Novo mesto, 30. julija 1954 Stev. 30 Leto V, Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesta —■ Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, poDetna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slov. poročevalca« v Ljubljani. Doleni Cent* TO din Tednik okrajev Črnomelj, Kode v. TO .ovo mesto OD TEDNA DO TEDNA Malokaterega suverena daljne, toda prijateljske dežele je Jugoslavija tako toplo in prijateljsko sprejela, kakor NJ. Vel. cesarja Haile Selassija. Pa tudi ni čudno, da je srečanje državnikov dveh dežel poteklo v tako prisrčnem in prijateljskem vzdušju, saj sta si oanašnji zgodovini Etiopije in Jugoslavije v mncgočem podobni. Obe državi sta bili žrtvi nasilja, obe sta se mu junaško uprli in naposled izbojevali svobodo. Ob obisku cesarja Haile Selassija je bila mnogokrat poudarjena istovetnost osnovnih pogledov državnikov dveh dežel glede na mednarodne odnose. Tako Jugoslavija kakor Etiopija sta bili po drugi svetovni vojni v prvih vrstah tistih, ki se borijo za enakopravnost narodov, za njihovo nacionalno neodvisnost in za spoštovanje pravic malih narodov. Problemi in ovire, ki jih v povojnem razvoju premagujeta Jugoslavija in Etiopija, so sicer različne po zunanji obliki, toda njihovo bistvo je isto — boj, usmerjen h gospodarskemu, kulturnemu in sploh k družbenemu napredku in boljšemu življenju ljudstva. In naposled, obisk etiopskega cesarja in njegovi razgovori z našimi vcaitelji so tudi velika manifestacija sil, ki hočejo v miru in prijateljstvu delati za blaginjo in lepši jutrišnji dan ne samo naših dveh držav, marveč vsega sveta. Poročila o zaključku ženevskih razgovorov o Indokini so sredi minulega tedna potisnila v ozadje vse druge vesti o svetovnem dogajanju. Ob zori 21. julija so na obali Ženevskega jezera sprejeli sklep, naj tisoče kilometrov daleč v Indokini preneha vojna. Bilanca morije med osvobodilno Ho Si Minho-vo vojsko in Bao Dajevimi oziroma francoskimi četami je kaj žalostna, saj je n. pr. samo v Irancoskih uniformah padlo okoli 100.000 ljudi, desettisoči pa so bili ranjeni. V osmih letih, kolikor je trajala vojna, se J« francoska blagajna »olajšala« za 2853 milijard frankov, kar tudi za velesilo ni malo, zlasti če se gre nekdo nesmiselno vojno. Ko zdaj pa premirju svetovni tisk in radio komentirata razmere v Aziji, ne moreta mimo francoskega ministrskega predsednika Mendes-Francea, saj je minilo komaj 30 dni, odkar je na govorniškem cdru Bourbon-ske palače v Parizu izrazil pripravljenost, odstraniti osnovni francoski, za Korejo pa tudi mednarodni problem. Svoj sklep, ki le bil pred mesecem dni na videz neustvarljiv, je v rekordnem času uresničil. Mende-s-France Je prvi izmed francoskih politikov, ki je zares storil, kar je obljubljal. Njegovi predniki v vladi so zmeraj le obetali, obljubam pa so sledili hudi porazi na bojiščih daljne Indokine. Skoraj vse generacije francoskih oficirjev, izšolanih po vojni, so bile likvidirane v tej kclonialni deželi. Toda Mendes-Franceov uspeh v Ženevi še ni odstranil vseh težav, ki tarejo Francijo. Zanjo so zdaj zlasti pereča vprašanja, ki Se tičejo gospodarstva, severnoafriških posesti, evropske obrambne skupnosti itd. Ce bo sedanji ministrski pre^ednik tudi v prihodnosti pokazal toliko čuta za stvarnost, kolikor ga je doslej, bodo njegovi napori po ženevskem uspehu dosti olajšani, čeprav Je vmes še mnogi drugih dokaj pomembnih činiteljev. Komaj so se podpisi na ženevski deklaraciji posušili, pa se že stari problemi, kt razdirajo sedanji svet, ponovno pojavljajo v tej ali oni obliki. Čeprav je konec indokitajske vojne hkrati poraz tiste politike, ki ni hotela pomirjenja, vendar Je bilo tudi to premirje v znamenju »igre velikih« okrog ostalih spornih problemov. Bitka z-* »prestiž« med dvema voailnima »e nadaljuje. Taktika postopnega osvajanja novih položajev (ali pa izgubljenih v ženevskem zaključku) se že kaže v novih akcijah. Moskva predlaga novo mednarodno konferenco z namenom, da bi Jo uporabila, podobno kakor berlinsko, za nov poskus trgovine na »kontinentalni ravni«. Dulles to konferenco odklanja iz razumljivih razlogov, prihaja pa na dan s svojo staro idejo o čimprejšnji sklenitvi obrambne zvez- v Jugovzhodni Aziji. Ostali udeleženci velike »igre« še niso izrekli svojih mnenj glede nadaljnjega reševanja mednarodnih problemov. Hvala ti-Bela krajina! Nepozabni vtisi z veličastne proslave Dneva vstaje v Žlebu pri Črnomlju - 80.000 ljudi se je udeležilo vseh proslav v Beli krajini - Na sla vnostnem zborovanju v Črnomlju je govoril predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher Veličastno slavje ob Dnevu vstaje v Beli krajini je za nami. Leta bodo tekla, spomin na nepozabna srečanja in vtise iz julijskih dni 1954 pa bo živel v srcih vseh, ki so bili z nami v Žlebu pri Črnomlju, na Šuti or ju, v Metliki, Gradniku, Kanižarici, Črnomlju, Gra-dacu, Doblički gori, Mihelji vasi, Semiču in drugod. Odprtih rok in s toplim, tovariškim srcem nas je sprejela Bela krajina kakor v letih osvobodilne vojne — pritisnila nas je nase, da smo jo vzljubili še bolj in v vseh nas je bilo eno najlepših občutij: zvestoba za zvestobo! Delavci, kmetje, inteligenca, partizani in politični aktivisti, pa mladina, ki je vojno komaj poznala, delovni ljudje iz vseh krajev Slovenije — mnogi med njimi niso bili še nikoli v Beli krajini — vse to se je zlilo v mogočno reko veselih, nasmejanih ljudi. Ena sama misel nas je prešinjala, nas vse, deset in deset-tisoče: belokranjskemu delovnemu, zavednemu ljudstvu se je tovariš Boris Kraigher, predsednik Izvršnega sveta LRS, zahvalil za vse njegove žrtve in zgodovinski prispevek zares v imenu vseh delovnih ljudi Ljudske republike Slovenije! In ko smo se vračali, razigrani in ponosni na svobodno domovino, smo pod Semičem in Gorjanci še enkrat objeli ljubo deželico, zibel naše ljudske oblasti: hvala ti, Bela krajina! v Belo krajino skupine z vlaki, avtobusi, kamioni, partizanske patrulje čez Goriance in kmetje na vozovih. Dobro razpoloženje je dvigalo vreme, ki je bilo izredno lepo. SLAVNOSTNA SEJA LJUDSKE SKUPŠČINE SLOVENIJE 22. julija je ob devetih dopoldne predsedr-k Ljudske skupščine LRS Miha Marinko otvoril slavnostno sejo skupščine in se hkrati spomnil vseh tistih, ki so pomagali pri ustvarjanju prvega slovenskega parlamenta, pa jih danes ni več med nami. Zlasti nenadomestljiva je izguba tovariša Borisa Kidriča, ki je bil na prvem zasedanju SNOS duša Praznično lice je kazala deželica med Kolpo in Gorjanci že ves teden pred glavnimi spominskimi dnevi. Vasi so se kosale med seboj v številu slavolokov in visokih mlajev, trgi in vasice so bile pripravljene na sprejem številnih znancev in gostov, vse je bilo v zastavah, zelenju in slavnostnem razpoloženju. Dnevni tisk je medtem obširno poročal o odkritjih 21 spominskih plošč in spomenikov. Povsod so govorniki in predstavniki ustanov ter organizacij poudarjali pomen in vlogo Bele krajine v letih NOB. Številni kulturni sporedi domačih društev in gostujočih skupin od drugod, godbe. obiski starih partizanov in aktivistov v vaseh, deset tisoči gostov iz Štajerske, Primorske. Ljubljane, z Gorenjske in vseh krajev Dolenjske, vse to je dvignilo notranji in zunanji I i| pomen letošnje največje prire- i ditve ob Dnevu vstaje. Tudi | s Primorske in Koroške je prišlo v Belo krajino mnogo gostov, nad 2000 prebivalcev! iz Gorskega Kotora pa se je J udeležilo slavnosti navzlic te- j mu, da je bil v Hrvatski 22. j julij delovni dan. Slavje se je zlasti razmahnilo v sredo, ko so odkrivali v raznih belokranjskih krajih številne spominske plošče, obeliske in spomenike. V sredo so tudi iz vseh strani prihajale 2 milijardi in 426 milijonov dinarjev posojil slovenskemu kmetijstvu Za nabavo plemenske živine, obnovo sadovnjakov in vinogradov, nabavo semen itd., je bilo doslej v Sloveniji odobrenih 2.426,000.000 dinarjev. Od tega za leto 1954 dve milijardi in sto enajst milijonov, ostalo pa bo porabljeno prihodnje leto. Novoustanovljena socialistična posestva so dobila 422 milijonov, bd tega za letošnje leto 306 milijonov. Za melioracije je odobrenih 115 milijonov, od tega za letos 55 milijonov, in sicer 44 milijonov za melioracije Lož-nice v celjskem okraju, 3 milijone za Pšato, 7 milijonov za Muro, ostalo pa za druge manjše melioracije. V Beogradu je načelno odobrenih tudi 445 milijonov za 4 večje zgradbe: za vinske kleti v Beli krajini in v Brdih, za mlekarno v Tolminu in za sirarno v Kobaridu. To so veliki krediti. Naše kmetijstvo še nikoli ni razpolagalo s tolikšnimi sredstvi, Treba se bo pošteno potruditi, da jih bomo koristno uporabili. Pri tem moramo upoštevati, da razpolagajo zadruge z eno milijardo in pol lastnih sredstev, da nekaj sredstev za kmetijstvo predvideva tudi republiški proračun, da socialistična posestva grade tudi z lastnimi sredstvi in, da bodo tudi privatni kmetje iz lastnih sredstev precej zgradili. Glede kreditov privatnim kme- tom pa je nekoliko slabše. Doslej so zaprosili le za 62 milijonov din. Pogoji za te kredite niso bili takšni, da bi kmeta vzpodbujali k najemanju posojil. Krediti so, se odobravali le za nakup umetnih gnojil, semen, opreme, obnove nasadov, nabavo plemenske živine in podobno. Niso jih pa dobili za graditev silosov, gnojišč, poslopij in elektrifikacijo, za kar bi našemu kmetu krediti bolj prav prišli. Tudi ta vprašanja bo treba ugodno rešiti. prvega slovenskega parlamenta. Z enominutnim molkom je skupščina počastila spomin na padle in umrle tovariše O zgodovinskem pomenu prvega slovenskega parlamenta je govoril podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Marijan Brecelj. Po seji so odšli ljudski poslanci in številni gostje v dolgem sprevodu skozi slavnostno okrašeni Črnomelj v Žleb, kjer je bilo glavno zborovanje. Na obširnem prostoru pred in okoli tribune se je zbralo več desettisočev ljudi. Med zbo-rovalci je vladalo izredno živahno razpoloženje, ki ga je lepa okolica prireditvenega prostora še dvigala. DELEŽ BELE KRAJINE V NOB Zborovanje v Žlebu je začel predsednik okrajnega odbora SZDL Črnomelj Martin Zu-gelj, ki je pozdravil vse udeležence, med temi tudi predsednika Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinka, predsednika Izvršnega sveta Slovenije Borisa Kraigherja, zastopnika tovariša Tita, generalnega polkovnika Kosta Nagvja, predstavnike vseh ljudskih republik ter Koroške, Gorice in Trsta. (Nadaljevanje na 2. strani) ŠTAJERSKA VAB!! ODOBREN JE 75-ODSTOTNi POPUST ZA VOŽNJO NA SEPTEMBRSKO SLAVJE V CELJU Vsem nam je že dobro v spominu veličastni praznik prvih dolenjskih brigad, ki smo ga z ljudstvom iz vseh krajev Slovenije praznovali septembra 1952 v Dolenjskih Toplicah. Še so nam živo v. srcu besede maršala Ti*a o neločljivem, edinstvenem bratstvu naših narodov v borbi za mir in enakopravnost, za srečno, svobodno Jugoslavijo. Prav tako je živ spomin na nepozabno slavje na Okroglici, ki smo ga doživeli lani na Primorskem. To, kar so nam bile proslave v Dol. Toplicah in na Okroglici, bodo slovenskemu ljudstvu letos velike slovesnosti 5. septembra na Ostrožnem pri Celju. ŠTAJERSKA V BORBI je geslo veličastnega zborovanja, ki bo 5. septembra v Celju in ki ga pripravlja Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije, sodelujejo pa pri tej letošnji največji prireditvi vsi okraji Slovenije. Zborovanje bo zbor vseh borcev enot NOV in POS, ki so se borili na področju IV. operativne cone, političnih delavcev s terena, vseh borcev iz Štajerske, ki so se borili v NOV in POS na ostalih področjih naše republike ter v enotah NOV in POJ bratskih republik. Nadalje bo zborovanje v Celju tudi zbor vseh izseljencev in internirancev, ki jih je nacizem leta 1941 in kasneje odgnal z rodne grude, da bi tudi tako uničil naš narod. Pripravljalni odbor za proslavo »ŠTAJERSKA V BORBI« poziva vse borce partizanskih enot iz Štajerskega in Koroškega (XIV. divizije, brigad — Šlandrove in Zidan-škove, odredov — Kamniško-zasavskega, Lackovega, Kozjanskega, Vzhodno- in Zahodno-koroškega, Kokrškega, Pohorskega, enot VDV, borcev kurirskih relejnih stanic, partizanskih bolnišnic, tiskarn, delavnic itd.), nadalje vse politične aktiviste, internirance in izseljence, naj se te svečane proslave udeleže. Poleg borcev, aktivistov, internirancev in izseljencev pa se bo slavja v Celju udeležilo tudi na deset in deset tisoče delovnih ljudi iz vseh krajev naše republike. Okrajni odbori SZDL v Novem mestu, Kočevju in Črnomlju so skupno z odbori Zveze borcev ter ostalimi organizacijami že začeli zbirati prijave za udeležbo na proslavi »Štajerska v borbi«. Tudi iz naših okrajev bomo šli množično na proslavo v Celje, da skupno z delovnimi ljudmi ostalih predelov domovine manifestiramo našo odločno voljo in sodelovanje v socialističnem upravljanju. Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. Po poteh partizanskih brigad Preteklo nedeljo smo v Novem mestu pozdravili 50 par-' tizanskih otrok iz vseh krajev ] Slovenije, ki so od 21. julija dalje na pohodu po poteh partizanskih brigad. Počitniška zveza Slovenije in Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije sta jih zbrala iz vseh krajev Slovenije in jim organizirala zanimivo potovanje, 'ci gre predvsem po krajih, i koder je pred 10 leti šla slavna a XIV. proletarska divizija »Bo-I risa Kidriča« na Štajersko ter I jo razvnela v osvobodilni, boj i.do končne zmage. Do nedelje I so si mladi popotniki ogledali Na Suhorju so 21. julija odkrili Črnomelj, bili na velikem spomenik v spomin na odhod slavju v Žlebu, nato pa so šli XIV. divizije | skozi Gradac, Metliko, Suhor viiiokrii na Gorjance in v Podgrad, bili so pri spomeniku Majde Šile na Novi gori, pri spomeniku partizanov nad Šmihelom in v Noyem rrestu. Čeprav Novomeščani za obisk niso vedeli, se jih je kmalu po pol enajsti zbralo na j Vratih več sto. S ploskanjem so pozdravili od sonca zagorele » mladince in mladinke, ki so strumno prikorakali pred spomenike, kjer so jih med drugim čakali in pozdravili tudi partizanski otroci iz Tržiča, ki so v koloniji v Šmihelu. Po pozdravu sekretarja MO Zveze borcev Bogdana Vrančića se je za sprejem zahvali prof Jože Belak iz Celja, ki vodi partizansko mladino po poteh 0D 15. DO 22. AVGUSTA BO IZSELJENSKI TEDEN 24. julija je bila v Ljubljani tiskovna konferenca s predstavniki Izseljeniške matice Slovenije o raznih izseljenišklh vprašanjih. Med drugim so povedali, da bo letos od 15. do 22. avgusta po vsej državi Izseljeniški teden, v katerem se bomo še prav posebej spominjali nadih rojakov v tujini. Temu namenu bodo posvečene tudi številne prireditve. Med drugim bodo 19. avgusta odkrili spominsko ploščo tragično preminulemu zaslužnemu slovenskemu rojaku ln pisatelju Louisu Adamiču v njegovi rojstni vasi v Blatu pri Grosupljem. 20. avgusta bo republiška proslava v f U harmonični dvorani v LJubljani, 22. avgusta pa glavna prireditev v Zagrebu. V avgustu bo obiskala našo domovino okrog 700 rojakov - izseljencev. Prva točka dnevnega reda 12. redne skupne seje obeh zborov OLO Novo mesto 15. julija je obsegala poročilo o izpolnjevanju družbenega načrta v prvem polletju. Seji so poleg članov obeh zborov prisostvovali tudi ljudski poslanci Janez Hribar, Avgust Jazbinšek, Franc Pirkovič in Stane Smid. Po nepopolnih podatkih je bil družbeni načrt v prvem polletju izpolnjen po količini s 45.1%, po vrednosti pa s 37%, kot izkazuje Narodna banka do 31. maja. Če pri tem upoštevamo sezonski značaj več podjetij ln da kmetijstvo ne daje v prvi polovici leta toliko dohodkov, poleg tega pa posamezna podjetja vplačujejo družbene prispevke z zamudo, je to poročilo najboljši dokaz dobro postavljenega okrajnega družbenega na- črta. Najbolj redno teče izpolnjevanje načrta v industriji, čeprav je ta imela v prvih mesecih leta dokaj šnje težave zaradi pomanjkanja električnega toka in surovin. Večji del industrijskih podjetij kaže znaten porast proizvodnje nasproti lanski v istem času. Podjetje Kremen je povečalo proizvodnjo za več kot 100%, Keramika za 70% znaten porast proizvodnje izkazujejo še Tovarna lesnih Izdelkov, tekstilna tovarna, Telekomunikacije v Šentjerneju, Industrija perila v Novem mestu, mestna tkalnica in še nekatera druga. Tekstilna tovarna je izpolnila polletno nalogo po količini z 58%, po vrednosti pa kar s 160%)! V Industriji perila so uvedli v maju zaposlenih v tem podjetju do konca leta skoraj podvojilo. Pereče vprašanje podjetja so pa novi primernejši prostori, ki jih mora čimprej dobiti. Kmetijstvo izkazuje izpolnitev družbenega načrta za prvih pet mesecev letošnjega leta s 26.2%, gradnje s 35%, promet s 43%, gostinstvo z 41%, obrt z 38% in trgovina s 33%. Vzporeden z izpolnjevanjem družbenih obveznosti je dokaj reden dotok proračunskih sredstev okraju in občinam. Razveseljivo sliko daje poročilo o razdelitvi in porabi sredstev za komunalne gradnje, s katerimi letos razpolagajo občinski ljudski odbori. Ti bodo s prispevkom občanov dvignili vrednost porabljenih sredstev za komunalne gradnje od 35 na lijonov din. Ker predvideno znižanje cen ni bilo doseženo, se bodo družbeni prispevki zvišali za okoli 59 milijonov din. OLO bo ta sredstva kot posojilo dodelil posameznim podjetjem za povečanje proizvodnje, deloma pa jih dal za pomoč pri komunalnih gradnjah. Del teh sredstev je bil razdeljen že na tej seji. Tekstil-(Nadaljevanje na 3. strani) XIV. divizije, da bo spoznala trpljenje svojih očetov v bojih za svobodo. Z lepimi, toplimi besedami je drage mlade goste nato sprejel predsednik novomeške Zveze borcev, prvoborec Janez Zupančič in jim zaželel dobrodošlico. Za njim sta mlade popotnike pozdravila še predstavnika mestne občine in novomeške garnizije JLA, trije pionirji pa so jim izročili lep šopek cvetja. Pevski zbor KD Dušan Jereb je med prisrčnim sprejemom ubrano zapel štiri partizanske pesmi, nakar je množica Novomešča-nov pospremila mladino na vrt hotela v Kandiji. Popoldne so se udeleženci partizanske patrulje kopali na Loki, prenočevali pa na Grmu. V ponedeljek zjutraj so si ogledali zbirke Dolenjskega muzeja. Po obisku v muzeju so mladinci in mladinke položili pred spomenika komandanta 'Staneta in komisarja Petra dva krasna venca in šopek rož, nato pa so odpotovali z avtobusom v Kumrovec na dom maršala Tita. Od tam bodo nadaljevali pot po krajih, kjer se je pred desetimi leti slavno borila za svobodo XIV. proletarska divizija. I Toplega, prisrčnega sprejema in pozornosti novomeške Zveze borcev je bila mladina nadvse vesela in je z najlepšimi občutki in spomini odpotovala iz našega mesta. Rezervni oficirji na Kočevskem so pokazali lep napredek9 drugo delovno izmeno; ker soi55 milijonov, skupno z republi-dobili nove stroje, se bo število škimi investicijami pa na 120 mi- treme za Cas od 31. 7. do 8. 8. 1954 Konec tekočega tedna jasno, prihodnji teden nestalno vreme s pogostimi padavinami, zlasti okoli 2., J. m 8. avgusta. Del udeležencev pred tribuno na slavnostnem zborovanju v Žlebu O nedelavnosti organizacije URO J v kočevskem okraju se je precej govorilo, čeprav stanje ni bilo tako slabo, saj moramo upoštevati, da večina rezervn'h oficirjev, borcev NOB, sodeluje v raznih drugih množičnih in političnih organizacijah. Mnogo oficirjev opravlja odgovorne upravne, politične in gospodarske funkcije, zato včasih ni čudno, da je udeležba na sestanku UROJ slaba. Seveda so za uspešno delo organizacije tudi druge ovire — prav slaba disciplina nekaterih rezervnih oficirjev, pomanjkanje čuta odgovornosti, ponekod tudi malomarno vodstvo. Kjer je bilo vodstvo sposobno in prizadevno, je organizacija pokazala uspehe. Okrajni odbor UROJ se je letos, skupaj z občinskimi pododbori resno lotil dela. Pododbori bodo v svoje vrste sprejeli vse oficirje, ki imajo pogoje, si uredili točno evidenčno kartoteko, razdelili značke, pobrali članarino, učvrstili disciplino in podobno. Postavili bodo sektorske poverjenike in resno začeli z vajami in predavanji. Letos so občinski odbori že imeli več vaj in nekaj predavanj. Rezervni oficirji so pomagali organizirati proslave občinskih praznikov, zlasti dobro so organizirali razne patrulje, napade in druge akcije. Zadnje čase re- zervni oficirji zlasti pomagajo pri predvojaški in izvenarmadni vzgoji. 11. julija je okrajni odbor UROJ skupaj s pododbori Kočevje, Ribnica, Sodražica, Velike Lašče in Dobrepolje organiziral velik pohod rezervnih oficirjev. Namen pohoda je bil spoznavanje zemljišča in taktične vaje na terenu, »gibanje po azimutu«, branje zemljevidov in bojno ciljanje. Udeležba je bila kar zadovoljiva, samo iz Kočevja se je vaje udeležilo 40 oficirjev. V 18 kilometrov oddaljenem kraju, kamor so prispeli v raznih skupinah in patruljah po točno določenem času, je bila ocena in kritika. Disciplina je bila vzorna, zato je vaja tudi res lepo uspela. Stroške prehrane in prevoza so krili oficirji sami. Mnogi so zaželeli, da bi take vaje bile večkrat. D. D. Vsako leto 100 težkih kamionov za Turčijo Z nekim uvoznim podjetjem v Istambulu je tovarna avtomobilov v Priboju na Limu sklenila pogodbo za dobavo okoli 100 avtomobilov letno v razdobju prihodnjih desetih let. Po tej pogodbi bodo letos dobavili Turčiji 125 kamionov po štiri do osem ton nosilnosti. Hvala ti - Bela krajina! Nadaljevanje t i. strani ' I delitve tržaškega ozemlja, se Topio pozdravljen od deset s tern Prav nič ne odreka- in deset tiscčglav« množice je j mo *voJih pravic do tega nato govor il tovariš Boris Kraigher, ki se je v uvodu najprej spomnil borbenih praznikov vseijudske vstaje naših narodov iz leta 1941. Dejstvo, da se je skoraj povsod, v vseh delih Jugoslavije, začela vstaja v juliju, dokazuje zgodovinsko usodno povezanost in enotnost interesov vseh naših narodov. Slovenski narod se je s to borbo prvič uvrstil v svoji zgodovini med tiste narode, ki so si v borbi za osvoboditev in neodvisnost zgradili tudi svojo lastno državnost in lastno vojsko. V tej herojski borbi je partizanska Bela krajina odigrala eno najbistvenejših vlog v procesu revolucionarnega o-sveščanja širokih ljudskih množic celotnega slovenskega naroda. Belokranjsko ljudstvo, je dejal tovariš Kraigher, je pokazalo v letih NOB neverjetno borbeno sposobnost, ne-verjeno junaštvo in požrtvovalnost in je tako doprineslo neprecenljivi delež k ustvarjanju, utrjevanju in razvijanju prvih organov nove, revolucionarne ljudske oblasti, kakor tudi v ustvarjanju narodno-©svobodilne vojske Slovenije. »Zato mislim, da izražam voljo vseh delovnih ljudi Ljudske republike Slovenije, če izražam belokranjskemu delovnemu ljudstvu prisrčno zahvalo za njegovo odločilno vlogo v narodnoosvobodilni borbi, za vse njegove velike napore v borbi za svobedo in združitev slovenskega naroda in v borbi za napredek in lepšo bodočnost delovnega človeka sploh,« je dejal tovariš Boris Kraigher, ploskanje desetti-sočglave množice pa je pritrdilo njegovim željam. V nadaljevanju svojega govora je tovariš Boris Kraigher opisal načela, ki so nas vodila v letih NOB. Borba za ohrani- ozemlja, niti našega načela dosledne borbe za samostojnost in neodvisnost To je samo trenutna edina realna pot, ki more na tem področju ustvariti pogoje nemotenega razvoja naprednih, demokratičnih, miroljubnih sil. To pa seveda samo pod pogojem, da uspe takšna rešitev tržaškega vprašanja, ki bo omogočila razvijanje normalnih, dobrih sosedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Vsaka drugače zamišljena rešitev je seveda za nas brezpredmetna. Tovariš Kraigher je nato govoril o drugem načelu naše NOB, o enotnosti delovnega ljudstva, ki ne dopušča nobene strankarske razcepljenosti. Kakor je bila v NOB osnovna naloga mobilizirati vse sile za zmago, tako je danes naša osnovna naloga mobilizirati vse sile za čim uspešnejše in čim hitrejše napredovanje naš socialistične graditve na uoti premagovanja naše tehnične zaostalosti, s ciljem, postati čim hitreje gospodarsko močna, tehnično razvita, samostojna dežela. Ko so množice znova in znova toplo pozdravljale pomemb- Del zborovalcev v Žlebu med slavnostnim govorom ne besede predsednika slovenskega Izvršnega sveta, je stopil na oder tov. Marko Beli-nič, ki je pozdravil zborovanje v imenu CK ZK Hrvatske in ljudstva sosednjih hrvaških okrajev. Preden je tovariš Zugelj zaključil veliko zborovanje, je še prebral pozdravno pismo tovarišu Titu, ki so ga udeleženci sprejeli in pozdravili z vzklikanjem. Pet sto pionirjev Bele krajine je nato zapelo pionirsko himno. Ljudje so se nato razšli po vsem gozdu. Začelo se je veselo rajanje s pravo domačo sproščenostjo, v popoldanskih urah pa so se začele množice vračati v svoje kraje. V soncu in sreči je Bela krajina proslavila svoj rfejvečji povojni praznik. Dolenja vas pri Ribnici praznuje Občina Dolenja vas pri Ribnici na Dolenjskem, ki obsega vasi: Dolenjo vas, Pri-gorico, Blate, Rakitnico, Gr-čarice, Lipovec in Makošo, si je izbrala za svoj praznik 1. avgust kot spomin na dni, ko so italijanski fašisti odvedli iz Rakitnice 124 mož in fantov v uničevalno taborišče Rab, nekoliko kasneje pa 26 iz Dolenje vasi, in v počastitev tev načela neodvisnosti nove i sP°in!u?..4 tovarišev iz iste va-Jugoilavije in sodelovanja z državami Balkana, Srednje Evrope in zapadnega sveta sploh na temelju popolnega r.evmešavanja v notranje zadeve drugih držav, seveda ni lahka stvar in zahteva vztrajne budnosti proti vsem mogočim mahinacijam raznih imperialističnih klik. Ce se danes nova Jugoslavija skuša sporazumeti z Italijo na podlagi Osnutek družbenega plana za leto 1955 je že izročen Ljudski skupSčini Prejšnji teden je bila v Beogradu skupna seja odborov za gospodarstvo obeh domov Zvezne ljudske skupščine, na kateri je direktor Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje Sergej Kraigher obrazložil osnutek družbenega plana za leto 1955. V obrazložitvi je med drugim dejal, da se gospodarska politika v planu za 1. 1955 na vseh področjih in vseh panogah, kjer je to možno, navezuje na gospodarsko politiko in ukrepe iz leta 1954. To bo zagotovilo trdnost v gospodarstvu in nepretrganost v poslovanju gospodarskih organizacij. V letu 1955 lahko pričakujemo povečanje celotnega družbenega proizvoda v primerjavi z letom 1954 za 8,2%, narodni dohodek pa se bo povečal v primerjavi z letošnjim za 8,3%, v primerjavi z lanskim letom pa za 11,5% si, ki jih je okupator tedaj ustrelil. Na pobudo ljudskega junaka in tedanjega sekretarja okrožnega komiteja Komunistične partije Slovenije za ko-čevsko okrožje prof. Jožeta Šeška, ki so ga italijanski fašisti spomladi 1942 na zverinski način ubili, je bil v Dolenji vasi že junija 1941 prvi sestanek Osvobodilne fronte, nekoliko kasneje pa v sosednji vasi Prigorki. Na ta sestanek je bil povabljen tudi zastopnik »prosvetarjev«, ki se je sicer sestanka udeležil, sodelovanje z OF pa je odklonil in obljubil, da ljudje iz njegovega tabora, ki ga je vodil tedanji župnik Karel Skulj. ne bodo ovirali delovanja OF in da tudi ne bodo iz-dali članov OF, ki so se omenjenega sestanka udeležili. Obljube pa niso držali. Ob koncu 1941. in v začetku 1942. leta se je že začutilo delovanje bele garde. Župnik Karel Skulj in kaplan Stanislav Kapš sta pridigala proti OF in odkrito napadala osvobodilno gibanje. Škulja in njegovih pristašev ni prizadela niti prva žrtev v Dolenji vasi, Nace Levstik, ki so ga italijanski okupatorji na okruten način ubili 28. aprila 1942. Takoj po tem zločinu so belogardisti vztrajno prepričevali ljudi, da so Na-cetove smrti krivi partizani, lili ker so streljali na Italijane, kar so si seveda Izmislili. O delovanju bele garde in klerofašista Karla Škulja v Dolenji vasi in v vsej ribniški dolini pričajo dokumenti, ki jih je pustil okupator in mnogi sodni zapiski z izpovedmi tistih, ki so bili zaradi narodnega izdajstva postavljeni pred sodišče. Med njimi tudi izpoved Stanka Kapša, tedanjega kaplana v Dolenji vasi, ki je izpovedal, da je bil pri ustanavljanju bele garde župnik Karel Škulj glavni pobudnik in organizator, ki je z agitacijo in propagando pridobival pristaše tudi v cerkvi. Občina Dolenja vas si je izbrala 1. avgust za svoj praznik kot spomin na tiste velike in težke dni, ko so se v mlada telesa v neznanem kraju zarile okupatorjeve krogle in ugasnile njihova mlada življenja, in ko so ostali morali zapustiti svoje družine !n oditi v uničevalno taborišče Rab. To ni bil naš poraz, ampak zmaga; tisti pa. ki so sprejeli italijanske puške, so bili poraženi, še preden so ji uporabili ... Ni šlo za vero, kot je pridi- goval pobegli župnik Škulj, ampak za svobodo, za to, da bomo sami gospodarili na svoji zemlji. * * • Ljudstvo občine Dolenja vas pri Ribnici prične praznovati svoj praznik že 30. julija s slavnostno akademijo, na kateri bo sodelovala Svoboda skupno z gasilci in šolskimi otroki. Naslednji dan bo slavnostna seja občinskega odbora, ki ji bodo prisostvovali vsi domači borci in aktivisti. Po seji bo dramska skupina iz Dolenje vasi uprizorila »Kovarstvo in ljnbe-zen<, zvečer pa bo dov bližnji okolici zagoreli kresovi. 1. avgusta bodo mladinci predvojaške vzgoje, gasilci in člani PAZ ob osmi uri zjutraj uprizorili na Dolenjskem hribu partizanski napad. Temu bo sledilo polaganje vencev na skupni grob neznanih partizanskih borcev in obisk prostorov, kjer so bile zaprte žrtve italijanskega fašizma. Popoldne bo fizkulturni nastop Partizana. Isti dan bo v Grtaricah sredi vasi odkrit spomenik padlim. Nina Vidervol Ing. Lojze Hrček: Gnojenje vinogradov-ze Z vsakoletno trgatvijo ter z rezjo in odstranjevanjem mladic iemljemo vinogradu mnogo hranilnih snovi. Te snovi odnašajo tudi nalivi, ki spirajo naše vinograde v strmih legah. Da si zagotovimo pridelek, skušamo z gnojenjem vrniti zemlji hranilne snovi. Danes bomo na kratko obdelali gnojenje s prirodni-mi gnojili (hlevski gnoj in kompost), prihodnjič pa si bomo ogledali nov način gnojenja — zeleno gnojenje, o katerem se danes precej govori in piše. Od hranilnih snovi vinski trti največkrat primanjkuje dušika, kalija in fosforja. Dušik, ki je sestavni del beljakovin, potrebuje trta za za vse svoje organe, ker pospešuje rast. Pomanjkanje dušika je krivo, da trta pozneje odganja ter ima slab nastavek, korenine so izredno dolge, listi pa onajhni, bledi ter začnejo predčasno odpadati in sicer od spodaj navzgor. Kalij je tudi v vseh organih trte, največ ga je v jagodnem soku in pospešuje rast listja, mladic in grozdja ter vpliva na boljšo kakovost vina, ker povečuje odstotek sladkorja in zmanjšuje kislino. Pomanjkanje kalija spoznamo po tem, da odmirajo listi v sredini poganjka, robovi listov pa se pobarvajo temno rdeče. Nastavek se sicer dobro pokaže, vendar se ne razvije. Fosfor je prav tako v vseh delih vinske trte, vendar gaje največ v peškah, soku in jagodni kožici ter v listih in cvetnem prahu. Za fosfor pravimo, da je »boter« pri oplod- Lep uspih pevskega zbora v TR EB M JEM Ze vsa leta po vojni smo pogrešali v Trebnjem stalnega pevskega zbora. Bilo je icer več poizkusov z moškim, ženskim in mešanim pevskim zborom pod različnimi pevovodji, toda pravih uspehov ni bilo. Zato nas je tem bolj razveselil nastop naših pevcev na proslav^ Dneva vstaje 19. t. m. v Domu ljudske prosvete. Moški pevski zbor, ki se nam je prvič predstavil na dan Uprava podjetja »ODPAD« Ljubljana poziva vse dobavitelje, ki so oddali odpadni material na »ODPADU« — v poslovalnici NOVO MESTO, v skladišču ČRNOMELJ ali v METLIKI, materiala pa do danes niso dobili plačanega oziroma ni obračunan, da prijavijo svoje terjatve najkasneje v roku 8 dni pri podružnici »ODPADA« v Novem mestu v času od 8. do 12. ure. Kasneje prijavljenih terjatev ne bomo upoštevali ODPAD — centrala — LJUBLJANA občinskega praznika, je zapel dve pesmi in z njima pokazal, da prav lepo napreduje. Pohvaliti je treba tudi ženski zbor, saj so pri tem pevke odpele obe pesmi res zanesljivo in ubrano. Najbolj pa je številne poslušalce presenetil in ogrel mešani zbor, ki ima nad petdesest pevcev in pevk. Naravnost navdušila nas je z občutkom zapeta Simonltijeva Pesem o Titu, pa tudi ostali dve pesmi po kakovosti izvajanja nista zaostajali za njo. Našim pevcem in pevkam ter njihovemu požrtvovalnemu pevovodji tov. Žagarju je treba k temu doseženemu uspehu čestitati, posebno če pomislimo, da je zbor komaj začel z delom in prihajajo pevci k vajam tudi iz najbolj oddaljenin vasi občine. Prepričani smo, da se bo zbor z marljivimi in rednimi vajami še naprej izpopolnjeval in nam bo v bodoče še večkrat dal priliko poslušati lepo Slovenko pesem iz grl domačih pevcev. nji. Pospešuje boljši razvoj očes in grozdja, zorenje lesa in grozdja ter tudi zboijšuje kakovost pridelka. Trte, ki imajo dovolj kalija in fosforja, mnogo laže prenesejo mraz. Tudi fosfor je nujno potreben za tvorbo beljakovin. Pomanjkanje fosforja se kaže v tem, da se listi in poganjki slabo razvijajo ter celo za-listniki ne poganjajo. Peci j i ter žile listov postanejo rdeči, posebno v hladnem spomladanskem času. Na listih vidimo temne in svetle pege. Za široko prakso so nam nujno potrebni pedološki laboratoriji, ki bi nam opravljali analize zemlje, na podlagi katerih bi edino lahko smotrno gnojili. Ker zaenkrat teh laboratorijev še nimamo, si pač pomagamo v posameznih primerih z navedenimi znaki. Hlevski gnoj In kompost Hlevski gnoj ima v sebi vse hranilne snovi, ki jih vinska trta potrebuje ter vpliva tudi na sestavo zemlje. Za 1 ha vinograda potrebujemo letno 20 voz hlevskega gnoja, seveda pod pogojem da je dober. »Pokaži mi gnojišče in povedal ti bom, kakšen kmetovalec si!< pravi stari slovenski pregovor. Ker pri nas pri-mankuje dobrega hlevskega gnoja za vinograde ter ga je tudi v strme lege težko spravljati, si večkrat pomagamo s kompostom, ki prav lahko zamenja hlevski gnoj, seveda če je dobro pripravljen. Kompost ima to prednost, da ga lahko pripravljamo pri vinogradu in sicer iz materiala, ki ga dobimo v samem vinogradu ali pa iz njegove Zborovanje živinorejcev Preteklo nedeljo je imel medzadružni živinorejski odbor pri OZZ Kočevje sejo na znanem planinskem pašniku Travni gori. Seje se je udeležilo kakih 30 živinorejcev iz vseh predelov Kočevske. Med gosti je bil tudi znani živinorejski strokovnjak ing. Zoreč. Na seji so razpravljali o vseh zadevah živinoreje. Več skrbi bo treba posvetiti nabavi, oziroma vzreji novih plemenskih bikov, ki jih primanjkuje. Precej krav in bikov je okuženih. Kljub vsemu pa se je število rodovne živine pomnožilo. Pomembno vlogo imajo rodovnikarji in mlečni kontrolorji. Dobro bi bilo uvesti plemenske kroge, ki naj bi obsegali od 120 do 150 krav oziroma telic. Plemenske bike naj bi oskrbovali najnaprednejši živinorejci. Uvedle naj bi se pavšalne skočnine, za pripu-ščanje bika pa bo treba določiti točno odmerjen čas. Oskrbovalec bika mora voditi zapisnik. O vseh teh predlogih bodo razpravljali živinorejci še na polletnih zadružnih občnih zborih. Na seji so razpravljali tudi o organizaciji razstav rodovniške živine, ki bodo v drugi polovici avgusta v Ribnici. na Travni gor Jurjevici, Sušju, Karlovici, Strugah in Fari pri Kočevju, kjer bo razstavljeno okrog 700 glav živine. V avgustu bo tudi več plemenskih sejmov. Ta seja medzadružnega živinorejskega odbora pri idilični pastirski koči, sredi bujnih pašnikov in 80 glav pasoče se mlade živine, je bila zelo uspešna. Živina na planinah je debela ln zdrava. Po vojni je zadruga iz Sodražice obnovila hlev, shrambo za seno, zgradila leseno pastirsko kočo in očistila velike površine pašnikov v Travni gori. Prav bi bilo, da tudi ostale zadruge v okraju priskočijo na pomoč sodraški zadrugi pri oskrbovanju Travne gore, saj so travnogorski pašniki namenjeni živini iz vseh predelov Kočevske. Naj omenimo, da so začeli graditi novo zidano pastirsko kočo, in da bo planinski dom, ki ga grade nekaj sto metrov vstran, kmalu pod streho. Travna gora z 800 m nadmorske višine je kakor ustvarjena za poletno pašo živine. Poleg tega pa ima ta kraj najlepše izglede za najpomembnejšo turistično postojanko na Kočevskem. (m) bližine, kolikor pa moramo dodati še drugega materiala, ga od doma laže pripeljemo do vinograda, kot pa sam hlevski gnoj ali kompost. Tudi rožje uporabimo za kompost, moramo ga pač na drobno sesekljati. Hlevski gnoj ali kompost spravljamo pri globoki kopi v dobi zimskega poči van ja v pozni jeseni ali zgodnji spomladi. Ce gnojimo s hlevskim gnojem spomladi, moramo u-porabiti že prepereli gnoj, kajti sveži gnoj bi učinkoval šele v drugi polovici julija, kar pa bi nam zorenje grozdja kakor tudi lesa preveč zavleklo v jesen, odnosno v zimo, s čemer bi se povečala nevarnost pozebe za nedozorel les. Gnoj iu kompost moramo raztresati po celi površini vinograda in ne samo zakopati k deblu trt, kot se to v naših vinogradih pogosto vidi kajti hrano srkajo drobne koreninice, ki segajo daleč stran od debla. Saj že stari vinogradniški rek pravi: /Prta med redi rodi!t. Umetna gnojila Medtem ko gnojenje s pri-rodnimi gnojili vsestransko zboijšuje zemljo, dajo umetna gnojila zemlji le eno ali kvečjemu dve do tri redilne snovi. Zato jih imenujemo tudi dopolnilna gnojila. Res pa je, da pravilno in pravočasno gnojenje z umetnimi gnojili izredno zvišuje pridelke, saj so visoki pridelki v naprednih kmetijskih državah večinoma posledica pravilne in izdatne uporabe umetnih gnojil. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti, da deluje izključna uporaba samo umetnih gnojil brez prirodnih negativno ua zemljo — jo takorekoč zastruplja. Od dušičnih gnojil za gnojenje v vinogradih poznamo naslednje: apneni dutšik, ki deluje počasi ter ga zato tro. simo v jeseni ali zgodaj spomladi (do srede marca), čilski soliter, ki deluje hitro, ter ga trosimo ko trta že ozeleni, amonijev sulfat, ki ne učinkuje tako hitro kot čilski soliter, vendar pa hitreje kot apneni dušik, zato ga trosimo spomladi, norveški soliter, ki je po svojem učinku podoben čilskemu solitru, ter končno kaliamonsoliter, ki je tudi sličen čilskemu solitru. Od fosfornih gnojil je pri nas v prometu superfosfat, ki se lahko topi ter ga zato trosimo spomladi, kostna moka, ki deluje bolj počasi ter jo trosimo že jeseni, ter Thoma-sova žlindra, ki je eno najboljših fosfornih gnojil za vinograde in peščene zemlje sploh. To zadnje gnojilo deluje počasi ter lahko z njim gnojimo v jeseni. To gnojilo, katerega so naši kmetovalci ves čas po vojni zelo pogrešali, ker ga je industrija rabila v druge namene, se danes spet dobi in sicer bo kmetijski magazin za jesensko sezono dobival prilične količine tega gnojila iz inozemstva po naročilih naših kmetijskih zadrug. (Konec prihodnjič) 13. julij v Žužember Pred dvanajstimi leti 13. Julija je NOV prvič osvobodila Žužemberk. Ob tej priliki Je bil izvoljen v Žužemberku prvi Narodnoosvobodilni odbor, zato praznuje občina 13. julija že tretje leto svoj občinski praznik. Za ta dan so se v Žužemberku tudi dobro pripravili. Praznovanje je bilo povezano z zletom dolenjskih telovadnih društev Partizan. Ves program naj bi bil na prostem, kar pa zaradi dežja ni bilo mogoče. Po govorih predstavnikov ljudske oblasti so bile odbojkarske tekme med moštvi Novega mesta, Trebnjega, Straže ln Žužemberka. Pohvaliti Je treba vse tekmovalce za njihovo požrtvovalnost, ker so kljub močnemu dežju tekmovali. Prvo mesto si je po ostri borbi s Trebanjci priborilo moštvo iz Novega mesta. Stražani so zasedli tretje mesto, medtem ko je domače moštvo izgubilo vse tekme. Vendar jim tega no smemo preveč zameriti, ker so v Žužemberku odbojko začeli šele gojiti. Nad vse prisrčni so bili nastopi cicibanov, pionirjev in mladink, za kar moramo pohvaliti njihove požrtvovalne voditelje. Pa tudi člani Partizana so mojstrsko izvedli vaje na bradlji. Gledalci so bili z nastopi zelo zadovoljni in si takih prireditev še želijo. Vsem sodelujočim želimo še veliko uspehov v njihovem športnem udejstvovanju in se jim zahvaljujemo za užitek, ki so nam ga nudili. Kajetan Hrošč: Tobak, tihotapci in financarji Tobačni biriči so izsledili, da se bavita dva Kovorjana, Luka Cucek in Jože Kiemenčič, Z nedovoljeno tihotapsko trgovino- Naznanili so ju deželni vladi, ki je zaukazala tržiški graščini, pod katero je tedaj spadal del Kovorjanov, naj ju prime in zapre. Toda Tržiča-nom ni prišlo niti na misel, da bi zapirali tako dobra dobavitelja cenenega tobaka, čeprav je bil tihotapski. Zato so odgovorili, da ne spadata pod njihovo gosposko, marveč pod radovljiško in naj se deželna vlada obrne tja. Tihotapca pa so skrivoma obvestili, da iu iščejo biriči in naj se umakneta. Radovljiška gosposka je potem lahko sama odgovorila, da je eden od njiju odšel za delom in ne vedo, kdaj se bo vrnil, drugi pa je v teh krajih sploh netpoznan. Tako sta bila rešena biriških pesti, gosposke pa so si ohranile zaneslji-ve dobavitelje tobaka. Da so se tudi domačini sklicali v tihotapstvu, nam priča- jo mnoge stare zgodbe, ki so jih pripovedovali Še pred nedavnim časom. Veliko večjo izurjenost v tej »umetnosti« pa so pokazali Rezijani in Uskoki, to je prebivalci gor-janskega Zumberka. Ti se niso omejevali v svojem delovanju samo na obrobna ozemlja, marveč so se podajali na svojih pohodih celo tja do Dunaja. Oboroženi so bili z gorjačami in noži ter so svoje blago kar vsiljevali prebivalcem; kdor se ga je branil sprejeti, so ga vsaj pretepli, če se mu ni zgodilo kaj hujšega. Rezijani pa so, čeprav tudi nasilni, rajši razpečevali svoje blago s trgovskimi metodami. Njihova pot je vodila preko Istre, hrvaškega Ribnika v Belo krajino. Na tej poti so se izognili obmejnim carinikom in so v avstrijske dežele vtihotapi jali sukno, svilene trakove, kavo, sladkor, južno sadje in podobno, kar so tovorili celo na konjih. To pot so po podatkih belo- kranjskih biričev naredili vsaj enkrat mesečno s tremi konji, ki so lahko nosili po 450 kg tovora. Ko so blago med potjo prodali, So se nato napotili naprej na Hrvaško, kjer so nakupili tobak in se pntem vračali domov preko Dolenjske in Gorenjske. Spotoma so prodajali tobačno zalogo in se vrnili domov z dvojnim dobičkom. Kadar pa so prišli v stik z biriči, so povsem pozabili na svojo znano miroljubnost. Biriči so dobro poznali to njihovo lastnost in so si zato vedno oskrbeli vojaško pomoč, kadar so se nadejali večje skupine rezijanskih tihotapcev. Pa tudi z vojaki si niso mogli vedno zagotoviti premoči in so morali Rezijanom z vojaki vred pokazati pete, če so si hoteli ohraniti zdravo kožo in celo Slavo. O tem nam priča zgodba, ki se je zgodila na Gorenjskem, v Mostah pri Brez-nici, kjer je sedaj znana hidrocentrala. Tobačni biriči so izvohali, da se Rezijani vračajo preko Gorenjske in zato se je nadzornik Franc Lušina s patruljo vojakov podal za njimi v pogon. Patruljo je zalotila noč v Mostah ter je zato nameravala prenočiti v tamkajšnji gostilni. Neprevidni vojaki so puške prislonili ob steno v veži in odšli v hišo. Rezijani pa, bilo jih je okoli petdeset, so bili že v vasi in so se takoj tiho priplazili, pobrali puške in bi bili vdrli v hišo, Če jim ne bi pred nosom zapahnil vrat domači gostilničar. Zato so načeli razbijati s (Juškami po vratih, streljati niso mogli, ker puške niso bile nabite, toda vrata se riiso vdala. Ker niso mogli drugače v hišo, kjer so jih trepetajoč čakali Lušina in vojaki, so se spravili nad leseno steno, ki je ločila hišo od hleva. S sekirami so začeli lz-sekavati odprtino, skozi katero bi se splazili vanjo. Medtem pa so Lušino, ki je kar mineval v smrtni grozi, oblekli v žensko obleko, da se je tedaj, ko so Rezijani vdrli v hišo, v temi in zmedi neopaženo umaknil. Ves čas vdiranja so imeli Rezijani hišo obkoljeno, da ni mogel nihče uiti. Jezni, ker niso dobili biriča, so se že ho- teli lotiti neoboroženih vojakov, kar pa je preprečil v zadnjem hipu Rezijanom poznani domačin. Vojakom so vrnili puške in ti so jo takoj i.ato slavno odkurili nazaj v Radovljico. Divjanja pa še ni bilo konec. Iz Most so odšli v sosednjo vas, da bi pretepli tamkajšne. ga trafikanta. Ker je pravočasno ušel, so mu razbili vso hišo in skoro do smrti pobili neko deklico in starčka, kista jima pri njihovem pohodu prišla na pot. Ker niso dosegli svojega namena in dobili trafikanta, so v vasi pri odhodu sporočili, da mu bodo ob prvi priložnosti iztaknili oči, če ne bo opustil trafike in jim plačal 30 goldinarjev. Temeljito pa jo je izkupil trafikant v Belci pri Kranjski gori, ki so mu v nadaljevanju svoje poti polomili roke ln ga pretepli ^koro nom, ki so jih na silo zbrali do smrti ter sporočili vaščR-sredl vasi, da je to samo opomin, drugič pa bodo do smrti pobili v«e trafikante po sav«ki dolini. Po opravljenem maščevanju nad trafikant', 'Ki SO Jim ovirali trgovino s tobakom, so se podali domov v Rezijo preko belopeške gospoščine; tam je izginila vsaka sled za njimi. Preiskovanje, ki ga je po nalogu deželne vlade izvedla ta gospoščina, je bilo popolnem« brezuspešno, ker so naknadno ugotovili, da so njeni uradniki tihi sodelavci rezijanskih tihotapcev. Vendar oprijemljivih dekazov za to sodelovanje niso imeli in je zadeva počasi zaspala. Zgodilo pa sc je to 1.1771. To je bil samo en primer tihotapskega nasilja med mnogimi. Tihotapska jeza na trafikante in tobačne nadzornike je bila tako silna zaradi tega, ker so jih ovirali pri nedovoljenem trgovanju in izredno strogo kaznovali vsakega ujetega tihotapca. Kogar so zalotili prvič, je dobil dve leti težkega prisilnega dela v okovih, drugič pet let, tretjič pa deset let ali pa so ga dosmrtno vtaknili v voja'/ce.Toda tihotapska strast pač ne pozna meja in kljub nevarnostim niso hoteli opustiti svojega početja. Tudi na Dolenlskem Je bilo tihotapskih zgodb in napadov cela vrsta. Glavni Hp-navljalci tihotapskega tobaka so bili za to področje Uskoki, ki so imeli po vaseh svoje zaupnice. Ti so potem naprej razpečevali božjo travico. Tobačni biriči so bili enim in drugim vedno za petami in slaba mu je predla, kogar so zalotili ali pa samo sumili, da je v zvezi s tihotapci. Za razpečevalca tihotapskega tobaka so biriči sumili Jerneja Goriška, kmeta in gostilničarja v Gornjem Vrhpolju nri Šentjerneju. O njem in drugih Vrhpoljcih, ki so bili pri biri-čih na slabem glasu, niso imeli nobenih dokazov. Zato so hoteli dobiti dokaze na kraju samem. Neke noči je prišel v vas tobačni nadzornik z gručo vojakov, da bi prelskal hiše S tihotapskim blagom. Začeli so pri Gorišku, kjer Je že vse spalo. Vojaki so se razkropili oo vsej hiši, gospodar pa je brez moči gledal, kako brskalo po njegovem premoženju. Pri tem zapazil, da si je eden od vojakov basal suhe klobase v žep ln ga je v lezi nadrl s tatom. Vojak ni odvrnil ničesar, tiho se je pridružil drugim vojakom in nadzorniku založil kmeta, da ga je zmerjal g tatom. Se prej pa je skril klobase v veži. KOMUNA - Kaj je komuna - O komuni kot najboljši šoli socialistične družbene zavesti - Prva tribuna za politično nastopanje je oz. bo pri nas komuna V 26. številki našega tednika smo letos 2. julija obljubili vrsto člankov o trenutno najbolj zanimivem pa tudi najvažnejšem družbenem vprašanju — o komuni. Organizacije Socialistične zveze delovnih ljudi posvečajo v dolenjskih okrajih temu vprašanju še vse premalo pozornosti. Vse premalo je razlaganja in seznanjanja širokih ljudskih množic o tem pomembnem družbenem činitelju. Da b: razčistili nejasne, ponekod pa tud napačne pojme o komuni bomo v današnji in prihodnjih številkah ponatisnili osnovna vprašanja, ki so zvezana s pojmom komune. Pri tem moramo priporočiti, da se bralci seznanijo s člankom tovariša Staneta Kavčiča »O komunah-, ki je bil objavljen v Slov. poročevalcu v nedeljo 25. julija. Kako zmotna naziranja o komunah vladajo prav na Dolenjskem, nam nazorno pove pogost pojav, da ljudje marsikje zamenjujejo pojem komune — s komunistično organizacijo. Na vprašanje, kaj naj bi bila oz. kaj je komuna, naletiš lahko na odgovore:« Ja, to so pa komunisti...« Drugje snet naletiš na pojmovanja, da pomenijo komune konec okra-"*v in republike in da bodo nekake občine v obliki »samostojnih državic v državi«. Ah ne čaka prav zato organizacij SZDT. važno in zanimivo politično delo? Kritizirati jih mo- ramo, da so temu vprašanju — tako v mestih kot na deželi — zadnje mesece posvečali prav malo, ponekod pa sploh nobe-ae pozornosti. Ze zadnjič smo navedli odgovore tovariša Edvarda Kardelja, kako se bo odvijalo družbeno življenje v našem gospodarskem in političnem okvira, »Drugi faktor našega gospodarskega življenja je kom u-n a in njeni organi, namreč ljudski odbori skupaj z demokratičnim mehanizmom, ki jih dopolnjuje, začenši od zborov volilcev pa navzgor« je dejal 'ovariš Kardelj lani 19. novembra v Čačku. Prevedeno v naš jezik pomeni komuna občino. Ta stara seseda zelo pravilno in točno izraža vsebino te samoupravne ljudske skupnosti, ki nastaja danes v okviru naših akrajev in mest. Komuna ni, oz. ne bo nekakšna umetna kupnost, ki bi bila sama sebi namen. Prav tako m komuna neomejen gospodar nad vsemi tovarnami podjetji in dobrinami na svojem področju. Komuna ne razbija enotnosti družbe kot celote. Države ne pretvarja v skupnost okrajev, kakor ponekod mislijo posamezniki. Se manj ra se sme in more seveda komuna vmešavati v zasebno življenje delovnih ljudi. Komuna ni niti današnji okraj, niti današnja cbčina, ne po svojem področju, niti po sedanjih nalogah, Vd jih opravljata občina in okraj. Komuna bo zaokrožena gospodarska celota, bo združitev manjših, gospodarsko nerazvitih občin v gospodarsko trdne navezave Tovariš Edvard Kardelj je D komuni dejal tole: »Komuna v pravem smislu besede označuje tako samoupravno družbeno skupnost z 'judskim odborom na čelu, v kateri delovni ljudje neposredno in samostojno uremjo na demokratičen način čim večji del vprašanj, ki se tičejo njihovega življenja in njihovih prizadevanj za dviganje blaginje skupnosti in vsakega posameznika. Odločale bodo seveda v okviru skupnega sistema za vso državo, v okvira skupnega gospodarskega načrta in na podlagi splošnih dolžnosti in pravic posameznega prebivalca kakor tudi ljudskih odborov, ki veljajo za vso državo. V tem smislu je torej komuna taka ljudska, skupnost, ki povezuje interese posameznikov in družbe in po kateri lahko vsak državljan neposredno vpliva na razvoj življenja v vsej državi«. Komuna torej ne bo noben ločen organizem, vase zaprt aparat ali nova oblika oblasti. Komuna bo osnovna družbena celica, ki bo najbolj nepos-ed-no posredovala med interesi posameznikov in družbe in ki bo prav kot taka še bolj okrepila enotnost vse naše socialistične družbe ini našega političnega sistema. V resnici bo prav zato najboljša šola socialistične družbene zavesti, šola, kakršne človečanstvo doslej ni poznalo. (nadaljevanje prihodnjič) Na proslavi Dneva vstaje v Novem mestu je pel Invalidski pevski zbor Letošnja proslava Dneva vstaje v Novem mestu, združena s koncertom Invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane, \e bila izredno slovesna in lepa. Zaradi praznovanja v Beli krajini so jo prireditelji organizirali že nekaj dni pred 22. julijem. Ljudje so napolnili vso dvorano v Domu ljudske prosvete, po svojih funkcionarjih so bili številno zastopani vsi naši krajevni politični in upravni forumi, organizacije in ustanove. Člani Invalidskega pevs zbora, ki so se ustavili v Novem mestu na poti v Belo krajino, so bili prisrčno sprejeti, ko so stopili na oder. Po himni jih je v imenu novomeških invalidov iz NOB in v imenu prebivalstva pozdravil Franc Zoran ter jedrnato orisal delo IPZ od ustanovitve do danes. Po pozdravu gostov-pevcev je o pomenu Dneva vstaje in o veličini borbe in revolucije jugoslovanskih narodov govoril španski Z 12. redne seie OLO Novo mesto (Nadaljevanje s 1. strani) na tovarna je kupila pralni stroj za volno domačega izdelka, s katerim bo prihranila pri vsakem kilogramu volne 93 din. Stroj se bo tako izplačal v dveh letih, zato je OLO dal jamstvo, oziroma kredit za plačilo stroja, ki stane 15 milijonov din. Kredit je dobilo tudi splošno gradbeno podjetje Pionir in še nekatera druga. Iz sredstev davka na pre- sežek plačnega fonda je OLO dodelil manjše zneske za elektrifikacijo posameznih naselij, za popravilo gimnazije v Novem mestu in dijaškega doma v Smi-helu, za geološka raziskovanja v Dolenjskih in Šmarjeških toplicah ter še za razne druge koristne namene. V nadaljevanju seje je OLO sprejel na prejšnji seji odloženo lestvico za kmečko dopolnilno Voiovod Stlčna-Trebnlo-DobraM bo služil 10.000 prebivalcem iz sedmih dolenjskih občin Novi vodovod je največja komunalna gradnja na Dolenjskem — Prvovrstna pitna voda v vseh zajetih izvirih — Prvič so zasadili krampe letos 15. maja — Dela navzlic oviram lepo napredujejo — Vodna skupnost napeljuje vodovod v lastni režiji Načrt o gradnji vodovoda, ki bi preskrboval z zdravo pitno vodno okrog 100 naselij z 10.000 prebivalci na območju občin Stična, Šentvid, Krka, Veliki Gaber, Velika Loka, Trebnje in Dobrnič, je bil zasnovan že dolgo pred drugo svetovno vojno. Predvideval je zajetje izvirov pod Bab jim kolenom, Drmožnik in po potrebi tudi izvir Lahke vode nad Stično. Ti izviri dajejo skupno nad 2,600.000 litrov vode na dan. Opravljene so bile potrebne meritve, ki so pokazale, da se količina vode v teh izvirih ne zmanjša veliko niti ob največji suši in da ostanejo izvirki čisti in mrzli tudi ob velikem deževju. Znani strokovnjak za vodovode ing. Guzel je pred leti ponovno sprožil vprašanje gradnje tega vodovoda, dobro vedoč, da kar ni bilo mogoče doseči v prejšnji družbeni ureditvi, bo mogoče sedaj, ko je oblast v rokah delovnih ljudi. Za svojo velikopotezno zamisel je dobil takoj zagovornike. Po temeljitih pripravah, ko je bila ustanovljena na vsem območju bodočega vodovoda Vodna skupnost, izdelani podrobni načrti za začetna dela in opravljene druge priprave, je državni sekretariat za gospodarstvo LRS letos izdal gradbeno dovoljenje za dela v prvi etapi. Gradbena doba celotnega vodovoda z vsemi napravami je določena za pet let. Prvi krampi so zapeli 15, maja in to obenem pri zajetju izvirov pod Babjim kolenom in Drmožnik, pri izkopu jarkov za cevi in jame za glavni rezervoar nad Virom pri Stični. Do konca junija je bila jama za rezervoar že izkopana. V glavnem so bila končana po-globitvena dela pri izvirih ln izkopani jarki za cevovod v dolžini več kot kilometer. Do 7. julija je bilo vloženih v delo 1.705 delovnih dni. Vse kaže, da bodo dela, določena za prvo etapo, končana predčasno, navzlic raznim neprilikam, med katerimi vremenske niso na zadnjem mestu. Upravnemu odboru Vodne skupnosti se je posrečilo, da je zbral nekaj denarnih sredstev za na-okolica je dal 8 milijonov din, iz sredstev za pomoč zaostalim krajem je bilo določeno 30 milijonov, znatna sredstva so v ta namen obljubila podjetja in kmetijske zadruge, pa tudi sami člani Vodne skupnosti so do sedaj obljubili prispevkov v skupni vrednosti nad 1,700.000 din. Posnemanja vredno je gasilsko društvo na Vrhu pri Do-brniču, ki je prispevalo iz svoje blagajne 30.000 din. Upravni odbor, ki opravlja dela v glavnem v lastni režiji, ker je to najceneje, je preskrbel že znatne količine cementa, betonskega priskrbeti prebivalstvu zdravo pitno vodo. Na območju našega okraja je dosedaj največ zanimanja med prebivalci v občini Dobrnič in Trebnje. Mnogo slabše je v občinah Velika Loka in Veliki Gaber. Tu so dosedaj pokazali najmanj razumevanja, čeprav je vodovod namenjen tudi njim. Prav gotovo nosijo del krivde tudi množične organizacije in oba občinska ljudska odbora, ker premalo o tem razpravljajo s člani in volivci. Kdor še ne verjame, da bo ta velikopotezni načrt kdaj uresni- Nad 1000 metrov jarka za novi vodovod so že izkopali železa in lesa, kupil potrebno orodje in vrtalni stroj za kamen na električni pogon. Tudi azbestne cevi iz tovarne Anhovo In ostale dele je upravni odbor naročil pravočasno. Verjetno bodo pričeli s polaganjem cevi že okrog L avgusta. Celotna dolžina cevi novega vodovoda bo nad 60 km. Zgraditi bo treba 11 večjih ali manjših rezervoarjev s skupno prostornino okrog 1.300 m3. Celotni stroški gradnje so preračunani na približno 260 milijonov dinarjev, kar spričo obsežnosti vodovoda in njegovega gospodarskega pomena za vse te kraje, zlasti vasi v dobrniški občini, pravzaprav niti ni veliko. Ob količkaj dobri volji prebivalcev in razumevanju ljudske oblasti upa upravni odbor Vodne skup začetek gradnje. Okraj Ljublja- nosti uresničiti veliko zamisel: čen, naj si ogleda dosedanja dela in oceni zagrizenost upravnega odbora Vodne skupnosti, s katero se je lotil dela za ures- Proslava Dneva vstaje v Šentjerneju Zvečer pred Dnevom vstaje je bila v dvorani KUD akademija z lepim sporedom. Po slavnostnem govoru o tem našem velikem dnevu in recitacijah (Niko Golob, Janez Pre-mru in Terezija Znidaršič) sta Rangus Mira in Rešetič Fanika res lepo zapeli dve pesmi, nato pa so pionirke in mladinke pod vodstvom Olge Saje in ob glasbeni spremljavi rav. Marinča izvrstno izvedle zletne vaje. Lepa proslava je ljudi navdušila in dostojno počastila Dan vstaje. ničitev načrta, pa bo prav gotovo spremenil svoje mnenje. Poleg posameznih nevernih Tomažev je še nekaj takih, zlasti v navedenih dveh občinah, ki jim uresničevanje tako pomembnega načrta v ljudski državi ne ugaja, zato na tihem odvračajo ljudi od sodelovanja. Kot še zmeraj, bo tudi tu zmagala vztrajna prizadevnost razgledanih ljudi, ki vedo, da s skupnim delom ob pomoči ljudske oblasti pri nas dosežemo vse. In takih ljudi je na vseiji območju bodočega vodovoda iz dneva v dan več. Voda iz novega vodovoda bo že prihodnje leto veliko koristila tudi graditeljem avtomobilske ceste Ljubljana— Zagreb, dohodnino. Na predlog Izvršnega sveta LRS je bila lestvica zvišana, se pravi, da se začne z višjim odstotkom. Manjši davčni zavezanci ne bodo prizadeti, pri večjih pa ima OLO možnost regulirati nesorazmerje z viškom predpisa. Pri glasovanju o sprejemu lestvice se je en odbornik vzdržal glasovanja, eden pa je glasoval proti. Z dodatnimi navodili Izvršnega sveta LRS bo možno z novo davčno lestvico na osnovi čistega katastrskega donosa vsaj približno pravilno razdeliti davek na kmečke zavezance. Na seji so sprejeli več pomembnih odlokov. Odlok o pobiranju taks je bil spremenjen toliko, da se vse takse stekajo v korist občin. Prvotnemu odloku je dodana nova postavka za prekoračenje policijske ure, ki znaša za redno prekoračenje 1000 din, za slučajno pa 200 din. Sprejet je bil tudi odlok o obveznem vodenju poslovnih knjig v vseh gostinskih obratih, ki tudi določa, kje, kdaj in pod kakšnimi pogoji je dovoljeno izvrševanje gostinskih storitev izven lokala. Te storitve bodo možne samo pod vodstvom strokovno usposobljene osebe. Na seji je bilo rešenih še več drugih tekočih upravnih zadev. Med drugim je bil potrjen sklep delavskih svetov tovarne lesnih izdelkov in Lesno Industrijskega podjetja, da se LIP spoji s tovarno lesnih izdelkov v eno podjetje, ki se imenuje »Novo-les«. Košnja in žetev na Kočevskem Muhasto vreme je tudi koscem na Kočevskem zelo nagajalo. Nekateri kmetovalci še sedaj niso pospravili prve košnje, kajti sušenje sena traja dolgo, včasih kar cel teden. Letošnja leošnja je obilna, kakor že dolgo ne. Mnogi nimajo sena kara spravljati. Tudi otava bo letos kot vse kaže zelo dobra. V mnogih krajih so začeli žeti ječmen. Letina bo slabša od lani, ker je ječmen v mnogih krajih polegel še med cvetenjem. Posebne težave z žetvijo so imeli na državnem posestvu v Stari cerkvi, kjer so morali skoro ves ječmen poželi, oziroma pokositi s kosami. Žito je bilo tako poležano, da niso mogli žeti s stroji. Zato je šlo precej ječmena v izgubo. Tudi letina pšenice bo letos na splošno slabša od povprečne letine. Kmetijska- zadruga Hrib-Loški potok bo za svoje člane nabavila mlatilnico, ki bo služila potrebam vsega prebivalstva v tamkajšnjem kraju. Predvsem pa je bodo veseli revnejši kmetovalci, ki so dosedaj mlatili s cepci ali pa so vozili v mlačev v dve uri oddaljene Bloke. 'm) Nova železniška postaja v Kočevju Gradnja nove železniške postaje v Kočevju dobro napreduje. Zaradi finančnih težav je delo spomladi skoraj popolnoma zastalo. Sedaj urejujejo notranjščino. Nova železniška postaja se bo uvrstila med najlepše postaje v Sloveniji. Gradi jo SGP >Zi-dar« iz Kočevja. Ribnica za Dan vstaje Na Dan vstaje — 22. julija — so v Ribnici na skupnem grobišču odkrili spomenik. Pri slovesnostih je sodeloval častni vod ribniške garnizije in veliko število prebivalcev iz Ribnice. Govorila sta tovariš Ančik in predstavnik JLA. Sodelovala je tudi gasilska godba iz Ribnice. Tega dne je bila slovesnost tudi na partizanskih grobovih pri Ribnici. Naročnike opozarjamo, da Je naš tekočI račun pri MESTNI HRANILNICI v Novem mestu, in Ima številko 616-H-T-24 borec Miha Počrvlna, zatem pa je predsednik mestnega odbora Zveze borcev Janez Zupančič na odru izročil 26 borcem in aktivistom iz NOB razna odlikovanja, katerimi jih je ob prazniku Dneva vstaje odlikoval predsednik FLRJ. Koncert Invalidskega pevskega zbora, ki je sledil temu prvemu programu, je imel tri dele: borbene pesmi, dva samospeva odličnega člana zbora in bantonista reške opere Konrada Oraima ter razne partizanske in ljudske pesmi. Zbor je vodil njegov sedanji dirigent, borec NOB in skhd nel) Radovan Gobec. Pesem, zlasti naša borbena pesem, je tem nekdanjim borcem vrela ne samo tz grl, temveč prav iz njihovih bor~ benih partizanskih src, kakor da so tik pred jurišem (Pesem IV. brigade) aH na partizanskem mitingu nekje v roških gozdovih. Navdušeni in burni aplavzi poslušalcev so vnovič potrdili visoko kvaliteto tega pevskega zbora, ki je s svojim koncertom tako povzdignil proslavo Dneva vstaje v našem mestu in jo prežel s pravim partizanskim vzdušjem. Osuševalna dela v novomeškem okraju Lani je bilo porabljenih v okraju Novo mesto za razna melioracijska dela 3,834.000 din. Ta denar so vložili predvsem v osuševalna dela v Kožarjih pri Šentjerneju, Ve-jerščici, Glinek-Volčje njive, v Brusnicah in Gabrju in za Glavni izsuševalni jarek v Kožarjih pri Šentjerneju poglabljajo izdelavo načrtov za Zabrdšči-co. 700 tisoč dinarjev je prispeval republiški proračun, ostalo pa je dal okrajni ljudski odbor Novo mesto. Za nadaljnja izsuševalna ter ostala melioracijska dela, ki se nadaljujejo predvsem v Kožarjih pri Šentjerneju in Vejerščici pri Mirni, so letos zaprosili za 8 in pol milijona din investicijskega kredita. Ko bodo končana obsežna melioracijska dela okoli Šentjerneja, v nekaterih predelih ob Krki in Mirenski dolini, bo kmetijstvo v novomeškem okraju pridobilo znatna zemljišča za večjo pridelavo poljskih pridelkov, predvsem pa živinske krme. izvoz TEKSTILNEGA BLAGA Tekstilna podjetja. iz naš« republike so izvozila v prvem polletju letos okoli 11 milijonov metrov tekstilnega blaga v vrednosti 1,5 milijonov dolarjev. V prvem .polletju so podjetja izvažala tekstilno blago predvsem v Anglijo, Turčijo, Francijo, Libanon, Jemen, Saudovo Arabijo in v Jordan. čuden občni zbor sindikalne organizacije v Gotni vasi 3. julija je bil sklican občni zbor sindikalne podružnice občine Gotna vas. Čeprav je bil ta občni zbor silno pozen, je bil vendar slabo pripravljen — slišal: msuno ne preaseanikovega ne taj-nikovega poročila! Poročal Je le namestnik blagajnika o blagajniških poslih. Največ članov je bilo navzočih iz zidarsko-tesarskega podjetja. Z njimi naj bi se po končanem zboru pogovorili o delavskem samoupravljanju, o volitvah v delavski svet in o kandidatih. Občni zbor je bil sklican v gostilni Drenik in za začetek so seveda stali na mizah že litri vina. Kako tak občni zbor poteka, menda ni treba pojasnjevati. Kako zgrešeno nekateri pojmujejo naš družbeni razvoj, smo slišali v debati, ki je bila jedro tega občnega zbora. Prvi, tesar, je zastopal šušmar-je, češ: »Zakaj bi kmetom za razne usluge ne smel kdaj kaj narediti? Seveda ne, da bi zato izostal od dela v podjetju, ker je to krivično in nedovoljeno!« Vendar ta tesar v podjetju za delo ni posebno vnet, saj smo slišali, da je med slabšimi delavci. Drugi je ravno tako vpadal v razpravljanje in pokazal, da ne razume ali da noče razumeti našega družbenega razvoja. Glede nabiranja prispevkov za poplav-ljence je Izjavil pred tovariši: »Ko bom jaz poplavljen pa zbirajte pomoč!« Tretji, zidar, je tožil, koliko zaslužijo zidarji v Ameriki in kako Je pri nas slab zaslužek. Zbor Je razkril, kako sebično nekateri gledajo na našo stvarnost, brez slehernega razumevanja za splošne koristi, hkrati pa lepo zamolčijo, koliko družba daje delovnemu človeku še povrhu zaslužka. Predsednik delovnega predsedstva je zaman opozarjal na disciplino in Je moral silno ostro kritizirati navzoče nergače. Sestanek kolektiva Je treba sklicati večkrat, saj se je treba pomeniti o tolikih stvareh, vendar naj uprava podjetja in slnd. organizacija ne skličeta sestanka nikoli več v gostilni, ampak v drugem, primernem prostoru. V gostilno pa naj gredo posamezniki ali kolektiv na razvedrilo, ne pa na občni zbor. Zato je za tako slab potek in uspeh občnega zbora kriva uprava podjetja več kot delavci. Kolektiv zidarsko-tesar. podjetja Šteje 46 članov; doslej še niso razpisali volitev v delavski svet, nimajo pravil podjetja ne disciplinskega sodišča, zato ni čudno, da so v razpravi delavci govorili, kot da nimajo nobenih pravic, kar Je tudi vzrok, da se ne zavedajo svojih dolžnosti. Treba se Je temeljito spoprijeti s staro misel- nostjo, ki jo delavci prinašajo iz vasi, treba je uporabiti prave vzgojne in prepričevalne metode, pa bo tudi uspeh. Sedaj pa niso člani na občnem zboru niti besede spregovorili o delavskem samoupravljanju, o organizaciji dela, o nepravilnih odnosih itd. Marsikak tovariš iz podjetja, ki pravilno misli in presoja, je lepo molčal, da se ne zameri nergačem. To Je slabo! Novi odbor slnd. podružnice bo Imel veliko dela, da izboljša sedanje stanje, utrdi disciplino in prevzgoji svoje člane, da bodo pravilno doumeli naš družbeni razvoj in delavsko samoupravljanje. Pa tudi okrajni sindikalni svet jim mora nuditi vso pomoč. M. N. Mimogrede Rag o v log, raj otrok in odraslih, spada med naia najlepša sprehajališča. Vendar kaže, da Novomeščani kaj malo dajo na to, zakaj ob klopicah, ki jih je v logu lepo število, je kar nastlano s papirjem, cunjami, pokrovčki, koščki kruha, razhojenim cvetjem in sadjem, cigaretnimi ogorki in podobno navlako, znak, da ne posedajo tu farno otroci, marveč, da tudi odra-sli meščani tu malicajo in odmetavajo razne nepotrebne stuari. Menim, da bi morali prav odrasli na to posebno paziti, prav tako pa paziti tum di na otroke, da bi ne razmetavali okoli sebe papirja in drugih stuart in da bi za njimi pač pospravili, kot to store doma. Saj Ragov log vendar ni smetišče, če je preurejen za sprehajališče! Morda bi kazalo namestiti na drevesa v bližim Jclopic lične iz protja ali vrbovja pletene košarici, kamor bi odmetavali smeti in papir. Opaziti je, da kljub prepovedi leži vse naokrog potrgano cvetje, vejice in veje, da otroci plezajo na drobna debla mladih dreves, jih upogibajo in se na njih gugajo. Ob vhodu v gozdič iz kandijske strani je podrta lesena ograja, mizice na gričku sredi gozdička tudi ni več. Kaj Je vodno steklo? Vodno steklo je zmes, oziroma strnjena talina natrijevih alt kalijevih soli ln kremenčevega peska. To steklo se v vodi topi in ga v trgovinah skoraj vedno prodajajo kot tekočino, zato se tudi Imenuje topljivo steklo, oziroma, kot je običajna raba, »vodno steklo«. Za kaj ga uporabljamo Sprva so vodno steklo uporabljali le kot zaščitno sredstvo proti ognju \ v papirni Industriji kot lepilo, ki Ima precej prednosti pred organskimi lepili — je brezbarvno, ne gnije, ne hrani raznih parazitov, postane sčasoma celo ne-topljlvo In Je odporno proti vročini. Tekstilna industrija uporablja vodno steklo kot obtežilno sredstvo za -svilo In Č'mž, za fiksiranje barv, za Čiščenje jute, za zaščito proti ognju Itd. Kovinski industriji služI kot zaščitno sredstvo železnih In aluminijevih konstrukcij, rudarstvu za oplemenitenje rud, kemični Industriji za Izdelavo umetnih brusov, nekaterih surovin Itd., železarstvo ga uporablja za Izdelavo elektrod - var ilnlh žic, zdravstvo za izdelavo nekaterih vrst tablet, živilska industrija /a premaz pulpnih bazenov, pranje mlekarskih sodov, za vlaganje jajc In podobno. Lema Industrija ga uporablja " n> pregnadjo In predivo, gradbeništvo pa za primes cemeitu ter kot odlično in ceneno sied-stvo za utrjevanje terena. Zakaj gradimo tovarno vodnega stekla Kako izdelujemo vodno steklo Izdelava vodnega stekla }e precej enostavna. Suro/Ms se pomešajo v ustreznem utežnem razmerju, nato pa se jin dve do tri Ure žge v pečeh p* d visoko temperaturo (12O0--14O0 stopinj Celzija), dokler se ne spremene v enakomerno talino. Raztatjena masa se 'zpusti ;z peči v posebne vozičke, nato p:i se v posebnih prostorih shlali In strdl S tem je Izdelava trdnega vodnega stekla končana ter se kot tako večkrat pošilja raznim potrošnikom. Ker pa se v Industriji uporablja vodno steklo v tekočem stanju, ga je treba topiti, kar pa ni enostavna stvar, ampak zamotan kemični proces. Zato se vodno steklo topi vedno v Isti tovarni, ki proizvaja trdno vodno steklo. Trdno vodno steklo se topi v posebnih bobnih-avtoklavih, ki I se napolnijo s kosi trdnega vodnega stekla, vanje pa se spusti vodna para pod pritiskom jdo 10 atmosfer. Po treh urah je trdno vodno steklo razstop-Ijeno, nato pa se pretoči ln filtrira v posebnih stiskalnicah. Da pa se dobi zaželena gostota, se tekoče vodno steklo izpaie-va v posebnih izpar.lnlh napravah, nato pa pošilja v železnih sodih potrošnikom. Vodno steklo se večkrat uporablja v prahu in Ima tovarna posebne naprave za sprašitev. Za izdelavo vodnega stekla ;e kot surovina, z azilom na količino, najvažnejši kremenčev pesek. Ta mora bit! skrbno Izpran In čist, vendar mu majhna količina železovega oksida ne škoduje. Ostale surovine so razne natrijeve In kalijeve soli. Poleg teh se za Izdelavo vodnega stekla rabijo precejšnje količine premoga ln nafte za gorivo v talilnih pečeh / Zakaj bomo gradili tovarno vodnega stekla v novomeškem okraju? Osnovna surovina za proizvodnjo vodnega stekla je kremenčev pesek, tega pa Imamo prav v novomeškem okraju zelo veliko. Kvaliteta pe.5k.i ;e zaradi majhnega odstotka škodljivih primesi (železo Itd.) zelo dobra. Glede na razvoj ;>o ijetja za eksploatacijo kremenčevih peskov »Kremen« In uspešne poizkuse oplemenitenja teh peskov, je proizvodnji vodnega steklD popolnoma zagotovljena osnovna surovina in sicer v kvaliteti, ki popolnoma ustreza tudi Izdelav! najbolj zahtevnega vodnega stekla. Druga važna surovina je »soda« aH pa sulfatne soli. Sodo Izdeluje tovarna v Lukavcu (LR Bosna) in se uporablja tući v ostali steklarski industriji. Z ozirom na proizvodnjo Tovarne aluminija v Kidričevem bo sode nemara primanjkovalo, kar pa proizvodnje vodnega stekla ne bo prizadelo, ker se lahko kot enakovredna surovina uporablja tudi natrijev sulfat (pio-izvod Kemične tovarne Hrastnik), ki je pa sedaj nekoliko dražji od sode. Premog tovarna lahko dobavlja iz rudnikov Kan,žar.ca, St. Janž ali iz Senovega, kar ne pomeni visokih transportnih stroškov. Ker je proizvodnja vodnega stekla precej enostavna, ne zahteva veliko kvalificiranih strokovnih moči ter jih Imamo v okraju samem dovolj. V Sloveniji je potrošnja vodnega stekla iz leta v leto večja spričo razvoja industrije '.n povečanja Industrijske potrošnje. Perspektivni razvoj nekaterih industrijskih obratov ln nova proizvodnja, tako n. pr, v tovarni Roto — Videm, obrata za izdelavo elektrod 2elezarne Je- senice, proizvodnja perol'ola v novi tovarni »Belinka«, uporaba vodnega stekla pri izdelavi barv v kemični tovarni Domžale 'td., nam kaže, da je treba zgraditi majhno moderno tovarno vodnega stekla, ki bi lahko zadovoljila vse potrebe naše industrije. Poleg teh potrošnikov bo samo novi Kemično-lesm kom-binart v Zalogu pri Novem mestu uporabil letno okrog U000 ton vodnega stekla, kar predstavlja sedanjo celoletno potrošnjo v FLRJ. Z ozirom na vsa ta dejstva — osnovna surovinska baza, ki je na licu mesta, velika potrošnja v kombinatu Zalog, kakor tudi povečanje potrošnje v bližnjih tovarnah (Roto — Videm), )• postavitev tovarne vodnega stekla v novomeškem okraju popolnoma opravičljiva in pravilna. Pri vsem tem pa moramo upoštevati še glavno — Industrijsko zaostalost našega okraja ln pa zaposlitev delovne sile, kar je tudi važen faktor za zgraditev nove tovarne. Niko Križanec 3928 Potočonom za njihov proznih: portizonshi zdravo! Leta hitro teko, vendar so spomini, hudi spomini iz slavnih dni osvobodilne vojne, še tako živi, kakor bi se vse godilo včeraj. Potoške vasice, kraji na skrajnem koncu Dolenjske, bi vedele mnogo povedati iz pol-rfotekfe dobe. Sedanji rod, ki živi na tej revni kraški zemlji, je nemara prestal v zadnji vojni več, kakor vsi rodovi pred njim. Saj je vojna zdesetkala prebivalsto in je bila hujša kakor črna kuga, ki jo nekoć morila naše prednike Mnogo junaštva so pokazali ti lindje v krvavih dneh revolucije. Smrt je kosila povsod, pnrlali so sinovi nred očmi mater, možje vpričo žena, očetje vpn^o otrok; ljudje so umirali po taboriščih, gorele so vasi. toda ljudstvo je prene slo vse — ostalo je in zmagalo nad smrtjo. 31. julij so si Potočani zbra li za svoj občinski praznik Letos ga bodo praznovali h drugič. 31. julij so si izbral zato, ker je ta dan italijansk; okupator pred 12. leti oropa1 in požgal najbolj zavedm vas Travnik (zgorelo je nad sto hiš ter še večje število gospodarskih poslopij). Ob istem času so Italijani ustreli li v sosednjem kraju Sodo' 18 talcev, večinoma domači nov iz Travnika. Tesra dne ne bodo Potočani nikoli poza bili. In prav je, da so si ga izbrali za svoj praznik. Osvobodilno gibanje v Loškem potoku se je razvijalo v trdih pogojih. Vedeti moramo, da je bila klerikalna reakcija, na čelu z župnikom Pravharjem, zelo močna. Že v zgodnji pomladi leta 1

reprostim potoškim mate-•am, ki so dale partizanom zadnji košček kruha, očetom, ki so bili partizanom za vo liče in kurirje in vsem poto-'kim borcem najlepše čestitke za njihov praznik! Karel Oražcrn Krave ž: vijo v boliš'h prostorih V Got ni vasi pri Novem mestu stanuje v napol razpadlem hlevu perica Ljubica Pesner z 12-letno hčerko in možem, ki je po poklicu brusač in popravlja tudi dežnike. Hlev, v katerem stanuje družina, nima stropa, zidovje pa je tudi sicer razdejano in piha v »stanovanje« takorekoČ od vseh strani. Streho nad stanovanjem predstavljajo po dolgem položene deske na pol ožganem, polomljenem ostrešju; ob najmaujšem dežju zaliva revne stanovalce voda in jim uničuje že tako borno imetje — dve postelji, mizo, omaro in polomljen, star štedilnik. Junija je poteklo že leto dni, odkar je Pesnerjeva v nečloveškem stanovanju. Pohištvo ji stoji na golih tleh in zaradi vlage dobesedno leze narazen. V letošnji hudi zimi so njej in deklici, ki je s prav dobrini uspehom izdelala 1. razred novomeške gimnazije, zmrznile roke, ker se v takem, na vse strani odprtem »stanovanju* sploh ni moč ogreti saj kuri Pesnerjeva, kadar bi tudi želela imeti toplo, naravnost pod nebo.. Krava, ki domu je v drugi polovici tega napol razpadlega hleva, ima boljše prostore. Prej je Pesnerjeva stanovala tam, kamor je lastnik zgradbe zdaj postavil kravo, ker baje nima drugega prostora za hlev. Čudno, da bi se v celi Gotni vasi ne dobilo za revno drnžino čeprav skromno, a človeka dostojno stanovanje. Mar nihče nima v Gotni vasi sočutja, da bi pomagal revežu vsaj do primerno velike sobe? Pesnerjeva zaslužita z dolom svojih rok toliko, da bi lahko plačevala najemnino, želita pa si tudi kupiti primerno pohištvo, ki ga zdaj nimata kam postaviti. Otroka vzgajata lepo, saj je deklica navzlic tako hudim življenjskim pogojem dobra učenka. Naj bi tisti, ki obrekujejo revno družino, raje poskrbeli, da bi prišla do skromnega, stanovanja! Leto dni nerešena zadeva Gotni vasi in njenim prebivalcem ni v čast! »Stanovanje« Pesnerjevih Obvestilo Našim bralcem sporočamo, da je podjetje TELEKOMUNIKACIJE, Ljubljana - Pr-žanj, naročilo spodnji oglas s čestitkami za slavnostno številko našega tednika, ki je izšla 16. tega meseca. Zaradi tehničnih ovir pa oglasa tega znanega podjetja, ki ima svoje obrate tudi v Šentjerneju in Semiču, nismo mogli objaviti v zadnji številki. Podjetju se hkrati zahvaljujemo za naklonjenost, ki jo izkazuje s svojo podporu nadaljnjemu izhajanju našega lista. Uprava Dolenjskega lista Gorenjski otroci v Šm helu vrl Ncvem nustu Obisk pri počitniški koloniji iz Tržiča Od petega do 27. julija so uživali počitnice v Šrnihelu pri Novem mestu otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja iz Tržiča na Gorenjskem. To so bili osnovnošolski otroci, gimnazijci, vajenci, u-čenci strokovne in tovarniške šole. Razdeljeni so bili v pet grup po starosti in prijateljstvu, da je bilo več veselja pri igrah in1 izletih. Zivijenje v koloniji se je odvijalo po programu, ki je bil o razvoju narodnoosvobodilne vojske, vse od neznatnih skupin do redne armade. Obiskali so tudi spomenik talcem in padlim borcem pri Ro'ku nad Smihelom. Tu so lepo zapeli in prinesli cvetja. Večkrat so obiskali tudi Novo mesto, predvsem kopališče. Otroci so bili s takim programom zelo zadovoljni: »Vse :e ,flet'n', sam vreine ni«. Le^ so se pripravili na proslavo 22. julija v Smihelu, kjer so pester in vsak dan izpopolnjen sodelovali z nekaterimi točka- z igrami, izleti, športom in prijetno zabavo. Ob deževnih dneh so se zabavali s sodobnimi igrami; zelo radi so poslušali upravnika, ki jim je pripovedoval spomine iz partizanskih let, manjšim pa je vzgojiteljica pripovedovala pravljice. Obiskali so Dolenjski muzej v Novem mestu, Kmet. šolo na Grmu, Šmarješke in Dolenjske toplice, partizansko bolnico v Podsteni-cah in samostan Pleterje pod Gorjanci. Izbrali so predvsem kraje, kjer so se borili njihovi očetje in matere; mnogi so žrtvovali tudi svoja življenja, da danes mladina lahko uživa lepe počitnice. Na vseh izletih mi. Za recitacije so izbrali predvsem pesmi Karla Destov-aika-Kajuha, ki so jih zelo bčuteno poaali. Pevski zbor je* zapel nekaj partizanskih ~>es-rni. Pevci pa so, ti Tržičani! Mali Simen, ki hodi v prvi azrtd, zna »zapet in pokazat Lisica je prav zvita zver«, tako, da se vsi zabavajo. Tudi s svojimi voditelji so bili zadovoljni; vsi so dobri in uijazni ljudje. Otroci so hva- ežni Okrajnemu odboru ZB v Tržiču, da jim je omogočil prijetne počitnice. D. Z. «ovice s Treheljnegu Na Trebelnem je precej razgibano. Delo pri elektrifikaciji le napreduje, čeprav ga ovira slabo vreme in tudi nekateri posamezniki zastarelih nazorov. Zdaj že grade transformator in postavljajo drogove. Obnovili so tudi šolo, kjer bodo poleg učilnic tudi lepe sobe za stanovanja učiteljstva. Trgovina KZ se bo kmalu preselila v zadružni dom, kjer bo imela prav lep lokal, vendar pa je v trgovini samo en uslužbenec, ki ne zmore vsega opraviti, zato ljudje pri naku- jim je upravnik pripovedoval povanju vedno godrnjajo. U794.637 din zri nonlavlienc Do 10. julija je 58 sindikalnih podružnic v novomeškem okraju zbralo za poplavljence na Štajerskem 1,794.637 dinarjev, od 32 podružnic pa se nismo prejeli podatkov Zbran* vsota dokazuje visoko moralno zavest delavcev. Većina koletivov je takoj po strašni katastrofi sklicaia sestanke, na katerih so sklenili, da prispevajo svoj enodnevni zaslužek, poleg tega pa so sindikalne podružnice prispevale iz svojih fondov lepe vsote. Sindikalno članstvo Je prispevalo po kolektivih: SGP »Pionir« 545.300 din, Železničarji Novo mesto 164.830 din (postaja 18.100 din, kurilnica 32.700 din, Podjetje "za vzdrževanje prog 114.030 din). Tekstilna tovarna 122.000 din. Tovarna lesnih izdelkov 81.200 din, Čevljarji 171 000 din, Sindikat uslužbencev državnih ustanov pri OLO-iu 78.430 din. Industrija perila Novo mesto 20.000 din, Tkalnica Smihel 5.247 din, Opekarna Zalog 12.520 din, Opekarna Prečna 9.520 din, Opekarna Prelesje 8.000 din, Lip — Zaga Straža 26.480 din, Lip — Avtopark Straža 18.558 din, LIP — Zaga Soteska 14.280 din, LIP Direkcija Novo mesto 5.300 din. Kremen 20 000 din. Kmetijska šola Grm 15.000 din. Kmetijsko posestvo Klevevž 4.700 din. Kmetijsko posestvo Struga 2.000 din, G. G. Novo mesto 8.600 din, G. u. Poljane 49.080 din, G. u. Straža 22 950 din, G. u. Mokronog 10.000 din, G. u. Novo mesto 28.000 din, Peki — mesarji Novo mesto 11.900 din. Kovinarji Novo mesto 20.980 din, Sindikat vojaške delavnice 5.800 din, Sindikat obrtnikov Mirna peč 6400 din, sindikat obrtnikov Mokronog 9100 din. Mizarji Novo mesto 2300 din, Krojači — Šivilje Novo mesto 5.700 din. Kamnoseki Novo mesto 5.304 din, Sindikat čevljarske zadruge Dol. Toplice 30.160 din. Gostinci Novo mesto 18.986 din, Gostinci Šmarješke Toplice 5.000 din, Trgovci Novo mesto 21.400 din, Narodna banka in Državni zavarovalni zavod Novo mesto 9.110 din. Sodišče, tožilstvo. Kazensko poboljševalni dom in UDV 27.000 din, uslužbenci Trebnje 10.000 din. uslužbenci Sentiernej 3.000 din, Bolnica Novo mesto 30.150 din, Zdravstveni dom 8.730 din, Pošta 16.150 din, Cestarji Novo mesto 10.580 din. Avtopromet Novo mesto 18.000 din. Društvo profesorjev 3.800 din, Društvo učiteljev 10.000 din, KO obrtnih delavcev Nnvo mesto 5 000 din, OSS 10.000 din. Društvo UDOkoiencev Novo mesto 5.000 din. DU Šentjernej 1.528 din. DU Dvor 1.500 din. r>U Mokronog 242 din, DU Vel. Loka 128 din. ! Najdelavnejša organizacija je SZDL, ki je zbrala precej denarja za pomoč poplavljen-cerr.. Pripravila se je na 22. julij in tudi proslave v Črnomlju se je udeležilo precej članov. Na predvečer 22. julija so zagoreli kresovi. O mladinski organizaciji pa ni nič slišati. Kje je odbor? Pred dnevi je doletela posestnika P. V. s Trebelnega nesreča: v nekaj minutah so mu poginili štirje že precej težki prašiči. Takoj je iskal živinozdravnikove pomoči. Ker pa ima živinozdravnik iz Mo-pronega dopust, se je izgovoril, da zato ne more iti, Vašča-ni menijo, da to ni opravičilo za tako nujen primer. Kaj pa, če bi. bila kaka nevarna epidemija? Takoj nato so iskali živinozdruvnika iz Trebnjega, ki je bil ves dan na terenu. Ko je zvedel za nesrečo na Trebelnem, je prišel tja drugi dan zjutraj in ugotovil, da so se prašiči najbrž zastrupili s pesnico. Če bi prišel živinozdravnik pravočasno, bi bilo meso še užitno. Tako pa je vse štiri naložil na voz konjederee, posestnik pa je bil oškodovan za več kot 60.000 din. Smeh je pol zdravja Zdravnik dr. Attison je priobčil razpravo, v kateri ugotavlja na podlagi študija in izkušenj , da je vesel in prisrčen smeh za človeško dolgo življenje in zdravje silno važen. Smeh olajšava pritisk krvi na srce in ugodno sprosti vse telo. Dokazano je, da smeh odlično pospešuje delovanje mnogih žlez v človeškem telesu. Znano je tudi. da si bolniki po operaciji hitreje in bolje opomorejo, če so vesele narave. INDUSTRIJSKO PODJETJE ZA ELEKTROZVEZE LJUBLJANA - PRZANJ POŠTNI PREDAL: 376 TELEFON: 32-214. 32 215, 32-208 DELOVNI KOLEKTIV NAŠEGA PODJETJA S SVOJIMI OBRATI: iEMIC, ŠENTJERNEJ, SEŽANA, LJUBLJANA • JEZICA ČESTITA K PRAZNIKU PROSLAVE DNEVA VSTAJE IN 10. OBLETNICE ZASEDANJA SNOS V BELI KRAJINI vsem delovnim kolektivom, svojim odjemalcem ter poslovnim prijateljem, posebno pa še prebivalstvu na teritoriju, kjer se je začela borba proti fašističnim osvajalcem Ob obletnici Dneva vstaje 22. julija bomo proslavili tudi sadove izgradnje sodalizma in gospodarskega napradka naše domovine Stev. 30 »DOLENJSKI LIST« Stran S V okolici. Škccjana govore, da je 15. julija prišel v vas Zloganje avto, naložil nekaj otrok, in jih odpeljal neznano kam. Nekatere ženske pripovedujejo, da je bilo otrok za poln tovorni avto. V Krono-vem pa vedo, da je bil to »ameriški avto z gangster j i,« ki kradejo otroke. V resnici pa je stvar takale 15. julija je prišel v Zloganje z džipom tov. Rahne, šofer OLO Novo mesto. Ker ni vedel za pot naprej, je v vasi naprosil dva dečka, če bi mu pokazala pj)t Dečka sta rada ustregla šoferju, in sedla poleg njega, da se bosta prvič v življenju peljala z avtom. Cez kake pol ure ju je šofer pri- peljal nazaj, se jima zahvalil in nadaljeval vožnjo, ne da bi slutil, da bodo ljudje zaradi tega dvignili toliko prahu. Vsem raznašalcem teh vesti priporočamo, naj se zanimajo za kaj bolj pametnega. Vsem lahkovernežem pa zamerimo, da morejo verjeti take neumnosti. A S. Stara bsiezen ... Siara dolenjska bolezen še vedno razsaja: kmetovalci se ob sejmih napijejo do nezavesti. Posledice te bolezni bodo zelo občutne za Jožeta 2e-berta iz Ravišč — na sejmu v Škocjanu je prodal vola ea 37.000 din. V gostilni je dolgo popival, potem pa je obležal nezavesten na cesti, kjer so mu ukradli ves denar. -o Iz AciSešičev nam pišejo 13. julija je prišla v Adlešiče ekipa Radia Koper, da bi posnela na magnetofonski trak tamburaški zbor »Adlešička tamburica«. Ker so bili člani pri žetvi in košnji, je bilo treba precej Kolonija Zveze borcev v šmarjeti Tudi letos preživljajo otroci, povečini partizanske sirote, del svojih počitnic v Smarjeti. Sprva je bila družina prav majhna, ker nekateri starši in skrbniki niso hoteli poslati otrok za tri tedne od dela v kolonijo. Počasi se je število večalo; prihajali so še otroci iz Dolenjskih Toplic, Mokronoga, Trebnjega, Gotne vasi in od drugod. Zdaj jih imamo 44. Nekateri so se kar težko privadili. Nikdar še niso bili nikjer in niso mogli ver- Posnemanja vredno dejanje jurjevsških fantov V Ribniški dolini je še lepa stara navada med fanti, da gredo dekletu na večer pred poroko zapet pod okno, ženm pa mora namesto neveste plačati odkupnino. Tako je tudi še v Jurjevici. Jurjevški fantje so zadnjo nedeljo »zaslužili« »tolar« 1.000 din, ki so ga podarili Gradbenemu odboru za gradnjo gasilskega doma v Jurjevici, namesto da bi »pretopili« v gostilni. Fantje zaslužijo vso pohvalo in bi bilo lepo, da jih v podobnih primerih posnemajo tudi fantje v drugih krajih. (m) jeti, da jim je ZB pripravila tri tedne počitka, veselja in zabave. In kako živimo? Hrano imamo zelo dobro in za vsakega dovolj. Ob lepih dneh se dopoldne hodimo kopat v Šmarješke toplice, popoldne pa spoznavamo okolico. Tako smo si na primer ogledali državno posestvo Klevevž. Tudi na Dan vstaje smo se pripravili. Z avtobusom smo šli v Titov rojstni kraj Kumrovec, z vozovi pa v Šentjernej na konjske dirke. Imamo več žog, igre in dosti knjig. Tako nam pestro potekajo dnevi. Upamo, da bo vsakemu ostal v lepem spominu čas, ki ga je preživel v šmarješki koloniji. K. M. časa, predno so se zbrali. Posneli so originalne adlešičke popevke in plese. V zadnjem trenutku so prihitele s polja še 68-letna Marija Adlešič, Marica Cvitko-vič in Anica Grabrijan, ki so zapele obredno pesem »Kresnice« v starem besedilu in nape-vu. Vodja ekipe Bogdan Tome je pohvalil mlade tamburaše in obžaloval, da niso nastopili na mladinskem festivalu v Kopru, kjer bi gotovo uspeli. To priznanje je vzpodbudilo tamburaše in jim dokazalo, da ni imel prav tisti, ki je dejal, da so se v pol leta »eno figo naučili«. 15. julija je obiskal dirigenta adlešičke tamburice Mirka Lju biča zastopnik Radia Ljubljana in ga naprosil, da bi posneli tamburaški zbor na magnetofonski trak. Dogovorila sta se za 18. julij dopoldne. Posneli so adlešičke in belokranjske pesmi in plese. To povabilo je tamburašem v čast in tudi v korist. Na čuden način se je poškodoval Marko Rozman iz Purge. Žagal je drva na cirkularki. Med žaganjem ga je poklical sosed. Marko se je ozrl, pri tem pa se je preveč nagnil naprej in cir-kularka mu je presekala kožo na čelu. Naj bi mu samo še malo bolj spodletelo in bi ne bila dovolj samo koža! -ml. Novice s Sinjega vrha V vasi Draga so dolgoprstniki odnesli posestniku Rudolfu Lak-nerju iz kleti 10 litrov slivovke. Kaže, da ne pomaga nobena ključavnica, treba je samo čakati, kdaj se bodo ti ptički ujeli na limanice. * Gasilska četa Sinji vrh je priredila 20. junija vrtno veselico. Z izkupičkom si bo nabavila potrebne cevi in ostalo gasilsko orodje. P. 2. Proslava prvega občinskega praznika v Zagradcu Svoj prvi občinski praznik je j bili tudi inž. Jože Levstik, pred-ljudstvo zagraške občine dostoj- sednik OLO Novo mesto Viktor Seja okrajne gasilske zveze v Kočevju 11. julija je bila seja upravnega odbora Okrajne gasilske zveze v Kočevju. Razpravljali so o kategorizaciji gasilskih društev. Nekaterim šibkejšim društvom so dodelili pomoč v orodju in obleki. Sklenili so, da dobita kategorijo A samo društvi v Kočevju in Ribnici, ki bosta opremljeni z vsem orodjem in avtomobili. V primeru požara bodo pomagali kočevski 21. julija je umrl v Cegel- nici pri Novem mestu Janez Zoipančič, upokojeni želez- "Jmrl je eden najstarejših bralcev našega Usta niški delavec. Letos 15. maja je praznoval 90 let življenja, v katerem je poznal samo delo. Poročen je bil 62 let in je imel 9 otrok. Na železnici je delal kot tesar dobrih 35 let, kot mlad kmečki fant pa je služboval po raznih graščinah Dolenjske in Hrvaške. Med narodnoosvobodilno vojno je po svoji li močeh pomagal osvobodilnemu pokretu, do zadnjega pa je rad prebiral Dolenjski list. Ko mu je pred kratkim umrla snaha, ga je ob njenem pogrebu zadela kap kateri je 21. julija podlegel. M. V. Iz Šentjerneja Preteklo nedeljo je končala svoje delo ekipa Geografskega inštituta iz Ljubljane, ki je proučevala osnovno ekonomsko in geografsko problematiko naSe občine. Delo je vodilo pet asistentov Akademije znanosti in umetnosti in ljubljanske univerze s sodelovanjem petnajstih študentov univerze. Delale so tri skupine. Prva je raziskovala nastanek reliefa (oblike površin), prirodoznanstvena svojstva pokrajine, klimatske prilike, vprašanja vode in preskrbe naselij z vodo. Druga sekcija je proučevala način agrarnega izkoriščanja, tretja pa se je bavila s študijem neagrarnih gospodarskih panog, to je obrti, industrije, trgovine, turizma, Šolstva in seveda tudi z gibanjem prebivalstva, z vprašanjem delovne sile itd. Ekipa proučuje tudi meje bodoče komune, ki naj bi bila gospodarsko zaokrožena celota. Dognanja ekip bo Geografski Gospodinje novomeškemu vodovodu Da so zadnje čase v dobavi vode razne omejitve, bo najbrže vzrok v različnih popravilih in velikih obnovitvenih delih na vodovodu, ki se jih je s hvalevrednim pogumom in vztrajnostjo lotil ljudski odbor mestne občine. Če je treba, znamo seveda potrpeti. Novomeške gospodinje pa ne razumemo, zakaj se prekinitve v dobavi vodo ne bi mogle urediti tako, da bi bili ljudje vendarle zadovoljni. Primer naj pojasni naše želje: prejšnji petek je po hi-gnh ob Cesti komandanta Staneta obveščal nameščenec vodovoda, da vode ne bomo imeli v petek od 13. ure do soboto opoldne. To je bilo o-koli desetih dopoldne, že ob 11. uri pa nI bilo iz pip niti kapljice vode. Ker je v eni tiri vsi nismo mogli imstreči. Kino bili veČ kakor 24 ur brez nje. Če le obveščajo, da votle up bo. naj se drže vodovodni uslužbenci tudi tega, kar sami razglašajo! Prizadete gospodinje inštitut izdal v posebni knjigi, ki bo važen priročnik vsem ustanovam, zlasti šolam. Ko se delovni ekipi zahvaljujemo za njeno delo, ji želimo obilo uspehov pri nadaljnjem preučevanju, ki nas bo seznanilo z našo deželo z zemljepisnega, ekonomskega in gospodarskega vidika. -5 Zgodba o ustreljeni lisi-i, ki je spe: oživela Zgodba o ustreljeni lisici, ki ; k svoji stari. Sprejela ga je na je spet oživela, se je dogodila 1 pragu in radovedno ogledovala — tega še ni tako dolgo — ne- \ poln nahrbtnik: »Hej ■ stari, kje na Kočevskem. Stric Vid- i kaj si pa danes ustrelil?« »Ej, mar je bil strasten lovec in je mati, lisičko, pravo lisičko, šel tudi onega dne na lov. tako lep kožušček ima, tebi bo Sreča mu je bila mila, pod | ravno prav za ovratnik.« Ko strelom je padla lisica. Urno j to govori, razveže nahrbtnik jo zbaše v nahrbtnik in »hajdi« Tedaj pa je lisica švignila mimo presenečenega lovca Vidmarja v ljubo prostost z zdravo kožo: strel jo je namreč samo omamil. Kožušček pa bo namesto Vidmarjeve mame še naprej grel lisico. Če kdo ne verjame, da se je to res zgodilo, naj gre vprašat Vidmar-jevo mamo, ki 2e do današnjih dni nima lisičinega kožuha. (m) Predgrsd ob KoSpi 18. julija nas je obiskal Invalidski pevski zbor iz Ljubljane, ki je priredil koncert v dvorani zadružnega doma. Peli so partizanske pesmi. Dvorana je bila polna hvaležnih poslušalcev. Po koncertu se je Mirko Rauh v imenu občinstva pevcem prisrčno zahvalil za lepo petje, tova-rišici Marija Vajs in Marija Terčaj pa sta nagradili pevce z lepimi šopki. Obema Predgrad in ZB sta priredili pevcem skromno večerjo. Pred odhodom so pevci zapeli pod »2upanovo lipo« še eno partizansko pesem. * Isti dan so ob osmi uri zvečer v zadružnem domu vrteli zdravstveni film, ki ga je spremljala zanimiva razlaga. Tudi to pot je bila dvorana prenapolnjena. * Pred nekaj dnevi je nek lovski pes prignal upehano srno na vrt pod Fuginečevo hišo v Predgrađu. Marko Majerle je prijel nepoškodovano srno in "jo izročil lovskemu čuvaju. J. Š. gasilci vsem društvom do Osil-nice, ribniški pa do Dobrega polja. Društev kategorije B je petnajst. Ta društva bodo delala na svojih področjih in pomagala društvom kategorije C, ki nastajajo po vaseh. Društva bodo imela tudi karte, na katerih bodo zaznamovana naselja njihovega področja in vsi vodni izvori. Vse te sklepe in poživitev dela na terenu bodo izvedli kot pripravo na proslave obletnic gasilstva na Kočevskem: Kočevska reka proslavlja 70-letnico, Kočevje 75-letnico in Ribnica 60-letnico svojega gasilstva. C. M. 70 let že delajo gasilci v Kočevski Reki 11. julija so praznovali gasilci iz Kočevske reke 70-letnico svoje organizacije, ki vključuje štiri gasilska društva. Nekdaj so imeli na Kočevskem tudi v gasilstvu besedo Nemci, ki so gledali na Slovence s prezirom. Ti so bili zato v majhnem številu organizirani v gasilskih društvih. Danes so društva v rokah novo naseljenih ljudi, ki delo dobro vodijo. Za napredek gasilstva se zelo zanima Uprava državnega posestva Snežnik, ki je pomagala društvu v Stalcerjih s trideset tisoč dinarji, dala pa mu je tudi osemdeset metrov cevi. Na proslavi so društva prikazala vaje z motorno in ročno brizgalko. Najbolj je navdušila ženska desetina iz Borovca, ki je nastopila z motorno brizgalko. O l vseh štirih društev ni nastopilo le društvo iz Morave, ker ima preveč malomarno vodstvo. C. M. no proslavilo. Delo na polju je počivalo. Ljudje so prihiteli na sedež občine, da bi čimbolj svečano proslavili svoj prvi praznik. V petek, 16. julija so ob štirih zjutraj imeli v Zagradcu in Am-brusu budnico. Ob sedmih so se začele zbirati v Zagradcu patrulje, ki so jih sestavljali stari partizani in mladinci predvoja-ške vzgoje. Ob 8. uri je bila pod predsedstvom predsednika občine Zagradec, Lojzeta Orla, slavnostna seja. Na seji so bili navzoči tudi predstavniki ljudske oblasti, stari borci in aktivisti, ki so v času NOB delali na področju Zužemberk-Zagradec. Na seji so bili tudi zvezni ljudski poslanec za novomeški okraj inž. Jože Levstik, dr. Jože Be-nigar, Ivo Krevs in predstavniki ZB. Predsednik je poudaril, da je občinski ljudski odbor na predlog občinskega odbora izbral 16. julij za občinski praznik v spomin na zmago, ko je dvajset partizanov pod vodstvom narodnega heroja Efenke in komandirja Cičija, danes podpolkovnika JLA, napadlo pri Zagradcu močno italijansko patruljo in jo strahovito potolklo. Italijani so imeli 100 mrtvih in ranjenih in so se kmalu nato iz Zagradca za stalno umaknili. V tej borbi je padel samo en partizan, doma iz Zagradca. Po slavnostni seji je bila žalna komemoracija na pokopališču, kjer leže partizani in aktivisti, ki so padli na tem področju. Spominski govor je imel Hrovat Ivan, predsednik ZB Zagradec. Nato se je razvila povorka, ki je odšla na slavnostni prostor, kjer je bilo veliko manifestacij-sko zborovanje. Na tribuni so Zupančič, republiški poslanec in sekretar OK ZKS Novo'mesto Franc Pirkovič, predsednik ZB Zagradec Ivan Hrovat in ostali stari aktivisti in borci. Slavnostno zborovanje je pričel predsednik občinskega ljudskega odbora Lojze Orel, ki je prisrčno pozdravil navzoče predstavnike ljudske oblasti, množičnih organizacij, stare borce in aktiviste. Nato je govoril dr. Be-nigar, ki je med okupacijo delal na tem terenu. Orisal je delo OF v Zagradcu v času NOB in poudaril uspehe partizanskih borcev. Inž. Jože Levstik je zaželel občanom občine Zagradec veliko uspehov pri utrjevanju gospodarske moči občine. Za njim je Franc Pirkovič čestital k prazniku in kratko očrtal veliko nalogo, ki je pr-»d nami, to je ustvarjanje novih oblik organov ljudske oblasti — komun. Obrazložil je, kaj je komuna in zakaj je pravzaprav danes potrebna. Po programu se je razvila na slavnostnem prostoru prosta zabava, gasilsko društvo Zagradec pa je imelo gasilsko vajo. Popoldne je bila kulturna prireditev v novem zadružnem domu. Nastopili so pevski zbor iz Am-brusa, pionirji iz Zagradca in Ambrusa in mladinci iz Zagradca. Prebivalci občine Zagradec se zahvaljujejo vsem, ki so kakor koli pomagali, da je proslava občinskega praznika tako lepo uspela. B. V. Razpis službenih mest za stalne cestarje Na osnovi 15. člena Uredbe o ureditvi javne cestne službe v LRS (Uradni list LRS, štev. 41— 1953) ln odločbe OLO Novo mesto, del. St. 1—2617/1—54 z dne 14. maja 1954 razptsuje Okrajna cestna uprava v Novem mestu službena mesta stalnih cestarjev na naslednjih cestah in odsekih: 1. na cesti štev. 1508 (RateJ— Brusnice—Gaber je—Mali Slatnlk) 1 službeno mesto ln to v odseku od km 0,000 do 3,500, (OBLO Brusnice). 2. na cesti štev. 1515 (Novo mesto—Kronovo—Zameško) 2 službeni mesti v odsekih: od km 6,000— 9,009 (OBLO Trika gora) in od km 9,000—12.000 (OBLO Smarjeta) in 3. na cesti Stev. 1535 (Bršljin— Zalog) 1 službeno mesto na odseku: od km 0,000—3,500 (OBLO Prečna). Interesenti morajo Izpolnjevati darskl, tesarski ali sorodni stroki. Prošnje z Življenjepisom Je treba viožiti do 1. septembra 1954 pri Okrajni cestni upravi v Novem mestu. Pripominjamo, da morajo Imeti reflektantje voljo za poznejši vpti v enoletno cestarsko šolo, ki Jo bodo obiskovali po predhodnem enoletnem cestarskem službova-nju (pri delavcih zidarske, tesarske ali sorodne stroke ta enoletni staž odisade). Vse informacije se dobijo pri cestnih nadzornikih. Novo mesto, 14. 7. 1954. Okrajna cestna uprava Novo mesto Zdravo, Janez, prosim posodi mi kolo za eno uro! Prav rad, pa ga sam potrebujem, sicer pa — aH ne veš, da si kolo lahko izposodiš pri PUTNIKU v Novem mestu? naslednje pogoje: odslužen vojaški rok, starost ne nad 25 let, prl PUTNIKU? splošna izobrazba vsaj 6 razr.j Da, pri PUTNIKU lzposojujejo osnovne šole ali 2 razr. gimna- [ kolesa, kar tja pojdi, pa ga boš zije; zaželjena je izobrazba v zi-i dobil! Lep življenjski jubilej Dolenjca v Ameriki Kot poroča Glas naroda, je v Glevelandu 6. junija letos praznoval 92. obletnico rojstva Luis Saje, doma iz Goriške vasi pri Mirni peči. V Ameriko se je odselil pred 65-timi leti. Uspele konjske dirke v Šentjerneju Letošnje konjske dirke 18. Julija so bile v znamenju lepega vremena in lepih konj. Prireditvenemu odboru, zlasti predsedniku dr. Julčku Sajetu se Je posrečilo, da je privabil številne tekmovalce, ki so množlei gledalcev pokazali izvrstne primere umne konjereje ln razne spretnosti. Ta lepa športna prireditev je povsem uspela. Rezultati so bili naslednji: I. dirka: Okrajni ljudski odbor Novo mesto — enovprežna vožnja za 2-letne kasaške konje iz okraja Novo mesto ln Krško. Proga 1200 m: 1. Abrl — vozač in lastnik Košak Janez, 2. Briška — Raciko-vič Vinko, 3. Mišklca — Kržlšnik Peter, 4. Jasna — Deržič Marjan. II. dirka: Gorjanci — enovprežna vožnja za 4 do 12-letne kasaške konje. Proga 2200 m: 1. Vltka-Aranjoš Stjepan KK Zagreb. 2. Veska — Matlč Stjepan, KK Zagreb, 3. Rojka — Gerdak Jože, Kobilarna TurnlAče, 4. Amellja — Tkačev Štefan — Kobilarna Tur-nlšče. III. dirka: Občinski ljudski odbor Šentjernej — enovprežna vožnja za 3 do 12-letne kasaške konje, ki še niso dosegli časa 1:33. Proga 2000m: 1. Dinlca-Tkačev Štefan. Kobilama Turnlšče. 2. Larlaa — Kodela Franc, 3. Dita — Llpej Prane, lastnik Balon Ivan, 4. Marička — Premelč Andrej. IV. dirka: Matija Gubec — enovprežna vožnja za 3-letne 1n starejše toplokrvne konje Iz okrala Novo mesto ln Krško. Proga 1600 m: 1. Dana — Racman Alojz, 2. Eda — Turk Janez, 3. Beba — VI-zler Jože, 4. Folka — Meke Alojz, 5. Miška — Lindlč Jože, 6. Geza — Mavtlnčič Karel. V. dirka: Gorjanskl bataljon -Ravna galopska dirka za 3-letne in starejše konje JLA, LM ln klubov za konjski šport FLRJ. Proga 1600 m- 1. Graničarka — Slmič Milica — KK Zagreb, 2. Lepojka — Bergman Vlado — KK Zagreb, 3. Krasna — Cartagine Eda, KK Zagreb, 4. Vjesnik — Ilcim Vlado KK Zagreb. VI. dirka: Mladina. Enovprežna amaterska vožnja za 3-letne in starejše kasaške konje za članice ln mladinke klubov za konjski 21. julija 1954 je po dolgi, težki in mučni bolezni preminula v novomeški bolnišnici v 53. letu življenja MARIJA PEBHIMEK nameSčenka uprave »Dolenjskega lista« V prerani grob je bila položena v petek, 23. julija 1954. Vzgleđno, marljivo sodelavk) in požrtvovalno tovarišico bomo ohranili v najlepšem spominu! Uredništvo in uprava Dolenjskega lista VIII. dirka: Partizan. Enovprež na vožnja za 3 do 12-letne kasa ške konje, ki tega dne niso dosegli 6000 din nagrad. Tolažllnl handicap. Proga 2000 m. l. Perja-na — Kerin Franc, 2. Elko — Segula Franc, 3. Dita — Lipaj Ivan — Balon Ivan, 4. Pontos — Matic Stjepan — Munko Tomo, 5. Nič — Aranjoš Stjepan. IX. Concours Hippique, Preskakovanje zaprek kat. »P« za 4-Ietne in starejše konje JLA, LM in klubov za konjski šport FLRJ. Osem zaprek, deset skokov, višina zaprek od 0,90 do 1,10 m: i. Cica — Marušič Zdravko, KK Zagreb, 2. Moro — Lidija Barišič. KK Za- Host In Rusi Švedska ln Danska sta sklenili zgraditi 6400 metrov dolg most, ki bo spajal glavno mesto Danske, Kopenhagen, ln švedsko mesto Malmoo. Rusi pn t:ikoj hudi. Po radiu so takole napadli graditev mostu: »Ta most bo služil povezavi nevtralne Švedske z Drmsko, Id se je predala v službo atlantskemu imperializmu.« Ubogi most (ali pa ubogi komentator moskovskega radia)! KINO Kino KRKA Novo mesto Od 30. julija do 2. avgusta: ameriška komedija »Glej tička«. Od 3. do 5. avgusta: angleški kriminalni film »Trenutek obupa«. Kino Črnomelj Od 30. julija do 1. avgusta: »Carrie«. Od 3. do S. avgusta: »Pavla«. Kino Jadran Kočevje Od 30. Julija do 1. avgusta: ameriški film »Proti vsem zastavam«. Od 4. do 5. avgusta: ameriški film »Henrled Braig«. Kino Loški potok 31. Julija in I. avgusta: ameriški film »Viva Zapata«. HALI OGLASI PRODAM parcelo 22 arov, 40 m blizu kandijske postaje. Primerna za stavbeni prostor. Mihalič Marija, Smihel 25 pri Novem mestu. PRODAM dve nedovršeni trodel-ni okni 170X150 cm in 10 m gumijastih cevi za pretakanje vina brez črpalke. — Grobovšek Franjo, Novo mesto, Ločenska St. 13. PRODAM lep vinograd z zidanico ln sodi v Ljubnem pri Uršnih selih. Ponudbe na naslov: Poti-ček Marija, S alka vas 90, p. Kočevje. PRODAM najboljšemu ponudniku vinograd na Trški gori, 2400 mi, delno zasajen. Javite naslov na upravo lista pod »Mlad nasad*. 291 PRODAM poceni spalnico lz trdega lesa. Naslov pri upravi lista. KUPIM bencinski motor za mla-čev in za pogon cirkularja za žago. Jerič Jože, Dol. Dobrava 17, p'. Trebnje. Razpis Gradbeno in obnovitveno podjetji je GOP Novo mesto, Gerdešiee-va 6, sprejme takoj 3 zidarske vajence 1 tesarskega vajenca ln I pleskarskega vajenca. Podjetje bo prispevalo k stroškom vzdrževanja vajenca za časa učne dobe. Za podrobnejša pojasnila naj se interesenti obrnejo na upravo podjetja GOP Novo mesto. GOP Novo mesto OBJAVA Kmetijsko posestvo OZZ Novo mesto-Trška gora sprejme takoj vestnega kravarja in konjarja proti ugodni plači po tarifnem pravilniku posestva. Prednost imajo moške osebe, ki znajo molzti. Ponudbe poslati na naslov: Kmetijsko posestvo OZZ Novo mesto-Trška gora, pošta Otočec ob Krki. Uprava posestva Zahvale Okrajni odbor Rdečega križa Slovenije za okraj Kočevje se najtopleje zahvaljuje vsem podjetjem in ustanovam v okraju, ki so s svojimi materialnimi ali denarnimi prispevki pripomogli k uspešnemu srečolovu. S tem ste pripomogli marsikateremu socialno šibkemu otroku do zdravljenja na morju in poplavljencem v Celju, za kar je namenjen čisti dobiček srečolova. Posebej smo dolžni zahvalo OLO Kočevje, Podjetju »Odpad« Kočevje, LIP-u, rudniku, šiviljski, kleparski in mizarski delavnici, upravi drž. lovišč, KZ Jurjevlca in Vel. Lašče, podjetjem v Sodražicl, Zdravstvenemu domu, Trgoprometu in Mestnemu magazinu Kočevje, SGP »Zidar« Kočevje ln ostalim, ki so nas z izdatnimi prispevki pri tej izvedbi podprli. Izjava šport FLRJ, 1800 m: 1. Gena — Plnoza Jelka, kobilarna Turnlšče, 2. Pontos — Munko Lllijana, 3. Elko — Cartagine Elijana, K K Zagreb, 4. NIČ - Vodln Sonja. VII. đlrka: Edinstvo. Preponska gnlopska dirka za 4-letne in starejše konje JLA, LM in klubov za konjski šport FLRJ. Proga 2000 m. Pet prepon lz ftibja v višini 0,90 m. — 1. Adcm — Cetina Peter, KK Celje, 2. Gumo — Bagarlč Oto — KK Celje. grob, 3. Narcis — Kostic KK Zagreb, 4. Adem — Cetina Peter -KK Celje, 5. Jastreb — Znika Zvonimir, KK Zagreb. X. dirka: Krško polje. Dvo-vprežna amaterska vožnja za 3 do 12 letne kasaške konje. Proga ■>AQf) m Handikap 1:55: 1. Vesko — Vitka Segitla Franc — KK Zagreb, 2. PerJana — Kerin Franc in La-rlsa Kodela Franc, 3. Gena — Dl-ntca, Tkačev Štefan, Kobilarna Turnlšče. -C. Moja Žena Nesek Marija, rojena Klevišar iz Gumberka, Je 23. marca letos odšla od mene in živi pri Antonu Kosu, Vinica pri Smarjeti. Izjavljam, da ne bom plačnik nobenih dolgov, ki bi jih naredila v mojem Imenu. — Alojz Nesek, Gomila 11, občina Šentjernej. Preklic Podpisani Zgonc Janez, zavirač na železniški postaji v Ljubljani, preklicujem neresnične govorice, katere sem širil zoper Garblč Marico lz Metlike. Zahvaljujem se ji, da Je odstopila od tožbe. — Zgonc Janez. Obvestilo Fotograf Erjavec lz Stične se priporočam za fotografiranje javnih prireditev. Slavbe, družine, pogrebe pridem fotografirati na dom po dogovoru. Doma v ateljeju izdelujem vsa fotografska dela, prefotografiram stare slike, izdelujem povečave, in barvam v naravnih barvah. Amaterjem lz-delulem strokovno ln poceni. Naročila »prejemam tudi po pošti. Erjavec — Stična Najlepše se zahvaljujem upravi Dolenjskega Usta v Novem mestu, ki skrbi za naročnike in za prvo denarno pomoč ob nesreči. Zahvaljujem se tudi DOZ za hitro izplačilo 6.666 din, katere sem prejela kot odškodnino za invalidnost pri nesreči. — Vida Gregorič, Nadlesk 44 p. Stari trg pri Rakeku. Gibanje prebivalstva v Novem mestu V času od 11. do 18. Julija Je bilo rojenih 15 dečkov in 13 deklic. Poročili so se: Monfreda Zdravko. oficir JLA lz Reke in Prime Leo-poldlna, delavka iz Irce vasi. Zupančič Stanislav, uslužbenec lz Korite in Slobodnik Vida, trg. pomočnica lz Dol. Toplic. Umrli so: Sila Ana, gospodinja iz Štefana pri Trebnjem, 45 let. Dragoš vid, elektromonter lz Cr-nomlla. 25 let. Cvitko Marila, gospodinja lz Dobrave pri Kostanjevici, 65 let. Skof Anton, tesar Iz Gor. Lakovnlc, 55 let. V času od 18. do 25. lullja Je bilo rojenih 7 dečkov ln 8 deklic — Umrli so: Perhlnek Marija, na-meščenka iz Novega mesta. 53 let. Zupančič Marija, gospodinja tz Oegetnlce pri Novem mestu, 4* let. Zupančič Ivan, upokoj. 1z Ce-gelnice pri Novem mestu. BO let. SerSen Marija, upokojenka iz Ljubil ane, 54 let. Puhek Peter. Invalid iz obrha pri Dol. Toplicah, 64 let. — Porok ni bilo. Gibanje prebivalstva v Kočevju V času od 10. do 24. Julija so bili rojeni trije dečki in štiri deklice. — Poročili so se: Monar Stanislav, nameščenec iz Novega mesta, in MiheliČ Alojzija, šivilja iz Sodra-, žice, Pelcar Jože, delavec, in Kovač Marija, delavka, oba iz Ma-hovnika, Jalovec Anton, kopač, in Krošelj Sonja, delavka, oba iz Rudnlka-Kočevje. Slak Franc, delavec, ln Cetinski Ivana, delavka, oba iz Kočevja. Henigman Alojz, nameščenec iz Kočevja, in Hočevar Marija, gosp pomočnica iz Rakltnice. Cetinski Anton, mizar iz Kočevja, in Andoljšek Ljudmila, delavka iz Mahovnika. Mmrla sta: dr. Sajovic Ivan, pravni referent iz Kočevja, 70 let. Blatnik Franc, kmet lz Poloma, 42 let. Gibanje prebivalstva v Ćrnomlju V času od 3. do 10. Julija Je bila rojena ena deklica in en deček. Poročila sta se: Lužar Alojzij-Mar-jan, delavec iz Kota, ln Zunlč Antonija, delavka lz Pavlčičev. Umrla je: 2unlč Katarina, gospodinja iz Pavičlčev, 92 let. IZ NCOMcSKE PORODNIŠNICE Ođ 12. do 19. Julija so rodile: Mikllč Alojzija iz Višnje gore — deklico. Lamut Marija iz Obrha pri Toplicah — dečka. Smolič Justi iz Loga pri Mokronogu — dečka. Zorstič Francka z Javoro-vice — deklico. Zupančič Jožefa iz Biške vasi — deklico. Mikec Francka z Malega Slatnika — deklico. Pucelj Ivanka z Radovice — deklico. Nosan Frančiška z Ra-teža — dečka. Stefantč Angela tz Gor. Vrhpolja — deklico. Lešnjak Marija iz Dol. Vrhpolja — dečka. Zagore Marija iz Dol. Stare vasi pri Šentjerneju — dečka. Brezni-kar Rozalija iz Sv. Helene — dečka. Križe Marija iz Občic pri Toplicah — deklico. Smaljcelj Rozalija iz Dragatuša — deklico. Mlš-jak Milka iz Vrha pri Ljubnem — deklico. Bratkovič Jožefa lz Gor. Vrhpolja — dečka. Krevs Antonija iz Cilpoha pri Trebel-nem — deklico. Stcjnič N"?a iz Grabrove« — deklico. Spolar Jožica iz Mirne peči — dečka. Ko-lenc Pepca iz Trstenika — deklico. Medic Rozalija lz DobliČ — dečka. Smolič Francka iz Dobrni ča — deklico* Od 19. do 26. Julija so rodile: Kočevar Vida iz Novega mesta — dečka. Penea Francka iz Malega Slatnika — dečka. Kapš Neža iz Občic pri Dol. Toplicah — dečka. Gnldovec Kristina iz Sel pri Straži — deklico. Peterlin Tinca iz Kočevja — dečka. Snever Mara iz Cešče vasi — dečka. Vimpolšek Eleonora 12 Ljubliane — deklico. Novak Gabrijela lz Stopnega pri Škocjanu — deklico. Vrtačič Neža iz Praproč pri Šentjerneju — dečka. Malnarlč Danica lz Omote pri Semiču — dečka. Sprogar Elka iz Crmošnjic — deklico. Kos Ani iz Cerovega loga — deklico. Vidmar Pavla lz Kočevja — dekl'co. Šuštaršič Marija Iz Gor. Lakov-nfc — dečka. Stanlša Stanka lz Novega mesta — deklico. Hribar Marija iz Tržišča - dečka. Slak Olga lz Dečle vmI pri Trebnjem — dečka, — Čestitamo l Viktor Pirnat: Kuiiršmit Bobnar Nenadkriljivi šaljivec Stembur je imel v Kandiji št. 4 soseda Franceta Bobnarja iz »Kolten-bruna pri Iblan« (Fužine), kot se je možak rad pohvalil. Bil je sredjevelik lep mož z mogočnimi brki, mehko dušo in go- Kmet iz 2ihovega sela mu je potožil, da ga peče v želodcu. »Dohtar« ga je premečkal, pokazati mu je moral jezik in končno je možiček priznal, da ga rad lučka. »Samo dva kozarca na dan, če Podgorski Penca, šentpetrski Bojane in kandijski Stembur pred 50 leti renjsko govorico. Po poklicu kovač se je naučil tudi zdraviti živino ter se je rad imenoval in podpisoval »kuiiršmit«. Saj veste, da se je tam v letih okoli rojstva tekočega stoletja po naših mestih še močno nemškutarilo. Kmetje so mu kratko rekali »živinski dohtar«. Eden njegovih receptov nam je po Stembur j evt zaslugi ostal ohranjen. S Sentjernejskega polja je prišel k njemu kmet po »rcnije«. Konj mu je kašljal. Postavil se je Bobnar sredi \'eže in poklical svojo pomočnico: »Malka. piši: Truzenpulfer...... cvaj lot, Bitesoic..... auh cvaj lot, Galmucburcelpulfer ... lir lot, Svefelpli......... cvaj lot. Mise suzomen! Cvaj lefel fol auf hobel. Po naše bi se to nekako takole reklo: Drusenpulver (slovenskega imena nisem mogel ugotoviti). (Prašek, ki vsebuje brinje, en-cian, Kleinovo apno, grško seno, kumino itd.)........ 2 lota, (lot je bil tedanja mera.) Grenka sol.....tudi 2 lota, Kolmež v prahu...... 4 lote, Zveplov cvet........ 2 lota. Zmešaj! Dve polni žlici na ovsu. Podpisal se je pod recept in ga izročil šentjernejskemu konje-rejcu z besedami: »To je za kašelj.« Če je nanesla potreba, Je Bobnar v telesnih težavah rad pomagal tudi ljudem. hočeš še kaj časa tlačiti travo!« mu je zabičal Bobnar. Čez mesec dni sta se srečala v Novem mestu in Bobnar ga je pobaral, kako je kaj z njegovim zdravjem, ali se drži njegovih navodil. »Koliko ga cukneš vsak dan?« ga je še potipal. »Samo štiri kozarce!« se je pohvalil kmet. »Štiri? Kako to, saj sem ti vendar predpisal samo dva?« »Ze, že, pa so mi gospod Stembur predpisali tudi dva . ..!« Povedati je namreč treba, da se je Stembur dobro razumel na zdravljenje živine in je bil kot tak med Dolenjci zelo upoštevan. Svojim pivskim gostom pa je pri kozarcu tudi rad pomagal z nasvetom za zboljšanje zdravja. In prav »poslovna konkurenta« sta si bila soseda. Kljub veliki razliki v letih sta se imenitno razumela. Na tihem pa sta se — povsem človeško! — seveda le radovala, če je sosedu kje spodrsnilo. Sedela sta nekoč na gostilniškem vrtu, od koder se tako lepo vidi na Krko, na Breg in na kapitelj, ter zbijala šale. Pa se je približal neznan kmetic s klobukom v roki in povabil Štemburja na ohcet svoje hčere. Začudil se je gostilničar, od kod taka čast, in kmet je pojasnil: »Vejo, gospod Stembur, so nekoč zdravili mojega konja.« »No, pa pridite s tistim konjem pome!« je pokroviteljsko pristal na povabilo. »Pa ne bo mogoče, gospod Stembur!« je žalobno pripomnil kmetic. »Tisti konj je crknil...« Požgečkalo je Bobnarja pri srcu — pa le prehitro se je v pest smejal spet Stembur. Bobnar je bil podčastnik pri novomeških purgar jih. Na Telo-vo je novomeška meščanska garda delala parado pri procesijah. Od vseh najlepša je bila v bližnjem Smihelu. In šmihel-ski župnik Peterlin je med drugo gospodo povabil tudi purgar-ske oficirje in podoficirje na slavnostno pojedino, ki jo je priredil vsako leto na imenovani praznik. Navzoči so bili vsi mestni in vaški odličniki in tudi Bobnarja je doletela čast. Seveda tudi Štemburja ni manjkalo, saj je bil župan največje občine na tedanjem Kranjskem, in ta je bila prav šmihel-stopi-ška občina. Za svečano pogrnjeno mizo sta si sedela Stembur in Bobnar ravno nasproti. Stre-gel je gostom sam župnik Peterlin. Prišli so na mizo beluši, po domače Šparglji. Vešči Stembur je takoj opazil, da so že stari. Bilo je že proti koncu njihove sezone, postali so trdi kot biči. »Gospod župnik! Bobnar ima zelo rad šparglje!« je nujno in zgovorno opozoril Stembur v strahu, da bi jih ne dobil preveč na krožnik. In gostoljubni župnik jih je nasul Bobnarju z obema rokama. Zaman se je revež branil in zahvaljeval. Saj niti vedel ni prav, kaj je to. Zrezal Jih je kot klobaso in jih tlačil vase, medtem ko so drugi gosti pokušali že kaj boljšega. Od kosila sta se soseda skupno vračala domov. »No, Bobnar, danes je bilo pa imenitno kosilo, kaj?« je previdno potipal Stembur. »O, prav imenitno in dobro! Veš, le tista zlodjeva koruznica, ki mi jo je nasul fajmošter, je bila trda od sile!« je potožil Bobnar. »Zakaj si jo pa jedel?« »Solze so mi prihajale v oči, ko sem tega zlodja požiral, šporgeljne ali kako pravite. Saj bi jih bil pustil, pa sem se bal, da ne bi župnik rekel, da ne razumem manire. Ampak veš, Pepe, sem jih pa tudi zalival! Sedem polliterčkov vina sem spil, da se bodo zmehčali...« Nič boljše ni odrezal Bobnar na Vrhu, kamor je Šel zdravit Skedljevo kravo. Že navsezgodaj ga je zbežal zaskrbljeni Ske-delj lz postelje. Vzel je torbo in krevsal z revnim kmetom, ki ni imel ne konja ne voza, dve uri daleč. Rešil je kravo in teleta. Pa ga je poprašal Skedelj za plačilo. Ker Bobnar ni imel v žepu iivinozdravniške diplome, ni smel računati, zato je dejal: »Kar daste.« Konec hiše se je smehljala ln vabila košata češnja, polna slastnega rdečega sadu, ki Je pravkar dozorel. Ozrl se je kmetic na drevo in na »dohtarja« ter velikodušno pripomnil: »Kar na češnjo naj se spravijo, gospod, in naj zobljejo, kolikor hočejo!« Pogrelo je Bobnarja do podplatov. »Kaj, vraga, za dva krajcarja jih je cela družina sita!« se je zadri na obnemelega kmeta. Pobral je svojih sedem živlno-zdravniških češpelj in užaljen pokazal hrbet nehvaležni kmetiji. Spet dve uri poštene hoje, potem pa je v Stembur j evi gostilni poplaknil svojo jezo. Ob novi knjigi Trdinovega Zbranega dela Nekaj tednov pred smrtjo je zemlji. In prav ta dela, nastala pisatelj Trdina v lastnem življe- v novomeški dobi, prinaša pred njepisu napisal tele besede: nedavnim izišli šesti zvezek »Prišel sem na Dolenjsko z Zbranega dela, ki ga je v re- namenom, da študiram v tej dakciji prof. Janeza Logarja iz- glavni in najčvrstejši koreniki dala Državna založba. Slovenstva našo narodnost in Na 330 straneh je objavil ured- značaj in sploh vsa svojstva na- nik Verske bajke, stare in nove šega plemena. Za to učenje mi ln prvo polovico Bajk in povesti je dajalo prilike že moje stano- 0 Gorjancih. Za lažje razumeva- vanje v Bršljinu. Moj hišni go- nJe ie z nenavadno vestnostjo in spodar Florijan Virk je odprl veščo roko zbral nad sto strani krčmo precej po prihodu in po- opomb, ki jih bo z zanimanjem trdil se je stari pregovor, da bral zlasti dolenjski človek; v nova metla dobro pometa. Naša nJih Je pojasnjen postanek del, krčma se je napolnila z gosti viri- ki se Jih Je posluževal pi- skoro vsak dan... Pazljivo sem satelj, pa tudi osebe, ki jim ni vlekel na ušesa njih pogovore, hotel navesti pravih imen, ker ki so me hitro seznanili z na- so bile one ali nJihovi sorodniki zori, nadlogami in željami dc- še živi in Pod- Opombe kažejo, lenjskih kmetov... Najbolj so kako se urednikova metoda ob me kratkočasila božja pota, ker novih izkušnjah čedalje bolj iz- na njih spozna človek najlaglje popolnjuje. Tako bomo v raz- dobra in slaba svojstva našega I •_——- naroda pa tudi zato, ker se na- | hajajo često na hribih, ki so me veselili že od nekdaj. Prav posebno pa me je zamikala Trška gora ... Gorjanci so se ml priljubili posebno zato, ker niso enolična gora, ampak poini razlik in izprememb, tu divji, tam ljubki, idilični, tod kamnita puščava, ondi prekrasen obširen cvetnik. — Mene je to hribovje tako očaralo, da sem si ga izbral za domovino svojim bajkam in povestim ... Trudil sem se, da stare narodne nazore pomnožim in obogatim z idejami napredujočega časa: z rodoljubjem, svobodoljubnem, slovenstvom, slovan-stvom, s hrepenenjem po pro-sveti in vseh drugih zakladih, ki pospešujejo človeško blaginjo.« Tako je Trdina jasno povedal, čemu je jeseni 1867 prišel s prijateljem Virkom na Dolenjsko, kaj je počel kot 37-letni upokojenec, kaj je videl, slišal in spoznal in kako in čemu je snoval nesmrtne bajke in povesti o dolenjskem človeku in dolenjski meroma kratkem času imeli po zaslugi urednika pred seboj celotno izdajo Trdinovega dela, kakršno je toliko let snoval že pred vojno novomeški rojak dr. A. Turk, a je ni mogel realizirati . . . Knjiga se že dobi v knjigarnah in velja v platno vezan izvod 520 din. Kolikor mi je znano, povpraševanje po knjigi nI tako, kot bi moralo biti. Cena bo marsikomu v resnici prevelika, vendar pa moram iz izkušnje povedati, da je prav na Dolenjskem le preveč takih ljudi, ki radi poudarjajo Trdinovo ime, pa njegovo delo v resnici zelo malo poznajo, včasih celo nič. In vendar je prav ta pisatelj bolj kakor marsikateri drugi namenil svoje delo predvsem ljudstvu. L. R. Deset let se ie shriral »Zasavski vestnik« poroča, da se je v vasi Doberljevo, občina Cemšenik, pripetil neverjeten, a vendar resničen dogodek: Jože Razboršek se je 10 let skrival pred ljudmi in pred oblastjo. 1943. leta je bil Razboršek mobiliziran v nemško vojsko. Kmalu je prišel v Kulm na Poljskem, kjer so ga pripravili za fronto. Nemške čete so se na ruski fronti umikale in prišle spomladi 1944 v Romunijo. Tudi Razboršek je bil med njimi. Tu se je prehladil in zbolel. Ko se je v bolnišnici nekoliko oporno- 400 let boroveljskifi puškarjev 22. julija je letalski general Vlado Matetič odkril pred postajo v Črnomlju lep spomenik letalcem »Slovenski vestnik«, glasilo Slovenske Koroške, poroča, da so pred nedavnim v Borovljah na Koroškem proslavili 75-let-nico strokovne puškarske šole. Jubilejna slavnost je bila združena s počastitvijo boroveljske puškarske obrti, ki obstaja že 400 let. Slovesnost je bila v kino-dvorani, ki je bila zasedena do zadnjega kotička. Proslavi so prisostvovali tudi deželni glavar Wedenig, minister za prosveto dr. Kolb, zvezni svetnik Sima, deželni svetnik Rader itd. Puškarstvo v Borovljah ima že 400-letno tradicijo s pisano zgodovino. Cvetoči časi so se menjavali s krizami. Izdelovali so vojaške ln lovske puške. V Napoleonovem času je borovelj-ska puškama izdelala 300 tisoč pušk za vojsko. To je bila še vse obrt, domala ročna izdelava. Pozneje tudi boroveljske pridne roke niso mogle več konkurirati mehanizirani proizvodnji po svetu, zato je bilo nujno, da so uvedli industrijsko izdelavo. Takrat so začeli izdelovati Izključno lovske puške, ki so okra- Najhltreje in najceneje nabavite šene z izdelki priznane graverske umetnosti, iskane doma in po svetu. V to dobo pade tudi ustanovitev strokovne puškarske šole, pomembnega mejnika v zgodovini boroveljskega puškar-stva, ki še vedno služi plemenitemu in priljubljenemu lov-f'-°mu športu. vlzo za potovanje v pri PUTNIKU V M E S T U 1 inozemstvo NOVEM AvloUksI - S-sedežni — PUTNIK, Novo mesto — telefon 108 ali 111. Moštveno prvenstvo Dolenjske v šahu V okviru mostvenega prvenstva Slovenije v sahu bodo organizirana moštvena prvenstva pokrajin, katerih prvaki se bodo potem pomerili za naslov mostvenega prvaka Slovenije za leto 1954. Moštva Dolenjske so razdeljena na dve skupini. V prvi skupini tekmujejo društva lz Bele krajine (Črnomelj, Metlika) in Kočevske (Kočevje, Ribnica), v drugi skupini pa diuštva iz ostale Dolenjske (Novo mesto I. in II., Trebnje, stična, Straža, Krško). V I. kolu se pomerijo: I. skupina: Črnomelj—Metlika ln Kočevje—Ribnica. II. skupina: Stična (ivančna gorica) —Trebnje. Svoboda (Straža) —Novo mesto II., Novo mesto I,— Krško. Vsako moštvo šteje 8 Sahlstov. Dvoboji bodo v krajih, določenih po sporazumu med nasprotnikoma. Zmagovalca v I. skupini igrata med seboj, enako v II. skupini. Finalno srečanje mora bttl do konca avgusta, ker se bo septembra začelo moštveno prvenstvo Slovenije. Društva opozarjamo, da takoj organizirajo dvoboje, da ne bo nepotrebnih zamud. M, gel, je dobil 14-dnevni dopust ln | zaupal v tretji rajh in se ni ho- napotnico do Celovca. Nemška propaganda ga je popolnoma osvojila in prepričala o vsemogočnosti rajha: tudi, če bodo Nemci vojno izgubili, se bodo vsi lahko vrnili na domove. Tako se je Razboršek v Celovcu odločil za beg domov. Doma si je uredil skrivališče: letno v hiši pod streho, zimsko pa v senu na kozolcu. Sestra Marija mu je prinašala hrano in časopisje — bil je seznanjen z vsem dogajanjem v svetu. Ponoči je prihajal iz svojega skrivališča po 10. uri zvečer in se oddaljil največ 15 metrov od hiše. Noben sosed ni vedel zanj. Ob koncu vojne je bil seveda presenečen, toda še vedno je tel prijaviti oblastem. Čaka! je na spremembo, ki je pa ni bilo. Kljub temu, da ni imel ničesar nad seboj, in je vedel, kako se godi drugim, ki se prijavijo novi oblasti, ni imel poguma, da bi to storil tudi sam. Brat Lojz in sestra sta ga k temu večkrat nagovarjala, toda brez uspeha. Ob popisu prebivalstva jima je naročil, naj popisovalcu rečeta, da ga pogrešajo in da o njem ničesar ne vedo. Sedaj pa se je Razboršek priglasil oblastem. Nič se mu ni zgodilo — prost je in dela na posestvu. Nemška propaganda ter njegova bojazljivost in neodločnost so mu ukradle 10 let svobode in s tem — življenja. MANIFESTACIJA BELOKRANJSKIH ŠPORTNIKOV Ob proslavi 10. obletnice prvega zasedanja SNOS je bil na stadionu v Črnomlju atletski nočni miting, ki so se ga udeležili tudi gostje jz Novega mesta, Karlovca ln Ljubljane. Rezultati so pod povprečjem, kar Je razumljivo, saj v luči reflektorjev ln v mrzli noči nI bilo mogoče doseči dobr-jh rezultatov. Za presenečenje bi kmalu poskrbel Marko plut, vendar je imel smolo, da se Je kopje dotaknilo žice ln padlo z malenkostnim pospeškom 68 m! Met Je moral ponavljati, a Je kljub temu dosegel prvo mesto. Rezultati: 1000 m: Tratnik (Odred) 2:5-1.6; Prezelj (Železničar, Karlovac) 2:58 6; Simončič (TVD Brzoturnir za druStveno prvenstvo V nedeljo dopoldne Je bil brzoturnir za prvenstvo novomeškega šahovskega društva za mesec Julij. Po uspehu naših Sahlstov v Črnomlju smo pričakovali, da bo zanimanje za brzoturnirje narast-lo, zato preseneča zelo slaba udeležba na brzoturnirju za prvenstvo društva. Sest udeležencev Je odigralo dvokrožnt turnir, pri katerem se Je zopet izkazal Slavko Sitar, ki Je, razen poraza s Kržanom, dosegel same zmage. Vrstni red: 1. Slavko Sitar 9 točk, 2. Tone SkerlJ 7 ln pol, 3. Kržan 8 točk, 4. major Popovič 4 točke, 5. Avsec 3 ln pol, 6. Vo-dopivec. V petek, 30. t. m. bo brzotumtr za prvenstvo novomeškega okraja, na katerega so vabljeni tudi igralci lz Trebnjega, Mirne peči in Črnomlja. Brzoturnir se bo začel točno ob osmih zvečer. M. Črnomelj) 2:58.8. 1300 m: Rozman (Odred) 4:35.5; Cižmarevič (Železničar, Karlovac) 4:46.4; Jeras (Odred) 4:49.1. Višina: Zarol ln Zgalin (Odred) 165 cm; Hreljac (Železničar, Karlov.) 160 cm. Kopje: Plut (Crnom.) 58.50; Lenart (Odred) 52.20; Maslov (Železničar, Karlov.) 50 m. Gledalcev Je bilo dva tisoč. T. M. Uvoz pšenice In bombaža Iz ZDA Za zagotovitev prehrane našega prebivalstva bomo letos nabavili v ZDA za 7 milijonov in 400.000 dolarjev pšenice. Za potrebe naše tekstilne industrije pa bomo uvozili iz ZDA za 1 milijon 600.000 dolarjev bombaža. Ladijski prevozi tega blaga bodo veljali približno 1 milijon do larjev. Tovarna za konzerviranje rib V Iki blizu Opatije bodo s pomočjo FAO (ameriška organizacija za pomoč tujini) dogradili tovarno za konzerviranje rib s sušenjem v dimu. Gradbeni stroški bodo znašali 20 milijonov dinarjev. Dnevna zmogljivost tovarne bo 30.000 škatel. To bo prva tovarna te vrste v FLRJ. 21. julija zvečer je tovarišica Vida Tomšič odkrila na stavbi Prosvetnega doma v Metliki spominsko ploščo slovenskih novinarjev in grafikov Zdravstvena ekipa v Adieš čin 15. julija je obiskala občino Adlešiči zdravstvena ekipa Centralnega higienskega* zavoda iz Ljubljane. Skupno s tukajšnjo medicinsko sestro so obiskali več hiš v Marindolu, Bednju, Soštaričih, Jankovi-čih in Fučkovcih. To so vasi, v katerih je najbolj zaostala higiena stranišč in greznic. Svetovali so ljudem, naj se obrnejo na odbor za male asa-nacije v Črnomlju, kjer bodo dobili strokovno vodstvo in tudi finančno podporo za izboljšanje higienskih prilik. Pregledali so tudi več otrok in stanovanj. Zvečer bi morali predvajati v Adlešičih zdravstveni film z razlago dr. Sev-nika. Zaradi okvare pri električni napeljavi, ki je nastala že pred nekaj meseci (pa ni bilo nikogar, ki bi poskrbel za popravilo), je bila množica Adlešičanov prikrajšana za I tudi med spanjem. Na mesto poučni film. Dr. Sevnik je zvonca ima ura poseben vzvod, kljub temu ljudem, kar ob ki udarja nosilca po koži in ga petrolejki povedal mnogo ko- ' tako prebudi. OKROGLE BODIČASTE ristnega v zvezi s higieno, nego dojenčkov in doraščajočih otrok. Vsi so z velikim zanimanjem sledili predavatelju. Adlešičke matere so sklenile, da bodo tovariša predavatelja še naprosile za tako koristna predavanja. , -ml DROBNE ZANIMIVOSTI 75 dirkalnih konj je zgorelo V Chicagu je pred nekaj tedni nastal požar v hlevih, kjer so bili dirkalni konji. /5 teh konj je zgorelo v plamenih. Svojevrstna budilka Švicarska tovarna ur Ernest Borel et. Co. je dala na trg posebno vrsto budilk. Ura ne zvoni, pač pa zbudi človeka z nekakšnim ščipanjem. Ura se nosi na roki, kjer mora biti Oče sinu: »Glej sinko, ko sem bil v tvojih letih, nisem pohajal na plese. Večkrat sem sel brez večerje spat, pa tudi svojega avtomobila nisem imel!* Sinko: »Najbrž bo res očka, toda poglej koliko si na boljšem, od kar imaš mene.* ali je res, da je on prvi izumil govoreči stroj. »Ne,* je odgovoril Edison, »takšen stroj je prva izumila narava. Jaz sem samo prvi izumil stroj, katerega lahko človek ustavi, kadar hoče.* Na čikaškem pokopališču je Kitajec položil na grob svojega očeta polno skledo kuhanega riža. Američan, ki je na sosednji grob položil šopek rož, se je obrnil h Kitajcu: »Kdaj bo tvoj oče vstal in pojedel ta rižt* »Prav takrat, ko bo vstal tvoj in poduhal rože, ki si mu jih prinesel.* * »No, pozabil sem celo rokavice, Neka klepetava ženska je vpra- . danes počenjam pa res same šala slavnega izumitelja Edisona, | neumnosti!« NAJSTAREJŠA STANE GABROVEC: ZGODOVINA DOLENJSKE Manjše posode iz sive gline nadaljujejo tradicijo keltskih civili-'.-toričnih dobrin, posode iz rdeče in rumen« gline pa so rimsko industrijsko blago. Namenoma sem nspisal »industrijsko«, ker so bile Izdelane resnično