JList MOM.
X torek !$• Grmlna
1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in V,, za ene kvatre t gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani sc odrajtuje še V, gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
__ • • ---- ?
......
H«
Povabilo na naročbo
sM^ao^asiasja
cc
za prihodno leto.
S prihodnim letom bo Slovenija svoj tretji tečaj pričela. Kakor dozdaj se bo ona tudi za naprej za ustavno svobodo in za sveto pravdo Slovencev krepko potegovala.
UlfOlt* T 1 I vlil	i.'	I	l	J V * » •	..v,. ----- J" -- - J --------I	--------------/	./	7	•/	1	.»	(
vdeležili. Tudi v persih Slovencev ta glas odmeva, in če so v časih sile in nevihte zvesto Austriji priskočili, bodo oni tudi pri zidanju krasnega poslopja veljavo svojega dlana in uma skazali — ako Bog da, in sreča junaška, in sloga jugoslavenska.
V dosego tega namena si bo Slovenija prizadevala ljubezen do ustavne deržave vnemati, narodni občut v domovini zbujati, in ožjo zavezo med Slovenci raznih kronovin, in tudi med vsimi austrijanskimi Slaveni vterditi.
Slovenija tudi pravice drugih narodov spozna in jih spoštuje, tode ona ne bo drugim proso branila, in svojega vrabcem pustila.
Verli rodoljubi vsili slovenskih krajev jo bodo tud za naprej podpirali, in posebno iz Dunaja bo pogostoma dopise prinašala. Nepolitiško polje bo tudi zanaprej obdelovala, in slovstveno slogo Jugoslavenov na vso moč podpirala.
Da se že večkrat na znanje danim željam rodoljubov vstreže, bo Slovenija za naprej v majnši podobi in tudi cenejše na svitlo izhajala.
Izhajala bo namreč dvakrat v tednu, v torek in petek, zmiraj na pol poli, v četertinski podobi (Quart) z tesnejšim natisom.
Cena za celo leto po pošti je 4 gold. 40 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za ene kvatre 1 gold. 10 kr. Ako se pa iz založnice v Ljubljani na bregu št. 190 jemlje, se plača za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ene kvatre 1 gold. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še pol gold.
Vsaka cesarska pošta prejema naročilo in denar; sicer se pa zna tudi naročivni denar v Ljubljano na »založnico Slovenije'* poslati, in po novih postavah ni treba za to reč poštnine odrajtati, ako se na pisma od zunaj zapiše: V< založnico Slovenije, z naroeivnim denarjem (Praenumerationsgelder ffir die Slovenija).
Prosimo, da bi se gg. naročniki ob času, saj do konca tekočega leta oglasili, da bo moč primerno število iztisov berž iz početka odločiti, in vsem naročilom zadostiti. Ce se bo dovelj naročnikov oglasilo, bomo tudi k Sloveniji posebne doklade dajali.
Jožef Blaziiik.
odgovorni založnik Slovenije.
Naša ustava.
Za obstanje Austrije kot ustavne deržave ukažejo nje sosebne razmere tudi clo sosebne ustavne oblike, de Austrii se tiste podobe ne primerijo , po kterih smo vidili v francoski in v družili deržavah v malih urah ustave narejene.
Pravicam dinastije, simpatijam narodnimu, bolj zahodiiimu ali bolj izhodnimu zve-denju narodov kakor njih zgodovinskim deželnim zvedenju, zraven pak veliki nalogi Austrije kot osredne prestopne deržave med za-hodam in izhodam ob enim vstreči, to je izročilo imenitne pomembe, ktero se le počasi izpolniti da, in takrat popolnama izpolnjeno bo, kadar bo vstavnost terdna v življenju vsih narodov , vsih leg družine.
Imeli smo priložnost v časih ogledati, de ravno sredna lega je bolj zrela za ustavno razumljenje, v vikših krajih pak se ustavno oslobodenje ima za neposredne duri k komu nizmu, socializmu in rudečim republikanizmu ,
P
hI ko berž k drugimu
de tam torej želijo, stariinu se verniti.
„Xazaj" pa za Austrijo več ne velja, mostovi so poderti za nami, velja le pametno napredovati, pravično, lojalno, brez jezuitske reservatio men tališ.
Današnje bebstvo v politiških rečeh, ktero še narajmamo, res je sila huda, ktero obža lovati moramo kot dedšina podertiga sistema, ktera nas pa ne motiti, ne strašiti ne sme po poti napredovanja toliko jaderniši stopati Saj je bilo pred unim sušcam , ovinkam naše dogodivšine, na pol hudodelstvo, poli tiških idej se navzeti, vgodin za nje biti. Na občni paši vsakdajnosti bi se vsi mi imeli pasti v okraju censure, s pogledam proti tlam.
Le posamesni so se vunder oslobodili, teb nekteri so mende pred trumami pre da-
in
Iječ dirjali, in zdaj reči tirjajo, kterih dovoljenje bi stan občinstva v bližnji prihodnosti mende ne prenesil.
Mej nazajgredočim babstvam in prenapetostmi posamesnih, kteri bi radi dalno desiravno neodverljivo prihodnost v kvar slobode spravili v veliteljno pričjočnost pravo sredo prideržati, je naloga prihodnih naših po-stavodajavnih skupšin; kolikov se da malo tem iredvzeti s pre imenitnimi provisorii, jc na-oga ministerstva.
Austrije publicistni pisatelji morajo posebni izraz znajti za ustavo, novi Austrii iripravno; dozdaj rableni izraz federacija, s kterim se brezvoljno zveže misel obstoječih za nas ne pripravnih deržavnih oblik kot severne Amerike in Švajee, se ne poda k podobi deržave nam potrebne, kir nam je pervi pogoj neobhodama vkazana edinost in moč deržave, brez kterih deržavi ni mogoče naloge svoje izpolniti.
Nekod že se je prav resnično omenilo, de razločik med navadno federacijo, in obliko deržave, za Austrijo potrebno je ta, de pri uni se federalne osebe vprašajo, koliko pri sklepu zvezne prigodbe svoje deržavne sa-mostalnosti oddati hočejo vkupni centralni oblasti, za Austrijo pak je prašati bilo in prašati bode, koliko samostalnosti posamesnim deželam obstati zamore potem, ko je terdna, proti vunajnim mogočna centralna vlada stvarjena in vstanovljena.
V Austrii dve moči paralelno delate, vred ne posebniga obzira: narodno zvedenje rodu, novejšiga začetka, zato pak energiško in dospevavno; — zraven tiga pa zgodovinsko, po postarani navadi ravnanja in po ma terjalnih interesih vdgojeno provinci a In o zvedenje, ktero se dan današnji scer manj glasi, vunder pa bi njega žaljenje interesam hude nezaceljive rane vsekalo.
Posamesne dežele austrijanske so do zdaj
lile spoznane kot posamesne trupla, desiravno le nadomestvane od stanov brez moči in delavnosti; in ti spomini so nepremagljive ter-dobe. Vidili smo ob času, ko je Napoleon deržave prenarejal in stvaril brez obzira na narode in na zgodovino; kako kratko so ter-lele te stvari; kar je sila storila, je sila razbila , in razkrojeni kosi so se hitro sopet k staronavadnim enostim stekli.
Deržave oblika in omeja dežele mora v narodu.vkoreninjena biti, nesme novih nenavadnih mej staviti, de bo obveljala.
Naj skusi kdo po etnografskih mejah raz-tergati in vstanoviti našo lepo Cesko, ki je od narave same s posebno skerbnostjo eno celo nedeljivo truplo storjeno — narodnostim bi s tem zares slabo vstregel, obema bi bilo serce raztergano in vkupno žilno bitje bi bilo vničeno, kir kolčkaj primerna narodna meja bi se komaj najti dala, češki in nemški omejeni okrogi bi se morali oddati nasprot mirni in omikani viži vstanovljenja.
Obstoječiga, nežaljiviga se moramo deržati: obstoječimu se mora dati poroštvo narodne enakopravnosti; in spoznamo to poroštvo v temu, de se kronovini češki in po-stavodatvi njeniga deželniga zbora pod nar vikšim velitelstvam njeniga cara prepuste tiste reči, ktere so pervi pogoj poroštva ravnopravnosti.
Nar imenitniši reč taka je poduk in u metalna omika, ktera se da narodno, potrebam vsake narodnosti primerno le v deželi in od deželnih postavodajavcev vstanoviti in iz deželniga zaklada plačevati.
Poznamo skerb nemškiga ljudstva, ki je v unim času divje skerbljivosti prevzetke češke večine v deželnih zborih neogibljive imelo, in mislimo to skerb le s to pazko odverniti, de se takim prevzetkam z naredbo narodnih odborov za posebne reči in s posebnim dav-kam za narodne okraje vstaviti zamore in mor a.
Sploh pa smo te misli, da po narodni izpeljavi deržavne ustave, v njenim 123. omejeni, naj se sosebni postavodatvi kronovin po meri njih samozvcdenja in potrebe, zastran oskerbljenja pravice, politiške vladne razdelitve in srenjskih reči, kakor tudi zastran naloženja deržavnih davkov toliko veči oblast da, kolikor se edinosti in moči cele deržave primeri, de bi tako, kar se da, malo dvomljivih reči deržavni zbor v razsodbo dobil , in ranjen kraj našiga stanja in naše prihodnosti; cen sns jezikov za deržavni zbor bo manj čutljiv.
Ta census jezikov, ki je toliko nesreče na Ogerskim napravil, nam vsili tiste želje v prid Austrije in ustavne slobode, ne ravno v obziru českiga, timuč drugih kronovin, v kterih bi narodna prevzetnost tisti jezični zader-žik za nalaš zamogla rabiti kot orožje raz-pertije.
Kdor hoče vkupno Austrijo — in hočemo jo — mora tirjanje ločitve v dar prinesti znati: tem nasprot se mora vse storiti, svojeljubju ta dar vlajšati in jih s materialnimi dobički občniga prida poravnati.
Pač je resnično , de bi pred v centralno obsolutno vižo vlade panane kronovine austrijanske pri naglimu prestopu k nezmerni sa-mostalnosti žalno razdražbo vkupno - austrijanskiga stanja napravile, ktere zmotnjava bi se zapopasti ne dala; vunder ravno zavolj tega se nad bolje prihodnosti ojstro odreči ne da. Za zdaj mora se marsktera želja deželne samostalnosti opustiti zavolj obstanja močne vkupne deržave; ktere posamezne svoje dela proti ptujim pridobitvinim željem zamore braniti; prihodnosti pak je pripušeno želje ve-čiga obsežka izpolniti.
V tem obziru nam je radostno pokazati, de ustava 4. sušca izreče s osnovo ustave od deržavniga zbora izdelano ured, de vse to
ima za deželno rec posaraesne kronovine veljati, in svojimu deželnimu zboru prepušeno biti, kar deržavni zbor za deželno reč spozna in izreče. Ravno v tem najdemo tolažoče poroštvo pravičnih želj za bližni in daljni čas; kir, ako je potreba in želja razširjene oblasti deželnih zborov živeča v narodu, bodo volitve postavodajavcev v tem namenu ratale, bo statistika prihodniga zbora ravno izrek volje naroda, ktera od prestola spoznana biti mora, dokler je v mejah, od močne Austrije stavljenih.
Ako pa taka želja v narodu ne živi, bi bilo času prideržano, po malim napredovati in darilo deželnih zborov po časi dopolniti.
Kar ima biti v prid naroda, to bo, enako, če pred ali pozneje. Prenagleno hitenje naprej pak je ravno tako škodljivo, kot silno hitenje nazaj; clo nevarniši je mende še uno, kir resnično nazaj pelje, nar novejši skušnje to dokazati zamorejo.
Kakor smo terdni nasprotniki pred-sušči-niga čakanja bili, vunder moramo za vterdc-nje naše pripravnosti k ustavnimu življenju želeti, de se naše stanje po malim in ravno s tem terdneje knstalira. Ako se deloma premagajo liberalne idee ne žalujemo, to so vselej veljavni nakazi na zmagavni lavor prihodnosti.
Kar se v napadu dobi, se tudi v napadu zgubi; doživeli smo tako, in vižo jadranja neradi opustimo.
Težko bo kaki nasprotnik naših misel jih utopiško-separatiške, severni Ameriki ali Švajci odvzete imenoval, in ravno v razjasnenje ta-cih obdolženj to misel izrečemo.
Ustavna prihodnost bo misli redovala in čistila, bo zmote popravila, vstvarila enako-vago mnenj; za to prihodnost naj bodo dalj noseče želje mnogih prihranjene.
Vemo za stranko , ktera si je tudi namenila neko federacijo priporočiti, tode zlo različno od naših ljudomilih namenov, ktera bi Austrije ustavno obstanje in pravi prid na-
roda enako v nevarnost spraviti vtegnila; smo slišali govoriti od shoda federalislov v Toplicah. Dobro vemo česar se imamo od tistih namenov bati ali nadjati, nas bodo vselej za svoje nar stanovitnejši nasprotnike spoznali. Clo oficialni neki vladni list nas je svaril pred stranko, v temni ravnajočo; svar-jenje nam je drago, pripravljeni smo.
Terjamo zaupanja od vlade, in bomo z njo v zaupanju ravnali; ni je nevarne stranke, ktera bi si prederzniti smela, čez krono in narod gospodariti, za vlado ktera narodu zaupa, se opira na narod v zaupanju povzdignjen.	(Union.)
Nemška zadeva.
Prusko je volitve za deržavni zbor vEr-furt razpisalo. 24 deržavic se ima tega vde-ležiti. Akoravno nad dopolnenjein namena nad zjedinjem Nemčije namreč, dvomimo, moramo vonder stanovitnost Prusije na poti, ktero je scer prepozno nastopilo, očitno pohvaliti.
Zaderžkov; ki nemškej edinosti protijo, je toliko, da jih komej prešteti zamoreš. Naj veči so v zunajnem stanju Nemčije, potem v različnih dinastiških dobičkih, v nesrečni politiki Prusije zadnih dveh let, in poslednič v narodnem omamlenju nemškega naroda. Mi jih hočemo nekoliko pregledati.
Glede zunajnih zadev je Nemčija od leta 1815 tuja stvar. Engleško in Rusovsko, Francosko in Austrijansko, clo Prusija se ni mogla sprijazniti z mnogobudivnim mnenjem zjedinenja deržave; perve štiri visoko-oblastne deržave za tega voljo ne, ker jim je stoletna raztergana Nemčija po svoji volji ravnati pripustila, in Prusija zavolj nezmožnosti in dušne bolezni kralja Miroslava Vil-helma III. Moč nemškega življa se je merila po številu duš; ni čuda torej, da se je račun brez kerčmarja storil!
Sklepi leta 1815, akoravno so na Turškem, Holandskeiu in Francozkem poderti, še dans ta dan na videz veljajo, če se in kjer se zamorejo v djanski prid oberniti; in že zatorej je zjedinenje Nemčije v zadevi evropej-skega ravnovagja nemogočo. Ako bi se bilo to zjedinenje v lanskem letu zgodilo enako francoski republiki, bi zares nobeden za dunajske sklepe prašal ne bil; zdaj pa, ko je prejšni stan — razun Francoskega — po celi Evropi spet vpeljan, bi bilo teško proti tem sklepom se dvigniti.
Drugi zaderžek so dinastiški dobički čve-tero nemških kraljev, dinastiška samopridnost. Pred Napoleonom so se zares globoko ponižali, in so bili dovolj nesramni, se ošabno bahati, da so njegovi pooblastenci; ali podložnik kakega druzega sebi enakega biti, akoravno več prednikov šteje, to bi bilo za nemško ošabnost prestudno in nemogoče! Jez se nobenemu Hohencollernu ne podveržem" je pred nekoliko mesci eden zavpil, in vsi drugi za njim — brez pomislika, da je njih obstoj le takrat mogočen, ako se obstoj Mohencollernov ob-derži. In akoravno se niso hotli Austriji vklo-niti, vonder njih izgovor velja, in ho še tudi v prihodnje vodja bankerotnih dinastij. Če po pravici ali ne, bo perva prihodnost učila.
Pruska nemška politika je bila brez dvornbe lako neprevidna, kakor se le misliti zamore. Naj boljši čas je vedno v nemar pušala, in vedno se prizadevala pri drugih strankah v zamero priti. Prelom zvestobe v Šlezvig-Holsteinu, in divjaško mešanje pruske armade v Saksonji in Badnu, ni Prusii simpatij narodov ne knezov pridobilo, akoravno je bilo na zadne namenjeno. Vlade so molčale — od Austrije se tačas nič upati ni moglo, Saksonsko in Hanoveransko je stopilo v prusko zavezo. Ko se je pa Austrija le nekoliko opomogla, ste sc od Prusije odtergale. Pa motili bi se vonder, ako bi iz tega sklenili, da Austrija to na nemškem dobiva, kar Prusija zgu-buje — Austrii ni na nemškem razun imeno-
vanih štirih dinastij nobena stranka dobra. Pervim je Austrija prijetna proti Prusii, zad-nim posledno prebežališe vmazane verske namene doveršiti; pa ne unini, ne tem ni nič za Austrijo. V Beču se pa v pest smejajo in počenjajo brezvestno igro s zadnimi zdihi umirajočega naroda — kakor da bi doma dosti terplenja ne bilo. Ivaj Austrija z 38 milionov ljudi ni sama sebi zadosti?
Od nemškega naroda, kakor pretečeni leti pričajo, nič upati ne moramo. Ker še svojih dobičkov pred šest mesci ni poznal, tudi ne moramo verjeti, da so se mu zdaj oči odperle. In ako bi se ljudstvo hanoveransko, saksonsko, \viirtenberško in v nekterih bavarskih krajih po zadnem sidru stegnilo in za deržavni zbor v Erfurt volilo — kaj pa bodo vlade počele? Austrija je na česko-saksonski meji in v Vorarlbergu armade postavila, da bi pri roki svoje varjence imela. V boj s tako armado se pač ne bo nobeden podal, in volitev za deržavni zbor v Erfurt proti volji vlad, bi bil gotovo vojaški klic. Od več strani se sliši, da bode Austrija Pruse zagrabila, ako temu deržavnemu zboru ne odreče. Mi ne verjamemo. Stan Austrije ni tako srečen, da bi se ona z dobrim izidom proti Prusiji postaviti zamogla v dobi, v kterej je pred kot ne rusko-engleška vojska pred vratmi, in Austrija ima tudi dolžnosti do Rusije, ktera od nje tirja, ji s celo močjo pripomoči. Tako djanje bi bila neizrečena Jah-komišljenost, ktere vonder ministerstvo obdolžiti ne moramo.
Menimo, da se Prusia ne bo dala ostra-šiti, da bi od svojega namena odstopila; nje stan tirja naj večo politiško rednost. To je edina pot, na kterej Prusiji in Nemčiji dobiček miga; kar je pa čez to, je prazna domi-šlija. Prusija je edina nemška deržava politiške važnosti; nje narod še naj močnejši nemški rod; ako si ne mora iz Nemčije moči vstva-riti, ji je zadni up zginiti, ji že klenka.
(Sudsl. Z.)
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
Ljubljana. Badi naznanimo, de so naše želje v poprejšnimu listu omenjene, zastran preskerbljenja bolnih vojšakov nekoliko že izpolnjene. Blagoserčni gosp. J. Stare, kup-čevavec v Ljubljani je jel darila nabirati za poboboljšanje stanu vbogih bolnikov. Veliko daril, odeje, razniga orodja za postrežbo bolnih itd. je že vkupej. Kir pa gotovo to še ni zadosti, moramo vošiti, de bi se darila še obilno množile.
Ponarejavec bankovcov, Ch., ki je zavolj tega hudodelstva že v ječi bil, je vnovič za-pert. Orodje za ponaredbo in nekaj ponarejenih bankovcov po 10 gold. so v Postojni zasledili. Sosebne okolišine so nanj sum ver-gle. Za gotovo pa se še ne ve, ako je kriv ali ne.
Na Viču je v neki hiši otročič v zibeli pogorel, in drugi otrok s 6 leti, ki je zibel zapalil, seje v dimu zadušil. Sama sta bila v slanici zaperta!
V Št. Jurju na Gorenskim je bil ogenj ; pravijo de so 3 hiše pogorele.
Iz Štajera. Jedini Hervato - Slavonci med vsimi austrijanskimi slaveni so dosegli v burnim letu 1848 srečo, de njim je smeti svoj materni jezik za zdaj za uradniga ali poslovniga imeti. Že v spomladu 1848 se je pisalo v njihovih kanclijah samo ilirsko (her-vaško-slavonsko), in na potlejšnjim zboru v Zagrebu se je govorilo samo v narodnim jeziku. Tak je zadobil njihov jezik pravico, ktera se njemu nebi smela vzeti po naravnim pravu. To pravico bode zaderžal zdeloma tudi pri novim uslrojenju kraljevine.
Nove županije in nove sodništva, ktere
se bodo lam vstanovile, ne bodo mogle od drugod uradnikov dobiti, ker malokdo v drugih kronovinah razumi toliko ilirsko, de bi mogel z tistim ljudstvam govoriti. Ti uradniki bodo morali Slavonei in Hervati biti. Ovi pa samo ilirsko in latinsko pisat znajo. Latinsko ne bodo pisali, ker tega jezika ne terpi sedajni čas v uradih; ne more se tak ali drugi jezik tam v kanclije vpelati, ko ilirski, t. j. jezik, kteriga slavonski in hervaški kmeti govorijo.
Srečni Hervati in Slavonei, pri vas bode se spolnila jednakopravnost vender toliko, de bodo vaše županije in nižja sodništva narodne. Za nas Slovence pa nevelja jednakopravnost, če ravno je zagotovljena v ustavi od 4. susča 1849. Naše županije in sodništva bodo nemške.
Pa kdo je limu kriv? Naši uradniki. Da bi marali naši uradniki za slovenšino, naše kanclije bi že bile od lani slovenske, tak ko se je zgodilo na Hervaškem. Ali hervaški uradniki so za narod vneti, od kteriga imajo kruh; naši pa še toliko ljubavi nimajo do Slovencov, de bi sc naučili slovensko brati in pisati. Če ravno bi htelo ministerstvo naš jezik za poslovniga imeli, vender se nebi mogla njemu volja spolniti, ker naši uradniki ne znajo slovensko.
Oni raj storijo vse drugo, ko de bi brali slovenske knige in novine. Slovenski jezik deržijo za barbarskiga , in sram njih je , če so rojeni Slovenci. Kmete nagovarjajo, da nebi dali slovenskiga jezika v kanclije vpelati. Domorodce, kteri skerbijo za čast in vmiko Slovencov, razglašujejo za prenapete. Hvalijo neumniga in za narodnost nemarečiga kmeta in pravijo po smislu ljublanskiga dopisatelja Gracarice, de ima zdravo pamet. Če bi mogli naši uradniki čisto zadušiti narodni duh, oni bi storili lo iz serca radi.
Imamo nekaj domoljubivih uradnikov, ki znajo dobro slovensko. Ali njih je zlo malo. Neki od njih so se naučili slovensko, od kader se je raznesel glas, de ministerstvo deržati se hoče načela jednakopravnosti. Pa je škoda, kaj so si zadeli toliko, saj njim ni treba, več slovenski znali, ko so znali do zdaj naši ferboltarji.
Za službo na slovenskim njim je svedočba potrebna, de znajo slovensko govoriti. To zvedočbo pa lehko dobijo, če se vtečejo k umerenimu profesorju slovenščine, kteri njih ne bode prašal, če znajo eno pošteno slovensko pismo napraviti. —
V naših uradih bode se pisalo samo nemški , in tak bodo vse naše lanjske senje li se-nje ostale. Jednakopravnost bode nam dala malo dobička, in bati se je treba, de na zadnje samo slovenske novine in kolendare bodemo smeli imeti. Kteri od nas bode več tirjal, je prenapet, separatist, panslav in neprijatelj cesarstva.
Ena tolažba še nam ostane, to je: Visoko ministerstvo bode v kazalo morebiti, de čres eno ali dve leti naše kanclije morajo biti slovenske, in de naši uradniki do tiste dobe morajo naučiti se slovensko pisat, če čejo svoje službe zaderžati.
Bog daj, de bi spolnili ministri naše pravične želje! Oni bi vresničili z tim cesarsko besedo od jednakopravnosti, in pokazali, de zaslužijo zaupanje, ktero do njih imamo.
Matice k.
Hervaška in serliska dežela.
11. grudna je bila v Zagrebu slovesna černa maša za vojsake v zadnih vojskah let 1848 in 1849 vbite.
Vojšaki regimenta Hess, ki so bili še v Zagrebu za posado, so odšli. Nemci so, in veliko prepira in pretepa je bilo med njimi in Zagrebčani. Na mesto njih je v Zagreb prišel bataljon hrabrih Otočanov, in je bil s veselim »Živio" sprejet od mestnjanov. Urnes je 3 dni narodna straža opravljala vojaško službo v mestu, kakor pred že 9 meseov.
Govor od naprave železnice mej »Zidanim mostain" in Zagrebam se ponovljuje; dela za naredbo eleklričniga daljnopisa mej tema krajama, ki bo zvezan z velikim južnim dalj-nopisam, so se že pričele.
Rodvina Mraovičev, Bo viške tovaršije, Iga banalniga polka iz Granice je imela 90 svojih sinov v laško-madžarski vojski: 1 stotnika, 2 nadlajtnanta, 3 lajtnante. 2 feldve-belna, 3 bandernike, 4 korporale, 9 vodjev 3 frajtarje, 71 proslakov, 2 kadeta. Teh je padlo 6 na borišu. Vrajtani tukaj vsi tisti niso, kteri so doma na kordonu služili. —
Gospod Bogoslav Šulek, jaki vrednik „Sla-vijanskiga juga" je estal iz hude bolezni, ktera ga je v smertno nevarnost priprevila bila.
v
Ceska in Moravska dežela.
Ceske gledišne igre v Pragu čedalje bolj napredujejo. Vesela igra. »Brut (Brulus) spusti Cezarja" iz francozke prestavljena, kaj dopade. Glediše je bilo v tej igri še vselej do gnječe polno. Pripovedujejo, da misli več Pražkih mestnjanov naj boljšim igravcem če-skega glediša, posebno gospej Kolarjevi za njeno izverstno vedenje lep dar pokloniti.
Tudi si prizadevajo pristojin prostor za češko glediše dobiti, zakaj do sih dob so igrali v nemškem.
Za poskušnjo natisnemo na pervi strani današniga lista prestavo nemškiga sostavka iz časopisa »Union" pod naslovam : „Naša ustava". Ti novi časopis izhaja v Pragi pod vredništvam gosp. Drja. Smetana, sije namenil delati za zedinjenje slavenskiga in nemškiga živelja v Austrii, in na Češkim posebno. Umno vredovanje, imenitni jasni izvirni spiski, skerbna zbirka novic, in sploh duh noviga lista, ga priporoče vsakimu za naročilo.
V Cehenicu na Češkim je odveza podložnih zemljiš že gotova, kmetje so sklepe odbora radi prijeli. Tudi v drugih čeških krajih se kmetje z zaupanjem podajo naredbam odborov za odvezo. —
Dr. Pravoslav Trojan je po ukazu vikšiga sodniša sopet iz ječe izpušen. Vikši sodniše je izreklo, dc ni najti vzroka, gosp. Trojana zavolj hudodelsta iz-prašovati, in de sklep preiskovanja, storjen od perviga sodniša je bil prehiter, toraj veljati nima.
Ogerska in Erdelska dežela.
Poglavar Haynau je razglasil postavo zastran očišenja uradnikov, ki so na Ogerskim tudi puntarski vladi služili. Za čas od 8. ko-zoperska p. 1. do 5. prosinca t. 1. jim odgovornost clo odpusti; nižejim uradnikam je pot ukazana se opravičiti, posebno takim, ki druziga pregrešili niso, kot de so pod puntarsko vlado svojo službo vedno oskerbovali. Odpraviti ukaže pak take uradnike, kteri so djanj krivi, ki ravno hudodelstva niso, tode naklon k puntarskim namenam spričajo. Bolj natanjko znamnja taciga naklona ukaz ne naznani, je torej vojaškim sodnišem zlo veliko na lastno voljo prepušeno.
Košutovo in Mesaroševo hišno orodje se v Peštu očitno na dražbi prodaja.
Sodniša v Požonu in v Aradu sta sopet veliko vjetih obsodila v ječo in k smerti; smerti prepadenim jo je Haynau vsim v ječo spre-obernil.
Ptuje dežele.
Nemška. Za narodni zbor v Erfurtu je pruska vlada volitve izpisala. Austrijanski minister zvunajnih oprav knez Sclnvarcen-berg je 12. listopada t. 1. na to povelje poslov austrijanskimu poročniku v Berlinu, Pro-keseh v. Osten, de Austrija v te volitve privoliti ne more, in se nadja, de pruska vlada bo od tega sklepa odstopila.
*Svetovavca Waldekaje očitna sodba pri-seženih mož v Berlinu čisto nedolžniga spo-
znala, bil je torej koj osloboden in od svojih prijatlov kakor od velike trume ljudstva veselo in slovesno v prostosti sprejet. Vriskaje so ga po ulicah spremovali, tisti večer so bile tudi nektere hiše blizo njegoviga stano-vališa rasvetlene, družba demokratov mu je podala sreberni lob deržavljanski itd. Nekaj nepokojnikov so pri te priliki zaperli. Laž-njive zatožbe, ponarejene pisma, krive prisege so Waldeka v sum puntanja in v ječo spravile, iz ktere ga je čez 7 — 8 meseov očitna sodba rešila. Proti Ohmu, ob enim sojenim se zdaj nova tožba pelje zavolj kri-viga obdolževanja, obstane torej še v ječi. —
Srajca. V Apencelu so ne dolgo deklico 20 letno zavolj moritve ob glavo djali. Le po silnim terpinčenju je obstala svoje hudodelstvo, smerti pak se le ni hotla vdati, k spovedi ni bila spraviti, štiri možje so jo mogli vleči na kraj kjer je bil rabelj pripravljen vpričo sodnikov in trume ljudi, in ni bilo moč drugači ji glave odsekati, kot de so jo pred za lase in noge vpregli ter v kviško iztegnili. Nje ljubiga je sodnija tudi izprašovala in kervavo terpinčila, tode se ni vdal; zdrav mende ne bo več.
Laška. Zavolj volitev k novinui deržav-nimu zboru Sardinije je živo gibanje vladne in nasprotne stranke po deželi. Uradniki imajo povelje skerbeti in se truditi, de prijatli vlade v zbor pridejo. Nasprotniki nič ne zamudijo, svojih va-nj spraviti.
Sardinski minister poduka je postavo razglasil, v kteri se učenikam prepove za politiške stranke mladost s podukam prikupovati, politiške katekizme v šolah rabiti itd. Nepo-kornim žuga z odstavo od službe.
V	Toskano je po razglašenim odpušenju veliko begunov nazaj prišlo, ki so kazni oprosteni.
Na otoku Sicilije je vpeljan davk od oken, kteriga so le oprosteni kraji s manj kot 2000 prebivavci, in hiše z enim nadstropjem, ki v njih vbožci prebivajo. Tudi od vsake štacune je davk plačati.
Španska vlada je sklenila svojo armado iz Bimskiga domu poklicati; na to je sv. oče papež, de bi si to armado prideržal, prevzel jo iz svojiga plačevati.
Francoska. V Algerii so Francozi Arabce premagali; Zaatha so v napadu vzeli, tam 700—800 Arabcov pobili, sami pak le kakih 30—40 mož zgubili.
Sandwihske otoke so Francozi obsedli; Engličani proti tem protestirajo.
V	Avignonu se je družba vstanovila, otro-kam vbozih zastonj poduk oskerbeti.
Poglavarji Socijalistov (rudečih), Proud-hon, Pierre Lerou.v in Louis Blanc očitno vojsko med seboj imajo v časopisih in bukvi-cah. Louis Blanc izdaja delce: »Deržavljan Proudhon razkrit;" primernih zvezkov več bo sledilo.
V	narodnim zboru je neki poslane nasve-toval, tretjino plačila vsih poslancov deržavi podariti, kar bi ji v letu 1850 2,250,000 frankov neslo.
V	praznovanje dne volitve predsednika L. Bonaparte 10. t. m. je bilo kosilo za-nj v mestni hiši s 250 povabljenimi, in Večer tega dneva ples za 6000 oseb. 9 t. m. je predsednik narodniga zbora oskerbel veliko kosilo.
Turška. Kir Bošnjaki poboljšanja svojiga stanu od turške vlade dosegli niso, se pod vodstvam Keriča sopet zbirajo, in v bran pripravljajo. Tudi turška armada se okoli Bi-
hača nabira.
Amerika. Na Mejikanskiin so osledili do zdaj neznano mesto v Pimientiških hribih. Vlada Chispaška je odposlala ljudi v pregled.
V	Montereyu se zbor Kalifornskih prebivavcov posvetuje o napravi nove Kalifornske deržave. Poghivno mesto bo Puebla San Jose. Sužnost tam ne bo pripušena.
Novi Hajtiški cesar Faustin je vojsko ponovil s republiko tistiga otoka. Republikanci so mu že morsko barko vzeli.
I e p o 1 i t i i k i del.
Slovo Ifektorja.
(Po Šilerju „Hektors Abschied".)
And roma k a. Hoče Hektor v vek me zapustiti, Z ljudomornim se Ahilom biti, Ki zavolj Patrokla v bor divja? Kdo učit bo sinka tvoje vdove Metat sulice, častit bogove, Ko obdala bo te Orka trna?
Hektor. Draga žena, nehaj se solziti, Ves gorim s sovražnikom se biti, Moja rama Pergamu je bran ; V boru za bogov ognjise padem , Domovini kri, svobodo dadem , In na brod mcrtvaški grem voljan.
Andromaka.
Več orožja tvojega rožljati Ne bom čula, zerla bom pokljati Priarna junakoslavni rod. Šel boš tje, kjer dan več ne napoka, Kjer pusave sam Kocit prejoka, Kjer zaperta je ljubezni pot.
Hektor.
Želje vse in misli potopila S smertjo bo mertvaska reka mila, Pa ljubezni moje ne. Čuj! — razsaja krog zidov morivni, PuHti jok, pripni mi meč borivni, Hektor ljubi tud po smerti te.
F. Cegnar.
Jugoslovanske cvetlice.
(Nabral F. Cegnar.)
27. Serbske narodne pesmi.
Skorej cela Evropa se je v zadnih stoletjih trudila, slovstvo in umetnost kolikor mogoče visoko povzdignuti. Ne moramo tajiti, da se je tu in tam veliko lepega, koristnega in slavnega spisalo. Talijani, Španci, Francozi, Angleži, Nemci in drugi narodi so naj-dli zaraščeno pot na stari Parnas, so marsi-kako cvetlico odtergali, marsikak venec zvili. Kolikor pred je kervavo orožje potihnulo, toliko pred je Vila sladke glase med narode zanesla. Marsikaka krasna pesem je dolgo v zaraščenih razvalinah zakopana ležala, marsikaka, posebno med Slovani, gotovo še dan-današni leži *). Kako pozno je bil „Kraljo" dvorski rokopis najden! Slovani, od vsih strani stiskani, v vednili bojih, so zares v nekterih krajih zadej ostali; vonder je kmalo njezni cvetlici enako Poljsko pesništvo se krasno razvilo: možke pesmi Čehov so že krepko donele, ko je v serbskih in bozniških gorah še nar bogatejši zaklad pokopan ležal, in ta zaklad, kakoršnega po našem mnenju le redko kak narod ima, so serbske narodne pesmi. Nabral jih je Vuk Stefanovič Karadjič, kakor jih je iz ust nepokvarjenega naroda prejel, tako vnukom in vnukov vnukom zapustil! Njegov trud bo gotovo nar obilniši sad prinesel. Od Macedonskega do merzlega Sevra Evrope se bo njemu slava razlegala, vžival bode skorej v ponosnem Albionu listo pošto-vanje, kakor v zapovedovavnem Petrogradu. Radi verjamemo, kar učeni Crimm terdi, da se bode tem pesmim cela Evropa čudila. —
V nemški jezik so po naši vednosti te slavne pesmi že večidel prestavljene. Talvj, Gerhard, Vesely so jih poneinčili.
Kar bistvo, žlahto in primero serb skega narodnega pismenstva z drugimi narodi tiče, imajo po našem slabem mnenju tri ose-bitne lastnosti. Perva in naj imenitnejša leži v slovanski narodnosti, v narodu je krepke korenine zasadila, menim namreč zapopadek in osnovanje moči, kakoršna se tudi v staro-češkem in rusovskem (posebno v davorii Igor-a) najde. Druga lastnost je starogerški obraz, ves Homeru enak, k temu še pride skupno prizadevanje do ene same reči, namreč vter-denje narodne sreče in blagostanja; tudi ne-ktere posameznosti ki nas tako močno na Ho-mera opominajo (kakor ponovljenje istih ver-stic v inaki zadevi, od druge, ali na drugo osebo i. i. d.) Tretja lastnost je orientalski
*) Pri tej priliki moramo opoumuti drage ro jake, kim je slava domovine na sercu, ter jih prosimo, marljivo pesmi, povesti, pravlice i. t. d. po deželi nabirati, in jih ravno tako zapisati, kakor se iz ust prostega ljudstva slišijo. Velik zaklad je pri nas med ljudstvom zakopan; čas je ga dvig-nuti, da se v brezden pozabljivosti ne pogrezne.
Pisavec.
plani in lirika, posebno v ženskih pesmih. Tedaj so v serbskem narodnem pismenstvu slovanizem, grecizem in orientalizem v tanjki in vonder taki zvezi, da slovanizem skoz in skoz na čelu stoji. Nekteri najdejo v njih neko enakost z starošpanskimi pesmi. Temu se ni čuditi, ker so Mavri toliko časa na Španskem gospodovali, in Slovani v vedni dotiki z Greki in pozneje z Arabci bili, da se je tako njih narava in pesništvo zjedinilo.
Celo serbsko pesništvo se razdeli v epi-ško in liriško natoro, po vsih verstah in stopnjah. Bolj natanjko jih sam izdatelj Vuk Stelanovič razdeli. Perve imenuje: junaške in druge ženske pesmi. Od petja junaških leseni smo undan v Sloveniji govorili.
Da junaki serbski junakom drugih narodov niso enaki, že iz njih okoljšin vsak lahko presodi. Torej je tudi' značaj serbskega junaka inak značaju Osiana, Telia, Vinkelrieda, Odiseja, Ahila, Herkula, Jazona i. t. d.; še manj podoben je razun, M. Kraljeviča klato-vitežom (Abentheurer). Perva znamenitost serbskega junaka je ljubezen k svoji domovini.
Temu se pridruži hrepenenje do slavnih del in ljubezen k veri. Domoljubje in vera podaste Serbu meč v roke ter mu vdihnute v serce junaštvo. Ako bi se bil Serb samo za vero bojeval, bi mu morebiti prenapetost očitati zamogli; ako bi bil samo za dom orožje dvigaval, bi bil morebiti bolj trezen v boj se podal, ker bi bil tudi pod tujo oblastjo hrambo svoje vere našel.
Serb se ni svojevoljno vojskoval, ko je bil pa razdražen in napaden je vstal enako velikodušnemu leonu. To velja tako dobro od kneza kakor oproda. Lazar se dvigne še le na vojsko ko čuje od pripravljanja Turkov. Marko Musa-tu še le grozi ko je od njega na boj poklican; Ilia Smiljanič mirno memo Turka jaiia, in ga še le potem napade, ko mu un proti. Serb se ne bije z slepim zaupom v svojo moč, on misli, vse dobro prevdari, in molči; ko je sklep storil, zdihne, moli ali za-zakolne, in se vdere nad sovražnika v zmago ali smert. Miloš Obilic nobenemu svojega sklepa ne razodene, „do polnoči joka, po polnoči moli," potem gre v turški tabor	„
prebode Sultana Annrada in žertvuje svoje vedno v opravkih hiti, in le o priložnosti po-' Kolikokrat najdemo v serkskih pe-lčivati. Zdaj so morali tudi vterjen tabor na
bili prebivavci tako boječi, da je žvižganje vsake granate neskončno tugovanje izbudilo. Potem pa so se tega tako navadli, da so clo ženske zvečer gledati hodile, kako bombe po zraku lete. Posadka je Madjarom živo odgovarjala in zraven tega dosti opraviti imela, ogenj gasiti.
Madjarske baterie pa so se vedno bližej mesta pomikovale, da so do tistega kraja prišle, od kterega je Evgen 1716 mesto vzel. Posada tedaj z novega iz terdnjave Madjare napade, ter jim srečno sedem topov in enajst možnarjev zabije; vonder pa je 60 mož mertvih in ranjenih zgubila. — Pol mesca julia je med tem preteklo, in strašno huda vročina je postala. Toliko ljudi v tako tesnem kraju in vročina 30 st. to je treba pomisliti, da se stanje terdnjave prevdariti zamore.
Soparca in izpuhtenje je bilo tako, da je veliko otrok v naročju staršev vmerlo. Konji niso liotli v hlevih ostati, ampak po dvajset in trideset skupej jih je po ulicah letalo. Sovražne krogle so jih mnogo pobile, ktere so potem vojaki z veseljem pojedli. Žita je bilo scer še zmirej dovolj iu tudi malen še ni bil razdert, ali mesa je zlo pomanjkovalo. Skorej vsi vojaki so ga zlo radi jedli. samo Ru-miinci so se dolgo zoperstavili. En častnik je enkrat v šali laškim vojakom rekel: „Vi pa radi jesti konjsko meso; uni pa so bili preveč pestvani, da ga ne morejo jesti." To jih je tako zbodlo, da so odgovorili: „0 da,tudi mi ga znamo jesti." Od te dobe je cela posadka konjksko meso jedla. Lahi so clo iz nekega zeljša, ki je v terdnjavi rastel, si sa-lato narejali, in so se tako prav dobro gostili, desiravno so malo imeli.
Enajstega julia je posada v tretje Madjare, tode nesrečno napadla. Zgubila je 93 mož. Topka je bila v tej dobi tako močna in je taka dolgo terpela, da so se hiše podirale in da tudi v kletih ni bilo več varno biti. V pervi dobi obsede je poveljstvo v tri oddelke vojake razdelilo. Ena tretjina je imela z baterijami brizglami opraviti, druga tretjina je bila za druge nevarnosti pripravljena, in tretja je počivala.
14. julia je to nehalo. Vsak je moral
življenje.	.1 .	r. -----------j -- ----------- ----j—----- -
smili Serba s Turkom pri eni mizi piti; je tih Begi zapustiti. Na poslopje v kterem je bil in miren, ako ga pa Turk zdraži, dvigne ojster meč ali težki buzdovan na smert in življenje. Zvit je scer Serb, vonder ne tako kakor Homerjev Odisej. Ko se pa v boj poda, je njegovo edino geslo; zmaga ali smert. Premagan Serb je brezimno poterpljiv in stanoviten, omenimo le Marka v težki sužnosti. Ako je pa premagal,ne gre naprej. Spomina vredna kletev se v serbskih pesmih najde? ktere ne moramo zamolčati: Serb namreč raj reče: „Bog ga ubij" kakor „ubijem ga"; raj tedaj osveto Bogu pripusti, kakor da bi se sam maševal.
(Dalje sledi.)
Obseda Teinišvara.
(Konec.)
16. junia že so bile bolnišnice napolnjene in živeža je začelo zmankovati. Ni se vedlo, kako da cesarska reč stoji; ako je Dunaj še stolno mesto ali ne. Poslali so tedaj ogleduha, ki se je Madjarom za vskoka naznanil, da bi zvedil, kaj da se že po svetu godi. Vverstil se je v madjarske trume. Enega dne čuje dva častnika od ruske intervencie se pogovarjati. Ni si dal počitka in mira, da je svoje tovarše vkanil in v terdnjavo zbežal. Njegova naznanila so posado tako vnela, da je sklenila se deržati, ako ravno je zvedla, daje trideset možnarjev v madjarski tabor z novega prišlo. Pred začetjem topke je bilo primirje sklenjeno, po kterem je mnogo rodovin mesto zapustiti smelo. V noči 3. julia se je začela tako strašna topka, da se je večkrat 13—14 bomb na enkrat nad mestom v zraku vidilo.
General Vecsey, madjarski vodja, si je krasen šotor v tako imenovanem lovskem logu narediti pustil, in je bil s častniki rad dobre volje. Ker je bil popred častnik ogerske kraljeve straže, je na tako stopnjo prišel ne zavolj vojaških vednosti, ampak zavolj prejšnje veljave in osebne pogumnosti. Streljal je na terdnjavo mende le za kratki čas, ker si je ravno tak kraj zvolil, da posadi ni škod-vati moral. Bem ga je večkrat svaril, sam mu ni mogel pomagati, ker je v drugih krajih preveč opraviti imel. Ko se je topka začela, je bil v mestu strašen strah. Od začetka so
smodnik spravljen, se je vedno streljalo. Pa k sreči se krogle terdnega zida niso prijele. Še dandanašni se vidi z na pol odbito streho.
25. Julia je že četerti del posade veči del na merzlici pomeri, ravno toliko jih je v bolnišnici ležalo, tretji del ni bil več za rabo, in le četerti je še službe opravljal. Bavno ta dan je vročinska bolezen pet zdravnikov pobrala. Topka je bolne strašno strašila. Iz postlje so liotli, so se pod postijo skrivali, in tako' umirali. Ogenj je začel gospodariti po terdnjavi, akoravno so se gasivci neutrudljivo prizadevali ga gasiti. — V noči 30. julia je samostan vsmiljenih bratov pogoril, ki so ga za bolnišnico porabili in še popred tudi dve kosami. Pri tej priložnosti je bil tudi hrabri oberst Siniunič teško ranjen, velika zguba za terdnjavo.
Ogri so med tem mislili, da je posadka že opešala; so tedaj naskočili terdnjavo ; pa cesarski so jih odbiii. Majhna zvijača jih je vstrašila. Stotnik Mec se je z majhno tru-mico skoz vrata zmuzal, je zapovedal vojakom na vso moč hurali vpiti in bobnati, tako, da so Ogri mislili, da jim velika množica od strani žuga; torej so se naglo nazaj vmaknuli. — Drugi dan je kolera silno hudo razsajati začela. Nekteri dan jih je čez 160 pomorila. Posada je bila torej v silni zadregi in kar se je zunaj godilo, od tega ni nič zvedla; še to je ni bilo znano, da je že Hajnau v Scege-dinu. 5. augusla, ravno stotni dan obsede je grof Vecsey posadki naznanil, da ji pusti z vso vojaško častjo iz terdnjave se podati, ker se je tako hrabro deržala. Pa ta predlog je bil na ravnost zaveržen , in posada je sklenila se do zadnega braniti. Ko se drugi dan častnik iz turna v sovražni tabor ozira, zagleda , da je več sovražnih baterij zapušenih, in ko bolj na tanjko posluša , čuje v neizrečeno veselje iz daljave gromenje topov. Iz tega sklene posada, da se ji dan rešitve bliža. Hrabri Bukavina bi bil rad sovražnika napadel , al posadka je zdaj le 1233 pešcev in 388 konjkov štela. 9. augusta so se topovi že bližej šlišali, in še tisti večer je Hajnau po zmagi pri Becskeretu v neskončno veselje v Temišvar prišel.
Tako se je obseda po 101 dnevu končala.