Pomenki XLIV. T. Slovensčina ima dokaj predlogov z dvema sklonoma in celo s tremi, p.: za (\&t. post, pone, pro — neinšk. hiuter, fiir itd.) a) z rodivnim na vprašanje kedaj, b) s toživnim na vprašanje kam, za koga, zakaj, in c) s storivnim na vprašanje kj e. U. Drugo in tretje mi je znano; pervo mi nekoliko razloži: za z rodivnim. T. Z rodivnim, na vprašanje kedaj, znamnjuje dobo, čez ktero se razteguje kako djanje ali stanje = nemškeniu : wahrend, zur Zeit, n. pr. Za solnca in po solncu še gredo hitro tjekaj v hrib. Za časa zaene žgati, kar kropiva če ostati. Dan se za rana lovi. Kdor za mladih dni ne skerbi, v starosti pomanjkanje terpi itd. V. Xi davno, kar sem bral: nZa Leopolda I. je tudi vednostim spet boljša doba prišla, le žali Bog, da je tako malo časa terpela" — ter niscni koj spreuniel, kajponieni: Za Leopolda. Reče se torej: ko je Leopold I. vladal, tisti čas, tedaj (unter der Regierung, vvahrend, zur Zeit). T. Tako se reče tudi: Skušaj za dne priti ^vor der Damniprung, bei Tag); za solnca, za rana; za jutra, za večera, začasa, zamraka, zahlada (so lange nocb Sonnenschein, Frfih, Abend, Zeit, Dammerung, Kiihle ist_). Tako se bere v Dalmatinovi prestavi svetega pisma: za mojga života (uie vivo, bei meinen Lebzeiten). U. Ali se ne pi.še tudi zarano, in za rana, kaj jeto? T. Ran' (matutinus) jeprilog: ran, rana, rano (rana ura, zlata ura, Morgenstunde hat Gold im Munde), ali pa iine srednjega spola: rano, a (der friibe Morgen), — in po tem je za rana kakor za dne, za večera itd. Xekteri pa rano, prilog v srednjem spolu sklepajo s predlogoin in pišejo zarano (bei Zeiten, friih), kakor post.: zares, zakaj, zato , zajtro (n. zajutro), zastonj , zapored. Celii pravijo za rana, pa tudi z rana, z jitra (Triib, von friih an, morgens), kakor s konca, s početka itd. U. Ko sem bil unkrat na Gorenskem , mi je rekla ženica: kako vam kej pri nas zapade? Ali je to prav? T. Res govorijo po Gorenskem siin ter tje za namesti do posebej in skupej v besedab, kar pa ni da bi se posnemalo, ker tega nimajo ne Slovenci, ne drugi Slovani; p.: sem šel za Ljubljane (jio Ljubljane); kako vain pri nas ^apade, nam. Jopadp ?... XLV. U. Mejmašne je pač iz med in mašne; ali se govori kje tako? T. Govori se in v starih spisih se tudi bere m e d in mej (lat. inter, nemšk. zvvischen, unter, mitten unter). U. Ali pa ima kako priliko v sloven.skem jeziku ta spremin ? T. Brez števila velikrat se spreminja d v j v imenib in glagolih, p.: klarf- kla/a (n. kladja), sed- spja, grad- graja; varfiti — va/en, soditi — sojen, hoditi — zabajati; v prilogih druge stopinje: mlarf — mla/ši, gerd—gerji, hud — huji, hujši itd. Tako se spreminja tudi v nad in naj, ktero poslednje že Kopitar C^Iag. Cloz.) in Šafarik iz n a d (super) razlagata: najstrašneji, najlepši itd. Po tem pravilu se ravna tudi m e d in mej; primeri rad in raj, slad in slaj itd. f/. Xamesti n aj se rabi tudi nar; ali je kak razloček? T. XTobeden; le to je ponaniti, da je nar nienda Ie v slovenskem navadna besedica, torej se ga vzajemni pisatelji slovanski nekako ogibajo ter raji pišejo naj. U. Kako je to, da se časih piše posebej, časi pa skupej z naslednjo besedo ? T. Bere se tako v prestarih knjigab tudi; vendar mislim, ker pišemo nad in naj samostojno in celd z drugimi besedami vmes p.: naj se le gane, naj dela, naj živi', naj se ne prederzne itd. — smemo tudi v stopnjevanih prilogih ga pisati posebej ali samostojno. Zlasti okorno je sklepati s tacimi besedami, ktere so že same na sebi dolge: raogočniši, rodovitnejši — na/mogočniši, na/rodovitnejši, ncf/imenitnejših, najučenejših — čemu dolge besede še zdaljševati! XLVI. 17. ,,Mati jim je velevala, naj dade babici mir"... in ko boste vi stari, boste tudi inaki". Xenavadna se mi zdi v unem stavku oblika dade in neumevna v tem beseda inaki. T. V tretji osebi množnega števila imajo glagoli o in e (nt' in ent, ont). Xavadno se staplja v glagolih I. (inV.)reda ejo v o (nesejo — nesd, pletejo —pletd, rečejo — rekd, pnejo — pnd, bijejo — bijo), in ijo v glagolih III. in IV. reda v e, toda le pri tistih, ki imajo zatezo na i, n. pr. gorim — gore (n. yo), velim — vele (m. ijo), storim — store (nam. ijo), uči'm — uče nam. učijo; pri druzih bi bilo nenavadno, posilje- no, p.: dvignejo — dvignd, slišijo — sliše, nosijo — nose, kar se celo nikjer ne sliši. Xekteri glagoli, ki se spregajo pravilno brez spone (sem — bom, vem, dam, jem, grem, znam), imajo vendar v 3. osebi ranožnega števila razne oblike, ki so precej navadne in se nekoliko vjemajo s staroslovenskimi. 17. Sej res pravijo pri nas bodo in bojo, vedo in vejo, dado in dajo, jedo in jejo, gredo in grejo, znado in znajo; p.: kedar vesta dva, se še zariglja; kedar vejo trije, vejo vsi Ijudje. X. pr. T. Razun dado in dajo rabi nekterim tudi oblika dade, kakor post. hote , gore, store nara. storijo. U. Pa — se ve da — le rabi; kaj pomeni beseda inaki? T. To je tisto nako (sonst, iibrigens), zaktero je nekdo unidan vNovicah popraševal. Glasi se popolnoma inak iz in', ina, ino (v stsl. alius, a, ud) in ak ali jak, inako (aliter, alio modo); inanio, inam Ca''°j» karzdaj pravimo drugamo, drugam, inde Ca'i° loco, aliunde). Dobro se mora ločiti od e n a k o (eodeni modo). U. jlnako se mi je storilo", to sem pač dostikrat že slišal. T, To je: milo se ini je storilo (ali drugače pri sercu, es vvird mir anders, d. i. die Augen gehen mir iiber — Murko, moestus fio — ])Iiklos.~). Tako se rabi inoverec (drugoverec, alius lidei, haereticus}, inostranec, inojezičnik t. j. ki drugače govon.