši čas. V neki fabriki, v kateri so izdelovali kritine, žlebove in montažne
hiše, so namreč potrebovali pridne roke, pa sva se javila za vajenca. Jaz sem na mero rezal valjano pločevino in izdeloval kritine, Cristian pa je zbijal škatle in vso robo pripravljal za pošiljanje strankam. Kar
Foto: Dani Zorko
Mount Cook
Foto: Dani Zorko
Tisočletna drevesa še kar stojijo...
hitro smo se vsi ujeli, saj sva bila za njihove standarde nadpovprečno pridna in so nama kmalu zaupali tudi druge bolj odgovorne naloge. Tempo dela res ni bil prehud, vodja proizvodnje pa je bil praktičen človek in je znal prepoznati karakter osebe že od daleč. Moj nadzorni je bil Maor Derek, ki se je vedno smehljal in se mu je nadvse lepo zdelo, da sem mu pripovedoval različne anekdote z mojih potovanj. Pri vseh teh tovarniških delih mi je vedno bilo najbolj všeč to, da so si zate vzeli čas in ti vse podrobno razložili, ob pavzah in tudi sicer, pa si lahko brez težav šel na brezplačno kavo, kakav, imeli pa smo pa tudi ločen jedilni prostor in veliko kuhinjo, čeprav je bilo zaposlenih le kakšnih 30 ljudi.
Ker so Kiviji v povprečju bolj nerodni kuharji, sem en dan doma spekel goro palačink, jih namazal s čokolado, marmelado, kokosom in vsem, kar mi je prišlo pod roke, nato pa sem naslednji dan zjutraj te zadeve lepo postavil na mizo, da so si jih pogreli in poskusili. Kaj je bilo to cmokanja in mlja-skanja z jezikom! Takoj sem bil njihov in naslednje dni so me vsi na veliko pozdravljali kot papeža v Vatikanu. Pa saj te palačinke niso bile nič posebnega, a jih pač v takšni obliki še nikoli niso jedli, godila jim pa
Foto: Dani Zorko
Sončni vzhod na jezeru Pukaki, v ozadju Mt. Cook
Foto: Dani Zorko
Tekapo, najbolj modro jezero Nove Zelandije
je tudi pozornost, in zato smo postali res pravi prijatelji.
Zadnji vikend pred odhodom sem se odločil, da končno obiščem tudi legendarni Mt. Cook, najvišji vrh Nove Zelandije. Nahaja se kakšnih 200 km od Christchurcha, prav v centralnem delu Južnega otoka, zato sem se odpravil že v petek popoldne. Zvečer sem si postavil šotor nekaj kilometrov pred razgledno točko, da sem bil zjutraj ob šestih že tam. Kakšen pogled! Pred njim se je nahajalo ogromno jezero Pukaki, pravkar se je začel sončni vzhod, mogočen vrh v ozadju pa je bil še pika na i. Kar nekaj ur sem ždel tam, ne da bi se premaknil. Načrtoval sem, da bi se peljal še nadaljnjih sto kilometrov v vasico Mt. Cook, pa sem si mislil, da če bom prišel do vznožja, potem bom prav gotovo rinil še gor. Ne, gremo raje počasi nazaj, da ne bo kaj narobe. Človeka namreč v določenih situacijah nehote prime, da bi počel stvari, za katere ve, da jih ni zmožen, a bi vseeno poskusil. Za plezanje po takšnem gorovju potrebuješ primerno opremo, izkušnje, pa še kamerade zraven. Ni to Boč ...
Nazajgrede sem pobral dva štoparja in ju zapeljal do naselja Tekapo, kjer se nahaja bojda najbolj modro jezero na Novi Zelandiji. Povzpel sem se na observatorij na griču Mt. John in imel kaj videti. Na eni strani zares čudovito jezero z manjšim naseljem, v daljavi pa gorovje in ledenik Abel Tasman, pred njim pa vulkansko površje z nebeško modrim jezercem Alexandra. Tu na tem griču pa bi si postavil bajto. Noro. Še dobro, da je bil vsaj pri observatoriju majhen barček, kjer sem si kupil kavico in skupaj z drugimi, ki jih je okolje prav tako prevzelo, samo nemo gledal v daljavo. Zvečer sem se ustavil v kraju Geraldine za eno pivo in že sem spoznal lokalno klapo, s katero smo zabili noč do konca. Super so ti Kiviji; ko so sproščeni in malo spijejo, imajo vse predispozici-je, da postanejo Štajerci .
Hotel sem izkoristiti izlet do konca, zato sem se odpravil pogledat še Peel Forest, stoletni gozd, kjer poleg ostalih naravnih lepot kraljujejo več kot tisoč let stara drevesa, ki so imela obseg debla več kot deset metrov. Od nekdaj me je privlačila zgodovina in človeka prav prevzame, ko pomisli, kaj vse so videla ta drevesa. Nehote so me malce spominjala na nacionalni park Kahurangi, kjer so snemali tudi del filma Gospodar prstanov.
Na poti proti domu sem ugledal zanimiv prizor kot že tolikokrat. Sredi travnika je stal avtobus, ki je bil naprodaj. No, zanimivo pa je bilo to, da je lastnik avtobusa očitno živel v bližini in je zraven avtobusa postavil čisto pravo gasilsko sireno ter na listek zapisal, da jo naj interesenti kar zaženejo, češ da bo takoj prihitel. Hm . bi ali ne bi? Pa nisem. Ko sem se kobacal v avto, pa so isto sireno očitno opazili tudi drugi in čez nekaj sto metrov sem že zaslišal tuljenje. Hehehe .
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 10. januar
Danes goduje Gregor.
587 pr. n. št. je kralj Nabukadnezar osvojil Jeruzalem In odpeljal prebivalce v sužnost.
1778 je umrl švedski botanik Karel Linne, ki je prvi označil človeka kot Homo sapiens - pametni človek.
1879 so ustanovili v Trstu Slavjansko delavsko podporno društvo. 1883 se je ruski pisatelj Aleksej Nikolajevič Tolstoj. 1920 je začela veljati versajska pogodba, ki je urejala razmerja po prvi svetovni vojni in bila po prepričanju mnogih tudi vzrok za drugo svetovno vojno.
1942	so Japonci napadli Vzhodno Indijo, že naslednji dan pa so slavili osvojitev glavnega mesta Malaje.
1946 se je začelo v Londonu prvo zasedanje Generalne skupščine OZN. Sreda, 11. januar Danes goduje Pavlin.
347 se je rodil Teodozij I. Veliki, zadnji rimski cesar, ki se mu je posrečilo združiti še enkrat celotno rimsko cesarstvo.
1895	se je rodil Laurens Hammond, ameriški izumitelj, ki je izdelal leta 1928 prvo v ZDA uporabljeno električno uro in leta 1934 prve električne Hammon-dove orgle.
1923 sta Francija in Belgija zasedli Porurje, ker Nemčija zmagovalkam v 1. svetovni vojni ni več plačevala odškodnine. 1946 je postala Albanija republika, potem ko so odstavili kralja Zoguja. 1962 je močan potres uničil okolico Makarske. 2001 se je nekdanja predsednica Republike Srbske Biljana Plavšic prvič pojavila pred sodniki haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločince na območju nekdanje Jugoslavije. Sodišču se je predala prostovoljno. Četrtek, 12. januar Danes goduje Tatjana.
1628 se je rodil francoski pisatelj Charles Perrault. Zaslovel je z zbirko francoskih ljudskih pravljic, zlasti z Rdečo kapico, Pepelko, Sinjebradcem in Trnuljčico.
1818 se je rodil zdravnik Ludwig Traube, ki je v medicino uvedel poskuse z živalmi.
1821 se je začel v Ljubljani kongres Svete alianse, reakcionarne zveze fevdalnih sil, ki so jo ustanovili v Parizu po drugem zlomu Napoleona septembra 1915.
1833 se je rodil nemški filozof in ekonomist Karl Eugen Dühring, predstavnik nemške smeri pozitivizma, ki velja za začetnika antisemitizma. 1873 se je rodil grški tekač Spiridon Louis, ki je osvojil zlato medaljo v maratonu na prvih olimpijskih igrah moderne dobe v Atenah. 1876 se je rodil ameriški pisatelj Jack London. 1899 se je rodil švicarski kemik Paul Müller, ki je leta 1939 odkril DDT, substanco, ki hitro ubija žuželke in ima malo škodljivih učinkov na rastline in sesalce.
Petek, 13. januar
Danes goduje Veronika.
1596 se je rodil nizozemski slikar, mojster krajine Jan van Goyen.
1898 je pariški dnevnik L'Aurore objavil odprto pismo predsedniku republike
z naslovom J'accuse, ki ga je napisal književnik Emile Zola. V njem je prikazal
sodni škandal, zaradi katerega je bil v vohunskem procesu obsojen stotnik
Dreyfus.
1943	so izvedli v Nemčiji splošno in totalno mobilizacijo.
1980 so se v Nemčiji kot stranka na kongresu konstituirali Zeleni. 1838 se je rodil v Žalcu hmeljar in politik Janez Hausebbichler, ki je prvi zasadil stalni nasad hmelja.
1904 se je rodil v Gornjem Vremenu pri Divači pisatelj in psihiater Bogomir Magajna.
1919	je Deželna vlada Kraljevine SHS ustanovila Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Pozneje je bil delokrog zavoda razširjen še na Dalmacijo. Sobota, 14. januar
Danes goduje Srečko.
1814 je morala Danska po Napoleonovemu padcu odstopiti Norveško Švedski, ker je med Napoleonovimi vojnami pomagala Franciji. 1825 se je rodil v Hodošu duhovnik Rudolf Ci pot, ki je odločilno vplival na vlogo evangeličanske cerkve v Prekmurju.
1875 se je rodil nemški zdravnik, teolog, glasbenik in pisatelj Albert Schweitzer.
1910 se je rodil v Ljubljani eden vodilnih slovenskih komunistov Tone Do-linšek, ki pa se je leta 1954 odpovedal vsem funkcijam in delal naprej kot kovinostrugar.
1914 je stekel tekoči trak za proizvodnjo avtomobilov v Fordovi tovarni v ZDA. 1941 se je rodil v Križevcih predsednik slovenskih komunistov in kasneje prvi predsednik samostojne države Milan Kučan.
1943 se je začela v Casablanci konferenca, na kateri so se zavezniki sporazumeli, da bodo sprejeli samo brezpogojno kapitulacijo Nemčije. Nedelja, 15. januar Danes goduje Pavel.
1622 se je rodil francoski komediograf Jean-Baptiste Poquelin, imenovan Moliere, eden največjih dramskih piscev vseh časov. 1795 se je rodil ruski dramatik Aleksander Sergejevič Gribojedov. Njegovo najpomembnejše delo je tragikomedija Gorje pametnemu, ostra satira ruske družbe.
1809 se je rodil francoski ekonomist in filozof Pierre Joseph Proudhon, utemeljitelj »filozofije dela«.
1813 se je rodil v Tomaju slovenski politik Anton Černe. V dunajskem parlamentu je zagovarjal odpravo fevdalnih obveznosti brez odškodnine.
1896	je Pariški avtomobilski klub odprl prvo izposojevalnico avtomobilov. 1917 so v avstro-ogrski monarhiji izbruhnile delavske stavke proti vojni. Ponedeljek, 16. januar
Danes goduje Marcel. Danes je svetovni dan religij.
1547 so v Moskvi okronali za prvega ruskega carja 17-letnega moskovskega velikega kneza Ivana IV. Groznega.
1601 sta ljubljanski škof Tomaž Hren in deželni glavar Jurij Lenkovič poklicala predse Ljubljančane, ki so sprejeli luteransko vero, in jim sporočila, da morajo tisti, ki se ji takoj ne odpovedo, zapustiti mesto v šestih tednih in treh dneh. 1917 naj bi Nemčija ponudila Mehiki ustanovitev nemško-mehiške vojaške zveze proti ZDA. Ameriški predsednik Wilson se je zato odločil za poseg v prvo svetovno vojno.
1920	je začel veljati Volsteadov zakon, to je zakon, ki je uzakonil prohibicijo ZDA. Prepovedoval je pripravo in prodajo alkoholnih pijač.
1957 so odprli v Liverpoolu Cavern Club, kjer je začela svojo uspešno kariero tudi skupina The Beatles.
1962 so na Karibih začeli snemati prvi film o tajnem agentu njenega veličanstva 007, Jamesu Bondu, Dr. No.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Še vedno ni snega
Večina nas je že povsem v novem letu in smo na praznike že pozabili. Nekatere na lepe praznike spominja samo še božična smrekica, mnogi pa so tudi to že pospravili.
Najprej bi morali smrekice pospraviti tisti, ki imate okrašena živa drevesca. Ta smrekice smo namreč zbudili iz njihovega zimskega spanja, kar zanje ni dobro. V toplem prostoru bodo hitro pričele z novo rastjo, potem pa bo prehod na prosto veliko težji. Nekateri ste ubogali moj nasvet in imate zanje že pripravljene sadilne jame; tisti jih kar posadite. Vendar ne bodite preveč razočarani, če spomladi ne bodo oživele. Kar nekaj ljudi mi je namreč že povedalo, da so iz lonca vzeli rastlino, ki je imela le eno glavno korenino, pa še to poškodovano, in nekaj štrcljev, ki so viseli iz nje. To kaže na velik pohlep in nepoštenost tistih, ki želijo samo zaslužiti s tistimi, ki jim ni vseeno za okolje in zato kupujejo žive smrekice. Kljub temu jo poskušajte presaditi, vendar je taka drevesca nujno zalivati tudi pozimi, predvsem pa v prvem poletju po presajanju. Letos lahko brez težav presajamo smrekice kar takoj na prosto, saj vreme ni prav nič zimsko.
V jamo lahko damo smrekico tudi kar v loncu, tako da jo naslednje leto lahko spet uporabimo. To se obnese leto ali dve. Ko skopljete jamo, naj bo le nekoliko večja od lonca, zato da bo okoli lonca zemlja rahla.
Naslednje leto po božiču pa bo smrekico treba presaditi v večji lonec ali še bolje kar v zemljo in nabaviti za božič novo. Za taka
Zanimiva opora na gorenjskem
Foto: Miša Pušenjak
drevesca, ki so posajena v loncu, je treba poleti v času suše nekoliko bolj skrbeti, saj imajo zelo omejene možnosti iskanja vode v tleh.
Mnogi so okrasili odrezane smrekice. Tudi te lahko kar dobro recikliramo, tj. uporabimo v koristne namene in jih ne vržemo direktno v smeti. Odpadle iglice uporabite za zastirka okoli rastlin, ki ljubijo kislo ze-
Zdravstveni nasveti - homeopatija
Potovalna in morska bolezen
Potovalna bolezen je skupek simptomov, ki se pri bolniku pojavijo med vožnjo. Najpogostejša sta slabost in bruhanje, običajno pa ju spremljata še vrtoglavica in glavobol. V slovenskih lekarnah lahko dobimo zoper te težave za zdaj le homeopat-sko zdravilo NUX VOMICA, opisala pa bom tudi druga homeopatska zdravila, ki imajo podobno delovanje. Priporočam, da jih imate v priročni potovalni lekarni. Nabavimo jih lahko v bližnji Avstriji, Italiji pa tudi drugod po Evropi. Homeopatska zdravila vzamemo pol ure pred potovanjem, če je potrebno pa tudi med potjo.
Cocculus - Cocculus in-dicus - kokul je eno izmed osnovnih zdravil za različne oblike potovalnih bolezni, najsi gre za potovanje z avtomobilom, vlakom, letalom ali ladjo. Bolnika obide močna slabost, bruha, je izčrpan, šibek in ima pogosto vrtoglavico. V ustih se mu nabira slina, ki ima kovinski okus. Poslabšanje lahko povzročijo hrana, pijača (kava), cigaretni dim in vsako gibanje. Težave se izboljšajo z mirovanjem, počitkom in ležanjem.
Nux vomica - strychnos nux vomica - bljuvalni ore-šček, strihninovec: Zdravilo je primerno za bolnike, ki imajo vrtoglavico, se jim
pogosto spahuje, slabost pa se lahko nadaljuje v silovito bruhanje. Bolnik je preobčutljiv na dotik, svetlobo, vonjave in zvoke. V ušesih mu lahko zvoni in piska, lahko pa ima tudi hud glavobol. Takšne težave imajo običajno ljudje, ki se hitro razjezijo in so nepotrpežljivi, energični in razdražljivi. Ko zbolijo, so najraje sami in se ne želijo pogovarjati. Težave se poslabšajo zjutraj, ob hrupu, ob umskem naporu, po jedi in po jemanju poživil. Zvečer se stanje izboljša, še posebej, če bolnik počiva v topli postelji.
Petroleum - petroleum -surova nafta: Uporabljamo ga pri bolnikih, ki so občutljivi na vonj po bencinu in imajo težave zaradi hitrega vzpona ali spusta (tudi pri vrtoglavici zaradi hitrega vstajanja). Slabost spremljajo nabiranje sline v ustih, nenadno močno bruhanje, včasih pa tudi glavobol v zatilju.
Foto: Črtomir Goznik
Stanislava Novak, mag. farm,
Težave so hujše zjutraj in na svežem zraku, izboljšajo pa se po jedi in na toplem.
Tabacum - tabacum - tobak: Zdravilo je primerno pri slabosti, bruhanju in vrtoglavici med vožnjo z ladjo. Bolnik je bled, prežema ga leden hlad po telesu in prekriva ga lepljiv pot. Vrtoglavica se pojavi med gibanjem (vstajanje, pogled nazaj, odpiranje oči ...). Izboljšanje nastopi na hladnem svežem zraku.
Kadar se pojavi potovalna bolezen zaradi nemira ali nervoze pred potovanjem, lahko pomaga tudi homeo-patsko zdravilo ignatia amara. Homeopatska zdravila cocculus, petroleum in ta-bacum lahko med seboj tudi kombiniramo. Stanislava Novak, mag. farm., Lekarne Ptuj - Lekarna Breg
mljo. To so rododendroni, vrese, potonike, hortenzije, pa tudi ameriške borovnice in seveda vsi iglavci. Če imate doma drobilec komposta, lahko razrežete in v ta namen uporabite celo smrekico z deblom vred, predvsem pa stranske vejice. Tudi ta zdrobljeni les uporabimo kot zastirko na okrasnih gredicah, najbolje okoli iglavcev.
Deblo pa se meni zdi veliko bolje uporabljeno, če ga uporabimo kot oporo za plazeče rastline - enoletne cvetoče na okrasnih gredicah, trajne, kot so manjši sreboti ali celo paradižnik. Stranskih vej ne odrežemo do konca, ampak na čepek in tako imajo te rastline možnost oprijemanja, pa tudi mi jih lažje pritrdimo na oporo. Tudi same so zanimive in nekaj posebnega. Seveda taka opora ne bo trajala večno, saj les na dežju in soncu sčasoma razpade.
V prezimovališčih posodovk
Zdaj bomo posvetili večjo pozornost tudi potaknjencem, ki smo jih naredili v jeseni. Daljši dan in višje temperature bodo kmalu povzročile, da bodo sokovi pričeli hitreje krožiti po rastlinah. Zato jih je treba redno pregledovati in porumenele liste sproti odstranjevati. Razpadanje odmrlih listov lahko povzroči gnitje rastlin.
Takoj ko so rastline prevelike, jim odšči-pnemo vrhove. Tako bomo vzgojili razveja-
no sadiko, ki bo že v aprilu imela več lepo razvitih cvetov. Do živega ji ne bosta mogla niti spomladanski dež in močnejši veter.
Sedaj je tudi čas, da porežemo in skrajšamo kitajske hibiskuse. Posebej starejše sorte imajo to slabo lastnost, da rade poženejo dolge enoletne veje. Ker so cvetovi samo na koncih teh vej, ji je seveda tako manj. Tudi če so rastline na toplem in še vedno cvetijo, naj se vam ne smilijo in le pogumno skrajšajte veje tudi za polovico in več. Vsaka porezana veja se bo razrasla v vsaj tri vrhove če ne več in tako bo cvetov veliko več. Obenem preverite, če se na listih ali vejah niso razvili škodljivci. Daljši in toplejši bodo dnevi, bolj pogosto bo potrebno takšno preverjanje.
Mnogim ob takem rezanju poka srce, posebej zato, ker velikokrat na koncu vej obstaja večje število popkov. A spomnite se, kako je gost in košat grm s cvetovi, kako pa zgleda grm z dolgimi vejami, na katerih so le na koncih cvetovi. Pa bo lažje. Pokrajša-mo lahko tudi bugenvileje in pasijonke.
Porežemo tudi oleandre, vendar samo v primeru, da so postali preveliki ali pre-redki. To moramo narediti čim bolj zgodaj. Porabili bodo namreč nekaj časa, da se ob-rastejo, zato bodo zacveteli zelo pozno. Če pa to storimo prepozno spomladi, potem je cvetenja zelo malo. Porežemo oziroma odrežemo tudi vse semenske zasnove, če so nastale na rastlinah. Ne režemo pa ostankov cvetja, če se niso oplodili, ker tam nastanejo novi popki. Tako se bomo poleti spet veselili neumornega cvetenja teh mediteranskih rastlin. Poleg oleandrov samo izjemoma porežemo tudi rantonettijevo krompirjev-ko, ki je tista modra lepotica. Tudi ona cveti samo iz starih vej in po rezanju ne zacveti hitro.
Midva • Zakonski in družinski center
Ali naj se odselim
Obiskujem tretji letnik fakultete v Mariboru. Vedno sem bila pridna punca, tista, ki vse pospravi in vse naredi, kar rečejo starši. Četudi tega velikokrat nista opazila. Imam še starejšega brata, ki je že poročen.
Problem je v tem, da sem spoznala fanta in skupaj sva pol leta. Tudi on obiskuje fakulteto v Ljubljani, tako da sva skupaj čez vikende. Problem je mama, ker ga ne mara, ne želi, da pride k meni na obisk in je zelo proti najinemu druženju. Ko čez vikend pri njem prespim, kriči name, me zmerja z grdimi besedami. Vse skupaj že težko prenašam. Oče nima nič proti najini vezi in pravi, da mama pretirava. S fantom razmišljava, da bi si poiskala stanovanje, kajti spomladi oba zaključujeva študij. Vendar se bojim maminega neodobravanja in prepovedi prihajanja domov, če se odselim.
Lepo pozdravljeni!
Vaša zgodba govori o ženski v zgodnjih dvajsetih, ki išče sebe in je v fazi osamosvajanja od mame. To je za vas lahko zelo stresno in težavno obdobje, kot je najverjetneje težko in stresno za vašo mamo. Ni dolgo, kar vas je prvič objela, sedaj že odhajate od doma in si ustvarjate svoje življenje. Čas prinaša svoje in tudi vi boste našli pot in način, da najdete
sebe ob moškem, s katerim si želite živeti, mama pa bo zmogla brez vas in vi to veste. Še vedno lahko ohranite z njo povezanost, bližino in stik, hkrati pa najdete sebe ob moškem, ki vas ima rad. Verjamem, da bo vaša mama popolnoma v redu, če se odselite. Morda bo na začetku težko, vendar bo zmogla, ker je mama. Vse življenje vas že ima ob sebi, navadila se je na vas, na ritem, ki sta ga skupaj ustvarjali, popoldneve, ki sta jih skupaj preživeli in na vse, kar vaju še vedno povezuje in vaju bo vedno povezovalo. Vendar tudi zanjo prihaja čas, ko bo morala sprejeti, da življenje gre naprej in se spreminja. Za starše je ve-
likokrat odhod otroka od doma velik šok. Skrbi jo za vas, saj bi rada, da bi vam bilo najbolje, rada bi bila samo prepričana, da boste v redu. Težko je za obe in če se odločite odseliti in imate pomisleke, da vas bodo starši zaradi tega zavrgli, se pomirite. Mama vas zagotovo ne bo zavrgla, ker je mama. Vse, kar počne sedaj, je samo izraz njene notranje stiske, ker čuti in ve, da sedaj gre zares, da hčerka počasi odhaja, nima pa besed, da bi vas na nežen način spustila v svet.
Sprostite se in dokončajte šolanje. Ob tem se imejte ob svojih domačih lepo, dokler ste še skupaj in ko boste začeli ustvarjati svoje življenje drugje, izven svojega doma, bodite srečni. Lepo se imejte.
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na midva.zdc@siol. net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
S svetovne
glasbene
scene
Kljub temu da se je leto 2012 komaj pričelo, nekateri glasbeni poznavalci že ugibajo, kateri albumi bodo zaznamovali letošnje leto. Pevke Adele, Beyonce, Britney Spears, Lady Gaga in Rihanna so izvajalke, ki so zaznamovale minulo leto. Blog Idolator pa je že predstavil seznam 12 najbolj pričakovanih albumov v letu 2012:
1.	Nicki Minaj - Pink Friday: Roman Reloaded (14. februar)
2.	Madonna - naslov in datum izdaje še nista znana
3.	Lana Del Rey - Born To Die (30. januar)
4.	Adam Lambert -Trespassing (20. marec)
5.	Skylar Gray - Invinsible (januar 2012)
6.	Christina Aguilera - naslov albuma še ni znan, izide pa v začetku poletja
7.	No Doubt - naslov in datum izdaje še nista znana
8.	La Roux - naslov še ni znan, planiran je za pomlad 2012
9.	Ke$ha - naslov še ni znan, izdaja predvidena za mesec maj
10.	Mika - The Origin of Love (marec 2012)
11.	Justin Bieber - Believe (poletje 2012)
12.	Jay-Z & Kanye West -naslov in datum izdaje še nista znana
Temu seznamu lahko dodamo še naslednje izvajalce: Pink, Kelis, Willow Smith, Avril Lavigne, Garbage, Scissor Sisters in Janelle Monae, ki že pripravljajo nove albume in bodo najverjetneje prav tako izšli še v letošnjem letu.
®®®
Popularna kanadska pevka Nelly Furtado, ki se je spomnimo po nekaterih velikih uspešnicah, kot so
To je to
Nicki Minaj
Foto: wordpress.com
I'm Like A Bird, Say It Right, All Good Things in številne druge, prav tako napoveduje izdajo novega studijskega albuma. Album bo nosil ime T.S.I. in naj bi izšel letos poleti. Pevka se bo po njegovi izdaji odpravila na veliko, dve leti trajajočo svetovno glasbeno turnejo.
Sloviti britanski pevec Elton John s pravim imenom Reginald Kenneth Dwight je že v lanskem letu izdal, da nameravajo posneti film o njegovem življenju. Znano je tudi že, da bo film nosil naslov Rocketman. Britanski glasbenik je že izbral režiserja, trenutno pa pripravljajo scenarij in iščejo primernega igralca, ki bi prevzel glavno vlogo. Elton John je izrazil željo, da bi njegov lik odigral Justin Tim-berlake, ki ga je enkrat že uspešno upodobil v videospo-tu Rocket Man režiserja Davida LaChapelleja. Kot kaže zaenkrat, bomo v novem filmu lahko slišali tudi nekaj povsem novih skladb.
Pred dnevi so na dobrodelni dražbi, kije potekala preko e-Baya, za 30.000 dolarjev (dobrih 23 tisoč evrov) prodali portret gole Lady Gaga, ki ga je z ogljem narisal legendarni pevec Tony Ben-
net. Kot poročajo ameriški mediji, je portret nastal v času snemanja njune skupne uspešnice The Lady Is A Tramp. Na omenjeni dražbi so prodajali še nekatere predmete, ki so bili last Lady Gaga, vendar je omenjeni portret dosegel najvišjo ceno. Skupaj so zbrali 46.261 ameriških dolarjev, ki jih bodo namenili dobrodelnima organizacijama Exploring the Arts (ETA), ki sta jo leta 1999 ustanovila Tony Bennett in njegova žena Susan Benedetto, in fundaciji Born This Way.
Svetovno znani pevec Youssou N'dour, ki prihaja iz Senegala, bo na prihodnjih volitvah, ki bodo 26. februarja, kandidiral za mesto predsednika svoje države. Ljubitelje glasbe je navdušil z veliko svetovno uspešnico 7 Seconds, ki jo je leta 1994 zapel skupaj z Neneh Cherry. N'dour seje tako tudi uradno pridružil že dvajsetim protikandidatom aktualnega predsednika 85-letnega Ab-doulaya Wada, kije na oblasti že 11 let. 52-letni N'Dour je novembra ustanovil gibanje Fekke ma ci bolle (Delujem) in že takrat je kandidaturo napovedal na enem izmed svojih koncertov, zdaj pa jo je potrdil na televizijski
postaji TFM (Television Futurs Medias). Svetovno slavo je N'Dour dosegel z mešanico tradicionalne senegalske glasbe in sambe, džeza ter hip hopa. Sodeloval je s številnimi svetovno znanimi glasbeniki, kot so Peter Gabriel, Sting, Wyclef Jean, Paul Simon, Bruce Springsteen, Wyclef Jean, Tracy Chapman in številni drugi.
Legendarna ameriška rock glasbenica, babica punka, pesnica in vizualna umetnica Patti Smith je napisala pesem o pokojni pevki Amy Winehouse. Skladba bo izšla na njenem novem albumu, datum izida pa še ni znan. Patti Smith je svojo glasbeno kariero začela leta 1971, že z debitantskim albumom Horses, ki je izšel leta 1975, pa je poskrbela, da je postala ena izmed najbolj vplivnih žensk v rok glasbi in ikona newyjorške punk scene. Do sedaj je izdala 10 studijskih, 2 koncertna in 4 kompilacijske albume. Za svoje glasbene dosežke je prejela številne nagrade, med drugimi leta 2011 nagrado Polar Music Prize, sprejeta je bila tudi v Rock and Roll Hall of Fame, prejela pa je tudi najvišje francosko civilno priznanje Ordre des Arts et des Lettres.
Janko Bezjak
Foto: wordpress.com
Elton John
BILBOARDOVIH VROCIH100 (ZDA)
1.	SEXY AND I KNOW IT - LMFAO
2.	WE FOUND LOVE - Rihanna ft. Calvin Harris
3.	THE ONE THAT GOT AWAY - Katy Perry
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	PARADISE - Coldplay
2.	DANCE WITH ME TONIGHT - Oily Murs
3.	GOOD FELLING - Flo Rida
NEMCIJA
1.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - Gotye feat. Kimbra
2.	VIDEO GAMES - Lana Del Rey
3.	HANGOVER - Taio Cruz feat. Flo Rida
Madžari
Verjetno (drugače pa vsaj upam da) ste že slišali za novo madžarsko ustavo, ki je pri naših sosedih vstopila v veljavo z novim letom. Orbanov umotvor, ki Madžarom zagotavlja "svetlo prihodnost".
Ustava se začne z besedami »bog blagoslovi Madžarsko« in »Madžarska je krščanska država«. Kot se za takšno ustavo spodobi, seveda diskriminira vse nekatoli-čane, enostarševske družine, homoseksualce/-ke, prepoveduje splav, omejuje medijsko svobodo, ne priznava manjšin in utrjuje trenutno oblast (poleg tega ta stranka prav tako želi okriviti levo opozicijo za komunistične zločine izpred desetletij). Nobena država ni storila ničesar drugega kot izrazila nestrinjanje. To ni dovolj, potrebne bi bile sankcije. Vsaj nekaj Madžarov se zbuja in protestira, če že nič drugega. Močno upam, da jim bo kaj uspelo, vendar dvomim. Orban je namreč diktator in še klerikalec po vrhu.
Ko gledam vse to dogajanje, se nekako zbojim. Bojim se poti, po kateri se vozita ta svet in Evropa, ki pa mene osebno še nekoliko bolj zadeva. Madžarska mi je namreč postala simbol klerofašizma. Ker se je zgodilo, je to dokaz, da se kaj takšnega sploh lahko zgodi. To je dovolj. Pomeni, da se lahko zgodi še kje. Zdi se mi namreč, da po Evropi (Združene države Amerike so tako ali tako poglavje zase) ponovno vznika klerofašizem. Na eni strani Madžarska, v Angliji pa si je premier Cameron pred nekaj tedni drznil izjaviti, da je Velika Britanija krščanska država. Slednje se mi zdi ravno tako nedopustno kot sosednja ustava. A se bomo ponovno šli vojn v imenu boga? Kristjani proti muslimanom in podobno?
Vedno znova na veliko zazijam v ta svet in čeljust se mi globoko povesi. Ali se ljudje v vseh tisočletjih res nismo prav ničesar naučili? Naseda se vsakomur, ki v javnosti opleta z bogom (tudi v predvolilni kampanji v ZDA ponovno odmevajo sintagme, kot je 'z božjo milostjo' in podobne) in nacionalizmom. Tudi zato se mi zdi pomembno, da se na bodočem referendumu o družinskem zakoniku odločimo temu v prid, saj je to način, da tudi sami ne stopimo na pot ponovnega fašizma, pa naj se to sliši še kot takšno pretiravanje. Človeštvo mora jasno reči ne vsakršni diktaturi, še posebej takšni, ki je prepletena s klerikalizmom in kristjanarskim moraliziranjem.
Matic Hriberšek
www.radio-ptuj.si
Le s t v i

NAJ /
1.	BRIDGE OF LIGHT - Pink
2.	DANCE WITH ME TONIGHT - Olly Murs
3.	WE FOUND LOVE - Rihanna ft. Calvin Harris
4.	WITHOUT YOU - David Gueta & Usher
5.	THE ONE THAT GOT AWAY - Katy Perry
6.	GOOD FELLING - Flo Rida
7.	PARADISE - Coldplay
8.	CANNONBALL - Little Mix
9.	MARRY THE NIGHT - Lady Gaga
10.	WHEREVER YOU WILL GO - Charlene Soraia
11.	WHEN WE STAND TOGETHER - Nickelback feako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2» 104,3 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
		
if	J;	k. % --s
n	V^ • £ * - ' ■ ^éíipt	- ^ * . 2 v ». ■ Vfc; . -
■V ™ ■ g. K RS		' *
Kro	npirjeva¿omle!a ,	
Foto: ASV		
TOREK
krompirjeva solata z majonezo*, meso iz razsola SREDA
jagnječji golaž s polento ČETRTEK
v pečici pečene perutničke, široki rezanci PETEK
krompirjeva omleta**, solata SOBOTA
želodčkova kisla juha, marmorni kolač NEDELJA
brokolijeva juha, ocvrt piščanec, riž, solata iz
rdeče pese
PONEDELJEK
kisla repa s smetano, začinjen fižol
*Krompirjeva solata z majonezo
Sestavine: 1 kg krompirja, 20 dag kislih kumaric, 2 jajci, žlica gorčice, sol, 3 žlice majoneze, kis od
kislih kumaric, olje, poper, 3 stroki česna.
Cel krompir skuhamo in še vročega olupimo in narežemo v skledo za solato. Posolimo, naoljimo in premešamo, da se napoji. Malo ohlajenemu, vendar še toplemu dodamo nasekljane kisle kumarice, poper, gorčico, majonezo, nasekljana jajca in stisnjen ali na-sekljan česen ter kis od kumaric po okusu. Vse skupaj premešamo in lahko takoj postrežemo kot prilogo k mesu, ribam ...
**Krompirjeva omleta
Sestavine: 4 krompirji, 4 jajca, ocvrta čebula, sol (ali zelenjavna mešanica) po okusu.
Krompir olupimo in narežemo na 3 mm debele ce-kinčke. Ocvremo jih v olju. Med tem umešamo jajca, jih solimo, vmešamo prepraženo čebulo in v mešanico dodamo pečen krompir. Premešamo, da se jajca oprimejo vseh ocvrtih krompirčkov, in vsipljemo v vročo nizko kozico, ki smo jo na tanko premazali z oljem. Omleto obrnemo (če smo spretni, jo vržemo v zrak - in potem seveda ujamemo) in zlato zapečemo še po drugi strani. Postrežemo s katerokoli solato.
Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
VISOKI LET
Orel strmoglavi proti zemlji, pograbi poljsko miš in se zopet dvigne v višave. »Kako visoko pa sva?« ga vpraša miš.
»Okoli 1500 metrov!« »Potem pa pazi, da se nama ne bo kaj zgodilo!«
»Kaj pa, če ga potegnem za obe peruti naenkrat?« »Potem bom pa padel na gobec, ti baba neumna!« se je razjezil papagaj.
BOLHE
Kužek vohlja čevlje fine dame. Dama ga opazi in zavrešči: »Da mi takoj odpeljete to šče-ne! Bolhe kar skačejo po moji nogi!«
»Pridi, Valdi, gospa ima bolhe!«
PRESOLANJE
Lesni črv se je javil v zavodu za zaposlovanje in prosil tamkajšnjega uslužbenca: »Rad bi se prešolal. Lesa je vedno manj, zato bi se rad specializiral za plastiko in umetne mase.«
TUJI JEZIKI
Ženska je v trgovini z živalmi kupovala papagaja in trgovec ji je pokazal prekrasnega kaka-duja, za katerega je povedal: »Gospa, ta kakadu je čudovit primerek tako po svoji lepoti kot po pameti. Govoriti zna namreč angleško in nemško!« »In kdaj govori angleško?« »Če ga potegnete za levo perut.«
»Pa nemško?«
»Nemško govori pa, če ga potegnete za desno perut.«
NEPOTREBNO OPOZORILO Mati malemu moljčku: »Nikar ne letaj po sobi, ko so notri ljudje. Lahko se ti kaj zgodi!«
»Kje pa! Ljudje so tako prijazni. Vedno mi ploskajo, ko me vidijo!«
MAČEK
Mačka vstopi v gostilno in natakar jo vpraša: »Mleko kot ponavadi?« »Ne, danes mi dajte dvojni viski!«
»Zakaj pa viski?« se začudi natakar.
»Ker bi se zjutraj rada zbudila z mačkom!«


I
„ l	: rm
Nitk ^^ 3®
SESTAVIL
EDI KLASINC
POVESENOST ORGANOV
SPANSKI FILMSKI IGRALEC (FRANCISCO)
J -, - ' -
_
NAS KOŠARKAŠ PETROVIČ
NOVICA
SAMICA RISA
Štajerski TEDNIK
STRUPENA DUŠIKOVA SNOV V RASTLINAH
KLAVIRSKA HARMONIKA, KLAVIRKA
PRIZNANJE ZA USPEH
NASELJE PRI VELIKIH LAŠČAH
100 m2
STRAH, BOJAZEN
ODVAJALO, DRISTILO
SLEPILO, PRIKAZEN
GRŠKI FILOZOF
LEDVICA, REN
JUTRANJI OBROK HRANE
IZVEDENEC ZA | ALBANSKI JEZIK IN LITERATURO
NIZOZEMSKI FIZIK ZEEMAN
KRADLJIVEC
ŽENSKI OSEBNI ZAIMEK
MARKO ELSNER
IZBRANO BRANJE
PREISKUSNA
DOBA ZA REDOVNIŠKE PRIPRAVNIKE
ENA PRVIH ELEKTRARN NA DRAVI
BOLEZENSKI KRADLJIVEC
VAS PRI ČRNEM KALU
AVSTRALSKI PLAVALEC (JOHN)
FRANJO OSET
ANGLEŠKI PEVEC
SAJENJE
REKA SKOZI RIM
NORVEŠKI SMUČARSKI TEKAČ AUNLI
KUHINJSKA ZAČIMBA, ZELENA META
ALEŠ VALIČ
MODEL AUDIJA
SKUPINA ŽUŽELK
SLAVKO AVSENIK
NASAD ALPSKIH RASTLIN
ZIDARSKA ŽLICA
BAJESLOVNI LETALEC
ROMUNSKI LJUDSKI PLES
LOČILNI VEZNIK
POVELJNIK PRED TROJO
DRAGO REČNIK
TROPSKA RASTLINA
BOLEHAV ČLOVEK
NEM. IGRALKA (KARIN)
NOČNO ZABAVIŠČE
NAUK O IDEALNIH POMENIH
GANGLOVA ZBIRKA ČRTIC
HENRIK PETERNEL
OKOLJE, OKOLIŠ, MILJE
GRŠKI MITOLOŠKI BRODNIK
PREČEN DROG
NARAVOSLOVEC (KNJIŽEVNO)
STOPNICA PRED VRATI
IZ BESEDE PRGA
RADIOAKTIVNI ELEMENT
Foto: ASV
UGANKARSKI SLOVARČEK: BELI ROJAKI = Ganglova zbirka črtic, EIDETIKA = nauk o idealnih pomenih, HARON = grški mitološki brodnik, ki prevaža duše umrlih po reki Stiks, HORA = romunski ljudski ples, KASIJA = tropska rastlina s pernatimi listi (Cassia), KNEJ = naselje pri Velikih Laščah, KONRADS = avstralski plavalec (John, 1942-), NOVICIAT = preizkusna doba za redovniške pripravnike, PTOZA = povešenost organov.
jejse '§ejd 'jeAoieu 'ejuej
'uojbh 'eo||o>io '^efoj nag 'e^uapja 'oaAena|oq 'eHse^ 'ne '}eiud|e '\/S T0J 'AV 'el9LU ejsese^ 'sao '0113 ueug 'oj 'spoiuo>i 'ueiuoide^ 'p|0|e>i|e 'neflsud '}seA 'e[j|| '|eqey 'ezojd :ouabjopoa "3>HNVZId>1 31 A31IS3d
Govori se ...
... da se z obnovo dominikanskega samostana niti ne mudi tako zelo. Če bodo tam nekje v novembru ugotovili, da je prepozno za kulturni EPK, pa ga bodo na hitrico prekategorizirali v košarkarski EPK - samo koše zmontirajo namesto sedežev in odra. Če je tam že bila konjušnica, kasarna in kaj veš kaj vse, bo tudi malce športa samostan preživel. Do naslednjega veleprojekta.
... da bi v lukarski občini lahko rešili problem predšolskega varstva na zelo enostaven način - namesto da bi gradili nove, drage prostore, bi otroke namestili v praznem dvorcu, kjer je na voljo še velika ograjena zelenica za zunanje igrišče.
... da lahko po secesijski vojni fašenskih ciganov pri sveti Doroteji na letošnjem kuren-tovanju pričakujemo vsaj eno skupino več. Kar prav, saj bo letošnje kurentovanje rekordno - kot vsa doslej.
. da nova direktorica neke obmejne haloške občine sploh
ni tako nova, saj je bila pred tem nadvse uspešna že v dveh občinah.
... da bi v eni najmanjših ha-loških občin z velikim mejnim prehodom lahko na prosto delovno mesto zaposlili direktorico občinske uprave z druge polhaloške občine z dolgoletno prakso iz haloške problematike, kije že nekaj mesecev na čakanju. Tako bi ubili dve muhi na en mah.
. da je Dejan v soboto držal v rokah šampionski pas ene iz-
med boksarskih verzij, kar mu je moooočno povečalo željo po tem, da bi si znova nazaj priboril svojega.
Vidi se ...
... da si pametni politični možje svoje stolčke začno greti že pri najmlajših. Tako ni dvoma, da pozneje na volitvah ne bi zmagovali še leta in leta. Morda pa bo kateri postal celo večen ... Morda pa sta oba moža na fotografiji samo izvajala težnostni preskus trdnosti novih stolčkov.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 16. januarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Nagrado prejme Maruša Fluher, Zgornja Ščavnica 28, 2233 Sveta Ana.
Iskrice
Foto: Janko Keček ml.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-te-dnik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat se nam je s svojimi fotografijami spet oglasil Janko Keček mlajši. Njegov objektiv je tokrat pritegnilo nočno nebo na Ormožem ob rojstvu leta 2012.
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
			2	1	7			
2	1		4		9		7	3
	8						1	
7	2		3		4		6	5
4								7
5	3		1		6		2	4
	9						3	
3	5		9		8		4	1
			5	4	3			
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven		©	€€€	00
Bk	¥	©©©	€	000
Dvojčka		©©	€€€	0
Rak	¥¥¥	©	€€	00
Lev	¥¥	©©©	€€€	0
Devica	¥¥¥	©©	€	000
Tehtnica	¥	©©©	€€€	0
Škopijon	¥¥	©	€€	000
Strelec	¥¥	©	€€€	00
Kozorog	¥¥	©©©	€€€	0
Vodnar	¥¥¥	©©	€€	0
Ribi	¥¥¥	©	€€€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 10. do 16. januarja 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
»Ljudjepogosto spregledajo lastno srečo, tuje nikoli.« Pierre Danninos
-k-k-k
»Človek ni nikoli tako srečen ali nesrečen, kot si predstavlja.« Francois de La Rochefoucauld J kkk
»Človek je nesrečen, ker ne ve, da je srečen.« Fjodor Mihaj-lovič Dostojevski
•k-k-k
»Če želiš biti srečen vse življenje - pomagaj naslednji generaciji.« Kitajski pregovor
-k-k-k
»Dolžnost je ena sama: biti srečen.« Denis Diderot J -k-k-k
»Nobena stvar ne naredi človeka srečnejšega kot njegovo lastno prepričanje, daje naredil najboljše, kar je mogel.«
Mihailo Pupin
-k-k-k
»Nobene dolžnosti ne podcenjujemo toliko kot dolžnost,
da smo srečni.« Robert Louis Stevenson -k-k-k
»Sreča je dišava, ki je ne moreš izliti na druge, ne da bi poškropila tudi tebe.« Neznan avtor kkk
»Sreča je negotova in minljiva, dolžnost pa je gotova in večna.« Neznan avtor
-k-k-k
»Človeka osrečijo njegovi lastni napori, brž ko spozna potrebne prvine za srečo - preproste užitke, določeno mero poguma, nesebičnost, ljubezen do dela in predvsem čisto vest. Zdaj sem prepričana, da sreča niso le prazne sanje.«
George Sand
-k-k-k
»Govori o sreči. Svet je že brez tvojega tarnanja dovolj žalosten. Nobena pot ni samo trnova.« Ella Wheeler Wilcox
Ptuj • Objestni vandali spet na uničevalnem pohodu
Stanovalci napisali protestno pismo županu in policiji
V noči s sobote, 7., na nedeljo, 8. januarja, so imeli nočni vandali spet svoj uničevalni »pohod« po ptujskih ulicah: pred lokalom v centru Ptuja so se spravili nad cvetlične nasade in posode, poškodovali pa so tudi nekaj avtomobilov.
Foto: A. Bezjak
Takole so se objestni vandali v noči s sobote na nedeljo znesli nad cvetlice in cvetlične lonce pred gostinskim lokalom sredi mesta, poškodovali pa so tudi nekaj avtomobilov.
Na ta uničevalni pohod nas je opozoril ogorčen stanovalec Aleš Bezjak iz Miklošičeve ulice 8 v Ptuju:
„Stanovalci centra Ptuja že lep čas nismo zadovoljni z varnostno situacijo v našem mestu, še posebej ne z javno varnostjo, kamor sodijo kršitve javnega reda in miru, vandali-zem, kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari in podobno. Vandali, ki so imeli svoj uničevalni pohod po ptujskih ulicah spet minuli vikend, so za seboj pustili pravo razdejanje, ki smo ga tudi fotografirali. Poleg pre-vrnjenih in uničenih korit za rože so tokrat poškodovali tudi nekaj vozil, med njimi tudi moj avtomobil, na katerem je škode najmanj za 1.500 evrov.
Stanovalci centra smo ogorčeni, saj moramo kljub številnim opozorilom še naprej skoraj vsak vikend, ob petkih in sobotah, prenašati kričanje, lomljenje steklenic, izložbenih šip še teh nekaj trgovin, kar jih je ostalo v centru mesta, pa uničevanje košev za smeti, cvetličnih korit in svoje lastnine. Po naših podatkih so policisti PP Ptuj storilca zadnjega kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari v noči na nedeljo tokrat izsledili in bodo zoper njega podali kazensko ovadbo, za kar
jim izrekamo pohvalo. Vendar to še zdaleč ni dovolj. Stanovalci centra mesta Ptuj se resno sprašujemo, kako dolgo bomo morali prenašati ta vandali-zem, ki se dogaja tudi v bližini župana, saj stanuje v samem centru. Je res nemogoče zajeziti ta problem, bi morda vsi skupaj vendarle lahko storili nekoliko več za varnost občanov in njihove lastnine?"
Ker je stanovalcem centra Ptuja vandalizma in uničevanja dovolj, so na župana mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana ter na varnostni sosvet mestne občine in Policijsko postajo Ptuj že poslali protestno pismo, v katerem zahtevajo, da vsi ti, ki so za to odgovorni, občanom zagotovijo varnost tudi z večjo prisotnostjo policistov v centru mesta ob petkih in sobotah, saj je takšno razdejanje ob vikendih že skoraj stalnica. Na Policijski postaji Ptuj naj bi krajanom centra mesta zaupali, da so bile zgostitve varnostnih dogodkov v noči s 7. na 8. januar takšne, da se niso mogli odzvati na vse naenkrat, ker jih je bilo premalo! Očitno je, da je to razdejanje mesta trajalo kar nekaj časa, saj objestneži vsega tega niso uspeli narediti v nekaj sekundah! Od župana in drugih, ki so dolžni zagoto-
viti varnost občanov, so zato pisno zahtevali, da naj ob kritičnih trenutkih zagotovijo večjo varnost in večjo prisotnost policistov v centru mesta, obenem pa predlagali, da bi se v zagotavljanje večje varnosti pred vandali in uničevalci ob vikendih vključili tudi mestni redarji. Močno pa pogrešajo tudi policiste opazovalce, ki so nekoč peš hodili po mestu ter se s stanovalci o problematiki tudi pogovarjali. Župana mestne občine in druge so opozorili na 34. člen Ustave RS, ki
določa, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva, saj so prepričani, da tega do sedaj niso deležni v zadostni meri.
Ker so župana in druge odgovorne na to že večkrat opozorili, pa ni bilo nobenega odziva, še manj učinkovite akcije, so se stanovalci centra mesta že povezali v nekakšno civilno iniciativo za varnost centra mesta, saj upravičeno zahtevajo zagotovitev javnega reda in miru vsem prebivalcem mesta Ptuja!
-OM
Kidričevo • Županov ponovoletni sprejem
Srečanje in izmenjava mnenj
Odziv na ponovoletni sprejem župana občine Kidričevo Antona Leskovarja v sredo, 4. januarja, je bil več kot zadovoljiv, saj se ga je v dveh delih udeležilo okoli 100 povabljencev.
Prvega sprejema v mali dvorani restavracije Pan, ob 14. uri, se je udeležilo 20 direktorjev, vodij in predstavnikov javnih služb, organizacij in ustanov, ki so vezane na občane in ob-
čino Kidričevo: zdravstvenega doma, lekarne, Policijske postaje Ptuj, Skupne občinske uprave, inšpekcijskih služb, vrtca, osnovne šole in drugih. Po 17. uri pa se je sprejema
udeležilo še okoli 40 predstavnikov društev in organizacij v občini Kidričevo. Na obeh je župan opozoril tudi na nekatere najpomembnejše občinske investicije v letošnjem letu.
Po uradnem delu sprejema pa se je župan s posameznimi predstavniki pogovarjal o aktualni problematiki v njihovih okoljih.
-OM
Foto: M. Ozmec
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar (v sredini) v družbi z direktorji, vodji in predstavniki javnih služb ter ustanov v občini.
Od tod in tam
Ljutomer • Odpira se avstrijsko tržišče
Po sedemnajstih mesecih seje likvidacijski postopek družbe Murales iz Ljutomera prekinil, zato z začetkom letošnjega leta pohištveno podjetje pod vodstvom novega (starega) direktorja Stanislava Škaličaponov-no deluje.
Kot je znano, je skupščina Muralesa avgusta 2010 potrdila predlog Škaliča, da se uvede likvidacijski postopek zaradi zmanjšanja prodaje za več kot 30 odstotkov, stečaja nemške firme, s katero so ustvarili okoli 1,5 milijona evrov prometa, in bistvenega znižanja prometa z obstoječimi partnerji v Nemčiji. Kot ugotavlja Škalič, je bila odločitev o uvedbi likvidacijskega postopka pravilna, saj so uspeli zadržati dejavnost brez hujših poslovnih posledic, z lastno blagovno znamko, ki sloni na kvalitetni izdelavi masivnih stolov in kuhinjskih miz, pa so na tržišču prepričali kupce in uspešno zaključili lansko leto. Družba, kije pred leti imela tudi več kot200zaposlenih, je šla v likvidacijski postopek s 154 zaposlenimi, danes pa ima delo v Muralesu 108 ljudi.
NŠ
Babinci • Gradijo vaški dom
Lepi suhi zimski dnevi so krajanom Babincev v ljutomerski občini omogočili pričetek izgradnje novega vaškega doma.
Foto: NS
Na temeljih obstoječega, ki so ga porušili, so s prostovoljnim delom in zbranimi prihranki v dvajsetih dneh postavili objekt v velikosti 160 kvadratnih metrov tlorisne površine. V lanskem letu so se dela zaključila s pokrivanjem ostrešja (na posnetku), pri čemer je sodelovalo več kot 60 prostovoljcev, letos pa se aktivnosti pri izgradnji nadaljujejo. Dom bo vseboval dvorano za prireditve, kuhinjo in sanitarije, podstrešni prostori pa bodo služili skladiščnim namenom. Pomembna vaška naložba bo predvidoma zaključena spomladi.
NŠ
Križevci • Iz lanskega proračuna 900 tisoč evrov
Osnutek proračuna občine Križevci pri Ljutomeru kaže, da so v tem letu predvideni prihodki v višini 3,2 milijona evrov, odhodki pa v višini 4,1 milijona evrov.
Razlika bo pokrita s prenosom sredstev, ki so na računu občine ostala ob koncu lanskega leta. Naložbam bo v letu
2012	namenjeno 2,2 milijona evrov, od tega 1,6 milijona za cestno infrastrukturo. Po lanski zaključeni izgradnji kanalizacije v Ključarovcih bodo letos obnovili cesto ter zgradili pločnik in javno razsvetljavo. Za rekonstrukcijo ceste skozi Ključarovce bodo potrebovali 608 tisoč evrov, za pločnike in javno razsvetljavo pa 586 tisoč evrov. Finančna soudeležba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja znaša 261 tisoč evrov. V Križevcih bodo tudi v prihodnjih dveh letih največ pozornosti namenili kanalizacijskemu omrežju. V letošnjem letu nameravajo zgraditi omrežje v Iljaševcih, leta 2013 pa še v Vučji vasi. Ocenjena vrednost za izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Iljaševcih je 432 tisoč evrov, ob tem delež Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko znaša 319 tisoč evrov. Za gradnjo kanalizacije v Vučji vasi bodo v letu
2013	potrebovali 615 tisoč evrov. Ob izgradnji kanalizacije v Iljaševcih se istočasno predvideva tudi rekonstrukcija obstoječih asfaltnih javnih poti.
NŠ
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 101
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Hrana in vino 9:50 Snoznaimose.com -
pean
10:45 Modro-pon. 11:20 Pomurski tednik 12=00 Ptujska krooika 12:20 EPKnapovednik 2012 12:50 Info kana! 15:35 Hrana in vino-pon. 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 17:00 Snoit(ni)- 3. oddaja 17:30 Moto scena-7. oddaja -pon. 2. oddaja [
16:00 Ptujska 18:20 Duhovna oaza 18:45 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Ptujske odrskejeslte - 2.
_____,--Dtl
21=00 J
20:40 M ofo scena-7. 21:00 Spnrtftio - 3. oddaja pon. 21:30 EPKnapovednik 2012
22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Info kanal Sreda 11.1.
9:00 Dnevnik TV Maribor
9:25 Hrana in vino
9:50 Poli maraton - reportaža pon.
10:00 Ptujska kronika - pon.
10:20 Spoznajmose.com - pon.
11:15 Modro-pon.
11:50 Zavec VS. Hamlet - dobrodelna
prireditev pon. 12.50 Poslanski utrip - pon, 13:50 Info kanal 15:35 Hrana in vino-pon. 16:00 Info kanal 17:00 Cista umetnost-pon. 17:30 Smeha polna skleda - 2. oddaja pon. 18:00 Povabilo na kavo 18:30 Slovenija plava- reportaža pon. 18:50 Info kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Moto scena-7. oddaja pon. 20:40 Intebse - učinkovita raba energije 21:25 Povabilo na kavo - pon, 21:55 Regi IV - Goriinica 22:55 Info kanal
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Četrtek 12.1. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Hrana in vino 9:50 Spoznajmose.com - pon. 10:45 Modro-pon.
11:20 Predstavitvena oddaja o kartingu — pon. 11:30 EPKnapovednik2Q12 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 12:50 Info kanal 15:35 Hrana in vino-pon. 16:00 Ptujska kronika-pon. 16:20 Info kaoal 17:00 Koncert Terrafolk 18:00 Ptujska kronika-pon. 18:2DSport(oo}-3. oddaja pon. 18:50 Inlo kanal 20:00 Ptujska kronika-pon. i. 20:20 Poslanski utrip - pon. 21:20 Ptujske odrske deske - 2. oddaja pon. 21:40 Dan življenja - dokumentarni film pon. 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 EPKnapovednik 2012 22:50 Inlo kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate tudi na T2
Prireditvenik
Torek, 10. januarja
9:00 Sv. Tomaž, gostilna Ozmec: zaključek programa Razgibajmo življenje z učenjem s predstavitvijo zbornika v organizaciji Ljudske univerze Ormož
17:00 Ormož, viteška dvorana gradu: predavanje Nade Polajžer Pravljično
starševstvo - najtišje ure in istočasne delavnice za otroke v knjižnici 18:00 Maribor, Literarna hiša: literarni večer, Tone Dodlek - Gotovost počasnega koraka; gostuje kraljevški pisatelj Ivan Rajovic in predstavniki kraljevškega gledališča
Sreda, 11. januarja
18:00 Ormož, Viteška dvorana gradu: literarni večer in predstavitev zbirke
novel Armbrust Božidarja Radoša 18:00 Ptuj, Grand hotel Primus: Forum - Kako do denarja za razvoj v organizaciji ZRS Bistra Ptuj, Manager kluba Ptuj in TECES Maribor
Četrtek, 12. januarja
13:00 Ptuj, galerija Magistrat v Mestni hiši: odprtje dokumentarne razstave dr.
Boruta Batagelja iz Zgodovinskega arhiva Celje 19:00 Ptuj, Mestni kino: predstavitev filmskih projektov Tomaža Šnebergerja; zbiranje sredstev za dokončanje filma Izgubljeni, da najdemo
MESTNI KINO PTUJ
Petek, 13., sobota, 14., in nedelja, 15. januar: 16:00 Tintin in njegove pustolovščine: Samorogove skrivnosti; 18:00 Stanje šoka, 20:00 Jeklena moč
SŽfaj&aka, budilka,
■	n	i/imiii M/7/
'.radio-ptuj.ii
89,8 98,a
104,3 Mh
Mali oglasi
STORITVE
Prevajalska agencija Prolingua -kvalitetni prevodi v 23 jezikov po ugodnih cenah. 17 % popust na prvo naročilo! Kontaktirajte nas na info@prolingua.si.
KMETIJSTVO
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu 041 326 006.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursov ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva z razrezom na 25 ali 33, z možnostjo dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
PRODAM bele kokoši, težke 4 kg, 3,80 € za žival, naročila po tel. 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM svinjo, težko cca 200 kg, domače reje. Tel. 753 23 61.
NEPREMIČNINE
KUPIMO majhno novejšo hišo na relaciji Ptuj - Poljčane. Tel. 030 638 181.
ENOSOBNO opremljeno stanovanje na Ptuju oddam v najem. Tel. 051 356 346.
SIGOLDI, d. o. o.
SIGOLDI, d. o. o. ODKUP ZLATA IN SREBRA. Odkupimo nakit iz srebra in zlata, srebrne in zlate kovance, zobno zlato, jedilni pribor iz zlata in srebra. Sigol-di, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.Tel. 02 620 88 04, GSM 051 823 072. Odprto: sreda, četrtek in petek od 9-12 in 1317. Telefon 041 631 027.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
SREDA 11.1.
8:00 Godbeni koncert na Destmiku 9:40 Dobrodelni praznični koncert OŠ 2011 10:00 Polka in Majolka 11:35 Ujemi sanje 12:35 Video strani 18:00 Destrnik - Iz domače skrinje 20:00 Mesečna kronika Občine Destrnik 21:35 Polka in Majolka 22:35 Ptujska kronika 22:35 Oddaja o kulturi 23:05 Video strani
8:00 Štefanov koncert v Skorbi 9:40 Kronika iz Občine Hajdina 10:50 Ljudski pevci iz Vitomarcev se predstavijo 12:30 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 19:30 Glasbeni utrinki 20:00 Koncert v spomin Valentinu 2umru 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
ČETRTEK 12.1.
8:00 Božično - novoletni koncert na Polenšaku 9:55 Praznična prireditev iz Juršinc 10:50 Polka in Majolka 11:50 Video strani
18:00 Seja sveta občine Dornava - V ŽIVO 20:00 Oddaja iz občine Domava 21:45 Domava - Iz domače skrinje 23:30 Video strani
Z vami že 15 let!
P
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340
P
Domava 116 D, 2252 Domava
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Kje so dnevi, ko skupaj smo sedeli? Kje sta dobrota in ljubezen tvoja, ki si nam jo dala?
SPOMIN
Danes, 10. januarja, mineva eno leto, odkar nas je zapustila draga mama, babica in prababica
Marija Pal
IZ ŠTURMOVCEV 29
Hvala vsem, ki prižigate svečke in postojite ob njenem grobu.
Njeni najdražji
Kje so tisti lepi časi, ko smo skupaj srečni bili, zdaj te, dragi oče, več med nami ni.
SPOMIN
V ponedeljek, 9. januarja, minevajo štiri leta, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi
Franc Petrovič
IZ TRNOVSKE VASI 9
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče.
Žalujoči: tvoji najdražji
ZAHVALA
V 89. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in tašča
Marjeta Kostanjevec
IZ BUKOVCEV 98
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter za svete maše. Hvala osebju Doma upokojencev Muretinci za vso potrebno oskrbo. Posebna zahvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, govornicama, godbi na pihala Markovci za odigrane žalostinke, zastavonošem in Pogrebnemu podjetju MIR.
Žalujoči: vsi njeni
Skozi vse življenje boriti si se znala, v tihi noči utrujena za vedno si zaspala. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni!
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
Elizabete Kralj
IZ HRASTOVCA 2 B PRI ZAVRČU
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sovaščanom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam ustno in pisno izrekli sožalje.
Posebej bi se želeli zahvaliti Pogrebnemu podjetju MIR, zastavonošema, g. župniku za opravljen obred, pevcem TRTA za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govornici ge. Marti Bosilj za besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi Centru za starejše občane Ormož, posebej vsem na oddelku, ki so skrbeli zanjo. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 2,5 ha opremljenih stavbnih zemljišč. Cena je 21 €/m2 + DDV Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na spletni strani www.markovci.si.
RADIOPTUJ
tut dfiietcc
www.radio-ptuj.si
Ptuj • Gajke še vedno obratujejo brez dovoljenja
Dogovori v zaključni fazi?
Potem ko so se nesoglasja med Mestno občino Ptuj in podjetjem Čisto mesto v zadnjih mesecih lanskega leta zaostrila, v obeh podjetjih zatrjujejo, da so pogajanja tik pred koncem.
			
			™ "
			
	JA ^ P Hr .- -«s.	'J	K • • m m m p a ■ m * m
		1	
Foto: M. Ozmec
Direktor Čistega mesta Janez Letnik zatrjuje, da so dogovori z Javnimi službami tik pred koncem.
Težave, ki so se pričele, ko je Mestna občina Ptuj ustanovila lastno podjetje Javne službe in mu pred letom dni dala v upravljanje Center za ravnanje z odpadki (CERO) v Gajkah, so se začele zaostrovati, ko so Javne službe v začetku decembra pričele poskusno zbirati in odvažati odpadke na območju ene od četrtnih skupnosti; sedaj sistem uvajajo na območju celotne mestne občine. V Čistem mestu zatrjujejo, da imajo zaradi teh sprememb izgubo, ki znaša okrog 20 tisoč evrov mesečno.
Kot je poudaril direktor Čistega mesta Janez Letnik, so do ustanovitve Javnih služb uspešno opravljali zbiranje, odvoz, obdelavo in odlaganje komunalnih odpadkov v vseh 17 občinah na območju Spodnjega Po-dravja. Tudi občani - uporabniki njihovih storitev lahko potrdijo, da so svojo dejavnost opravljali vestno in uspešno, sicer pa to potrjuje tudi pred leti osvojen sistem kakovosti, ki je zasnovan po standardu ISO 9001:2000, pa tudi certifikat kakovosti, ki ga je podelila certifikacijska hiša BVQI. A dejstvo je, da se je po tem, ko so v Čistem mestu izgubili upravljanje nad Gajkami, vse obrnilo na glavo.
Najprej so bili prisiljeni sedež Čistega mesta preseliti na novo lokacijo, na Ro-gozniško cesto 33, kjer so vzeli v najem del parkirišč in spremljajočih prostorov. Soočili pa so se tudi s težavami, ki so nastale zaradi zmanjšanega obsega izvajanja dejavnosti ter posledično tudi z drugimi težavami, ki jih niso povzročili sami. Ker jim je v Čistem mestu ostalo le še zbiranje, prevzem in odvoz komunalnih odpadkov, so število zaposlenih skoraj prepolovili, tako da so od prejšnjih 91 lahko obdržali le še 54 delavcev, v letošnjem letu pa jih je še manj.
Več kot polovica občin potrdila sodelovanje
O tem kako je v Čistem mestu po novem letu, pojasnjuje direktor Janez Letnik: »Z veseljem lahko povem, da nam je že več kot polovica vseh dosedanjih sodelujočih občin potrdila poslovne načrte novega sistema ravnanja z odpadki od vrat do vrat. V Čistem mestu se na
uvajanje novega sistema že pripravljamo in predvidevamo, da bomo lahko nov sistem pričeli vpeljevati konec marca ali v začetku aprila, najprej v občini Dornava, kjer so poslovni načrt potrdili prvi.«
Za mestno občino Ptuj torej te dejavnosti ne opravljate več?
»Na željo Mestne občine Ptuj smo s 15. decembrom prenehali izvajati svojo službo, saj je zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov prevzelo njihovo podjetje Javne službe Ptuj.«
Kako daleč pa ste s pogajanji o ceni odlaganja odpadkov na deponiji v Gajkah?
»Pravzaprav smo še sredi pogajanj. Naša želja je še vedno, da bi Čisto mesto to storitev plačevalo po toni odloženih odpadkov, kot je to urejeno v večini drugih slovenskih centrov za ravnanje z odpadki. Mislim, da smo zelo blizu rešitve te problematike in da bo ta pomembni dogovor sklenjen že v naslednjem mesecu. Ob tem bi rad še enkrat poudaril, da z uveljavitvijo novega sistema ravnanja z odpadki od vrat do vrat cena za opravljanje naše dejavnosti ostaja za občane nespremenjena.«
Posledica zmanjšanja obsega dela je tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Koliko vas je sedaj v Čistem mestu in kako bo razvoj dogodkov vplival na vašo dejavnost?
»Zaradi izgube delovnega območja v mestni občini Ptuj je dalo odpoved še 14 naših delavcev, ki delo nadaljujejo v podjetju Javne službe, tako da nas je sedaj v podjetju Čisto mesto zaposlenih le še 43. Vendar sem prepričan, da to ne bo omajalo naše trdne volje, da bomo tudi v prihodnosti dajali še večji poudarek ločenemu
zbiranju odpadkov, povečevanju deleža gospodinjstev, vključenih v odvoz odpadkov na območju Spodnjega Podravja, zmanjševanju količin odloženih odpadkov na 40 odstotkov skupne količine vseh zbranih odpadkov, s tem pa bi se približati podjetjem za ravnanje z odpadki iz razvitih delov zahodne Evrope. Vsekakor želimo na območju Slovenije tudi v bodoče ostati vodilno podjetje na področju ravnanja z odpadki in biti vzor ostalim podjetjem, ki se ukvarjajo s
to dejavnostjo.
Naše delovanje ostaja še naprej razdeljeno na več sklopov. To so odvoz odpadkov, predelava in obdelava ostankov komunalnih odpadkov, kosovnih odpadkov, odpadkov iz zbiralnic ločenih frakcij ter nevarnih gospodinjskih odpadkov. Odlaganje ostanka komunalnih odpadkov poteka v obliki bal. Sistem ravnanja z odpadki temelji na ločenem zbiranju, ki se prične na izvoru, nadaljuje v zbiralnicah ločenih frakcij ter nenazadnje na CERO Gajke. Gre za sodoben kompleks ravnanja s komunalnimi odpadki, ki pokriva območje 17 občin Spodnjega Podravja, vanj pa je vključenih 21.500 gospodinjstev ter 1.150 podjetij.
Uradnega dovoljenja za Gajke še ni
Da so dogovori s podjetjem Čisto mesto v zaključni fazi, je včeraj potrdil tudi Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe Ptuj:
„Tudi jaz lahko zatrdim,
da so pogajanja o ureditvi medsebojnih razmerij s podjetjem Čisto mesto pred zaključkom, vendar bo pred dokončnim dogovorom treba razrešiti še nekatera odprta vprašanja, predvsem kar se tiče načina zaračunavanja naših storitev v CERO Gajke. Prepričan sem, da smo večina nesoglasij iz leta 2011 že razrešili, zato trdno upam, da bomo uspeli doseči tudi dogovor za sodelovanje v letošnjem letu in v bodoče. Želim, da bi bil ta dogovor dovolj ugoden za obe strani, tako za Javne službe kot za Čisto mesto, v končni fazi pa je tudi naša želja, da občanov pri tem ne bi dodatno obremenjevali."
Kako se bodo zapleti v zvezi z odlagališčem CERO Gajke razpletali v bodoče, ostaja pravzaprav še naprej nejasno. Neuradno smo namreč izvedeli, da Javne službe Ptuj še vedno čakajo na zaključek postopka za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za odlagališče CERO Gajke, kar pomeni, da uradnega dovoljenja za obratovanje tega centra še vedno nimajo, saj odločba še ni pravnomočna. Omenjeno informacijo je potrdil tudi direktor Javnih služb Alen Hodnik. Poleg tega pa smo izvedeli tudi, da je Upravno sodišče zavrnilo tožbo Mestne občine Ptuj in s tem potrdilo odločbo Agencijo republike Slovenije za okolje glede druge faze izgradnje odlagalnih polj za širitev tega odlagališča, saj so dosedanja odlagalna polja v Gajkah polna do vrha. Da je tako, je včeraj potrdil tudi župan mestne občine dr. Štefan Čelan.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Džemila Malano-vic, Kidričeva 92, Rogaška Slatina - deklica Majla; Tea Omulec, Ul. Jožefe Lackove 44 a - deklica Iza; Silva Ma-rodi, Pobrežje 78, Videm pri Ptuju - deček Sebastijan; Stanka Kristovič, Nova vas pri Markovcih 16 a, Mar-kovci - deček Anej; Karmen Ivanuša Škof, Lormanje 19, Lenart v Slov. goricah - deček Anže; Irena Breznik, Sp. Ložnica 21, Zg. Ložnica
-	deklica Mojca; Barbara Marinič, Mala Varnica 4 d, Zg. Leskovec - deček Adam; Marjetka Sinkovic, Dravinjski Vrh 36, Videm pri Ptuju
-	deklica Sara; Maja Meglič, Spuhlja 65 a, Ptuj - deček Rožle; Petra Markotic, Kaju-hova ul. 1, Ptuj - deček Gašper; Pija Debeljak, Sernče-va ul. 4, Slovenska Bistrica
-	deklica Mimi; Aleksandra Kodrič, Prepuž 15, Zg. Ložnica - deklica Santina. Umrli so: Slavica ČUČEK, roj. Zemljič, Ulica heroja Lacka 4, Ptuj, roj. 1962 -umrla 28. decembra 2011; Rifat HREUIC, Draženska cesta 23/a, roj. 1937 - umrl 27. decembra 2011; Marija DREVENŠEK, Pleterje 41, roj. 1937 - umrla 28. decembra 2011; Angela VISENJAK, roj. Plohl, Hlaponci 62, roj. 1931
-	umrla 29. decembra 2011; Ludvik MOHORKO, Sestrže 67, roj. 1926 - umrl 2. januarja 2012; Zvonko ERJAVEC, Industrijsko naselje 1, Kidričevo, rojen 1962 - umrl 30. decembra 2011; Otilija KO-KOT, roj. Poplatnik, Moškanj-ci 51, roj. 1920 - umrla 30. decembra 2011; Ana TO-POLOVEC, Mali Okič 12, roj. 1931 - umrla 3. januarja 2012; Ljudmila MARIN, roj. Horvat, Krambergerjeva pot 7, Ptuj, roj. 1921 - umrla 31. decembra 2011; Janez ŠTERBAL, Gorišnica 111/b, roj. 1963 - umrl 1. januarja 2012; Marija KEKEC, roj. Golob, Podvinci 16/a, Ptuj, roj. 1940 - umrla 31. decembra 2011.
Poroke - Ptuj: Erik JERIČ, Na hribu 2, Ptuj, in Suzana DREVENŠEK, Gorca 49, Podlehnik; Smiljan ROŠKAR, Zgornja Sveča 15/b, in Štefka LAMPRET, Zgornja Sveča 15/b.
Poroke - Ormož: Simon Furjan, Hrastovec 2, Zavrč, in Dušanka Zebec, Hrasto-vec 2, Zavrč.
Ponekod v severovzhodnih krajih bo ponoči rahlo deževalo ali rahlo snežilo. Proti jutru se bo od zahoda začelo jasniti, tako da bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo, na severovzhodu občasno pretežno oblačno. Ponekod bo pihal severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do 0, najvišje dnevne od 3 do 9, na Primorskem do 11 stopinj C.
Obeti
V sredo in v četrtek bo pretežno jasno.
www. m a rit
'9
MARIB
Evropska p
Foto: M. Ozmec
Tudi Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj je potrdij, da so pogajanja o ureditvi medsebojnih razmerij s podjetjem Čisto mesto pred zaključkom.
Napoved vremena za Slovenijo
Če prosinca grmi, 3/6 slabo vreme preti.