Št. 58.
0---"
CUirica, v pH^ 14. avgusta 1014.
Izhaja vsak petek popoldne
Stane na leto  .   .   4 K , leta ......   S K,
Posamezne številke stanejo 8 vin.
Plača in toži se v Gorici.
Rokopisov ne vračamo.
0.
Tedaj XLIV.
-----------------0
Upravništvo In uredništvo se nahajati v Gosposki ulici št. 7,1, nadstropje na desno.
Oglase in poslanice računamo po petit-vrstah, in sicer vrsto po 16 v, če je tiskano enkrat, 14 v, če dvakrat in 12 v če trikrat. Večkrat po pogodni. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odkla--Jtr; njamo vsako odgovornost ^r
)________________—<Z>
Francija in Anglija napovedali Avstro-Ogrskl vojno. - Zmagovito prodiranje naše vojske na Ruskem. - Bilke na ffrancosko-nemiki in nemiko*be!gijski meji.
Črnagora napovedala Nemčiji vojno.
Francoska in angleška vojna napoved.
Dunaj 13. avg. — Angleški veleposlanik je prišel danes v zunanje ministerstvo In izjavit za Francijo, da se smatra Fran-eija v vojnem stanju z monarhijo, ker podpira Avstro-Ogrska Nemčijo, ki je v vojni s Francijo in ker je Avstro-Ogrska v vojni t Rusijo, ki je zaveznica Francije. Obenem je izjavi! veleposlanik, da je z ozirom na ravnanje Francije odslej tudi Anglija v vojnem stanju z monarhijo.
Dunaj, 11, (Kor.) C. in kr. veleposlaniku pri francoski republiki, grofu Sec-$enu, je francoska vlada izročila njegove Potne liste. Istotako so bili izročeni potni Ifcti tudi francoskemu veleposlaniku na J>uiiaju, gospodu Dumaine in sicer na nje-«*>vo prošnjo.
Pariz. 11. (Kor.) Avstrijsko-ogrski veleposlanik, grof Secsen, je včeraj zvečer odpotoval iz Pariza.
Pariz, 11. (Kor.) »Agence fiavas« prikuje sledečo not^: Francoska vlada ie Ma mnenja, da francoskemu poslaniku na "«naiu ni mogoče vzdržati na njegovem wm\u ker zahteva avstro-ogrski poslanik SVftJe listine. Zato se je odredilo, da se mu podf obstoječo mednarodno kurtoaziio za-K°tovi odpotovale.
Pariz, 11. (Kor.) Preko Rima se po-ro-a: Avstrijsko-ogrski veleposlanik, grof Secsen, je odpotoval s posebnim vlakom 'f Pariza, da se poda najprej v Italijo. Do kolodvora je spremljal poslanika ravnali]' Protokola. Tako od strani Francije, kakor tudi od strani Avstrije, so bile'odrejene vse odredbe, da se izvrši odhod veleposlanikov po tradicijah običajne mednarodne kurtoazije. Konzuli obeh držav podo obveščeni o tem sklepu. Varstvo francoskih oziroma avstrijsko-ogrskih podanikov je bilo poverjeno poslaništvu ^roženih držav na Dunaju in v   Parizu.
Dunaj, 12. (Kor.) Francoski poslanik na Dunaju, Dumaine, je z družino in po-slaniškirn osobjcm odpotoval danes zvečer s posebnim vlakom skozi Švico na Francosko. Na kolodvoru so se zbrali angleški, švedski in švicarski poslanik ter nekateri udje francoske kolonije. Črnagora napovedala Nemčiji vojno.
Dunaj, 12. (Kor.) Listi javljajo, da je Črnogorska vlada napovedala Nemčiji vojno in da je nemškei n poslaniku na Ce-tlnju vrnila listine. Posianik Eckar* je že zapustil Cetinje.
Bun ob a?strusto-nisKi men.
Takoj po prerušenju diplomatičnih zvez rned Avstrijo in Rusijo, so pričeli Rusi z ofenzivo. Številne konjeniške patrulje so napadale avstrijsko ozemlje, ali naše čete so jih vedno pregnafe za meje. Kmalu pa so pričele naše čete z energično ofenzivo in ker so istočasno prodi* rali tudi Nemci, so se združile avstrijske in nemške čete vzhodno od Čenstohova. V obmejnih bojih so se odlikovali posebno orožniki, pa tudi takozvani poljski mladi strelci, so z velikim vspehom posegli v boj. Danes stoje že avstrijski vojaki daleč na ruskem ozemlju in nad 70 kilometrov daleč je že prodrla avstrijska zastava.
Korespondenčni urad sporoča dne 9. t. m. Naše čete so včeraj v ofenzivi prispele že do Miehova in zasedle vse kraje 40 km od meje. Tudi v vzhodnem delu Galicije srno krepko napredovali in zasedli več sovražnih krajev. Vsi sovražni poskusi, prodreti v Galicijo so bili odbiti. Pri Zaločah so bili 4 kozaki ubiti, dva ra-.njena. Dne 9. t. m. zjutraj so~kozaki zopet poskušali prodreti v naše ozemlje, toda bili so odbiti. Dve stotniji kozakov sta se spu-
stili z našimi v oster boj. Naši so jim pa pobrali 9 konj in ko so kozaki zapustili bojišče je bilo 90 mrtvih in ranjenih. Naši niso imeli nobenih izgub. Par naših obmejnih straž se je nato umeknilo s svoje utrjene pozicije, pi, enem oddelku so bili 4 mrtvi in 5 ranjenih.
Po bojih pri Miechowu.
Dunaj, 9. (Kor.) Včeraj so naše čete, ki so zasedle Miechov, krepko nadaljeva-J Je z ofenzivo- Do večera so naše čete zasedle vasi kakih 40 km naprej. V zvezi s tem so tudi naše čete, ki so stale dosedaj ob Visli, prekoračile reko m se utrdile na nasprotnem bregu.
V vzhodni Galiciji smo se polastili na sovražnem ozemlju se nahajajočih obmejnih krajev Radzivilov nasproti Brodija, WoJoezyske nasproti Podwoloczyske in Nowosie'iice nasproti Černovie. Vsi poizkusi sovražnih konjeniških patrulj, ki so skušale vpasti v vzhodno in srednjo Galicijo, so se ponesrečili. Pri Založcah med Brodijem in Tarnopolom so bili ubiti štirje kozaki, dva pa ranjena.
Dunaj 9. (Kor.) Rusi so skušali danes zjutraj na vsej fronti vzhodne in srednje Galicije vpasti v naše ozemlje. Razven kavalerije so stopili v akcijo tudi ruski topovi. Kljub temu so naše obmejne straže odbile vse naskoke. Naše izgube pri tej priliki niso znane, vendar pa so malenkostne.
Posebno hud boj se je razvil z dvema stotnijama kozakov. Napadene obmejne straže sovražnika niso samo zadrževale, ampak mu odvzele tudi 9 konj in pričele takoj z atako. Radi tega so Kozaki takoj zapustili bojišče, pustivši na mestu 90 mrtvih in ranjenih. Naši nimajo zaznamovati niti ene izgube.
Naš obmejni oddelek, ki je prodrl z .avstrijske Novosielice do istoimenskega'kra-
ja na ruskem ozemlju, se je srečno vbra-< i nii raznih napadov sovražnika, ki je bil vj premoči. Ker pa je bil uspeh *že dosežen, je dobil oddelek ukaz, naj se umakne nazaj na svoje prejšnje pozicije, ki jih sedaj i tudi prevladuje. .                             ^
Tekom večdnevnih bojev, od začetka ofenzive do umaknitve v   prejšnje   pozicije, je izgubil ta oddelek 4 mrtve in   pet J ranjenih.
Naše čete 70 kilometrov v ruskem ozemlja.
v Naše čete nadaljujejo s prodiranjem na Rifeko-Poljsko in so dospele do Jedrzejo-va. Jedrzejov leži ob železniški progi Du-naj-Varšava, približno 70 kilometrov od Krakova. Okoli 700 ruskih beguncev je bilo odposlanih v Line, Solnograd in Ino-mosi Karakteristično za navdušenje naših čet je neko došlo poročilo, glasom katerega se je neki vjeti avstrijski huzar naslednjega dne vrnil k svojemu oddelku na kozaškem konju.
Dunaj, 11. (Kor.) Ne severu so poskušale ruske kavalerijske patrulje prodirati vzhodno od Visle proti Sanu, a so bile odbite. Trije eskadroni s strojnimi puškami so poskušali napasti Brody, a so bili | vrženi preko meje.
Junaški čin galiških strelcev.            j
Lvov S. (Kor.) »Gazeta Poranna« jav- j lja iz Krakova, da je približno 800 galiških ! mladih strelcev pod vodstvom stotnika Franka po noči napadlo okolo 1000 spečih kazakov pri Miecho\vu. Bitka je trajala nekoliko ur ter končala s popolnim porazom kazakov, ki so imeli približno 400 mrtvih in ranjenih. Od naših je 140 ranjenih in mrtvih. Miechow je v naših rokah.
V Galiciji obstoje zlasti med Poljaki že I dolga leta mnogoštevilne, predvsem dija- j ške in telovadne organizacije, ki imajo v prvi vrsti v programu, podpirati avstrij- | ske čete v slučaju vojne z Rusijo. To gi- I banje je zavzelo   zadnja leta,   od jeseni 1912, ko so v Galiciji vsled poizkusne ruske mobilizacije pričakovali, da pride   do vojne z Rusijo, najširše dimenzije in se je i tudi najskrbheje gojilo. Meseca decembra 1912 je ustanovil poljski narodni svet dva reorganizacijska odseka, od katerih je bil prvi določen predvsem   za   pristaše   ria-rodno-demokratične   stranke,   v drugem pa so bile združene   socijalistične in   napredne poljske stranke. ^ Člani teh organizacij so zamogli postati vsi bojaželjni moški po mestih in na deželi, v kolikor seveda niso bili podvrženi vojaški dolžnosti. Vse I te organizacije so bile ustrojene   deloma po vzoru Sokolov, staukov (č^tašev) ali pa kot mladinski strelci. V rabi orožja, v streljanju in vojnih vajah so jih   podučevali stoi strokovnjaki. Govori se, da postavi lahko samo poljska ljudska stranka okoli 100.000 mož kot strelske legije.                |
Leta 1912 iso ustanovili tudi gališki Malorusi slične organizacije, da izvežbajo svoje ljudi za eventualni boj z Rusijo, Tudi rusinske organizacije so imele vojaške inštruktorje iri so se preskrbele s pripravnim orožjem.
Z avstrijsko-čriiogorskega bojišča.
Dunaj, 9. (Kor.) Z južnega bojišča je došlo poročilo, da so Črnogorci včeraj ob 3.40 popoldne pričeli obstreljevati oddelek Tivat boke Kotorske. Mi smo odgovarjali na ogenj Črnogorcev, ki so ob; 6 zvečer prenehali streljati. Črnogorska ka-nonada je bila popolnoma brezuspešna. Naše čete nimajo zaznamovati nobene izgube. Tudi njih pozicije niso bile niti najmanj poškodovane.
Dunaj 9. (Ob 8.30 zvečer.) Včeraj so pričeli Črnogorci napadati našo mejo. Dne 8. t. m. je napadlo okoli 4000 mož naše obmejne straže vzhodno od trdnjave Tre-binje. Naše izgube znašajo enega oficirja in 21 mož, dočim je obležalo na bojišču 200 mrtvih Črnogorcev. Vrh tega so Črnogorci odnesli seboj tudi veliko število težko ranjenih. Dne 9. t. m. je poskušala neka črnogorska kolona napad ria pozicijo Gad pri Avtovcu, toda čuječa posadka je to kmalu opazila in napad odbila.
Naša križarka »Szigetvar« je prišla včeraj pred Bar in razdejala tamkajšnjo črnogorsko radijsko postajo z granatami.
i- ¦
Blokada črnogorskega obrežja.
Dunaj, 11. (Kor.) C. in kr. linijski kapitan, Anton Časa, je izdal včeraj, dne 10. avgusta 1914, sledeči ukaz: ^
Podpisani c. kr. linijski kapitan, Anton Časa, poveljnik avstrijsko-ogrskega vojnega brodovja v črnogorskih vodah, izjavljam z ozirom na vojno stanje med Avstrijo in Črnogoro na podlagi svoje polno-močnosti sledeče:
1. Dne 10. avgusta 1914 ob 12 opoldne se prične efektivna blokada obrežja kraljestva Črnegore, po brodovju, ki mu poveljujem jaz.
2.  Ta blokada se razteza na obrežje med 326'4" in 41'52' sevrne širine, vštev-ši pristanišča, zalive, ladjedelnice, izlive rek in otokov, ki se nahajajo v tej   meji.
3.  V blokiranem področju navzočim ladjam in parnikom prijateljskih in nevtralnih držav, se dovoli za odhod 24 urni rok. Proti vsem ladjam, ki bi kršile blokado, se bo postopalo po določbah mednarodnega pomorskega prava. C. in kr. mi-nisterstvo za zunanje zadeve je naznanilo to deklaracijo vsem na c. kr. dvoru akreditiranim diplomatičnim zastopnikom, kakor zahteva to mednarodno pravo.
Na južnem bojišču.
Dunaj 11. (Kor.) Na južnem bojišču se ni zgodilo ničesar posebnega. Prišlo je le do neznatnih prask.
j Razveljavljene avstrijsko-srbske pogodbe«
I        Sofija, 11. (Kor.) »Agence. telegi*aphi-
i que 'Ejulgare« priobčuje sledeče poročilo srbskega tiskovnega urada iz Niša z dne 10. t. m.; Srbski uradni list z dne 5. t. ril.,
J priobčuje v uradnem delu no!t6 minister-stva za zunanje zadeve glede neveljavnosti različnih med Avstrijo in Srbijo skle-
I njenih pogodb in konvencij.
Bitke med Nemci, Francozi iri Belgijci.
Obsedno stanje v Belgiji. —. Nemci izgnani iz Belgije.
Berlin, 9. (Kor.) Bruseljski zastopnik »Wolffovega urada« brzojavi iz Gothe: V Belgiji se je proglasilo včeraj obsedno stanje. Vsem v Belgiji živečim Nemcem se je včeraj zaukazalo, da Belgijo čimprej zapuste. Tega, kar se je v zadnjih dneh zgodilo v Bruselju, si ne more zmisliti niti najbujnejša fantazija. Že od torka sem, ko se je vojna napovedala, napada poulična druhal vse trgovine, ki so last Nemcev pa tudi take, ki prodajajo nemško blago. Skoraj vsako noč zapusti pod varstvom amerikanskega generalnega konzula preko Holandske tisočero Nemcev Belgijo.
I                 Boji pri Miihlhausnu.
J        Berolin, 10. (Kor.) O bitki pri Miihl-
j haušenu je dospela sledeča uradna brzojavka: Od Belforta v Zgornji Alzaciji prodrli sovražniki, kake tri divizije, so '-'bili
j danes pri Miihlhausenu vrženi iz   utrjenih
J pozicij in pobiti. Naše čete preganjajo.
J        Berlin, 11. (Kor.) Vse časopisje slavi
| včerajšnjo nemško zmago pri Miihlhausnu
I kot prvi mnogo obetajoči uspeh v boju proti francozom in naglasa, da   spremlja
J nemško armado na njeni zmagoviti poti trdna samozavest in . vroča ljubezen in zvestoba nemškega naroda.
Berlin 11. (Kor.) »Wolfiov urad« po-
1 roča: Zmaga pri Miihlhausnu, ki se za-more primerjati po številu bojevnikov z
I bitko pri Worthu (1. 1871), je tudi radi te-
I ga važna, ker je bil premagani francoski kor, takozvani elitni kor. Učinki nemških
j krogelj so bili baje sijajni in vsake hvale vredni.
Bitka pri Lagarde v Lotaringlji. Berlin 11. (Kor.) Oficijelno se poroča:
J Neko prodirajočo mešano brigado franco-
I skega 15. armadnega zbora, so nemške čete napadle pri Lagarde v LotaringijL Francozi so se morali s težkimi izgubami
j umakniti v gozdove pri Parroy, severovzhodno od Luneville, Nemške čete so zaplenile v tej bitki eno zastavo, dve bateriji, štiri strojne puške in vjele 70 vojakov. Tudi en francoski general je padel v
( boju.
j     Nemški plen iz bitke pri Miilhausnu in
I                           Lagarde.
I        Berlin, 12. (Kor.) »Woiffov urad« po-*
roča: Pri Miihlhausnu so vjele nemške če- < te 10 francoskih oficirjev in 513 mož, za- ] planile pa štiri topove, 10 vozov in veliko J število pušk. Nemška tla. so očiščena so- j vražnikov.                                                 j
Pri Lagarde. so zajele   nemške čete j čez 1000 neranjenih francoskih vojakov, t. ¦'. j. nad eno šestino obeh francoskih polkov, ki sta bila v bitki.            «                          i
Prvi francoski vjetniki. — Berlin, 8. (Kor.)   Pri   zavzetju   obmejnega   mesta Briey, je bilo vjetih 11 mož   francoskega pehotnega polka št. 16. Šestnajst irancos- [ kih lovcev, ki so se nahajali v precej sla- j bem stanju, je dospelo v Frankfurt ob Me- \ ni. Vjetniki bodo prepeljani v eno nemških trdnjav.                                                     J
Boji med Nemci iti Rusi.             i
Vsi poiskusi Rusov prodreti v Nem- I čijo so izjalovljeni. Nemci so odbili vse j ruske napade in zasedli več mest na Rus- J skem, tako mesto Kališ in Censtohovo. Na j nemškem ozemlju ni ne enega ruskega vo- j jaka.                                                          J
Smrt generala Biilowa.                j
Berlin,   9.   (Kor.)   Glasom   poročila I »Mittagszeitung« je padel ob zadnjih bo- « jih ob rusko-nemški meji, najmlajši brat kneza Biilowa, konjeniški general   Karel Ulrih pl. Bulow, ki je bil   svoječasno vojaški ataše na Dunaju.
Pomorski boji.          j
Boj med križarko »Amphion« in polagal- j cem min »Konigin Luise«.
Berlin, 8. (Kor.) Glasom precej zanesljivih vesti, so angleške torpedovke nemški kopališki parnik »Konigin Luise«, ko je polagal pred vojnim pristaniščem   ob izlivu reke Temse mine, nenadoma napadle in ga potopile.  Torpedovke je vodila j križarka »Amphion«, ki je sama   zadela I na eno položenih min in se istotako potopila. Od angleške posadke se je, kakor j se poroča, rešilo 150 mornarjev, 130 pa I jih je utonilo. Posadka nemškega parnika Je štela 6 oficirjev in 114 mož. Rešen je -bil le del posadke.
K boju med polagalcem min »Konigin Luise« in neko angleško torpedno flotiljo, piše »Berliner Tagblatt«: Dejstvo, da se je ladja, kakor je »Konigin Luise«, upala prodreti do izliva reke Temse, je sijajen dokaz o silnem pogumu nemške mornarice.
Lov nemških vojnih ladij na angleške parnike.
Berolin, 12. (Kor.) Wolffov biro poroča: Vkljub težavnemu položaju, v katerem se nahajajo naše pogostoma popolnoma osamljene v inozemstvu se nahajajoče vojne ladje napram močnejšim sovražnim močem, je mala križarka »Dres-den« po angleških vesteh parnik »Maure-tania« parobrodne družbe »Cunard« preganjala vse do halifaškega pristanišča.
V Severnem morju so naše vojne na-
pravile več pohodov, ne da bi bile zadele I na sovražnika.
Berlin, 12. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Oklopna križarka »Goben« in mala križarka »Breslau« sta, dovršivša   svoje podjetje na alžirskem obrežju, priplule v nevtralno luko Messine, kjer sta se iz nem- | ških ladij preskrbeli s potrebnim ogljem, j Luko so čuvale angleške  vojne  ladje,  ki | so bile "z našimi prišle v dotiko.   Vendar j se je našim ladjam posrečilo, da so dne 6. t. m. zbežale iz Messine in priplule na ] prosto morje. Več o stvari iz razumljivih razlogov iii moči- poročati.         .               j
Nemški podmorski čoln ob angleškem obrežju.
Berlin, 12. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Neki nemški podmorski čoln je v teku zadnjih dni vozil ob vzhodnem obrežju Angleške in Škotske tja do šetland-skih otokov. O vspehih te vožnje sedaj ni možno ničesar poročati.
Rusi zajeli nemški parnik.
Berolin, 12. (Kor.) Wolffov biro poroča: Potrjuje se, da so Rusi 31. julija zajeli parnik za potnike »Prinz EiteJ Fried-rich«, ko je vozil iz Petrograda proti Stet-tinu. To pomenja težko kršenje narodnega prava, ker 31. julija še ni vladalo vojno stanje in sta cesar Viljem in car še izmenjavala med seboj brzojavke.
Rusi razdejali mesto Hango.
Berlin, 9. (Kor.) <»Wolffov urad« poroča iz Kopenhagna z dne 8. t. m.: »Nati-onaltidende« poroča o razdejanju mesta Hango sledeče:
V nedeljo in pondeljek so potopili Rusi pri vhodu v pristanišče nek velik parnik in vsa pristaniška dvigala. Pognali so v zrak tudi vse železniške delavnice in pristaniške pomole, zažgali trideset skladišč, uničili železniško' zvezo in zaprli vhod v Petrograd z minami. Vhod pred Petrograd nadzoruje   torpedno brodovje.
(Hango je najskrajnejše rusko mesto na Finskem, tik ob vhodu iz Baltiškega morja v Finski zaliv.)
Angleži začeli napadati nemške kolonije. — V Afriki so napadli Angleži nemško koionijo Togo in zavzeli glavno mesto kolonije.
Angleži zaplenili turške bojne ladje.
j Takoj po končani balkanski vojni so | naročili Turki v angleških ladjedelnicah j dve velike bojne ladje in več torpedovk.
Prvega avgusta so bile ladje gotove. Vse [te ladja pa Je Anglija zaplenila in jih uvrsti
sedaj med svoje brodovje.
I-' ••¦¦•'. ¦                                    '  * ' '*
I        Vojno stanje v Egiptu.   —   Kairo 8. (Kor.) V   Egiptu  se je  razglasilo  vojno I stanje.
Obsedno stanje v vsej Bolgariji.
Sofija 10. (Kor.) Ministerski predsednik Radoslavov je izjavil v sobranju, da je Bolgarska odločena ostati nevtralna, V očigled mednarodnega stanja pa zahteva vlada, da se proglasi obsedno stanje v vsej državi. Ako bi se ne glede na proglašeno nevtraliteto vendar kršile državne meje, je vlada pripravljena, da se postavi po robu vsaki eventualiteti.
Turška in Rusija.
Vsled splošne evropske vojne se je pričela gibati tudi Turčija. Po vsej Turčiji je zaukazana mobilizacija in sultan je izdal posebni manifest na armado in turški narod, v katerem poživlja vse, da store vse, kar zahteva od njih domovina. V manifestu povdarja dalje sultan, da so uspehi mobilizacije presenetljivi in da so se odzvali skoraj vsi klicu domovine. Turčija mobilizira in ima tudi že od zbornice dovoljen potrebni vojni kredit.
Proti komu'mobilizira Turčija? — Jasno je, da danes po zaplembi turških vojnih ladij od Angležev in po dobrih od-nošajih z Nemčijo le proti trojnemu spo-. razumu, v prvi vrsti proti Rusiji. — Radi tega so se tudi Rusi že umaknili v Armeniji nazaj in se utrdili v trdnjavi Kars. Razpoloženje med Rusi v Aziji ni ravno najboljše, o čemur govore najjasneje številni ruski begunci. Stanje med Rusijo in Turčijo je tako napeto, da nam prinese lahko najbližji čas novo vojno.
General Radko Dimitrijev v ruski armadi. — Sofija, 9. (Kor.) Politični krogi splofšno obsojajo korak bolgarskega poslanika v Petrogradu, generala Radka Dimitrij eva, ki je vstopil v rusko armado. Kakor znano, je odgovorila bolgarska vlada na to s tem, da je Dimitrijeva takoj odstavila kot svojega poslanika v Petrogradu.
Angleško-japonska zveza. | Kakor je javil korespondenčni urad, je dobil Wolffov urad iz Tokija to-le vest: »Z ozirom na angleško-japonsko zvezo, ni Japonska proglasila svoje nevtralnosti. Njeno postopanje bo odvisno od dogodkov . na morjih Daljnega Vzhoda. Z ozirom na to vest piše dunajska »Die Zeit«:
»Zvezna pogodba med Anglijo in Japonsko je bila obnovljena dne 16. julija 1911 in ima sedaj veljavo do leta 1921. Zvezna pogodba določa v točki 2.: »Ako se ena izmed pogodnic vsled neizzvanega napada ali vsled agresivnega dejanja, naj se zgodi kjerkoli, zaplete v svrho, da varuje svoje teritorijalne pravice ali uvodoma v pogodbi naštete posebne interese (ohranitev miru v vzhodni Aziji, neodvisnost in nedotakljivost Kitajske), v vojno z eno ali vež državama, mora druga pogod-nica svoji zaveznici pomagati, skupno ž njo vojevati in tudi samo v medsebojnem sporazumljenju skleniti mir.« Kakor je raz-! vidno iz izjave japonske vlade, se smatra
Japonska z navedeijo določbo zvezne pogodbe v toliko vezano, da neče podati nobene izjave svoje nevtralnosti. Ker pa japonska vlada pripominja, da je njeno postopanje odvisno od dogodkov na morjih Daljnega Vzhoda, je jasno, da Japonska Angliji nikakor ne obljublja brezpogojne podpore, marveč samo za .slučaj, ako bi nemške vojne ladje v kitajskih ali japonskih vodah napadle angleške vojne ali trgovske ladje.
Prva zvezna pogodba med Anglijo in Japonsko je bila sklenjena dne 30. januarja 1902. Eno leto preje je zasedel prestol kralj Edvard VIL Z angleško-japonsko pogodbo je Angiija prvič stopila iz politike, ki so jo imenovali »splendid isolation« in ki je bila merodajna za vladanja kraljice Viktorije.« Anglija pomnoži svojo armado za 500.000 mož. — Angleški parlament je dovolil, da pomnoži Anglija svojo armado za 500.000 mož. Ker služijo v Angliji le prostovoljci je pa zelo dvomljivo, kje dobi Anglija te vojake. Angleži imajo sicer zelo radi vojne na račun drugih, sami pa se skrbno izogibajo vojaški službi. Edino, ' na kar more računati Anglija, so prostovoljci v Irski in revolucionarji iz Ulstra. Ti imajo okoli 100.000 vojakov, ki niso sicer dobro izvežbani aH so kolikor toliko disciplinirani. Prostovoljcev v Ulstru je manj in ti se vojaško ne morejo meriti niti z onimi iz Ulstra. Onih 500,000 novih angleških vojakov je torej prav dvomljive vrednosti.
Sotijalisti razvijajo narodne zastave.
Gelsenkirehen, 9. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: V tukajšnjem industrijskem okraju je odšel danes izprevod socijalnih demokratov z bakljami v desnici in rdečimi zastavami v levici pred Bismarckov spomenik. Tu so vrgli socijalisti baklje in rdeče zastave na grmado, razvili nato narodno zastavo in se nato z velikim navdušenjem vrnili.
Herman \Vedel — prostovoljec v nemški armadi. — Socijalistični poslanec Herman Wedel, ki je pred kratkim končal v državnem zboru svoj govor z besedami »Živela Francija«, se je.prostovoljno javil za vojaško službo.
Drač osamljen. — Predno so zapustili feoiandski oficirji Drač, so se še obrnili na vstaše, da izpuste oba vjeta holandska častnika. Vstaši so jim to ugodili, izjavili pa so pri tej priliki, da se knezu Viljemu *ia noben način ne pokore, k Drača so od-$Me vse bojne ladje velesil, le laška kri-žar-tea »San Marco« fe ostala, da varuje notranjost vladne palače. Drač je sedaj cisto zapuščen, ker tudi vstaši so odšli v ^goro. Knez Viljem stori torej najbolje, če pobere šila in kopita in konča svojo ne-#lavf*o vlado.
Vojne *iavdušetije v naši državi. — Iz vseh mest prihajajo   dan na dan poročila,
kako je vsa monarhija navdušena za vojno in kako tekmujejo vsi narodi v delu za domovino. »Razbita« Avstrija stoji danes edina in vse se klanja slavnemu geslu našega vladarja, že tolikrat preizkušenemu »Viribus unitis«. Ali ne samo, da so vsi narodi edini v skupnem delu, tudi vsa narodna nasprotja so utihnila popolnoma. Poljaki in Rusini ne poznajo nobenih medsebojnih prepirov več, vsa Ogrska je ujedinje-na in Češka, ki je videla toliko silnih in strastnih narodnostnih bojev stoji danes na čelu sporazumljenih narodov. Kar niso dosegli diplomati in politiki leta in leta, to je doseženo sedaj via facti mahoma. Na Češkem je uresničen češko-rtemški sporazum. Nahajamo se v težavnih položajih ali reči moramo, da so avstrijski narodi na svojem mestu.
Darovi za »Rdeči krfž« in za družine vpoklicanih.
Veliko navdušenje za vojno in velika domoljubna požrtvovalnost v Avstriji se kaže najlepše v darovih za »Rdeči križ« in rodbine vpoklicanih. Od vseh strani, iz vseh mest prihajo darovi, vsi sloji, vsi na-rodmi tekmujejo v požrtvovalnosti. Kljub sijajnemu vedenju prebivalstva pa moramo z ozirom na vzvišeni namen in z ozi-rom na potrebo domovine ponovno apelirati na vse, da store vse, kar je v njih moči za slavo in čast domovine. Zato nabirajte za »Rdeči križ«, podpirajte družine vpoklicanih.
Akademična legija. — V sredo so se pričeli na dunajski univerzi nabori visoko-šolcev, ki so se javili kot prostovoljci. K naborom se je oglasilo vse polno dijakov iz najrazličnejših strok.
Naši junaki.
Dunaj, 11. (Kor.) Cesar je podelil poročniku linijske ladje Hermanu Bublay in nadporočniku Žigi Manovarda plem. Jana c. kr. žandarrnerijškega deželnega povelj-nistva št. 9 za njuno hrabno vedenje pred sovfažhikottl vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo; srebrtio hrabroštno medaljo L reda štražrrtojštiru I. reda Evgenti Gazda c. kr. žandarmerijškega deželnega povefjništv^ št 13 v prižtoije htabrega nastopa pred sovražnikom in pa krmarju prve e. kr. priv. donavske, paropiovne družbe Ignacu Kober v priznanje njegovega odločnega in hrabrega postopanja pred Sovražnikom.
Nagla sodba.
ža vtič, M  mgbvarja]o aH   pomagajo pri
Ktmtik   fcS^fSež&aiti  tfofžflosti  vojaške
atežlre.
Snoči je bil nabit po   zidovih sledeči razglas:
Č. in kr. vojno povetjništvo v Gradcu je z naredbo z dne 7. avgusta 19i4, pr. št
8349 v smislu Člana 434 zakona z dne 5. julija 1912 drž. zak. št. 131 o vojnem postopnem redu za domobranstvo proglasilo v slučajih zločina zavajanja ali pomoči k kršenju zapriseženih dolžnosti vojaške službe za ozemlje graškega vojaškega delokroga, to je za Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorsko
j           naglo sodbo
! Obenem, ko se to javno razglaša, se vsakogar strogo svari pred takim zločinom, kajti vsaka, katerasibodi oseba, ki bi zakrivila ta zločin, bo podvržena nagli sodbi in kaznovana z ustreljenjem.
j        Trst, dne 11. avgusta 1914. C. in kr. namestnik j                     Hohenlohe, 1. r.
j Po naglem sodu je kaznovan ne samo vsak vojak, ampak tudi vsak civilist, ki bi nagovarjal vojaka ali pa orožnika k veleizdajstvu, uporu, k dezertaciji ali k drugim takim zločinom. Zgodi se lahko, da pride   pred nagli sod tudi vsak,   ki bi
, nagovarjal vojaško stražo k prekršitvi vojaških predpisov in ukazov. Po vojnem pravu je namreč prekršitev še takega majhnega vojaškega predpisa za vojaško
, stražo vojaški zločin.
Pod osebe, ki stoje v vojaški zapriseženi službi, pa niso mišljeni samo vojaki, ampak tudi vsi delavci in uslužbenci
i v obratih, ki stoje pod vojaško komando, kakor n. pr. delavci v rudnikih, pekarnah, železnicah, v delavnicah, kjer se izdeluje vojna oprema itd. Kdor vojaka k dezerta-
j ciji nagovarja ali mu pri tem pomaga, zapade smrti brez odloga. Zadostovalo bi, ako bi vojaku ali uslužbencu, ki je po pri-
I šegi obvezan sužiti v vojne namene, pre-skrbel uniformo ali celo   posamezne dele
j uniforme. Ravno tako   zapade   naglemu
j sodu, kdor bi delavcu v vojni službi poma-
j gal pri begu   od tega dela in tega kraja.
j Takih in podobnih slučajev se našteje lah-
I ko veliko.
j        Umljivo je, da bodo   oblasti in nagli
j sod upoštevale predvsem hudobni namen in pa težke slučaje omenjenih zločinov, ki bi znali v resnici veliko škodo povzročiti. Ali postava se zelo strogo izvaja in tolmači, zato je največja previdnost na me-stu.
Proti razsodbi naglega soda ni nobene pritožbe in sodba se takoj izvrši. Kakor rečeno, se nagli sod ne razteza samo na vojake, ampak na vse civiliste. Zato je na mestu največja previdnost v govorjenju in v dejanju, ker se lahko zgodi, da je vsak,
j Ki se pregreši ha omenjeni način, če tudi nima hudobnega namena, sojen po naglem
I sočlu in v treh urah ustreljen.
Neutraliteta.
Nevtralna je ona država, ki ne po-ixiag:a nobeni vojskujoči državi v nobenem .oziru. Logično bi bila torej mogoča le popolna nevtraliteta. Ali temu ni tako. Pozr namo več načinov nevtralitete in sicer, blagohotno, prostovoljno in oboroženo, dalje delno in "celotno. Blagohotna hoče pomagati eni vojskujoči državi in je torej v nasprotju z bistvom nevtralitete. Nevtraliteta more biti tudi .neprostovoljna, vsled, državnih dogovorov, v tem slučaju govorimo o nevtralizaciji katere države. Tako je nevtralizirana Švica (po pariškem dogovoru iz 1. 1815.), Belgija (po londonski pogodbi iz 1. 1831), Luxemburg (po londonski pogodbi iz 1. 1867), država Kongo (po berlinskih dogovorih iz 1. 1885), Jonski otoki (po dogovoru iz 1. 1863.), dalje okraja Chablais in Fancigruv na Savoj-skem (po dunajskem dogovoru) in Sueški prekop (po Carigrajskem dogovoru iz 1. 1888.). —- Oboroženo nevtralnost pa imenuje ono, kadar hoče varovati katera država svojo nevtraliteto tudi z orožjem in se v ta namen tudi oboroži.
Natančno še niso določene dolžnosti in pravice nevtralnih držav. V splošnem pa veljajo te določbe:
Dolžnosti nevtralnih držav: 1. Nevtralni ne sme podpirati nobene države in kar dovoli eni, mora tudi drugi. 2. Nevtralna država ne sme dovoliti nobenega prehoda' čet vojskujočih se držav. Bojne ladje smejo ostati v nevtralnem vodovju le 24 ur in smejo tekom tega časa popraviti svoje poškodbe kot tudi nabaviti proviant. Prepovedano pa je, da bi se preskrbeli z orožjem ali vojnim materijalom. Sovražne čete, ki pridejo v nevtralno državo se mora razorožiti. Čete prehranjuje nevtralna država, stroške ji po miru povrnejo. Prepovedano je tudi nabiranje vojakov za katero vojskujočih držav. 3. Nevtralna država ne sme podpirati nobene vojskujoče, države z denarjem ali pa z kontrebando. 4. Izrazi simpatij od strani prebivalstva nevtralne države so dovoljeni. 5. Nevtralna država se mora podvreči pravilno izpeljani preiskavi in efektivni blokadi. 6. V nevtralnem vodovju je zaseganje trgovskih ladij vojskujočih držav — nedovoljeno.
Pravice nevtralnih držav. 1. Če vrši nevtralna država svoje dolžnosti, potem sme zahtevati, da čete vojskujočih držav ne gredo čez njeno ozemlje, da ne nabira nihče vojakov v njeni deželi in da ne zapleni nihče nobenega blaga nevtralne države. 2. Motenje trgovine in prometa nevtralne države je po možnosti zabraniti. 3. Nevtralna državna in privatna lastnima je nedotakljiva. Trgovske in bojirae ladje, U lih spremljajo bojne ladje nevtralnih držav 'ttfeo podvržene preiskavi. Nevtralna zabava krrje tudi blago vojskujočih držav,
izvzemši vojne kontrebande. Na sovražnih ladijah je treba respektirati blago nevtralnih držav.
Blokada. — Kadar izpre katera vojskujoča država sovražni prostor, trdnjavo ali pristanišče, pred vsakim prometom, tedaj govorimo o blokadi. Običajno pa se rabi beseda blokada le za izprtje pristanišča ali obali. Pravica, izpreti celo sovražno obal v vojnem času je že od nekdaj po mednarodnem pravu pripoznana. V mirnem časij pa še ni ta pravica ugotovljena. Važna pa je razlika efektivne in fiktivne blokade. Efektivna je ona blokada, ki: se tudi dejansko vrši, fiktivna pa le ona, ki jer pač naznanjena, ki je pa nihče ne vrši. Poslednjo so posebno v prejšnjih časih večkrat uporabljale vele-vlasti proti balkanskim državam. V zadnjem času pa se priznava po mednarodnem pravu le efektivna blokada. Predno se prične efektivna blokada je treba to naznaniti in sicer navadno diplomatičnim potom. V krajih, kjer se vrši efektivna blokada se to po možnosti tudi javno razglasi. Enako se mora blokada tudi naznaniti vsaki ladji, ki se bliža v dobri veri blokiranemu ozemlju. Posledice blokade so: Vsaka ladja sovražne države, ki hoče iti iz blokiranega ozemlja je plen države, ki vrši blokado. Če katera nevtralna ladja krši določila blokade, tedaj postane plen države, ki blokira. Moštvo ladje, ki je zapadla vsled kršitvije določil blokade, se ne sme kaznovati. Ladija, ki je kršila določila blokade, pa med tem že dosegla nevtralno pristanišče, ne zapade nobeni kazni.
Plenjenje ladij.
Po morskem vojnem pravu sme so-} vražnik zapleniti tudi zasebne ladje dr-! žavljanov, s katerimi se vojskuje. To prar vo velja na odprtem morju, v lastnih in v obrežnih morjih. Sovražnikove ladje kakor tudi blago na takih ladjah sovražnikova vojna ladja lahko zarubi. Po načelu, da zastava blago krije, se sovražnikovo blago na ladji nevtralne države kakor tudi ne blago nevtralne države na sovražnikovi ladji ne sme zarubiti. Nevtralne države se namreč kolikor mogoče malo k vojski pritegnejo. A tudi nevtralna zastava ne krije blaga, če gre za tihotapsko blago. Pojem tihotapskega blaga se je avtentično določil na londoski mornariški konferenci. Deklaracija razločuje absolutno tihotapsko blago, nadalje relativno konter-bando in pa proste predmete. Absolutno konterbando tvori vojni material Po konferenci določen seznam lahko vojujoča se stranka razširi, če gre za predmete, ki se izključno za vojsko potrebujejo. Ti pred-ipeti se zarubijo, če so namenjeni v sov*-ražnikovo ozemlje. Relativno tihotapsko blago se zapleni, če se dokaže, da je na*-menjeno za vporabo vojujoče se države
ali za njene upravne oblasti. Ne zarubijo se industrijske surovine in fabrikati, ki se v vojski ne rabijo. Ladja, ki vozi konterbando, se zarubi, če presega konterbanda po vrednosti, teži ali množini več kot polovico naloženega blaga in se v tem slučaju za kazen vse blago zarubi. Nevtralna ladja in njeno blago se lahko zarubi, če ladja potuje, da vozi sovražnikove čete ali da mu posreduje poročila.
Vojne ladje smejo na bojnem pozori-šcu vsako trgovsko ladjo preiskati. Trgovski ladji da vojna ladja znamenje, da naj obstoji; če ne uboga, ustreli nanjo slepo. Če ladja obstane, se poda oddelek na ladjo, da dožene njeno narodnost in kakovost blaga. Preiskava izostane, če spremlja trgovsko ladjo vojna ladja pod isto zastavo. Če se hoče trgovska ladja, ki je ne spremlja vojna ladja, izogpiti preiskavi in pobegne, se sme s silo ustaviti in celo razstreliti. Če se nevtralna ladjp. preiskavi s iio upre, se postopa ž njo kakor s sovražnikom.
Zarubljena ladja se odvede v pristanišče države, ki jo je zarubila. Sodišče nato razsodi, ali naj se ladja oprosti ali zarubi. Proti razsodbi je dopustna pritožba na mednarodno razsodišče v Haagu.
I Pomorski podkopi ali mine,
? Ena najstrašnejših a tudi najsigurnej-ših orožij za obrambo obrežja so pomorski podkopi ali mine. Podkopi se nahajajo pod morsko gladino, imajo običajno 2 me-
*  tra premera in so nabiti s 300—500< kilo-. 5 gramov dinamita. Največji podkopi pa vse-
. bujejo tudi čez 1000 kilogramov dinamita. Imamo več vrst podkopov in sicer opazovalne, one, ki se pogojno zažigajo in kontaktne. Najbolj redki so opazovalni podkopi. Nahajajo' se do 12 metrov pod morsko gladino in so zvezani z žico v suho zemljo. Kadar pride sovražna ladja nad mino, zažge kdo iz opazovalne šta-cije na suhem z električnim tokom mino, ta se dvigne, udari v ladjo in vsled silovite eksplozije se ladja potopi. Opazovalna postaja mora imeti zelo natančne karte, kje
T so zasidrane take mine, pri tem pa otež-kočuje delo valovanje morja, ki premika podkope. .Če se poškoduje žica, ki veže mino z opazovalno postajo, polun je eksplozija nemogoča. Prednost opazovalnih podkopov pa obstoji v tem, da se vozijo
;. lastne ladje brez skrbi čez m"e.
I        Podkopi s- pogojnim   zažiganjem   $L
I nahajajo okoli 4-metre pod gladino- Kakor fekro trči ladja ob mino, ta eksplodira iti ladija se-potopit Eksplozija mine pa se mqr
j re preprečiti« kop&ega in tosL zgodi vsg-
*  lej, kadar mzi 4$sfaaa jadja č&z mino.
I       Najbolj v aav^adi .so kontakta^ mine,
¦ M eksplodirajo v^&tej, &$kr saclene v me
Idrija. Jfea4?05i &* mm je taW;v tem, da
se zelo hitro raztresejo po morju in tudi hitro polove;
Mina učinkuje nad vse silno. Dva pod-kopa potopita največjo ladjo, če tudi je razdeljen spodnji del ladje v več oddelkov. Nekatere države si pomagajo proti minam na ta način, da gresta pred vsako večjo ladjo dve manjši ladji ki sta zvezane s precej globoko v morje segajočo verigo. Na ta način ali dvignejo mino ali pa eksplodira mina brez prave škode. Mogoče pa je tudi, da z verigo odtrgajo mino od sidra, ki plava po tem po morju dokler ne zadene ob trdi predmet in eksplodira.
Cenjenim naročnikom »Soče" in »Primorca*.
Vsled izrednih razmer, vojnih časov in pa težkoč v tiskarni smo prisiljeni, da omejimo izhajanje listov »Soča in »Primorec«.
Od danes naprej izhajata skupno oba lista in sicer enkrat na teden, »Soča« kot glavni list, »Primorec« pa kot brezplačna priloga »Soče«i Vsak prejšnji naročnik »Soče« in vsak prejšnji naročnik »Primorca« dobi skupni list »Sočo«.
Ker moramo plačati tiskarni vsako številko sproti, prosimo vse naročnike, da plačajo naročnino takoj. Onim, ki ne poravnajo naročnine za 1. 1913 v najkrajšem času ustavimo list.
Upamo, da vsi naši prijatelji uvažujejo naš težavni položaj in da nam ohranijo svojo naklonjenost še v naprej.
Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«.
Domače vesti.
Odsek Gospejnega pomožnega društva »Rdečega križa« v Gorici je sestavil pomožni odsek gospa, ki so prevzele nalogo, da hočejo iz dobrovoljnih prispevkov oskrbovati z oblačili naše vrle vojake v vojski.
Sedež tega pomožnega odseka je v ulici Morelli št. 39. I. nadstroje, v dvorani št. 11 obrtno nadaljevalne šole. Tukaj so vsak dan — razven nedelj in praznikov — bd 10. do 12. in od 4 do 6. skupne delavne iire ter se dajejo navodila tistim, ki bi rajše doma izdelovale.
¦ Darila v denarju, blagu, volni Itd, naj se oddajajo ali v gori navedenm kraju, ali pa spodaj podpisanim gospem. Argia Bombig, Corso Franc. Giuseppe 14, Luise von Baubella, Via Canonica 1, Carolina Ciani, Corso Franc. Giuseppe 9, Maria Donrinko, Budau, Corso Franc. Gius. 59, Maria Marani, Via Giosue Carducci 5. — Tudi najmanjši dar je dobrodošel!
Imenovanje. — ffedsednik tukajšnje olcrp^pe sbdnije g. dvorni svetnik C a z a -f u r a je imenovan podpredsednikom deželnega nadsodišča v Tratu. —-Čestitamo.
Umrl je mož___Dne 2. t. m. ob 10.
uri predpoldne je umrl za mrtvoudom po svoji izredni zmožnosti daleč na okrog znani c. kr. sodnik pri okrajni sodniji v Kopru, g. Hilarij Hrobat. Pokojnik je bil doma iz Dobravelj pri Ajdovščini. Zemeljske ostanke pokojnika so pripeljali v torek ob 6 in pol uri zvečer v Dobravlje, kjer se je nato vršil pogreb z veliko udeležbo ljudstva. Lahka mu žemljica!
Smrtna kosa. — V Kobaridu je umri po mučnem trpljenju tamkajšni kancelist g. Mlinar. Pokojnik fe hotel priti s kolesom do Sv, Lucije hi od tam z vlakom v Gorico, da si ogleda cirkus Charles. Nesreča je hotela, da je padel s kolesa in. si zlomil nogo in sicer na jako kompliciran način. Prepeljali so ga v Kobarid, kjer je po dolgem trpljenju umrl šele ta teden. — Pokojnik je bil premeščem ravno ta teden iz Kobarida v Trst. Te premestitve pa ni doživel, ker se je prej preselil v večnost. Preostalim naše sožatje!
Opozarjamo vse, da je treba imeti za odpotovanje iz Gorice posebno dovoljenje od glavarstva. Ker ne velja to dovoljenje prav nič, naj si ga vsakdo preskrbi.
Grofica Cristalnigg— ustreljena. — V noči od 9. do 10. t. m. se je odpeljala v avtomobilu grofica Cristalnigg iz Gorice v Celovec, da kupi tam za »Rudeči križ« avtomobil. Vozila se je v avtomobilu sama, sledil pa ji 5e drug avtomobil, v katerem je bil njen šofer in gospodična Ana Steiner. Ko je prišla grofica en kilometer iz Srpe-nice, ji je zaklical orožnik, ki je bil tam na straži »stoj«, kar se je slišalo Še v drugi avtomobil. Ker se pa ni avtomobil ustavil, je moral storiti orožnik svojo dolžnost in dve krogli sta zadeli grofico. Kroglji sta ji prestrelili tilnik, nastala je velika rana, skozi katero je padel del možganov v voz. Vsa prestrašena je hitela gospodična Steiner na pomoč, pa bilo je prepozno, grofica je bila na mestu mrtva. Nesrečo so naznanili brzojavno v Gorico, nakar sta pri-
šla zdravnika dr. Pontoni   in dr.-. Wein~
lechner, ki pa nista mogla storiti drugega,, ko da sta konstatiraia smrt. Truplo pokoj-niče je nato ostalo na kraju nesreče, dokler ni prišla vojaška komisija te Trsta___
V torek je bilo na pokopališču v Št. Petru.
I truplo blagoslovljeno ob zelo veliki udeležbi vseh odličnih goriških krogov. Truplo prepeljejo v rodbinsko grobnico rodovine Cristalnigg v Šmihelu na Koroškem.
Vozni red poštnega avtomobila Go* rica-Postojna. — Poštni avtomobil iz Gorice v Postojno in nazaj vozi začasno le enkrat na dan in sicer: odhod iz Gorice ob 8. uri zjutraj, prihod v Postojno, ob 11.50 o-poldan; odhod iz Postojne ob 2.45 popoldan, prihod v Gorico ob 6.30 zvečer.
Drugod in pri nas. — Pred nami leži poročilo ljubljanskega zdravstvenega sveta. V tem poročilu beremo, da je zdravstveno stanje v Ljubljani sedaj tako ugodno, ko že leta ne. Izborni vodovod in enako izvrstna kanalizacija sta temu glavni vzrok. Kljub nad vse ugodnemu zdravstvenemu stanju, pa je odredil ljubljanski zdravstveni svet obširne odredbe, da. onemogoči za časa vojne vsako epidemično bolezen. Vsa stranišča po javnih lokalih so dnevno pregledana, v Šolah, kjer stanujejo vojaki so nastavljeni posebni delavci, da skrbe za snago v straniščih, v teh opasnih
j ognjiščih vseh nalezljivih bolezni. Preskrbljeno je vse potrebno za redno odva-žanje smeti in odpadkov. Vsa stranišča so desinficirana s karbolom in lizolom. Napravijo se tudi latrine. — Aprovizačni odsek mesta Ljubljane je dovolil 100.000 K, da kupi mesto kurivo in ga potem oddaja po najnižji ceni prebivalcem. Odsek je od sedaj naprej permanenten. — Tako drugod in pri nas? — Goriška stranišča so najmanj desetkrat slabša, ko v Ljubljani in kdo se gane? — Upamo, da se merodajiii krogi le zganejo in da ukrenejo potrebno, ker skrajni čas je.
H           .JLu* *k_     °rtii«a'ne mairfarih-iiiiB oblastveno  *
zavarovane DinSfeefll SSiČMtt StlSfealllfCe
„HERKULES"
Prvovrstni izdelek. Hidravlične vinske in sadne stiskalnice.
Neprekosl jive!
Grozdni in sadni mlini mostne naprave
Ph. maufarlh & C.°
Tovarna poljedelskega orodja DIHIH j, II. Talmrsfrasse Sten. ?f.
Posebno izdelovanje stiskalnic in priprav za pridelovanje vina. Ceniki brezplačno   ~Wfe                                UST*   Iščejo se zastopniki.
ara
Dva trgovca obsojena, ker nista hotela prodati moke. -- Dunaj, 11. (Kor.) Neki tukajšnji trgovec z mešanim blagom in pa neka pekovka, ki, dasi se po obrtnem predpisu pečata s prodajo moke, nista hotela moke prodati; sta bila obsojena vsaki na 8 dni zapora ter se jima je tudi odvzela koncesija za obri V razlogih je sodnik razsodbo utemeljeval s tem, da je v obeh slučajih podano kaznjivo dejstvo, ker sta 'imela oba zatoženca za časa kritičnega mrmenta moke v svojih shrambah — koliko, to je čisto irelevantno — in ker sta prodajala moko le svojim stalnim odjemalcem.______"                              ______
Najbolji, ker blago« vonjav, barvovit,
finega oRtisa ter po
ceni, je in ostane
pravi s Franckov s
Kavin pridateK.
Odgovora! urednik In izdajatelj IvanKavCifiv Gorici.
Tfska: »Goriška Tiskarna< A. OabrSCek (odgov. J. Fabčič).
Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Pritnorecc.
Motl-DV Seidlitz-prašek
je za na želodcu trpeče neprenosljivo sredstvo
katero ima prednost pred vsemi dragimi dra
itiCnimi Čistil, kroglicami in grenclcami.
Cena orig. škatlje K2—
Ponarejanje se sodnijsfco zasleduje. *
Molio-vo Frane, žganji ia sol
za ribanje livota — Bolečine olajšujoče in Q*rep5ajoLe sta-roznano sredstvo proti trganju in "preMajenjn vsake vrste. Orig:. steklenica K 2-— Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in kr. dvorni zal cinik, Dunaj,
Tucblauben 9.
Dobiva  se v Gorici v vseh lekarnah in
mirodilnicah.
Mali oglasi.
HajmanjSa pristojbina stane 60 ?In. Ako je oglas obsetnejl! se računa sa vsako besedo 3 vin. Kajprlpravnejie isseriranje ia trgovce In obrtnike.
Koliko L• manj&ih trgovcev in obrtnikov v Gorlei, ktttrih n& dtL«li (in celo v maitn) nihao n« poiua, fear nikfar «• fc2««iir»Jo. Skoda ni majhna.
Miliifctlni sPreJme eno a*i dve učenki in eno ¦uliti (o i KG pol-delavko. Prednost imajo one, ki fo dokončale obrtno šolo in imajo veselje do ^šivanja. Zgiasiti se je v ulici Morelli št. ^ HI. nadstr.                                              216—2
Slovenska dekorativna in sobna slikarja
se priporočata slavnemu  občinstvu  v
;*nestu in na deželi za vsa v to stroko
H2-10
spadajoča dela.
flnd. & fran Dolarič
Gorica, Via deli* Ospitale št. 10.
Zobozdravniški in zobotehniški atelje
Dr. I. Eržen
GORICH
Jos. Verdi fekaliSče Sten. 37.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe na kaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe
vsake vrste.
Ordlnlra o snpiem ateljeja
od 9. ure dop. do 5. ure pop
Mihajlo Tur k
priporoča svojo
160-10
BRIVN!CO:: <JTic*L%
__________________na Romu št 6.
Antin Potatzkjr v Gorici
naslednik Jos. Terpln.
Na sredi Raštelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje  knpovališče nirnberSkega in  drobnega blaga ter tkanin preje in nitij.
POTREBŠČINE.
Za pisarnice, kadilce In popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE.
za krojače in čevljarje.
Svetinjice,  —  Rožni venci. —  Masne knjižice.
fišaa obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje   oskrbljena   zaloga   za   kramarje
krošnjarje, prodajalce   po   sejmih in trgih
ter na debeli.
Reservni   fond : K 120.014*60
Goriška liudska posojilnica
upisana zadruga z omejenim jamstuom Telefon Štev. 79.                  |} Gorici                    Pstan. 1. 1883.
Vplačani  deleži; K 48,043
I I" J L
Zadružnikov: 1707.
ti
lastni hiši: Gosposka ulica štev* 7, I. nadstr«)
sprejema    hranilne  vloge  od  vsakogar  in jih
obrestuje po 5 ° | o čistih. Večje stalne vloge proti enoletni odpovedi po^ dogovoru.   —   Vlagateljem   so na   razpolago/ Jhlšni hranilniki. Posojila se dajejo na A zastavo in osebni   kredit. Položnice    poštne   hranilnice a na   razpolago   brezplačno.
ZAHVALA.
Podpisani se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam o priliki bridke izgube preljubljenega nam brata in strica
Antona Klanjšiek
prihiteli s tolažbo na pomoč in nam s tem olajšali našo bol. Zahvaljujemo se preč. duhovščini in vsem njegovim prijateljem in znancem iz Gorice, si. starešinstvu Števerjanskemu kakor tudi vsem drugim sorodnikom in znancem, ki so spremili pokojnika na njegovi poslednji poti in mu s tem izkazali zadnjo čast
V ŠTEVERJANU, dne 9. avg. 1914. 2M-1                                   Žalujoči bratje, sestra in nečaki*
IZIDOR NANUT
autorizouana stavbena turdka $ gorici
ulica Adelaide Ristori štev. 5
se  priporoča  p. n. občinstvu  za  vsa
stavbena  dela.    Izdeluje   vsakovrstne
načrte,   proračune   in   kolavdacije   po
najnižjih cenah.
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
1. Felberbaum - Gorica
Corso Gius. Verdi št. 11, Via Caserbts Št. 15 vis-a-vis izvoznega trga

Obleke za gospode, gospe m otroke
JLMfta Gorica, Rašteij 3. Zaloga usnja.
27—c
Odlikovana pekarija in sladčičarna
Rarol Drasčik

Perilo, nogavice, rokavice itd.
v veliki izberi.
Novosti: športne jopice in bluze.

Anton Brsščak
Sonca - Gosposka iil. (S. larduGci) M, v lastni t)iši.
Proa in naloečja slovenska zaloga In tonama pohlSloa
----------¦   na Primorskem   ----------
v Gorici, na Komu v (lasni fliši)    H ' m^ im ve^D0 nac* 50 mo^cfnitl jedilnih in spalnih sob.
' ~                                Cene od 300 do 3000 K soba.
9     Edina slovenska delavnica tapetarij.     <
L Velika izbera slik, stoiic kakor tudi železnega pohištva. Sprejema naroČila za opreme oil, nofelon itd. m-e
izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.
Prodaja različna fina vina in likerje na drobno aH v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ier obljublja solidno postrežbo po fako zmernih cenah
Zganjarna Robert Dielil ~ Celje
priporoča  svojo doma žgano  štajersko slivovko,  tropinovec, borovničevee, brinjevec, ščipkovec, vinsko žganje, konjak; nadalje   kuba   in   Jamajka  rum,   grenčico,   »Planinski   liker",   Pelinovec   ter  razne   vrste   grenkih in sladkih   likerjev,
čaj Cevlov, Orange, Pekoe in Souchong.
Vzorci in ceniki na razpolago.
Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici.
Centrala Ljubljana, podružnice: Celje, Celovde, Sarajevo, Split, Jrst.
Vloge na knjižice po 4f|a°|o> v tekočem računu po dogOYora.
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni   zakladi K 1,000.000.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviž-valut.
' Borzna naročila.
Promese za vsa žrebanja.
Vnovčenje kuponov in izžrebanih   vrednostnih  papirjev.
Eskont menic.
Stavbeni krediti.
Predujmi na vrednostne papirje.
Srečke na obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje
Safes.
Nakazila v inozemstvo.
kreditna pisma.
Brezplačna priloga „Soči" štev, 58;
Let*'-I914.
V vojni.
Z brezprimerno disciplino, vsi do zadnjega so odhiteli naši fantje in naši možje v boj za domovino, v boj za njeno slavo in čast. Na vzhodu se leskečejo v solncu njih brušeni meči, tam branijo oni domovino in prestol. Hrabro in močno dvigajo na bojnem polju častni prapor avstrijske armade in nove trofeje pridobivajo naši armadi. Komaj se je pričel krvavi ples in že nam je sporočil brzojav junaška dejanja kaših vojakov. Čast in slava jim!
Za nas se bore naši junaki, za domovino tvegajo življenje in zato je naša dolžnost, da jim olajšamo njih težki položaj. Premnogi zapuščajo ženo in otroke, skrb za svojce jim mrači čelo, jih tlači in jim iemlje junaški zanos. Zato prevzemimo skrb za njih drage, p o d p i r a j m o za-p u š č e n e ž e n e in o t r o k e in naši vojaki so potem popolni junaki!
Če so prosti skrbi, tedaj planejo naši vojaki v boj s sila in ne odnehajo prej, da se jim zablišči očarujoča postava ponosne zmage. Tedaj jih ne brigajo ne težave in ne napori, tedaj jih ne bole ne rane in ne bolesti, tedaj pa je tudi naša sveta dolžnost, da pripravimo vse, da ranjeni spoz-* najo hvalo domovine,, da vidijo hvaležnost prebivalstva. Zato na delo za ranjence, zato pripravimo vse, da ne govore ranjenci o naši nehvaležnosti.
Po mestih in večjih krajih se priprav-Jajo domojubne gospodične in gospe za sa-maritansko službo. Pripravljajo se vestno in marljivo, da bodo dobre strežnice, da bodo v resnici lajšale bolečine ranjencev, ne pa da kot paradne strežnice le zadoste svoji nečimernosti in da profanirajo na ta način vzvišeno samaritansko službo. Naša hvala njim, ki bodo prave strežnice, naša hvaležnost njim, ki jih ne oplaši nobena še tako težavna služba — v hvali ranjencev pa prejmejo največje plačilo — zadoščenje •izvršene dolžnosti.
Služba samaritanke je težka in naporna, le ljudje zdravih živcev so ji kos. Če we prenese katera pogleda na hude rane, če ne more biti strežnica, tedaj pa naj na drugem polju izkaže svojo domovinsko ljubezen. Ncbira naj za prepotrebno člo-
vekoljubno društvo »Rdeči križ«, pripravlja naj obveze, skrbi naj za vzgojo zapuščenih otrok in za podporo zapuščenih žen. Kamorkoli se ozre, povsodi vse polno dela in je katera, ki se temu izogne?
Ko se združi vsa širna domovina za skupen cilj, ko tekmuje mož in žena, meščan in kmet v delu za domovino, tedaj pa mora še prav posebno vršiti svojo dolžnost — žena na deželi.
Polja potrebujejo delavcev a ti so sedaj na bojišču in zato morajo stopiti na njih mesto žene in sestre naših vojakov. Ni zadosti, če prinesejo domov naši vojaki lovorike zmage, tudi doma mora krasiti ženo lovorika zmage, da je ona sama obdelala polje, da je ona sama pomnožila blagostanje dežele. Nobena druga žena, nihče drugi se ne more ponašati s takim uspehom, ko ravno žena kmeta, ki če treba drži tudi štiri ogle hiše. Neprecenljiva je njena zasluga, če izvrši svojo dolžnost neprecenljiv uspeh njenega dela. V tem naj ! najde vedno novi podnet, kadar omaguje njeno telo pod težkim delom, iz tega naj črpa vedno nove sile, če ji vroče solnce pali telo. Najtežja a najčastnejša naloga je položena na rame žene — upamo pa, da jo reši slovenska žena enako častno, kakor jo bo rešil slovenski vojak.
V vojni smo, v slavnih časih. Na bojnem polju odločuje mož, doma pa odločuje žena o usodi in o slavi domovine. Kakor vrši svojo dolžnost mož, tako jo mora vršiti tudi žena, V teh najresnejših časih imata oba enake dolžnosti, po vojni naj imata tudi iste pravice. Teh si pa mora žena priboriti in zato kličemo ženam: Na polja, v bolniško službo! in zmagala ne bo le domovina, temveč tudi žena.   Zato na delo!
Kako so Nemci zavzeli Liege.
Trdnjavi Liege je poveljeval general Leman. Liege sestoji iz 6 večjih in 6 manjših fortov s 400 topovi. Vsa utrdbena linija je dolga 55 kilometrov.
V pondeljek dopoldne so začeli prodirati Nemci od severovzhoda in od južne strani in se utaborili v dobrih pozicijah. V torek popoldne so pričeli Nemci z odločil-
nimi napadi. Belgijske čete, močne okoli 25.000 mož so odbile prvi napad. Bofje bil zelo krvav. V sredo se je boj nadaljeval. Ob eni ponoči se je že pričela bitka in že zjutraj so zasedli Nemci s silnim napadom dva forta. Ta dan so tudi udrli nemški ulanci v mesto Liege. Z zavzetjem obeh fortov so Nemci razbili belgijsko obrambno črto in Belgijci so se morali umakniti na črto Liege-Namur. Boj za Liege je bil silno krvav in na obeh straneh je padlo več tisočev vojakov. 6. avgusta so zavzeli Nemci mesto Liege. Za časa bombardiranja se je vnelo vseučilišče v Liegu, a je bil požar takoj pogašen.
Brzojavka nemškega generalnega kvartirskega mojstra pravi: Francoska poročila so naše ljudstvo vznemirjala. Glasom teh poročil je padlo pred Lutti-chom baje 20.000 Nemcev in mesto baje še ni v naših rokah. S teatralično podelitvijo križca častne legije mestu Liittichu naj bi se te trditve potrdile. Naš narod je lahko prepričan, da ne zamolčimo niti neuspehov, in da uspehov ne bomo razblinili. Previdni pa moramo biti s svojimi poročili tako dolgo, dokler bi mogla izdati naše namere svetu. Sedaj lahko brez škode poročamo o Liittichu, Vsak si bo lahko sam ustvaril sodbo o izgubi 20.000 mož, ki ^o jo razkričali Francozi v svet. Pred 4 dnevi smo imeli pri Liittichu sploh samo malo ljudi; ker ni mogoče tako drznega podvzetja naprej izdati z nabiranjem nepotrebnih množin. Da smo kljub temu dosegli zažeijeni uspeh, je posledica dobre priprave, je posledica hrabrosti naših čet, energičnega vodstva in božje pomočL Hrabrost sovražnika je zlomljena. Njegove čete so se slabo borile. Težkočaza nas je bila v zelo neugodnih gorskih in gozdnih pokrajinah in v zavratni udeležbi vsega prebivalstva na boju, v kateri so posegale celo ženske. Iz zasede, iz krajev in gozdov so streljali na naše čete, tudi na zdravnike, ki so ise bavili z ranjenci in na ranjence same.
Bili so težki, trdovratni boji. Cele kraje se je moralo razrušiti, da se je obramba zlomila, dokler niso naše čete pre-
drle pas utrdb in zavzele mesto. Resnica je, da se je del utrdb še nekaj časa držal, a streljale niso več. Njegovo Veličanstvo ni hbtelo, da bi se prelilo za zavzetje utrdb nadalje po nepotrebnem kri naših čet. One nam niso branile, da smo dosegli svoj smoter. Zamogli smo počakati, da je dospela težka artilerija, da bi utrdbe drugo za drugim razstrelila, ne da bi doprinesli kakih nadaljnih žrtev, ako se same ne bi prej vdale. Vestno vojskino vodstvo seveda o tem vsem ni smelo priobčiti nobene besede, dokler niso dospele toliko močne čete od Liitticha, da ga noben sovrag ni mogel več iztrgati. Tak je sedanji naš položaj._________
Koledar vojnih dogodkov.
Dne 23. julija: Vročitev avstro-ogr-skega ultimata srbski vladi v   Belgradu.
Dne 25. julija: Mobilizacija v Srbiji. Nepovoijen odgovor Srbije. Prekinjenje diplomatskih zvez. Delna mobilizacija v Avstro-Ogrski.
Dne 26. julija: Izročitev potnih listin srbskemu poslaniku na Dunaju, Jovano-viču.
Dne 28. julija: Napoved vojne Avstro-Ogrske Srbiji. Manifest Njegovega Veličanstva na svoje narode.
Dne 29. julija: Razrušenje mosta med Zemunom in Belgradom. Prvi spopadi.
Dne 31. julija: Splošna mobilizacija v Avstro-Ogrski zaradi mobilizacije v Rusiji. Proglasitev stanja grozeče vojne nevarnosti v Nemčiji. Ultimatum Nemčije Rusiji. Splošna mobilizacija v Nemčiji.
Dne 1. avgusta: Mobilizacija v Franciji. Italija proglaša svojo nevtralnost.
Dne 2. avgusta: Vojna napoved Nemčije Rusiji. Nemčija zasede Luksemburg.
Dne 3. avgusta: Nemci zavzemo Kališ in Čenstohov. Nemška križarka »Augs-burg« bombardira Libavo. Nemčija napove vojno Franciji.
Dne 4 avgusta: Radi kršenja belgijske nevtralnosti napove Anglija vojno Nemčiji.
Dne 6. avgusta: Avstro-Ogrska napove vojno Rusiji. Vojna napoved Srbije Nemčiji.
Dne 7, avgusta: Črna gora izjavlja, da se smatra v vojnem stanju z Avstro-Ogrsko. — Nemška armada zavzame belgijsko trdnjavo Liittich.
Dne 8. avgusta: Angleži potope nemški parnik »Konigin Luise«, ko polaga mine. Angleška križarka »Amphion« s.e potopi, ker je zadela na mino. — Boji ob gališki meji. Rusi vrženi nazaj."— Tri srbski donavski parniki pridejo v avstrijske roke. — Avstrijske čete zasedejo Miechov.
Dne 9. avgusta: Črnogorski napad na Trebinje odbit z veliki zgubami Črnogorcev — Napad Rusov pri Johannis-burgu in Schmaleghinu od  Nemcev odbit.
— Smrt generala Biilowa. — Boji pri Lie-gu. — Angleži napadajo nemške kolonije v Afriki. — Anglija zapleni turške bojne ladje na Angleškem.
Dne 10. avgusta: Boji v Alzaciji. Francozi pri Muhlhausnu poraženi. — Na ruski meji ponovno kazaki odbiti. — Črnogorci obstreljujejo Teodo v Kotorski luki brezuspešno.
Dne 11. avgusta: Prerušenje diplo-matičnih zvez med Avstrijo in Francijo. — Blokada črnogorskega obrežja. — Bitka pri Lagarde v Lotaringiji. — Na ruski meji manjši boji.
Dne 12. avgusta: Naše čete so prodrle že 70 km v Rusko-Poljsko. Črnagora napovedala Nemčiji vojno.
Aprovizacijski vlaki.
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic naznanja;
Razven že naznanjenih voznih redov poštnih in aprovizacijskih vlakov, bodo, v kolikor bodo na razpolago prostori, od 10. avgusta naprej do preklica, dovoljeni za omejeni civilni, osebni in prtljažni promet brez legitimacij še sledeči vlaki:
Trst-Celovec:
Iz Trsta, drž. kol. ob 6.40 dopoldne — Celovec drž. kol. ob 10.57 ponoči.
Celovec drž. kol. - Trst drž. kol.:
Celovec drž. kol. ob 4.38 dopoldne — Trst drž. kol. ob 8.44 zvečer.
Zlasti sedaj, ko je toliko ubogih učen-    I
cev, prepuščenih svoji   usodi, ker je   od-    j
poklicano. tako   veliko   število   očetov    J
in   Varuhov   pod   orožje,   se   je   poja«    I
vila velika potreba,   po   skrbnem   nad-    I
zorstvu od strani učitelja, ki mu je go-    I
tovo na tem ležeče, da seme dobre vzgoje    I
ne izumre vsled zapusčenosti in   slabega   1
zgleda.                                                         j
Delujmo vsi, osobito pa naj   delujejo    I
učitelji na to, da po možnosti nadomestimo   1
družinske očete, ki jih je presvitli cesar   1
poklical, da branijo svete pravice monar-   1
hlje; negujmo ta nežna srca s tem,   da   1
otroke nadziramo med tednom, zlasti pa   1
ob nedeljah in praznikih, tako da po oprav-   j
ljenih dolžnostih vernih kristijanov v cer-   I
kvah, kjer se moli za srečen   vspeh   av-   I
strijskega orožja, ne zaidejo ti otroci in da   I
se telesno ne poškodujejo.                           J
Potrebno je, da obstoječa nedeljska otroš-   I
ka zabavišča delujejo še bolj   intenzivno   i
sporazumno s preč. duhovščino. Bolj od-   I
rasli otroci bi se mogli uporabiti pri lažjih    I
poljskih delih, če že niso nameščeni v kaki    1
delavnici. Nadzira naj se tudi čitanje knjig    1
in časopisov in zlasti naj se pazi, da slabe    I
tovaršije ne uničijo dobrega semena, ki    1
so ga zasejali družina, cerkev in šola.           I
Nobena žrtev ni   prevelika   pri   tem   1
4elu, (ki stremi za tem,   da   se   obvaruje    I
mladina), osobito sedaj, ko si morajo nalo-   I
žiti tolike žrtve vsi podaniki slavne   naše   I
monarhije. Deželni odbor. Deželni glavar:   J
Dr. Faidutti.                                                 I
Jesenice - Ljubljana drž. kol.:
Jesenice ob 3.31 pop. — Ljubljana ob 7.51 zvečer.
Ljubljana drž. kol. - Jesenice:
Ljubljana drž. kol. ob 5.57 dopoldne
— Jesenice ob 10.26 dopoldne.
Ljubljana - Novomesto:
Ljubljana drž. kol. ob 6.36 dopoldne
—  Novomesto ob 1.24 ponoči.
Novomesto - Ljubljana drž. kol.:
Novomesto ob 3.49 popoldne — Ljubljana drž. kol. ob 11.12 ponoči.
Za poštnje vlake je razveljavljeno za-htevanje legitimacij.
Pri vseh vlakih, ki vozijo ljudi, imajo oni, ki imajo legitimacije, prednost. Za slučajni izpad vožnje železniška uprava ne garantira.
Gospodom učiteljem
ljudskih šol poknežene grofovine Goriško Gradiščanske.
Vaša dobrodelna misija ne preneha s pričetkom šolskih počitnic, kajti, Vaši skrbi izročena šolska mladina Vas cesto potrebuje tudi takrat, ko so zaprta šolska vrata.
j Okrožnica vsem županstvom dežele. j — Deželni odbor je izvedel, da si dajo ne-I kateri občinski tajniki plačevati sestavlja-I nje prošenj, ki jih vlagajo družine odpokli-1 cancev v dosego vzdrževalnih podpor. i Tako dejanje mora deželni odbor naj-I odločnejše obsojati, kajti neodpustljivo je, I da uboge družine, ki se morajo itak stis-j kati zbog tega, ker so jim odvzeti njih I vzdrževatelji, l.iorajo odštevati svoj pičlo I odmerjeni denar še za taka priprosta pi-I sarniška dela, ki bi jih morali občinski or-I gani že zaradi človekoljubja opravljati 1 zastonj.
1 Vsled tega se nalaga županstvu, da I strogo prepove svojim vslužbencem i sprejemati denar za sestavljanje zgoraj' I omenjenih prošenj in da naznani deželne-I mu odboru nemudoma, ako bi se slični slu-I čaji dogajali.
8 Pri tej priliki se županstvu priporo-I ca, da upliva na občinske organe in eventu-j elno tudi na druge ose*be, da naj radovolj-1 no gredo na roko ubogemu ljudstvu v tem. § težkem položaju. S tem bodo dokazali, "da i zaslužijo zaupanje občanov in bodo po I drugi strani imeli zadoščenje, da so v sili J svojemu bližnjemu pomagali. — To okrož-I nico je javno nabiti na občinski deski. De~ r želni odbor, deželni glavar: Dr. Faidutti.
i                                     '                  *
j Okrožnica vsem županstvom dežele. j — Deželni odbor je izvedel, da si dajo ne-I kateri občinski tajniki plačevati sestavlja-I nje prošenj, ki jih vlagajo družine odpokli-1 cancev v dosego vzdrževalnih podpor. i Tako dejanje mora deželni odbor naj-I odločnejše obsojati, kajti neodpustljivo je, I da uboge družine, ki se morajo itak stis-j kati zbog tega, ker so jim odvzeti njih I vzdrževatelji, l.iorajo odštevati svoj pičlo I odmerjeni denar še za taka priprosta pi-I sarniška dela, ki bi jih morali občinski or-I gani že zaradi človekoljubja opravljati 1 zastonj.
1 Vsled tega se nalaga županstvu, da I strogo prepove svojim vslužbencem i sprejemati denar za sestavljanje zgoraj' I omenjenih prošenj in da naznani deželne-I mu odboru nemudoma, ako bi se slični slu-I čaji dogajali.
8 Pri tej priliki se županstvu priporo-I ca, da upliva na občinske organe in eventu-j elno tudi na druge ose*be, da naj radovolj-1 no gredo na roko ubogemu ljudstvu v tem. § težkem položaju. S tem bodo dokazali, "da i zaslužijo zaupanje občanov in bodo po I drugi strani imeli zadoščenje, da so v sili J svojemu bližnjemu pomagali. — To okrož-I nico je javno nabiti na občinski deski. De~ r želni odbor, deželni glavar: Dr. Faidutti.
C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu je razglasilo v imenu c. kr. železniškega ministerstva na vseh kolodvorih in v železniških vozeh naslednji oklic: ;
Varstvo železniških objektov!
Pri odredbah, izdanih   za   varovanje železnic in stavbenih železniških objektov, more potujoče občinstvo s svojo intenziv- j no   pozornostjo   najizdatnejše   podpirati j oblasti in na ta način preprečiti zločinske ! jiapade z metanjem bornb iz vlaka,      ,    j
Pri vožnjah čez   mostove,   ceste   in skozi predore naj bodo vsled tega zaprta | okna in vrata, -stranišča naj se   v   danem t#kem slučaju ne uporabljajo, nihče naj ne bo po ploščadah in hodnikih in   istotako j naj se strogo izpolnjujejo tudi druge odredbe vlakospremnega osobja. Kdor opa- J n?i kake sumljive momente, naj na to, nemudoma   opozori   vlakosprernno   osobje. I
Vsem županstvom političnega okraja goriškega. — Potreba zanesljivega zastra-ienja železnic, telegrafov in drugih vojaško važnih naprav vzbuja nujno željo, da sodeluje tudi javnost v svrho čim krep-kejšega podpiranja poklicanih zastražnih organov. Zaradi tega zaprosilo je korno in deželnobrambeno poveljstvo, da se v primerni obliki potom oglasov, tiska, du-.'hovstva.itd. povabi prebivalstvo, patri-jotičnega društva in društva mladine, naj se tudi oni podvizajo, da se sumljive osebe pravočasno napravi neškodljive.
Zlasti se da na deželi pospeševati za- j straženje železnic, ako zabranja prebivalstvo samo tujcem v kraju pristop na železnice oziroma poskrbi, da jih orožništvo zasači. Poveljniki črnovojnih oddelkov za zastražen je železnic imajo nalog, da se obrnejo naravnost na okrajno politično oblastvo ali na občine za zanesljive ljudi, ki naj se vporabljajo v pomožni službi vsake vrste (za selške poti, pripravljanje me-naže, kakor neoboroženi opazovalci itd.) da tako olajšajo tem oddelkom njihovo težavno službo.
Vsled tega vabim, županstva, da gre dotičnim poveljnikom v tej važni stvari vedno na roko. — Okrajno glavarstvo v Gorici.                                                        !
C. kr. urad za vojaške nasvete se nahaja na Dunaju I,Biberstrasse 11. Urad daje vsakomur v vojaških zadevah brezplačna pojasnila. Kdor torej česa ne ve, naj se obrne na ta urad. Ali za vsako malenkost, ki se jo more zvedeti na županstvu, ni treba nadlegovati urada.
Razne vesti.
Zastavljalnice za časa vojne. — »Če je
sila najvišja, je zastavljalnica najbližja«. Tako sodijo revni ljudje, ki pridejo v denarne zadrege. A ne le revni dijaki so prid-
ni obiskovalci zastavljnič, elegantni ljudje iz takozvanih boljših slojev enako pridno j posečajo zastavljalnice. Praviloma se to- i rej obračajo do zastavljalnic le ljudje, ki rabijo takojšnjo pomoč. Zato so tudi   zastavljalnice dobrotnice ljudi
»Zastavljalnica in dobrotnica«, se nasmehne kdo. Saj zahteva celo državna zastavljalnica od svojih klijentov 11 odstotkov in privatne še veliko več. Kako naj bo torej žast^vljanica dobrotnica ljudi. Z enajstimi odstotki bi delal vsakdo lepe dobičke* kje je torej »dobrotnica«?
Ali tu nas čaka presenečenje. Zastavljalnice namreč ne delajo nobenega dobička, temveč morajo paziti, da niso koncem leta pasivne. To so predvsem državne zastavljalnice. V čem leži vzrok? Država daje zastavljalnicam premalo denarja na razpolago in te si morajo, da za-doste potrebam svojih klientov, izposoditi denar, za katerega pa plačujejo obresti. Če bi torej država dala zastavljalnicam več denarja na razpolago, bi lahko znižale zastavijanice obrestno mero takoj od 11 na 6 odstotkov. To bi bilo za revno prebivalstvo velika dobrota in posebno v sedanjih časih bi bilo s tem ljudem zelo po-magano. Zato pa je želeti, da stori to država, da postane zastavljalnica tudi resnična dobrotnica revnih ljudi.
Mala loterija. — V sedanjem času stavijo nekateri še v večji   meri v   loterijo. Posebno revni sloji mislijo, da pridejo na ta način do bogastva. Zato stavijo velike svote, ki niso v nobenem razmerju z nji- i hovimi dohodki. Največ pa igrajo v loteriji J sedaj žene vpoklicanih. Narodno   gospo- j darska škoda, ki jo povzroča že v mirnih časih loterija se sedaj   še stopnjuje.   Poslednje groše znosijo ljudje v loterijo,   v I upanju, da pridejo tako do bogastva.   Od I štetilk, na katere se danes največ stavi so: 56 (vojna), 8 (strela), 3 (jok) in 90 (velika groza).
Koliko imamo v Avstriji kovanega de- J
narja? — V monarhiji imamo, izvzemši j zlatnikov, čez eno miliardo (1000 milijonov) kovanega denarja. In sicer 25,500.000 petkronskih tolarjev, 250 milijonov goldinarjev, 300 milijonov kron, 240 milijonov 20 vinarskih in 320 milijonov 10 v novcev in poleg tega čez miliardo bakrenega denarja v skupni svoti 26 milijonov kron. Drobnega denarja je torej več ko dovolj,
j aH ne sme se ga skrivati po   nogavicah, temveč mora biti v prometu.
Časopisje za časa vojne. — Ko se je vršila velika vojna med Nemčijo in Francijo leta 1870., tedaj je bilo časopisju še precej dobro nastlano: Angleško časopisje je moglo nemoteno poročati o vseh operacijah francoske armade in posledica tega je bila, da šo brali Nemci v angleških listih, kaj namer jajo Francozi. Na ta način so do-
I segli marsikak uspeh, ki bi jim bil drugače
morebiti nemogoč. Radi tega so začele vse vojskujoče države strogo nadzirati časnikarje, da ne poročajo ničesar, kar bi moglo škodovati njihovim vojnim operacijam. Prvo tako strogo cenzuro so uvedli Japonci v rusko-japonski vojni. Kdor je bil poročevalec v japonski armadi, ta je smel pisati le to, kar mu je dovolil japonski generalni štab. Rusi še niso imeli tedaj uvedene stroge cenzure in zato so izvedeli Japonci preje novice iz amerikanskih listov, ko pa Rusi iz svojih lastnih. Tudi v balkanskih vojnah je vladala na vseh straneh stroga cenzura časopisov. Sedaj, ko se bije svetovna vojna med najmodernejšimi in največjimi državami, pa je čisto naravno, da je cenzura še prav posebno stroga. Vsled višjih ozirov je taka cenzura potrebna in sedma »velesila« jo mora pretrpeti. To pa naj uvažuje tudi cenjeni bralec, če ne izve tega, kar misli, da. mora biti v listu. Časi so pač tako resni, da prav nič ne škoduje, če ni radovednosti takoj zadoščeno.
Iz zgodovine smrtne kazni. — Pri starih Rimljanih je bila smrtna kazen edina kriminalna kazen. Kdor je bil kriv zločina proti državi, ta je bil usmrčen. Ta pojem pa je bil silno raztegljiv. Znano je, da je dal ubiti konzul Manlius Torquatus svojega sina, ker se je brez njegovega dovoljenja dvobojeval s sovražnim častnikom, četudi ga je ubil. V Prenesti so za časa Pirovih vojn ubili več senatorjev radi »sumljivega mišljenja«. S smrtno kaznijo
Iso kaznovali tudi tatove, roparje in tajne tatvine poljskih pridelkov. S smrtjo, pa se je smel kaznovati tudi pesnik, ki je spesnil I kako porogljivo pesem. Za časa Nerono-I ve dobe in za vlade rimskih cesarjev se I je smrtna kazen grozovito razpasla. Smrt-I na kazen se je izvršila zelo različno. Ali so I odsekali glavo, ali so potopili obsojenca v I vreči, ali ga zažgali, ali ga pahnili s Tar-I pejske pečine, ali ga pa vrgli divjim zve-I rem, to je, da je moral nastopiti v cirkusu. I Žene so navadpo usmrtili tajno in veči-I noma so jih žive pokopali. Smrt v ognju je i bila namenjena požigalcem, tatove in kri-I voprisežnike so metali s pečine. Smrt na i križu je veljala za sramotno in meščanov I niso usmrtili na ta način. Kogar so poto-1 pili, so ga zašili v vrečo iz telečje kože in I v vrečo so mu dali kačo ali psa in potem 1 vrgli vrečo v Tibero. Grki >so navadno ob-I sodili obsojence na ta način, da so morali I spiti strup. Stari Germani so obsodili na j smrt izdajalce in obrekovalce in sicer so I jih obesili. Malopridne ljudi so pa žive za-I kopavali v blato. Poleg tega pa so poznali f tudi krvno osveto in je bilo tako prepušče-I no zasebnikom, da so s smrtjo kaznovali I svoje .sovražnike. Vsled upliva cerkve je i nato izginila pri Germanih krvna  osveta.
Senzftolottelna priročna prikazen XX. stoletja! Nočem delati reklame, da bi stem služila denar - - kakor se 4o večkrat dogaja, paš pa sem pripravljena brez-jllailtO povedati vsakomur kako sem popolnoma odpravila večletno bolezen na plačah, naduho in oslovski kašelj. To domaČe zdravilo si lahko nabavi vsakdo Jak** po, ceni. Pošljite za odgovor frankuran zavitek, m^iov gospa B. Kolenski — Vršovlce pri 72-20            Pragi, 4eLko.           206-20
		
] Heseroi fond: K 126.01460 1 Vplačani deleži: K 48.043 j : :  Zadružnikov: 1707  ::		
		8—02I
	..Goriška ljudska posojilnica^ 1 Telet Št. 79.  v Gorici   Ustan. 1.1883.1	
	(v lastni hiši:  Gosposka ulica j |          štev. 7, L nadstr.)          1 [sprejema hranilne vloge odi vsakogar in   jih   obrestuje   pol 5°|o  čistih.              1 VeQe stalne vloge proti 1 enoletni odpovedi po dogovoru.! Vlagateljem   so   na    razpolago! hišni hranilniki.        1 [Posojila se dajejo na zastavo  inl 1                  osebni kredit.                  1 Položnice poštne hranilnice na raz-1 polago brezplačno.               1	
Edina primorska tovarna dvokoles ------------- »TRIBUNA«-------------
Gorica, Tržaška ul. 26.
prej pivovarna Gorjun.
F. BAT1EL - GORICA
Stolna ulica št, 2-4.
Prodaja na ooroke. Ceniki franko.
Zaloga dvokoles, šivsinih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov i. t. d.   S
X          * ~}&
SttC
p    o S-   cr
C
l/l
0   CU
o ca
o &
in
m*
——' Zares zanesljivo in štedljivo  ——(
delujejo naii svetovsoznani
Original „Otto" - motorji
lohorifoliili9  kompletne  inlatilBice9  majhni  pretiozljioi
¦nittnrli sa sesalnicey žage, dynan?o itd., mOIOril      ki sedajo lahko prenesti!
motorii  na snrooo olje, Diesel in  dvotaktni motorji, naphlalin motorH itd.
121.000 motorjev z nad 1.3 milionov konjskih
sil v obrata! ^460   odlikovanj   med temi 46 državnih svetinj. Prospekti gratis in franko!
Langen & WoIf9 Dunaj X.
Laxenbnrgerstrasse 53 P.
i  Zastopstvo za  Primorje:  Ermanuo  Turek & C.o,  Trst, Via Sanita 8.
Kupujte samo dvokolesa „GeriCe" in 99Hltena"9
ki so najboljši francoski  sistem in najtrpežhejše
vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni  stroji Original ViCtOrla  so  najprak-tičnejši   za   vsako   hišo.   Isti   služijo   za  vsakovrstno   šivanje   in slikanje (vezenje).   Stroj   teče
brezšumno in je jako trpežen. Puške,   samokrese,   slamo-
reznice   in  vse  v   to  stroko
spadajoče predmete se dobi po
tovarniški ceni pri tvrdki
26—c
Kerševant & Čuk
BORISA, na Stolnem trgu št. 9. GORICA.
JJUUGOJ - GORICA
Gosposka uHca št, 19 urar c. kr. državne železnice
Potom priznanih
kozarcev za konserve in aparatov
se lahko napravi
sam  in po ceni
okusne    in   vec*
Časa trajajoče
konserve
Obeske.   —   Popravila   SO. iZVrŠnjeje tOČhO ' Ilnstnrane ^kovine s koristnimi recepti razpošilja
in dabro. — Jamči2 leto.    ei-ip ;                         iast©ni tvtdka                d-is
l WEGK, Mahr. Schonberg št. 85,