ltMRi$iL\ Domovina
'*°%n00Č&La"e
11227*
flktv* E KR RGflk IfM—HO/WIE
AMtefdCAN IN SPIRIT §Omm IN LANGUAOS OMLT
NO. 190
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. OCTOBER 4, 1967
SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP®
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Huseinova pot v ZSSR
je vzbudila nevoljo
Jordanski kralj je odšel na obisk v Moskvo, da bi dobil orožje ;za svoje oborožene sile.
Washington, d.c. — Jordanija je bila trdno povezana z Nahodom vse od svoje ustano-"vitve po prvi svetovni vojni. Velika Britanija ji je izvežbala in Vzdrževala odlično armado v Znani Arabski legiji, ki jo je vodil s pomočjo angleških oficirjev 2liani Glubb paša. Ko je nacio-fralizem pod vplivom Naserjeve Propagande iz Egipta prisilil Jordanijo, da je Glubba odpu-stila in postavila na čelo Legiji domačina, je ostala ta še vedno Zahodno usmerjena in najtrdnejšo opora kraljo Huseina. Ta se le naslanjal v naslednjih letih dol j na Washington, ki ga je tudi gospodarsko bogato podpiral.
V zadnjem spopadu med Izra-elci in Arabci v preteklem juliju Husein ni mogel ob močni arabski propagandi proti Izraelu stati ob strani, ne da bi tvegal svojo krono. Sklenil je zvezo z Egiptom in stopil ob strani Na-Serja v vojno proti Izraelu. Z Naserjem je bil hudo poražen tudi Husein. S hrabrostjo in Vstrajno odpornostjo do poslednjih možnosti v boju proti Izra-etu si je Husein pridobil velik ngled v arabskem svetu, toda Ngubil je najboljši in najboga-tejši del svoje države. To bi se-daj rad dobil nazaj, zato misli, da potrebuje orožje. Iskal ga je v Ameriki in v Angliji, pa dobil v odgovor le obljube, zato je °dšel v Moskvo.
Nuseinova pot v Moskvo je napravila v Washingtonu in Londonu slab vtis in povzročila Nabo voljo. Morda pomeni Hu-"*eioov obisk v Moskvi bolj pri-
Novi grobovi
Frances Krebelj
Na svojem domu na 7618 Aberdeen Avenue je umrla po dolgi bolezni 85 let stara Mrs. Frances Krebelj, roj. Premru v vasi Veliko Ubelsko, od koder je prišla v ZDA 1. 1905, vdova po pok. Mihaelu, ki je prišel v Ameriko 1. 1903 iz Ostrožnega Brda in se leta 1906 v Clevelandu s pokojno poročil, mati Mrs. Mary Kvaternik, Anthony-ja, pok. Franka in pok. Paula, sestra Emily Arko in Apolonije Mihevc (Cerknica v Slov.). Pokojna je bila članica Društva sv. Ane št. 4 ADZ. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Avenue jutri ob 8.30, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo.
tisk . kot d
Ua Washington in London ojansko spremembo jordan-
o zunanje politike, resnico bo-1710 videli šele, ko bo znano, kaj N tam opravil. Da Jordanija Wskega orožja ne more plačati z gotovino, je jasno. Njeno gospo-arSivo je bilo že preje hudo ozano na gospodarsko pod-
Uav.
kori
°> sedaj je še bolj.
_	------o------
francoskih volitvah J® izgubila sredina
j ^NlZ, Fr. — V nedeljo so v ek v Franciji glavne volitve ^ Pokrajinske “glavne svete”. sj^rriUnisti so svoja mesta v njih Sq al podvojili, svoje položaje §Ub°^rePili tuck degaullovci, iz-zv a Pa je nekomunistična dej2^ ^evtce, ki se je volitev u-
V sodelovanju s ko-
djjQ9 kljub temu ostala še ve-
daleko
najmočnejša. Dobi-
^arp ^ Poslanskih mest, 11 glavnih0t iih je imela doslej v
svetih. Degaullovci so
le ^	-*-80, preje so jih imeli
Vaji ’ ^omunisti pa so napredo-ipegf.na 97 poslanskih
Vremenski prerok pravi:
’^ajvi5ri0ma sončno in toplo
s-la temperatura 84.
Francoski komunisti zmagali v glavnem okoli Pariza
PARIZ, Fr. — Časopisi po svetu so dosti pisali o komunističnih uspehih pri zadnjih volitvah v pokrajinske svete, so pa pri tem prezrli par važnih okoliščin. Najpreje je treba ugotoviti, da so komunisti odnesli največ volivnih zmag v tako imenovanem rdečem pasu okoli Pariza, ki je že od nekdaj levičarski, sedaj pa komunističen.
Tam je šest med 95 pokrajinskih uprav, v eni imajo komunisti sami večino, v drugem skupaj z ostalimi levičarji, v 4 so pa zmagali DeGaullovi pristaši. Zunaj Pariza se komunisti niso odrezali tako dobro. Vsega skupaj so si pri volitvah priborili polovico manj mandatov kot DeGaullovi pristaši.
Nad cigaretami so se maščevali
BAGDAD, Irak — Iraška diktatura je prepovedala uvoz ameriških in angleških cigaret in svetovala kadilcem, naj zagrabijo po prijateljskih izdelkih iz Egipta in Jordana. Verižniki s cigaretami bi se bili radi režimu zahvalili za ta sklep, pa se niso upali pokazati na ulicah. Pa se :e bodo, tako trdijo iraški kadilci.
Podpiranje tujine bo ta teden odločeno
Zakonski predlog za podpiranje tujine je pred konferenco ob'eh domov Kongresa.
WASHINGTON, D. C. — Pogosto smo pisali, kako hudo je obravnavanje zakona o podpiranju tujine razgibalo duhove v našem Kongresu. Za podpiranje tujine so bili večinoma vsi kongresniki in senatorji, vsakdo med njimi pa ima svoje misli, kako je treba tujino podpirati. Vsa ta različna mnenja naših odgovornih politikov so pa znak, da je naša zunanja politika na prelomu, dežela se oddaljuje in odtujuje duhu dosedanje smeri v naši zunanji politiki, ni pa še našla nove smeri.
Zakon sta po dolgih debatah izglasovala senat in predstavniki dom, toda vsak je dal zakonu svoje besedilo. Skupna kongresna komisija se sedaj muči, da bi dosegla sporazumno besedilo. Pravijo, da bo ta teden kompromis dosežen, jamčiti pa noče tega nihče. Johnsonova administracija je naredila te dni še zadnji obupen poskus, da reši od svojega besedila, kar se še rešiti da. Poslala je komisiji posebno opozorilo, ki v njem poudarja, kakšne pogubne posledice bo imelo za našo zunanjo politiko na primer stališče predstavniškega doma, da naša administracija ne sme kupčevati v orožju z nobeno državo, ki njene ladje obiskujejo Severni Vietnam. V duhu tega stališča ne bi administracija mogla več delati poslov niti z vsemi NATO državami, ker njihove ladje zaidejo tupatam v Severni Vietnam. Ravno tako škodljivo je senatno stališče, da Izvozno-uvoz-na banka ne sme kreditirati prodaj ameriškega orožja tujim državam.
Administracija upa, da bo še zadnji trenutek spreobrnila senatorje in kongresnike in jih pridobila za svoje liberalnejše stališče v teh dveh točkah.
ZSS£ ES' STOKES ZMAGAL ODLOČNO
PEIPING, Kit. — Obrednik, ki velja med kitajskimi komunisti za praznovanje obletnic rojstva kitajskega komunizma, je ostal tudi letos nespremenjen. Pol milijona delovnih ljudi, pa tudi rdeče garde, ki je ne bi ravno mogli prištevati med de-lavoljne množice, in običajnih zijal je gledalo na glavno tribuno, da tam vidi tovariša Mao-Tsetunga in njegovo okolico in posluša glavni govor, ki ga ima vsakokratni najbližji Maov za-
Pri včerajšnjih demokratskih primarnih volitvah za župana je z večino preko 18,000 glasov zmagal Carl Stokes nad sedanjih županom R. S. Locheriem. F. Celeste je dobil le 8,545 glasov. Stokes je torej dobil absolutno večino okoli 10,000 glasov. — Pri volitvah v mestni svet je 17 dosedanjih njegovih članov dobilo preko 50% glasov, s čimer so že izvoljeni. Med temi sta tudi slovenska rojaka Edmund J. Turk, ki je v (2'3. vardi dobil 75% vseh oddanih glasov, in J. Cimperman v 22. vardi. Jack Banko v 32. vardi ni im'el nobenega tekmeca.
CLEVELAND, O. — Napovedi za včerajšnje primarne volitve so trdile, da bo odločno zmago med županom R. S. Locherjem in njegovim glavnim tekmecem Carlom Stoke-upnik. Za redke tujce, ki so si! som le par tisoč glasov. Napovedale! so trdili, da bo nemara vse to lahko ogledali, je bilo pa zmagal Locher, če bo šlo na volišče preko 220,000 volivcev,
zanimivih par drugih stvari:
Gledali so, kdo vse je na glavni tribuni in so morali ugotoviti, da tam manjka na primer predsednik republike Lu-Šao-či in še cela vrsta nekdaj vidnih kitajskih komunistov. Ob tej u-gotovitvi so se spraševali, koga bo zmanjkalo že prihodnje leto.
Sami sebe so tudi spraševali, ali bodo drugo leto sploh še mogli biti v Peipingu.
Padlo je dalje v oči, da je bila tribuna za diplomate skoraj po-1769 glasov, R. S. Locher 92,033 polnoma prazna, posebno potem,! glasov, F. Celeste pa 8,545 gla-ko je Moskva odpeljala s tribu-!sov. Razlika, Stokes je torej done svoje satelite, ki z njo vred bil 10,191 glasov več kot oba niso mogli prenašati ne ravno j njegova tekmeca. Ta sta zmago-olikanega govora sedanjega ki- valcu častitala takoj, ko je bilo tajskega komunista št. 2 vojne- očitno, da je volivni boj odločen ga ministra Lin Piao. Linov go- v njeg°vo korist in mu obljubila vor so poslušali le diplomatje iz podporo pri novemberskih vo-Severne Koreje, Severnega Viet- ^tvah. Stokes je v svojem go-
če pa jih pojde manj bo zmagovalec Stokes. Volitev se je udeležilo nekaj preko 210,000 volivcev, toda Carl Stokes ni zmagal le s “par tisoč” glasovi, ampak s preko 18,000 in je dobil absolutno večino nad obema ostalima kandidatoma pri demokratskih primarnih volitvah za župana Clevelanda. Njegova zmaga je očitna in jasna. Če bo Stokesu 7. novembra pri glavnih volitvah uspelo poraziti republikanskega kandidata S. Tafta, potem bo on prvi izvoljeni župan katerega izmed ameriških velemest. Oba njegova tekmeca pri včerajšnjih primarnih volitvah, R. S. Locher in F. Celeste, sta mu obljubila za novemberske volitve podporo.___
Po neuradnih podatkih, urad
Iz Clevelanda in okolice
V bolnici—
Mrs. Anna Palčič, 13320 Crossburn Avenue, je v St. John bolnici. Želimo ji hitrega okrevanja.
Seja—
Društvo Carniola Hive 493 T. M. ima nocoj ob sedmih sejo v SND na St. Clair Avenue, soba št. 1.
Pozdravi—
Rojak L. Balant iz Loraina pošilja svojim prijateljem v Clevelandu pozdrave iz Atlantic City, N.J.
Dopolnilo k “Zahvali”—
Družini Slabe-Perušek izrekata toplo zahvalo tudi vsem članom znane Peruškove družine za nesebično pomoč v težki smrtni nesreči, kar je bilo v včeraj objavljeni “Zahvali” žal prezrto. Naj prizadeti oproste.
Pogreb—
Pogreb pok. Johna Raceta bo v petek ob 8.45 iz Želetovega
ni bodo objavljeni šele v nekaj 50% vseh oddanih glasov P%^ ^	na E 152 St v
QfrUrp« im- tem sta se posebno postavila j. pogreb, za.oda na L. 152 St.,
dneh, je dobil Carl Stokes 110,
nama, Romunije in Albanije.
V.
Edina prijetna novost: glavna/ parada je trajala samo dve uri in je bila opoldne že končana.
Ljudsko glasovanje bo odločilo o francoskem članstvu v NATO?
PARIZ, Fr. C— Tu so prepričani, da bo predsednik De Gaulle predložil vprašanje francoskega članstva v NATO v odločitev volivcem. Pri tem pripominjajo, da izid takega ljudskega glasovanj o ne more več veliko na stv&ri spremeniti, ker je De Gaulle Francijo dejansko že itak umaknil iz NATO.
voru pred časnikarji obljubil, da bo vodil odločen volivni boj proti republikanskemu kandidatu v novembru in napovedal, da bo mesto Cleveland postalo pod njegovim županovanjem “vzor mestom v Združenih državah”.
Carl Stokes je državni poslanec Ohia, je poročen in ima dva otroka. Star je 40 let in živi na 3376 E. 147 St. Po poklicu je odvetnik.
Volitve v mestni svet
Pri volitvah v mestni svet ni prišlo do nobenih večjih presenečenj. Od 33 članov mestnega odbora je bilo včeraj izvoljenih 17, ko so dobili pri nestrankarskih volitvah preko
V. Stanton v 4. vardi, ki je dobil jcei'kev sv. Kristine ob 9.30, nato kar 80% vseh glasov, in Edmund Jna Kalvarijo.
J. Turk v slovenski 23. vardi,
ki je dobil 75% vseh oddanih glasov. Tudi John D. Cimperman v 22. vardi, ki so mu napovedovali trd boj, je odnesel preko 50% glasov in bil tako že dokončno izvoljen. V 32. vardi,
Čemu tako hudi boji za postojanko Con Thien?
CLEVELAND, O. — V Južnem Vietnamu se vršijo že nekaj tednov izredno hudi boji za našo utrjeno postojanko na hribu Con Thien. Hrib sam ni niti tako visok kot na primer šmarna gora pri Kranju, je pa sličen Šmarni gori po tem, da ima zelo lep pregled nad vso okolico. Leži na vzhodni strani Vietnama, ne daleč od morja in obvlada vse prehode čez reko Benhai. Reka je južni rob komunističnega dela demilitarizirane cone in je od Con Thiena oddaljena komaj par milj, torej toliko kot Rožnik od Save.
Že ti podatki povedo, da se da napraviti iz Con Thiena izvrstna utrjena postojanka, ki ni samo razgledna točka proti sovražnikovim pozicijam ob Demilitarizirani coni, ampak tudi zapora za prehod iz te proti jugu v notranjost Južnega Vietnama. Za komuniste ima še drug pomen. Imajo neoviran dostop do tiste točke Demilitarizirane cone, ki je najbližja Con Thienu. Tja lahko spravijo brez težav tako svoje čete kot svoje orožje, od tam je pa samo par milj do vrha Con Thiena. Vse to pove dosti nazorno, kako veli-
ko bi rdeča vietnamska armada pridobila, ako bi se polastila hriba Con Thiena. To je strateški razlog, zakaj silijo rdeče čete na Con Thien.
Je pa še političen razlog, ki ga moramo omeniti.
Vietnamski komunisti sicer zelo vestno študirajo in vpo-števajo tujo tehniko vojskovanja, toda največ dajo na lastne skušnje. V tem pogledu se ne razlikujejo od kitajskih tovarišev, ki se tudi rajše držijo skušnje v vojskovanju kot novih sistematskih metod. Glavna skušnja, ki jo imajo vietnamski rdeči generali je pa zmaga nad Francozi pri Dienbienfu. Tam so obkolili ostanke francoske armade in jih prisilil h kapitulaciji. To jim je dalo odločilno vlogo pri pogajanjih za premirje, ki so se vršila v Švici.
Vietnamski komunisti mislijo, da morajo sedaj ravno tako postopati, kot so postopali v vojni s Francozi. Naj-prvo morajo priboriti vsaj eno veliko zmago nad Ameri-kanci, potem šele bo prišel čas za pogajanja z Ameriko. Na tako veliko zmago cikajo že od lanskega leta. Poskusili so svojo srečo pri Pleiku,
Kontumu, Ya-Drangu itd, pa se jim ni posrečilo, da bi prisilili tudi male ameriške posadke k predaji.
Sedaj upajo, da se jim nudi prilika v bojih pri Con Thienu, kjer jim vojskovanje nudi precej več ugodnosti kot pri prejšnjih poskusih. Najprvo lahko brez skrbi organizirajo dovolj orožja in municije do bližine Con Thiena, tja lahko spravijo tudi vse čete, ki jih mislijo rabiti za napade na Con Thien.
Naša obveščevalna služba trdi, da so generali v Hanoiu začeli s pripravami že v zgodnji pomladi. Najprvo so izbrali tabore za svoje vojake in vanje spravili tri divizije svojih rednih čet. Potem so ob reki Benhai organizirali zaklonišča za svojo artilerijo, kamor so spravili ne samo lahke, ampak tudi 50-100 težkih topov. Obenem so organizirali prenos municije za težko in lahko artilerijo.
Ameriškim četam niso mogle ostati neprikrite vse sovražnikove nakane. Zato so se tudi pripravili na odpor na hribu Con Thien, ki ga varujejo naši marini. Naši poveljniki so računali s tem, da bodo
boji za ta hrib dolgotrajni. Da pa bodo tako hudi, tega pa niso pričakovali. Temu je treba vsaj deloma pripisati, zakaj so marini imeli že do sedaj tako velike zgube.
Pri vsem tem je priroda bolj naklonjena komunistom kot nam. Deževno vreme je namreč nastopilo preje, kot so naši poveljniki pričakovali in je tudi hujše od navadnega. Zato se naše vojne letalstvo ne more tako udeleževati o-brombe Con Thiena, kot bi se rado in kot je bilo predvideno v obrambnih načrtih.
Dočim je bil boj za Con Thien prve čase nepretrgano hud, sedaj od časa do časa po-nehuje, potem pa zopet oživi. Sumijo, da so komunisti izčrpali zaloge municije in jo morajo sproti donašati s kuli-ji. Take vrste transport je sicer zanesljiv, trpi pa tudi od vremenskih prilik, kajti ku-liji niso iz železa.
Kako dolgo bodo še trajali boji za Con Thien, se ne da prerokovati. Naši generali pravijo, da komunisti te naše postojanke ne bodo nikoli dobili v roke. Vprašanje pa je, kdaj bo do tega prepričanja prišla tudi vlada v Hanoiu.
ki obsega veliko število sloven-| ciialisti 32 skih volivcev, sedanji mestni odbornik Jack Banko ni imel nobenega nasprotnika.
Zanimivo je, da sta bela kandidata Dacek v 28. vardi in Ka-talinas v 21. vardi klub črni večini zmagala nad svojimi črnskimi tekmeci. Pravo presenečenje je bil 22 let stari Ralph J.
Perk v 15. vardi, ki je zmagal
Zakaj so se socijatisfi slabo odrezali v Bremenu
BREMEN, Nem. — V novi mestni zbornici imajo socijalisti le 50 mandatov, krščanski so-obe demokratski stranki, svobodna in narodna, pa 18. Socijalisti so torej nazadovali; zakaj? So že predolgo “vladna” stranka v Bremenu in nosijo vso težo odgovornosti za ne ravno vzorno mestno gospodarstvo. So v Bonnu zavezniki dr. Kiesingerja, ki ga mnogi socialisti ne marajo radi njegove preteklosti. Volivci še tudi niso
nad sedanjim zastopnikom te' pozabili, da je deželi grozila go-
varde v mestnem svetu Sien-kiewiczem s 27 glasovi. V novembru se bosta pomerila znova. W. Latkovic v 31. vardi, ki obsega mestno središče, je zmagal nad svojimi tekmeci, toda bo rnoral v novembru znova v borbo, ker tokrat ni dobil za končno zmago potrebne absolutne večine.
Francozje iščejo
De Gauilu naslednika
PARIZ, Fr. — V eni stvari nas Francozje prekašajo. Pri nas začnemo iskati kandidate za predsednika nekako poldrugo leto pred predsedniškimi volitvami. Ta dolga doba je dosti dolga na izbiranje kandidatov, kar lahko ugotavljamo vsak dan. Francozje nas v tem prekašajo. Trenutno niti ne vedo, kdaj bo general De Gaulle jenjal biti predsednik republike — pravijo, da v najbolšem slučaju šele čez 2-3 leta — pa vendar vsi politiki vneto iščejo generalovega naslednika.
Trenutno so sredi zanimanja politične javnosti trije kandi-datje:	DeGaullov zaupnik in
sotrudnik ministerski predsednik Pompidou, voditelj neodvisnih republikancev, ki so pa tudi člani sedanje koalicijske vlade, Estaing, in pa voditelj sredinskih strank Mitterand. Nihče pa ne omenja nobenega komunista. Francozje torej računajo, da komunistična stranka v doglednem času ne bo prišla na oblast.
De Gaulle bo 22. novembra 77 let star. Pravijo, da bi rad vladal vsaj do prihodnje pomladi, da bi namreč odpovedal pogodbo z NATO organizacijo in s tem omogočil čisto neodvisno francosko zunanjo politiko.
spodarska kriza in nekaj strahu pred njo jim še zmeraj tiči v kosteh.
Poraz socialistov je torej razumljiv, ni pa razumljivo, zakaj so volivci odšli od socialistov k demokratom, saj sta obe demokratski stranki za javnost še zmeraj močno povezani z nekdanjimi nacisti, posebno narodna demokratska.
¥a!ikan napoveduje boj brezbožnemu humanizmu
VATIKAN — Verska zmota o humanizmu je znana že dolga stoletja. Včasih je nastopala tudi pod drugim imenom. Postavlja se na stališče, da človek sam ’ahko postane podoben Bogu brez Božje pomoči. Za te vrste humanizem se vnemajo posebno komunisti, tudi tovariši v Sloveniji ga pridno oznanjujejo, ororokujejo katoliški cerkvi skorajšnji konec, ker bodo Slovenci kmalu postali tako “pametni”, da bodo lahko shajali brez Boga.
Precej po komunistični zaslugi se je ideja o brezbožnem hu-nanizmu znova močno razpasla po vsem svetu. Vatikan je na to postal pozoren in razdelil med udeležence sedanje škofovske sinode posebno poslanico, ki obravnava bistvo “sodobnega humanizma” in predlaga sinodi, naj tudi o tem vprašanju pove svoje mnenje. Poslanica pa ne kritizira samo brezbožnega humanizma, navaja tudi razloge, zakaj je treba tej zmoti nasproti postaviti jasno katoliško razlago o pojmu humanizma.
Dopisujte! Sporočajte novice iz svojega kraja!
IHERISjLrt. DOMOVINA OCTOBER 4, 1967
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za. Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
.United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 190 Weds., Oct. 4, 1967
Nobenega Vietnama več
Če si je torej naša javnost že postavila meje, tega še ni storila naša federalna administracija. Zaenkrat je le rekla, da bo skrajno previdna v prevzemanju novih obvez na-pram tujim državam. Če bo dosledna, bo radi tega morala tudi manj govoriti, da je naša dežela “vodnica” svobodnega sveta, kar v resnici že dolgo vrsto let ni. Vodi ga samo takrat, kar tujina pride v zadrege in zagate.
Seveda se pa naša diplomacija tolaži s tem, da je na svetu vse minljivo, posebno pa razpoloženje naše javnosti. Koliko sprememb smo doživeli samo zadnjih 22 let po drugi svetovni vojni? Kdo bi jih znal našteti? Pa bo končana vietnamska vojna, pa bo prišel nov predsednik, pa bodo pozabljene težave vietnamskega vojskovanja, kot so po-zabljjene težave v korejski vojni, ameriška javnost se bo pa vrnila v svoj tradicijonalni optimizem in ubrala pri izbiri narodnih ciljev in narodnih interesov — stara pota.
BESEDA IZ NARODA
Nekaj spominov, misli in dogodivščin ob skoku iz New Yorka v Cleveland
mrnmmmmmmmsm
n.
Vietnamsko vojskovanje je razcepilo našo deželo na vse mogoče struje in tokove od kraguljev, ki bi se radi vojskovali do “zmagovitega konca”, do golobov, ki bi radi kapitulirali na celi črti. Zato je vojskovanje doseglo tudi nepričakovano in neverjetno slogo na drugem koncu, namreč v kriku; nobenega Vietnama več! V tem se strinjajo vsaj zaenkrat kragulji in golobje. Žrtve, ki nam jih nalaga vojskovanje v Vietnamu, in megla, ki leži nad bodočnostjo in koncem vojskovanja, samo poglabljajo to slogo, ki pa ni ravno od danes. V duhu tega gesta politizira naš 90. Kongres že od same spomladi, samo tega nismo opazili.
V	aprilu je predsednik Johnson hotel dobiti od senata resolucijo, ki naj bi ga pooblastila do neodvisne ameriške politike v Latinski Ameriki. V senatu so skočili pokoncu in tako razmrcvarili besedilo, ki so ga dobili od administracije, da je predsednik rekel, da je bolje, da ni nobene resolucije kot pa taka, kot jo želi senat. Prvotno besedilo bi namreč dalo predsedniku proste roke za njegovo politiko v Punta del Este, senat mu pa te svobode ni hotel dati.
V	maju je narodna obramba predlagala Kongresu, naj ji da bilijon dolarjev za nakup novih izredno hitrih in praktičnih tovornih ladij, ki bi lahko z veliko hitrostjo prevažale čete in vojno opremo po vsem svetu. Senat tega pooblastila ni hotel dati. Ako bi administracija imela tako pooblastilo, bi to pomenilo zanjo le novo. skušnjavo, da se zaplete v nove Vietname, so rekli senatorji.
V	juniju so senatorji in kongresniki ostro nastopili že proti sami ideji, da bi se naša dežela mešala v izraelsko-arabski spor. Administracija se je prilagodila njihovemu stališču in izraelsko-arabska vojna je minila brez ameriškega vmešavanja. Ako ne bi bil Kongres tako trdovraten, kdo ve, kaj vse bi počelo državno tajništvo?
V	juliju je pa Kongres tako glasno protestiral proti pošiljki treh vojaških transportnih letal v Kongo, da je predsednik Johnson dve letali takoj odpoklical s posadkami vred in brez vsake posebne debate.
Nevarno so se zapletle stvari na južni obali Arabskega polotoka, kjer imajo nekatere naše kompanije velike go spodarske interese, pa vendar naša administracija ni hotela vtakniti svojih prstov v pereče vprašanje. Ne meša se tudi v ciprsko krizo, akoravno je zopet na dnevnem redu.
V	vseh teh slučajih ni bilo na vidiku nobene nevarnosti da zabredemo v nove Vietname, pa vendar je Kongres posta oprezen. Njegova opreznost postaja vedno bolj živahna.
Moramo razumeti skrbi naših kongresnih politikov.
Zvedo vsako leto, ko jim je predložen federalni proračun da ima naša dežela tretjino svojih oboroženih sil na tujem to se pravi, okoli milijona naših vojakov služi vojsko zuna dežele. Raztreseni so na 20 večjih postojankah in na skora 1,000 malih. Tako imamo v Evropi kakih 365.000 mož, na Japonskem 40,000, v Južni Koreji 50,000, v Afriki in na Srednjem vzhodu 10,000, v Latinski Ameriki 40,000 in seveda skoraj 550,000 v Južnem Vietnamu. V Latinski Ameriki ni niti ene države, razven Kube, kjer ne bi bilo vsaj nekaj ameriških vojaških uniform. Res, da naši vojaki niso na svojih službenih mestih, da bi varovali tuje dežele, večinoma opravljajo samo strokovna dela ali pa služijo kot inštruktorji. Toda skrbeti je zanje treba in jih reševati, ako pridejo v zagato.
Če dalje pomislimo, da ima naša dežela na tujem tudi celo vrsto civilnih organizacij, ki pomagajo našim prijateljem in zaveznikom, potem je upravičeno vprašanje, ali ni morda naša politika šla že predaleč, ali še nismo prenapeli, ali je res treba, da se ponujamo vsemu svetu za varuha, učitelja, vodnika, dobrotnika itd? Zato je zmeraj več glasov, ki pozivajo na premišljevanje: kaj je potrebno v zunanji politiki in kaj ni, kaj zmoremo in česa ne, za kaj hočemo prevzeti bremena in za kaj ne.
Naša javnost je dala zaenkrat odgovor samo na vprašanje, ali smo pripravljeni plačevati vse, na kar smo obvezani. Odgovor je negativen, izražen je v obotavljanju Kongresa, da bi administraciji dal nove dohodke, da bi krila izdatke v Vietnamu. Ako se javnost otepa celo stroškov v Vietnamu, koliko bolj trdovratno se bo branila stroškov tam, kjer obveze niso formulirane tako jasno kot so v vietnamskem slučaju.
Amerikanca in njegovega stališča ni težko razumeti.
Po vojni se je navadil na visok življenski standard in hoče imeti še višjega. Narodni dohodek je gotovo temu primeren, ni pa zadosti visok, da bi kril še izredne izdatek kot na primer za vojskovanje v Vietnamu. Stoji torej pred precepom:
Ali omejiti izredne izdatke ali omejiti standard ali ga vsaj ne povišati. Precepu se pa ne ogne; stroške za vietnamsko voj-'gel, tudi kopita ne stiska med no bo moral plačati, ali z novimi davki ali pa z inflacijo in koleno. Raje na gumb pritisne draginjo, ki jo bo inilacija rodila, kolikor je že ni.	Ln čevelj vrti po ustih “mašine",
NEW YORK, N.Y. — Nekaj minut po šestih zjutraj smo se ustavili na vogalu 63. ceste in Sentklerja. Prijatelj Stanko je prvič stal sredi stare slovenske naselbine. Pogled po Aveniji ti ne da prav nič čedne slike, ker se cerkev sv. Vida umika tej navidezni revščini. Nasproti zagledaš hišico, ki nosi skromnost v imenu “Baragov dom." Dva bloka nižje je sentklerski Slovenski dom, ki priča o delovno-sti prvih slovenskih naseljencev. Njegova zunanjost je že potemnela — kot da izpričuje usihanje življenja v svoji notranjščini in okolju.
Niti lepa jutranja zarja ti ne izmije tega mučnega vtisa!
Vožnja nam je pretresla želodce in jih napolnila s praznino. Tako smo vstopili v malo zajtr kovalnico in smo se spopadli : pogledi volčjih očes na krožniku. Stanko in Jaka sta jih izmila v kavi, jaz pa v mleku. Še smo posedavali in čakali na prebuditev slovenskega Clevelanda, kateremu so napovedavali, da ka bo te dni SAVA preplavila. In v prav ta vzburljivost nas je pognala na nočno pot iz enega velikega mesta, v katerem se Slovenci vtapljamo v prostoru in času, ker v obeh minevamo, v drugega, kjer bomo doživeli čudovito vzvalovitev našega življa. Mislili smo, da bo pomlad zabrisala jesen, ne da bi slutili prihoda mrzle zime ....
Če bi bil v starem kraju, bi rekel, da je sedem že odzvonilo, ko se je pogled na cesto ustavil na prvem mimoidočem Slovencu. Pri vseh letih jo je hitro ubiral. Skočil sem na cesto. Bil je že skoraj na vogalu 62. in v svoji zamišljenosti ni zaslišal mojega klica. Katera misel ga je
da mu ga prav prežveči in pretisne.
Miha se mi zasmeji v besedah: “O, kdo pa je to? Kdaj si pa prišel? Imaš kod prenočišče?" Gotovo je zaslutil, da sem bil ob tistem trenutku rev-še brez spanja. Vendar moj bratranec Pepe Juhant je kmalu po teh besedah ustavil na vogalu “svojo caro".
Njujorški mušketirji smo se za nekaj časa razšli. Jaka je u-bral svojo pot, Stankota in mene pa je odpeljal Pepe na svoj dom. Okoli poldneva sva bilo spet v tem predelu, kjer sva se javila pri izvirku SAVE. Bilo je v “Baragovem domu". Z nama sta prišla tudi Janko in Franci Juhant. Janko je že končal na univerzi Indiana, Franci začne to jesen. Oba sta se vpisala. Ob tem sem spoznal, da organizacija SAVE tudi v Clevelandu po 10 letih obstoj anj a — še ni poiskala vseh naših mladih in jih ni povezala. Vsled tega mnogo izgubljencev še tava in se družijo s sovrstniki drugih narodnosti. V tem ni nič napačnega, vendar listi z našega narod' nega drevesa odpadajo izsušeni, ker jim debla ne dajejo soku. Hic Rhodus, hic salta!
Povezavanje in iskrenost sta dve važni prvini ohranjevanja slovenstva v odprtem tujem svetu!
To prijavljanje mi je dalo priliko, da sem bežno preletel razstavo kiparja Franceta Gor-šeta. Zdaj se je lotil oblikovanja v bakru. Iz komercionalnega vidika je prešel k uspešnejši formi. Iz umetnostnega pogleda ne morem kaj reči, ker nisem stro-kovnjak in v naglici se nisem poglobil v strukture. Upam, da do del tega pokazal tudi na njujorški razstavi, katero bo imel od 3. do 14. oktobra v “Galerie International" na 1095 Madison Avenue. Šele tokrat bo prvič nastopil v vseh teh letih pred mednarodno publiko New Yorka. Po-
Klub Ljubljana vabi na zabavo v SOD v Euclidu
tokrat ogluševala? Ne vem! p0-! gumno je, da ob 70-letnici ži-prej mimoidoči in zdaj pred me- j vfjen3a in 40-letnici postavlja noj hiteči je bil častitljivi go-;sebe Pred sodbo nekoi širše in spod Ivan Avsenek. Njega jaz zahtevnejše publike z bolj pre-pač ne morem ujeti ne v telesni finjenim okusom za pravo — hoji in ne v mislih, ki teko iz kakor tudi za kvazi — umetnost, preteklosti v sedanjost, iskajoče Uspeh mu bo bodrilo ob umi-razvozlavajoče niti trdih vozlov kun ju.
življenja v bodočnosti. Nekaj teh misli nam razkrije na straneh “Ameriške Domovine". V hitrem minevanju odmerjenega obiska rojstnega mesta ga nisem več srečal niti ne v taki obliki videnja.
Še sem postal na vogalu pred zajtrkovalnico in se oziral po a-veniji ob spominjanju, kako sem na njej kot otroče zašel, ko niso imeli na našem vogalu na Glass aveniji v “kendi štoru", meni takrat tako priljubljenega “mačjega dreka". Tudi tokrat sem se čudil, kako sem mogel zaiti na drugo stran te široke ceste in iskati nekaj želj enega, česar nisem nikdar našel ....
To spominjanje mi je pretrgal znanec iz Depalje vasi, kateremu smo včasih dejali “Hr-šov”; zdaj pa je tu čevljarski mojster. Seveda dreto je zavr-
EUCLID, O. — Ker sem eden od ustanoviteljev Kluba Ljubljana in več prvih let njegov tajnik, se čutim dolžnega napisati nekaj in povabiti na zabavo v nedeljo, 8. oktobra, v Slov. društveni dom na Recher Avenue. Začetek ob petih popoldne. To bo banket s plesom. Vstopnice so naprodaj pri članih Kluba.
Naš klub je bil ustanovljen leta 1929. To so bili prav slabi časi, kot se še dobro spominjam. Dom je bil v slabem stanju, ko smo ta klub ustanovili. Prirejali smo velike parade in ko so bile končane, takrat je bil brez dolga, četudi nismo imeli drugega kot pap" in “ajskrim". Pa kaj smo hoteli. Star pregovor pravi, da korajža velja in tako je bilo pri nas. Klub je zasadil močno drevo, ki ga sedaj vsi dobro zalivamo, da se nam ne bo posušilo Vsi smo veseli in hvaležni vsem, ki zahajajo v naš dom, vabimo vas tudi sedaj: Pridite na naš banket in ples! S seboj pri peljite še svoje prijatelje in pri jateljice!
Klub potrebuje tudi novih članov, ker kot povsod drugod tudi pri nas odhajajo tja, od koder ni vrnitve. Klub ima vsak zadnji torek v mesecu svojo sejo, po njej pa prigrizek in ples. Na vsaki seji imamo godovanje.
Kot sem že omenil, ste vsi vabljeni, vsi dobrodošli, posebno pa seveda člani Kluba. Naš klub ima samo enkrat na leto tako zabavo. Piknikov ne prireja. Naša skrbna tajnico Štefi Koncilja se trudi, da bi čim več vstopnic razdelila. Kuharice so obljubile da bodo pripravile dobro, oku sno večerjo. Ta je v skrbi Albine Warznik in njenih pomočnic.
Po banketu bo prosta zabava, ko bodo Grabnarjevi fantje zaigrali in nas razveseljevali s prijetno glasbo.
Na veselo svidenje v Slov. društvenem domu v nedeljo, 8. oktobra, ob petih popoldne!
France iz Ljubljane
VESTI
Zakljušna proslava l20O~le!nios
pokristjanjenja Slovencev na Sveti Gori
“Družina", verski list, ki ga Sprevod k sv. maši ob tej uri izdajajo slovenski škofje v do-1 je bil slovesen zaključek pro-movini, prinaša v številki od 1.1 slav 1200-letnice pokristjanjenja
— Devet držav oskrbuje deželo z okoli 50% vseh bolniških negovalk.
IZ NAŠIH VRST
Tako sem se spet razgledoval okoli sv. Vida ob spoznanju in občutju, dg mladost nikdar čisto ne zamre. Kar so ti takrat dali starši in okolje, ostane v tvoji podzavesti dozdevno mrtvo. Vse pa se ti naenkrat obudi v podoživljanju, ko stopiš spet v to okolje. Sem ameriški klevelandski Slovenec, ki je resnično doživljal očetov “stari kraj" toliko let. Ampak neotipljiv privid je bil dan mi prav tu v tem okolju. Tudi strpnost do zamorčkov sem dobil v okolju sv. Vida. Igral sem se z njimi. Skupaj smo često vlekli “mačji drek". Ob takem občutju strpnosti mi je nerazumljivo drobljenje naše narodne, skupnosti, ki je očitna tudi opazovalcu ob obisku mimogrede ....
(Sledi še)
Tone Osovnik
— Skoraj polovico površine države Oregon pokriva gozd.
LORAIN, O. Cenjeni urednik! Prilagam Vam denarno nakaznico za naročnino Ameriške Domovine še za eno leto.
Ta lepi in priljubljeni časopis nam še vedno zelo ugaja, čeprav včasih prinese neljubo pomoto, kar pa je odvisno od poročevalca ne od urednika.
Želimo Vam mnogo uspeha in blagoslova pri listu, da ga boste še dolgo lahko urejevali. Se Vam zahvalimo in vse v uradu prav lepo pozdravljamo!
Matt Mlakar
*
HAMILTON, Ont. — Spošto vano uredništvo! Pošiljam Vam ček za Ameriško Domovino za eno leto.
Z listom sem zadovoljen, ker prinaša veliko novic iz starega kraja. Želim Vam mnogo uspeha pri ajirjenju tega slovenskega časopisa po Ameriki in Kanadi.
S spoštovanjem, Vas pozdravljam!
Franc Erzar
* * •
PUEBLO, Colo. — Spoštovana uprava! Prilagam denarno nakaznico v znesku $16.00, kot naročnino za nadaljne leto.
Ž listom sem zelo zadovoljen in ga toplo priporočam tistim, ki ga še nimajo. Ameriški Do-, movini pa želim še dolgo življenje in da bi našla pot v vse slovenske domove.
okt. tl. na prvi strani pod naslovom “VERNOST PREDNIKOV JE NAM KAŽIPOT", obširno poročilo o zaključni vseslovenski cerkveni proslavi 1200-letnice pokristjanjenja Slovencev, ki je bila 16. in 17. sept. tl. na Marijini božji poti na Sveti gori pri Gorici. Sicer so že pred tem datumom stalno prihajale k svetogorski Kraljici množice njenih čestilcev iz vseh delov slovenske zemlje s te in one strani jugoslovanske državne meje, vendar glavna proslava tega velikega letošnjega jubileja našega naroda je bila opravljena na ta dva dni. Na ta dva dneva so prihiteli na Sveto Goro v velikih množicah romarji prav iz vseh slovenskih škofij s svojimi škofi na čelu. Čuvar Marijinega svetišča in glavni organizator slovesnosti p. Martin Perc je od sobote dopoldne pa do nedeljskih dopoldanskih ur neprestano z vso ljubeznivostjo sprejemal romarje. Zraven pa so neprestano zvonili veliki in mogočni svetogorski zvonovi: največji tehta 4500 kg in danes v teži nima para na Slovenskem, najmanjši pa 2300 kg. Sodijo, da je v teh dneh obiskalo Sveto goro od 15 do 20 tisoč romarjev, med katere je bilo razdeljenih okrog 7000 obhajil. Od sobote popoldne do končanih slovesnosti v nedeljo dopoldne je spovedovalo neprestano nad 30 spovednikov.
V soboto zvečer so imeli procesijo z bakljami. V njej so nosili duhovniki in fantje kopijo milostne Marijine podobe. Pripravili so za to priložnost nad tisoč bakelj, pa jih je v trenutku zmanjkalo. V procesiji je stopal za Marijino podobo škof apostolski administrator Slovenskega Primorja dr. Janez Jenko. V eni roki je držal svojo škofovsko pastirsko palico, v drugi pa ba-kljo.
Pri sobotni večerni maši je imel govor prelat Andrej Simčič, župnik in dekan v Solkanu. Govoril je o zgodovini svetogorske božje poti odnosno o njeni povezanosti z zgodovino našega naroda.
Polnočno mašo je opravil mariborski škof dr. Maksimilijan Deržečnik. Glavna misel govora mariborskega nadpastirja je bila: Leto vere in Marija, češče-
Slovencev in 220-letnice kronanja svetogorske Kraljice. Okrog treh slovenskih škofov so se zbrali zastopniki vse slovenske duhovščine. V sprevodu so stopali tudi nadškof iz Bara v Črni gori primas Srbije Aleksandar Tokič in trije zastopniki goriš-kega stolnega kapitlja. Med slovesno mašo ljubljanskega nadškofa je cerkveni pevski zbor iz Mirna pri Gorici pod vodstvom Venčka Budina in A. Klančiča odlično zapel slovensko mašo v čast sv. Vincenciju, delo skladatelja Lojzeta Mava. Nadškof Pogačnik si je v svojem govoru zastavil vprašanje: Ali Slovenci danes dovolj častimo Marijo? Odgovoril je, da ne., Včasih so bili skoraj vsi otroci v Marijinih vrtcih, večina deklet in žena v Marijinih družbah, verni dijaki v Marijinih kongregacijah; tudi fantje in možje so imeli marsikod svoje Marijine družbe. Člani in članice teh združenj so vsak dan opravljali določene molitve Mariji na čast. Danes pa že bolj malo opravljamo molitve Mariji na čast. — Marijo smemo častiti, ker je božja mati. Bog sam jo je počastil in mi je ne bi? Kdor Matere božje ne časti, ne pride k Bogu. — Svetogorska Kraljica naj nam izprosi stanovitno vero in dela, ki bodo ustrezala tej veri!
Duhovniška imenovanja in prestavitve v ljubljanski nadškofiji
Melhiorju ŠKODA, upravitelju v Štangi, je bil dekret za u-pravitelja na Savi razveljavljen iz zdravstvenih razlogov in je bil imenovan za upravitelja župnije Sora, Sava pa je bila podeljena v soupravo Janezu KO' TAR-ju, župniku v Litiji. ?• Modest GOLJA, OT, je bil na lastno prošnjo rezrešen službe župnij, upravitelja na Rudniku-Dr. Janez JENKO, SDB, je bil imenovan za župnika-vikarja Pd sv. Tereziji D. J. na Kodelj6' vem v Ljubljani; Jožef PUNGERČAR, SDB, za upravitelja v Cerknici; Janez GNIDlCA’ SDB, za upravitelja na Kopriv' niku v Bohinju; Fr. SITAR SDB, za upravitelja na želi' mljem.
Za kaplane so bili nastavljeni naslednji salezijanci:	Andre]
nje Matere božje je posebej us-| RIGLER v Škocjan pri Novem pešno sredstvo, da svojo vero mestu; Anton ROŽMARIN v ohranimo, utrdimo in izročimo Moste v Ljubljani, Peter prihodnim rodovom. Marija je GATAJ v Boštanj; Janez VidN vzor trdne in neomajne vere. | v Cerknico, Stanislav TR^T' V nedeljo ob sedmih zjutraj NJEK v Št. Rupert, Anton KU' je v slovesnem sprevodu z du- ŠIR na Rudnik in Jože ZVER V hovniki somaševalci pristopil k Mokronog, milostnemu oltarju domači škof
dr. Janez Jenko. Glavni pred- Pisatelju Ivanu PregIR1 met njegovega govora med sv. odkrili spominsko pl0SC° , daritvijo je bil: naša vernost Na Mostu na Soči ali nekdaj včeraj, danes in jutri. Danes Sv- Luciji so odkrili sredi P^ precejšnji del našega ljudstva teklega meseca na pisatelju ^ doživlja versko krizo. Nastopili Ivanu Preglju na njegovi r°^ so svetovni nazori, ki zavračajo 1 hiši njegovi prijatelji sP°e krščanstvo. Ljudje so se zelo | minsko ploščo. Pobudo za to J spremenili. Pozabili so nevidne- dal Klub starih goriških ga Boga Očeta, ki vodi svet. Ne- dentov, ki mu predseduje ErfP minljivo božjo podobo so zamen- Gorkič iz Vrtojbe, njegovi c jali z zgledi umrljivih ljudi in ni Pa so številni bivši študeu
začeli navduševati nad varljivimi vrednotami. Skratka: po božje so začeli častiti ljudi, Boga pa pozabili. Velika zmota današnjega časa je življenje brez Boga. Toda Jezus je edini Odrešenik sveta, je bil in bo! Kristus, ne idoli, je naš rešitelj! Marija pa naj bdi nad nami s svojo materinsko roko zdaj in v prihod-Lepo pozdravljam vse sode-'nosti! lavce in vse Slovence po širnem 1 Okrog desete ure v nedeljo kontinentu!	dopoldne se je zbralo v svetišču
srednjih šol v Gorici pod Avstrijo.
Pri odkritju plošče je bil vni govornik pisatelj Saša VučL Pregljev rojak z Mosta na Spregovoril je tudi starosta P ^ morskih slovenskih pisate . jj France Bevk. Ivan Pregelj je izrazit katoliški pisatelj, zat°v,jii bil prva leta po vojni pri oblastnikih v Sloveniji v ye nemilosti. Še sedaj, ko je šl° . postavitev plošče pokojnerp^j
Jože Škrjanc novih več kot 9000 romarjev, satelju, ni šlo brez nasprbto'1
SSDSRISKA DQMQTOX
Maks Metzger:
pi,
li
Monika potuje na Madagaskar
^0<Z>0()<CI^O<CZ>00<C^>00<Z>00<II>0
koši so razjarjene kokodajsale
Sprevod se je uredil. Na čelu stopala godba, sledili so ji Neptun in morska bogova, nato efroški voziček, krava. Palada Atena, Arion, orientalska Ijud-®tva in nazadnje plešoči mor-^arji in mornarke. Trikrat so okoli krova, James je bobnal 113 klavirju slavnostno koračnico in Monika se je napenjala na piščali. Arion je pel svojo najljubšo popevčico, a z njo ni Zvabil niti enega delfina na polšje. Končno pa krava ni hotela več sodelovati in obstala je Pred svojim hlevom. Sprevod se je razšel, malčka Toma pa so skrbno dvignili iz vozička in nesli v salon. Pestunja jim je sicdila s steklenico in mu dala Piti, kadar se je drl.
Sledila je sijajna pojedina. Nato go spustili umetelni ogenj v 2rak in plesali na krovu pozno v noč — kako pozno, tega Monika ni zvedela, kajti atek se je skrbno umaknil s svojim pastirč-k°m, |e preden je dosegla vesele3 po mnenju ostalih višek.
Slavje je nudilo skozi nekaj 'ird dovolj snovi za razgovor, nato pa se je zopet zgrnila vro-cina nad parnikom. Potniki so dremali v senci plahte in pre-Pnščali kapitanu in ladijskemu vijaku, da skrbita za napredo-Varije na južni poluti.
Štirje Angleži so sedeli vedno kje v kakem kotu skupaj in se Vtleto razgovarjali. Sallyjevi pr-sti so planili včasih v zrak, kot d3 šteje po portugalsko. Zvečer Se je razlegalo njih mrmranje \z Tomove kabine, dokler ni pre-st° v hrup in petje.
T>r. Ozvald se je često razgo-^arjal z Jamesom in rekel, da ]ve izobražen in dobro vzgojen nlovek. Vedno manj je razumel, kako se more počutiti dobro v ^užbi ostalih. A Moniki se tudi ^ugi niso zdeli preveč napačni. Joilny je bil dober tovariš pri pranju, Sallyjevega junaškega ejanja v Lizboni ne bo nikdar ^°zabila in tudi njen odpor do . 0ri3a se je porazgubil. Kadar J6 sedela sama na svojem stolu ^3 krQvu, je včasih sedel mister °Plis k njej. On ni govoril mno-?°’ saj ni znal nemški, zato pa a kazal Moniki umetnije s kar-^i, napravil, da so zginili nov-k' in jih nato potegnil iz Moni-^lriega nosu ali pa je napravil Sv°jega robca miško, ki je ka-a nato pošastno naravno živ-Jenje £e	Monika nasme-
^ a> je bil zadovoljen. Včasih pa ^ kil tudi tako žalosten, da je dei° 'Nkjniki kar hudo. Tedaj ni ^!al nobenih umetnij, temveč SaZal je le njeno roko nekaj ča-y svoji in potem odšel s po-glavo.
b1^elcega dne, ko so se že pri-izevaii rtiču, je bilo nebo razpisno •
ba ° na severn in sivoriimeno jbgu. Po tolikih sončnih dneh
Cleveland
vzbudil tesnoben občutek, ^ s° vse naokoli ugasnile barve C**i oblakov. Dame so raz-priv’,en0 °kkolile kapitana, ko je So Sel k zajtrku, in vpraševale har^e hkrati: “Ali se bliža vi-
«v..^aj še!” je
ar! Kaj je vihar! Bo pač lje ° Pahljalo — to je v tej zem-a ko^ ^rini nekaj običajnega, ‘Yjjj^Oo ocean ni hmilevard in
rekel kapitan,
ocean ni boulevard in tok, 6 he Tamatave’ ni kak av-
in ia^bs so bile na pol pomirjene
^apit
kru
ne hne in
Pod f°Veda in vse druge živali k0	®Pu®čali so jih z zan-
’Polki °^e hrave 80 mukale za-°kun ° pia8no> prašiči so Pno cvilili in krulili in ko-
Pji	ie 8el takoj na pred-
dig- r°V’ ukazal odpreti skla-ska ^ne in sPraviti breton-
v svojih košarah:
“Zakaj pa nam tega niso v začetku povedali, potem se'sploh ne bi bile odpeljale s to ladjo!” Samo mačke se vse to ni prav nič dojmilo. To ni bil prvi vihar, ki ga je doživljala, poleg tega pa je imela ritem.
Plahto so spravili. Stoli so zginili s krova. Da, zdaj kar naenkrat ni bilo več tu zgoraj poletne restavracije in plesišča, temveč gladki krov resne ladje: vse je bilo pripravljeno za spopad!
Kar je najprej prišlo, to je Monika poznala že z Rokavske-ga preliva: prvo lahno dviganje parnika, kot da drči čez neviden prag. Prve naborke in razpršitve nedolžnih penastih vrhov, visoko tenko petje v jamborih. Nikdar pa še ni doživela barv, kot jih je zdaj kazala stena oblakov na jugu. V Rokavskem prelivu sta ji bila dež in megla zakrivala nebo, tu pa se je privlekla sredi dneva črnomodra noč v svet. Že je bila skoraj vsa orjaška kupola nad njo zatemnjena in samo globoko na severnem robu so prebadali rezki žarki pošastni zvarek. Rumeni pajčolani so se vlekli čez in voda je bila rdeča in težka kot baker, ki ga je v globini skrit ogenj raztopil. Nenadoma so se prelile barve druga v drugo,luč ob robu je ugasnila in sivozelena mešanica je planila rjoveč nanje. Prvi sunek viharja se je zaletel v parnik s tako silo, da se je na še gladki površini nagnil in stresel.
Nadaljnji potek ni trpel več gledalcev. S težavo sta se prebila atek in Monika do stopnic, kjer sta naletela na Toma, ki se je, nesigurno zibajoč se, zaman trudil, da bi odprl vrata. Da bi mu pomagal, je spustil atek za sekundo Monikino roko. A v tem trenutku je zadel ladjo nov sunek, zavrtel Moniko, jo vrgel na tla in odnesel do ograje. Kot njena senca ji je sledila druga postava, se opotekla, padla, lezla, jo dosegla, ovila z eno roko, z drugo pa zgrabila železne palice ograje. Že je bil atek na mestu in mornar, ki je bil opazoval prizor. Sunek je ponehal in vsi štirje so dospeli do vhoda v kajute — a v sekundi pred atko-vim prihodom bi bilo brez Toma najbrž po Moniki. Atek je bil bled kot mrlič in vedno znova je stiskal Tomovo roko, a Tom se je le na poseben način smehljal predse, gladil Monikine lase in izginil potem s prav tako nesigurnimi nogami, kot je bil prej stopal proti svoji kabini. Kje neki je bil vzel možak opoldan je že bilo! — nenadoma moč in duhaprisotnost, da je rešil majhno deklico?
Zdaj sta sedela popotna tovariša v tesnem objemu na malem divanu v kabini in njune misli so romale isto pot — k mamici. Morda je tudi doma vršel vihar in v strahu in skrbeh si je mislila: “Kako se godi mojima dragima na morju?” Atek si ni upal premisliti do konca, kako bi bilo če bi se moral brez Monike vrniti k njej.
Pozabila sta vihar, a vihar ni pozabil njih. Stresal je njuno plavajočo hišo, kot da hoče na vsak način vanjo, po žrtev, ki se mu je izmuznila. Za pomočnika si je vzel morje in ga butal ob njuno malo okno, da je kar bučalo in da se je kabina stemnila. Potiskal'je vodne gore pod njiju in dvigal vso ladjo, kot da hoče vdreti od spodaj notri, in, ko to ni nič pomagalo, jo je pustil zopet pasti in vrgel od zgoraj nove gore na krov, da bi jo zdrobil.
New York ■ Washington - ^nes nai;fja. “ obš™a atav-
°	ba v prestolnici. V sredini Capi-
tola je velika okrogla dvorana s krasnimi slikami, kipi predsednikov in drugih državnikov. Razpostavljeni so po stranskih dvoranah in hodnikih. V kongresni dvorani sem imel priliko sesti na sedež, ki stoji na zviše-nem prostoru, na sedež predsednika zbornice ali “speakerja" MacCormacka. Toda spomnil sem se reka: “Kdor se povišuje, bo ponižan", pa sem obstal v bližnjem kotu te dvorane. Tam sem občutil in razumel moč ameriške demokracije, njeno u-stavo in njenih biserov: svoboda govora, vere, tiska in pravica za vse enaka! To je ameriška veličastnost in nepremagljiva moč demokracije, ki je nima nobena druga država na svetu. Sicer jo nekateri namenoma ali nenamenoma izrabljajo, blatijo, drugi mislijo, da je samo dolar veličasten, toda oboji so v zmoti, kajti dokler bo ameriški narod svobodno volil, bo “CAPITOL" v Washingtonu ostal nepremagljiva trdnjava ameriške demokracije in svobode.
V.
MILWAUKEE, Wis. — Spočiti in dobro razpoloženi smo se korajžno podali v vrsto tisoč-glave množice za obisk predsednikove rezidence “BELE HIŠE." Na zunaj naredi vtis skromnosti lepe vile s krasnim vrtom, toda v notranjosti v spodnjih prostorih, se pa vrstijo krasno opremljene sobe različnih velikosti. Najlepša je “East Room", kjer predsednik svečano sprejema goste. V drugem nadstrop-prebiva predsednik s svojo družino. V današnji “Beli hiši" je 132 sob in dvoran na razpolago domačim in tujim dostojanstvenikom. Prvi je živel v tej diši predsednik John Adams le-1800. Leta 1814 so angleške čete zažgale to hišo, pa je le delno zgorela. Ko so jo popravili in uredili, so se na zunanji strani zida poznale temne in sajaste lise, ki jih je povzročil o-genj. Zidarji so potem prebarvali zunanjo stran z belo barvo od takrat se imenuje predsednikovo bivališče “Bela hiša". Na nasprotni strani se nahaja BLUE BLAIR HOUSE", kjer predstavniki drugih držav prenočujejo, se hranijo in sprejemajo goste.
Po obisku v “BELI HIŠI" smo se podali v veliko, z belim marmorjem zidano palačo “SUPREME COURT", katere pročelje je obrnjeno proti “Capitolu". V teh dvoranah ima 8 visokih sodnikov in predsednik “Vrhovnega sodišča ZDA" seje, razprave zaslišanja, kadar tolmačijo določila ameriške ustave. Ker so tudi oni zmotljivi, zato večkrat razlagajo zakone, ki niso v skladu z javnim mnenjem. Toda tej palači naj višjega sodišča se počutiš miren in siguren, samo vzdušje ti da večjo vero v pravičnost.
* * *
Središče in srce Amerike je UNITED STATES CAPITOL", kjer stoji na najvišjem vrhu tupole, bronast kip “SVOBODE". V tej ogromni državni stavbi je 431 sob in dvoran. Na evem krilu se nahaja senatna zbornica, danes razen obiskovalcev, prazna — toda pred 8 eti sem imel priliko prisostvovati senatorski seji, katero je takrat vodil sedanji predsednik demokratski voditelj L. B. Johnson. Na desnem krilu se nahaja kongresna zbornica, razen turistov — prazna. Pred leti sem imel čast v tej polni kongresni dvorani poslušati takratnega “speakerja", danes že pokojnega zakonodajalca Sama Reyburna. — Njegovo ime nosi
Prestolnica Amerike Washington, D.C. (District of Colum-bija), leži med državo Maryland in Virginijo ob reki Potomac. Ima okoli 900,000 ljudi, ki so vesele in prijazne narave in gre človeku na roko, v kolikor je mogoče. Geslo ameriške prestolnice je: “Justice to ali — Pravico vsem." Zgodovina se prične leta 1790. Takratni zastopniki naroda so v čast italijanskemu navigatorju Krištofu Co-lumbu, odkritelju Amerike, imenovali prestolniško ' ozemlje: “District of Columbia." V mestu je ogromen avtomobilski promet, je veliko verskih in privatnih šol, nešteto čistih restavracij z odlično kuhinjo in ne previsokimi cenami. V mestu je tudi nekaj gledaliških in koncertnih dvoran, v katerih nastopajo največji domači in tuji umetniki. Washington — prestolnica Amerike je krasna in je vredna, da si jo ogleda vsakdo!
(Konec sledi)
Lojze Galič
LIH SE HODI V ŠOLO". Članek je nato oddajala tudi Italijanska radijska postaja “Passaporto per tutti."
Iz članka zvemo, da je podjetni lastnik dveh hotelov v Rimu, “BLED" in “DANIELA* g. Vinko LEVSTIK, jugoslovanskega porekla (g. LEVSTIK sicer raje vidi, da se ga označi kot Slovenca, saj mu je sedanji režim zaradi njegove antikomu-nistične usmerjenosti nasproten, kar se razbere zlasti iz pisanja režimskega časopisja) podvzel akcijo, ki bi jo lahko označili za revolucij onarno v krogih rimskega in sploh italijanskega hotelirstva.
Trikrat na teden morajo njegovi nameščenci v nižji sezoni zamenjati od 15.30 do 17.00 ure svojo poklicno dejavnost za šolske stole, kjer se uče izmenično angleško in nemški jezik. Gotovo, da je g. LEVSTIK tu zaoral globoko ledino, saj je v neki meri prekoračil kot privatnik celo ‘samoupravljanje’, ko z lastnimi stroški šola svoj personal.
‘TURISMO d’ ITALIA* k temu poročilu dodaja svoj komentar; “Danes, ko zahteva turizem novo tehniko in vedno bolj izpopolnjen način v izvajanju, zasluži pobuda g. LEVSTIKA ne samo občudovanje, temveč predvsem posnemanje in to v vseh pokrajinah Italije, saj je primer sodobnega načino gosto-primstva v najbolj inteligentnem smislu besede turizem. Prijazen sprejem, pozdrav, razgovor in poslovitev v jeziku gosta, to pomeni propagandno sto-, krat več kot pa deset brezbriž-' nih vabil na oglu ulice, kjer hotel stoji.*’
dodboru senatnega odbora za vojno pripravljenost sledeče podatke o orožju, ki ga rabi Severni Vietnam v boju z našimi oboroženimi silami: Severni Vietnam porabi vsak mesec okoli
25.000	ton municije za boj proti našim letalom. Ima 180 oporišč za rakett SAM, ki jih usmerja proti našim letalom. Zadnji dve leti so komunisti izstrelili okoli
4.000	raket, toda brez blestečega uspeha. Rakete so uničile le 76 naših vojnih letal, torej le 17 na vsakih 10,000 poletov, kar je veliko manj kot v drygi svetovni ali korejski vojni. Komunisti izstrelijo dnevno povprečno po 8
MALI OGLASI
Naprodaj
Zelo poceni prodamo tri sode za vino, otroški vožiček popolnoma nov, avtomatični food freezer, samo 6 mesecev star. Tudi preša za grozdje, in mlin za grozdje. Cirkularna žaga. Oglasite se po 6. uri na 723 E. 157 St.	(190)
V najem
Tri sobe in kopalnica se odda zgoraj za $40 mesečno na 5902 Prosser Ave. UT 1-0955.
(191)
Soba se odda
Velika spalna soba se odda pošteni ženski na 15201 St. Clair Ave. Apt. 14, 2. nadstropje. Telefon 391-8870.	—(191)
V najem
4 sobe se oddajo zgoraj v fari sv. Vida, odraslim. Naslov se dobi v uredništvu.	(192)
Moskva pridno zalaga Sev, Vietnam z orožjem
WASHINGTON, D.C. — Načelnik skupnega generalnega štaba general Wheeler je dal po-
Naprodaj zaradi zapuščine Mr. in Mrs. Frank Turk
FLORIDA — Krasno prenovljena 5-sobna hiša, 2 spalnici, bakrene cevi, mestna voda, nizki davki, ekstra lot, v Miami. Zmerna cena. Pišite na Steve J. Lucic, 2921 South West 19th Terrace, Miami, Fla. 33145.
(199)
Hotelski uslužbenci se uče tujih jezikov
RIM, It. — Človek je vedno vesel, če bere laskave izjave o rojakih, ki so se uveljavili v svetu, zlasti če o njih poroča tuje časopisje. Tako je ‘TURISMO d’ ITALIA’ uradni organ F.A.I.A.T. (Federativna Zveza vseh Italijanskih Hotelskih Zvez v Italiji) pod rubriko; “DIORAMO TU-RISTICO" prinesel članek pod naslovom: “V RIMSKIH HOTE-
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore BlvA	1853 East 62nu Street
KEnmore 1-6306	HEnderson 1-2088
Grdina trcovina s pohištvom — 15303 Waterloo Eoa€ KEnmore 1-1235 1 GRDINA — Funeral Director* — Furniture Deal«®*
raket. Zadnje čase jih celo manj, najbrže jim je trenotno zastal dovoz raket iz Rusije ali pa se je na prevozu kje kaj zataknilo.
General Wheeler misli, da i-majo Severni Vietnamci od svojih divizij tri ali štiri v Južnem Vietnamu. Orožje z municijo vred jim dobavlja Moskva 60%, Peiping 30%, ostalih 10% pa evropske komunistične države, posebno Češka.
Britanija dobila prvo “Polaris” podmornico
LONDON, Vel. Brit. — Angleška vojna mornarica je prevzela v ponedeljek prvo atomsko podmornico oboroženo s Polaris raketami Resolution. Do leta 1970 bo dobila še 3 take podmornice.
Podmornice same so grajene v Britaniji, rakete Polaris pa bodo dobile iz ZDA. Te so rakete Polaris že začele nadomeščati z močnejšimi Pozeidon, ki pa jih Angleži za enkrat ne mislijo kupiti za svojo “strategi-čno atomsko silo”.
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo Slovenko, da bi živela pri starejši dvojici v zameno za sobo, hrano in malo plačo; lahko hišno delo in postrežba. Kličite RE 1-6268.	(190)
Moški dobijo delo
POMIVALEC POSODE-HIŠNIK
40-ur na teden Obrobne koristi Oglasite se osebno od 8. zj. do 4. pop.
STOUFFER’S
Top of the Town 100 Erieview Plaza
(100)
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Co.
*784 E. 78 St *41-178*
A Subsidiary of
PNEUMO-DYNAMICS
Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE	j
MISSILE and	,
Aircraft Components
KELLER - HYDR0TEL
Contouring and profiling ,
Machine«
HORIZONTAL	j
BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
.j*
ENGINE LATHES < MILLING MACHINES
NA STRAŽI OB JORDANU — Izraelski vojak sedi visoko na bregu nad reko Jordan in opazuje okolico. Za slučaj nevarnosti ima tik poleg sebe izkopan jarek, kjer je dobro zavetje pred kroglami z onstran Jordana.
RADIAL DRILLS
NUMERICAL CONTROLLED ' MACHINES	!
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI j
Predstavile se osebno fl -id $.15 »Jop. do I. pop. ali kličite
Ml-l7tM»	i
tr» čas &estank»
An Equal Opportunity Employer
(191)
Miklova lipa
ZGODOVINSKA POVEST
Spisal Malograjski
Prebivalci goratih krajev so res v marsičem na slabšem, nego Stanovniki, ki so se naselili po dolinah in ravninah. Na visočini gori traja dalje zima nego v nižavi, in svet, ki leži v strmini, se mnogo teže obdeluje nego na planem. Toda tudi bivanje na visokih krajih ima svoje lepe strani. Saj je splošno znano, da je v kakem kraju zrak tem čitejši in zdravejši, čim više leži isti. In kolikokrat sije po zimi na visočinah prijazno solnce, v tem ko krije doline gosta megla!
Tudi je napačno, ako se misli, da so prebivalci goratih krajev ubožnejši nego poljanci. V obče se nahaja morda res več revežev v gorah nego v ravninah, toda če greš na primer do kmetov, ki so naseljeni ob različnih vrhovih, ki obdajajo od vseh stranij trg Železno Kapljo na Koroškem, se prepričaš kmalu, da so ljudje tu prav imoviti.
In kako lepo imajo kmetje tukaj vse urejeno! Tu je vsak
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
MASSEUR
Private Loop Club. Good working conditions and benefits.
Apply
312 S. Federal St.
^	HA 7-7800
(192)
posestnik takorekoč sam svoj knez!
Na pripravnem prostoru ima postavljeno hišo, tudi dve, če mu je družina velika; blizu zraven kje so razna gospodarska poslopja, a krog in krog njegovega selišča je ves svet njegova last.
Prav tik doma se nahaja navadno sadni vrt z različnim drevjem; v ozadju gori se širi gozd ali les, kakor pravijo gozdu tukaj, a ob bolj solnčnih obronkih se ziblje klasje raznih žit po skrbno obdelanih njivah.
Seveda, če vidiš, v kaki strmini leži po teh krajih večkrat polje, se čudiš, kako morejo ljudje sploh tu obdelovati zemljo. In vendar tudi to ni tako hudo! Ne samo ljudje, tudi živina je tod navajena bregu, in tako je možno, da ti kmet tukaj ravno tako orje svoje polje, kakor kmet v ravnini.
Glede na to, da so naselbine v teh krajih bolj po redko sejane in da ima sosed do soseda mno-
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER
Live in. 3 small children. Own room, bath, 1 child o.k. La Grange, 111. FL 2-9790.	(190)
FEMALE HELP
NURSES
FULL TIME — $251.35 bi-weekly — $282.00 bi-weekly
STAFF NURSES
HOURLY — $3.15 Hour — $3.53 hour
LICENSED PRACTICAL NURSES
!	FULL TIME — $201.54 bi-weekly — $242.92 bi-weekly
r	LICENSED PRACTICAL NURSES
^	HOURLY — $2.25 hour — $3.04 hour
OPERATING ROOM NURSE
$245.22 bi-weekly — $300.39 bi-wekly 3 weeks paid vacation — 3 weeks paid sick leave — 11 paid holidays — Live-in accommodations and laundry service are optional at low cost. On duty meals are provided at no charge, at locations convenient to the assigned service. Beautiful grounds, tennis courts, cookouts, free movies, social director and activities are also available. These positions offer many other benefits at the Veterans Home and Hospital:
APPLY IN PERSON, WRITE OR WIRE:
NURSING OFFICE STATE OF CONNECTICUT VETERANS HOME AND HOSPITAL COMMISSION West Street, Rocky Hill, Connecticut or Call Code 203 Rocky Hill Exchange 529-2571, Ext. 233, or the Personnel Ext. 395
(190)
gokrat po pol- ure. in morda še dalje, je kmet tukaj preskrbljen tudi z marsičem, česar prebivalcu na ravnem ni potreba, a zato je pa tudi tem neodvisnejši od tuje pomoči.
Tako se tukaj prav pogosto nahaja, da ima kmet sam zase mlatilnico. In ni dovolj, da ima vsaka hiša svoj vodovod, temveč kar je premožnejših kmetov, imajo celo tudi vsak svoj mlin, tako da si lastno žito lahko sami zmeljejo.
Istotako ima vsak posestnik tudi svojo lastno kapelico, kjer ob neugodnem zimskem času opravlja s svojimi ljudmi lahko molitve, če sneg ne dopušča, da bi šli doli v trg k službi božji.
Kaj si moreš želeti še lepšega? Ali ni tak posestnik bolj sam svoj gospod nego marsikdo drug?
O šegah ter gorskih prebivalcev, ki so v marsičem zanimive, ne more biti tu govora, pač pa nam je omeniti neke navade radi tega, ker se naslanja na njo sledeča povest.
Kadar praznuje taka kmetska hiša kak poseben god, bodisi da je pripeljal mladi gospodar nevesto na dom, bodisi, da mu je zagledal prvi sin luč sveta, takrat vsadi na pripravnem mestu drevo, ki naj spominja sovreme-nike svoj živi dan na veseli dogodek ter ga oznanja tudi potomcem še pozna leta.
Tak živ spomenik se nahaja tudi pri Miklovem posestvu, ki leži dokaj visoko na prijaznem kraju kake tri četrti ure od Železne Kaplje proti jugovzhodu. Mogočna, krasna lipa dviga tukaj svoj ponosni vrh proti nebu ter razprostira na široko svoje košate veje. Kdor zaide semkaj, se čudi temu veličastnemu drevesu, in več ko enkrat so ga že narisali in naslikali umetniki.
Vsakdo, ki pozna rast lipe, bo cenil starost tega drevesa najmanj na štiri sto let. Da se lipa ni zasejala sama od sebe, temveč da je bila vsajena pred stoletji iz posebnega vzroka in v spomin na važen dogodek, to izpričuje ustno izročilo, ki se je ohranilo do današnjega dne o tej košati lipi.
Na to izročilo in na nekatere zgodovinske podatke, nabrane iz domače zgodovine, se naslanja sledeča povest.
. I-
Bilo je v soboto dne 23. kimavca leta 1473. Daši se je bližala torej že jesen, je bilo vendar še prav toplo. Nebo je bilo temnomodro in v pravem pomenu čisto kot ribje oko. Niti najmanjšega oblačka ni bilo videti na nebesnem oboku.
Ob takih dneh se odpira od Miklovega doma očesu krasen pogled na razne gorske velikane. Na desno tjakaj, to je že skoro proti severu, se vidi Obir s svojim široko razprostrtim grebenom. Na južnozahodni strani strmi koničasti Storžič v nebo, a še bolj na desno tja dviga navpična Košuta svoja dva ro-žička kvišku. Na vzhodu imaš ponosno Olševo, a proti jugu ti srečuje oko najkrasnejše gozde, ki so bili včasi še vse drugače zarastli, nego so dandanes.
Bilo je še zgodaj na jutro in zrak je bil torej tem čistejši. Vsaka posamezna brazda na snežnikih se je lahko razločevala in zdelo se je človeku, kakor bi se bile gore za nekoliko milj približale; tako dobro so se videle vse ponatančnosti na njih.
Toda pri Miklovih ni bilo danes nikogar, ki bi bil opazoval gore in se veselil lepega razgleda. Nad hišo se je razprostiralo jasno nebo, v hiši pa so imeli hudo uro in bliskalo se je notri in grmelo. Jezni pogledi so švigali kakor strele sem ter tja, in čulo se je rohnenje in ropotanje, ki je res spominjalo na grom. Človeški rod si je pač od nekdaj enak in nespametno je misliti, da se je tekom stoletij izpremenil kdo ve kaj. Izpre-menil se je morda nekoliko po zunanjih odnošajih svojih, bistvu pa je človeška narava vedno ena in ista. Ista nagnjenja, iste strasti, iste dobre in slabe lastnosti je imel človek že pred stoletji, kakor jih ima še danes!
Ne bomo se torej čudili, če nahajamo pred štirimi sto leti v Miklovi hiši prepir, ki je bil povsem enak prepirom, ki se dogajajo po kmetskih hišah često še dandanes.
Tedanji Miklov gospodar, Blo-rijan po imenu, je bil še mlad, krepek mož. Obraza je bil zdravega in rdečica, ki mu je zalivala lica, je pričala, da je polnokrven, mogoče tudi nekoliko hudokrven. Oženil se je bil še le pred kakim pol letom, in sicer si je bil poiskal nevesto v Železni Kaplji. Baš to pa, da si je bil izvolil za ženo tržanko, a ne kake kmetice, mu je hodilo včasi malo navzkriž.
V onih časih je bil med kmetskim prebivalstvom in med prebivalci mest in trgov razloček mnogo večji, nego je dandanes. Meščani in tržani so uživali pred kmeti marsikatere predpravice, in to je bilo vzrok, da kmeta niso imeli za enakopravnega.
Da je imel mladi Miklav po-
gum, si poiskati nevesto v trgu, za to je tičal vzrok v tem, da je bil res lep, korenjaški mož, da je imel več premoženja nego marsikateri tržan, in da Matilda (—tako je bilo njegovi mladi ženi ni bila hči kdo ve kako
Ta koledar rabimo za računanje obresti.
Če odprete do 10. oktobra nov hranilni račun, ali če dodaste vašemu dosedanjemu-se bodo vaše vloge obrestovale že od 1. oktobra.
Mi vam bomo pomagali, da bo vaš denar rastel varno z najvišjo bančno obrestno mere 4% na leto, obresti pripisane in plačane polletno, na vlogah vloženih
Clan Federal Deposit Insurance Corporation
eno polno četrtletje.
Sedaj, ko vam nudimo še 10 dodatnih dni za hranjenje, izkoristite jih—v enem izmed 78 uradov Cleveland Trust.
Cleveland Crust
ime
bogatih starišev. Gledal je pri snubitvi Florijan bolj na to, da dobi čedno ženico, nego da priženi veliko doto.
No in čedna je res bila Matilda, to se je moralo reči. Nesreča pa je bila ta, da se je svoje zunanje lepote malo preveč zavedala in da je bila prinesla tudi mnogo tržanskega ponosa s seboj.
To pa je imelo slabe posledice in je bilo krivo pogostim prepirom v Miklovi hiši.
Mlada gospodinja se je namr-davala kmalu črez to, kmalu črez ono na svojem novem domu, a domačinom to ni bilo všeč, kar je lahko umevno. Tako se je sporekla zdaj s kako sestro svojega moža, katerih je bilo še pet pri hiši, zdaj s kakim hlapcem ali deklo.
Florijan je precej časa prenašal potrpežljivo te slabosti svoje žene in preslišal je nalašč marsikatero zbadljivo besedo iz njenih ust, akoravno mu dostikrat ni bilo lahko, zatajevati se. Toda upal je vedno, da se njegova
žena še izpreobrne, in večkrat je pobegnil nalašč iz hiše, kadar je začela postajati sitna, da bi se laže premagal in izognil prepiru.
Nekoč pa, ko je začela zopet tožiti črez to in ono ter vzdihovati po Železni Kaplji, je bila mera njegove potrpežljivosti polna. Tisto večno besedovanje mu je presedalo že do grla, in ker mu je bilo prišlo tisti dan tudi še nekaj drugega navzkriž, tako da je bil že itak slabe volje, vzkipi v njem in žena je slišala prve odločne in trde besede iz njegovih ust. To pa ji je
dalo povod, da je začela jokati na glas in se še bolj obtoževati; da je bila tako nespametna in Je prišla med tako surove ljudi.
Beseda je dala besedo in tako je bil storjen začetek prepirom med možem in ženo, ki so se ponavljali odslej skoro dan na dan in ki so postajali včasi naravnost neznosni.
(Dalje prihodnjič)
Poštni dohodki
WASHINGTON, D.C. — Poštni uradi v New Yorku in Chicagu prinašajo okoli 15% vsega dohodka zvezni pošti.
RAZPRODAJA "GRDiHOVi DNEVI"
JE V POTNEM TEKU!
S tem želimo izreči našo “ZAHVALO” vsem številnim odjemalcem, ki so nas v teh dneh obiskali. — Pričakujemo, da nas bodo obiskali tudi oni odjemalci iz in izven mesta, ki dcsedaj še niso mogli priti ter z nakupom napravili zelo dobro kupčijo!
Cene izredno nizke-Plačilni pogoji ugodni!
jl mim & mm
FURNITURE DEALERS — FUNERAL DIRECTORS 15301 Waterloo Rd.
Poslušajte oglase na slovenskih in hrvatskih radio programih! ODPRTO VSAKI DAN OD 9. dopoldne do 9. zvečer
im obdržite somerne žarke skozi vso ivm
Tu so navodila, kaj storiti, da bo Vaš plinski ogrev pripravljen za zimo: 1. Ce imate kurjavo na zračni pritisk, menjajte zračni filter. Filterji morajo biti večkrat menjani za večjo zmogljivost in sedaj je čas za to, ker se nam bliža mrzlo vreme. 2. Naravnajte vaš termostat za 5 stopinj nad sobno temperaturo. 3. V nekaj minutah kontrolirajte vaš grelec ali radiator v vsaki sobi, če prihaja toplota. 4. V slučaju kakršnihkoli težav takoj pokličite vašega toplotnega operaterja. Ne čakajte, da bodo toplotni strovnjaki tako zaposleni, da vam ne bodo mogli takoj postreči s ser višem.
Preglejte vaš ogrev sedaj. Zagotovite vaši družini udobje skozi vso zimo.
In ko ste že pri tem delu, pišite ali pokličite East Ohio še danes, da vam pošljejo brezplačno brošurico “Heat Your Home for Less”. V njej boste našli učinkovite nasvete—od izolacije do vremenskih zaščit —za polno učinkovitost vaše toplotne naprave.
4
THE EAST OHIO GAS COMPANY
PARTOFTHe CONSOLIDATED NATURAL OA8 SYSTEM