CENA 20 lir, 6 din	TRST 7. ®kt. 194»	LETO ČETRTO številka 186
PoStnma platana v gotovinf.	Spedizione In abb. post. H. gruppo
PONOSNI NA DOSEDANJO BORBO PARTIJE IN USPEHE V OBRAMBI REVOLUCIONARNIH NAČEL MARKSIZMA-LENINIZMA VAM KLIČEMO:
Saf živi drugi Hengres Kf* za Tržaške ezemifeJ
Iz pozdrava Osvobodilne Ironie II. kongresu KP za Trlalko ozemlje
VLOGA KP
v Istrskem okrožju
Naš intervju s tov. Beltramom
predsednikom istrskega okrožnega ljudskega odbora
V nedeljo bo II- kongies KP STO-ja. Spričo vodilne vloge, ki jo ima v coni S Komunistična partija, in spričo njenih Važni h nalog smo se obrnili na člana CK KP STO-ja in p redsednika IOLO tov. Beltrama ter mu postavili naslednja vprašanja, na katera nam je rade volje odgovoril.
1.	Kako je KP postavila in reševala nacionalno vprašanje v coni B?
Odgovor: Naše partijsko in oblastno vodstvo je posvečalo veliko pažnjo pravilni rešitvi nacionalnega vprašanja. To vprašanje je bilo mogoče rešiti samo na osnovi enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja. Ta marksistično-leninistična načela je naša Partija tudi dosledno izvedla v praksi. Seveda more to vprašanje rešiti samo delovno ljudstvo na oblasti, ko si piše zakone samo. ko si ustvari tudi materialne pogoje za izvedbo tèb načel, ko odpravlja izkoriščanje človeka po človeku. Samo izjavljati, da so vse narodnosti enakopravne, ne da bi se tudi v praksi omogočile in zagotovile vse politične pravice in kulturni razvoj vseh narodnosti, so prazne fraze deklarativnega značaja, ki jih uporabljajo tudi imperialisti, da laže osvajajo tuja o-zemija.
V Istrskem okrožju so oživotvorjena načela enakopravnosti. Slovenski, italijanski in hrvaški jezik so uradni in enakopravni; vsaki narodnosti so zagotovljeni vsi pogoji za nemoten razvoj lastne nacionalne kulture: zadostno število šol, kulturnih krožkov, prosvetnih društev, gledališč in potrebna finančna sredstva. Potem ko je ljudska oblast obnovila slovensko in hrvaško šolstvo, ki ga je italijanski šovinizem v svojem raznarodovalnem besu in sovraštvu do slovenskega življa zatrl, Je poskrbela tudi za italijansko šolstvo, ustanovila nove italijanske šole, kakor zahteva nova družbena ureditev, ki mora vsestransko dvigniti tudi kulturno raven ljudstva. Naše partijsko vodstvo se je držalo teh principov, medtem ko italijanska in tržaška reakcija na oblasti v Trstu in Italiji po stari navadi napada slovensko šolstvo, ga omejuje, preganja slovensko učitelj, stvo, krši mednarodne obveznosti, postavlja slovenski živelj v neenakopraven položaj in ga izpostavlja podivjanemu italijanskemu nacionalšovinizmu.
2.	Kakšna je naloga sindikalnih organizacij v pogojih ljudske oblasti?
Odgovor: Naloga sindikalnih organizacij je, voditi borbo za dvig proizvodnje, dvigniti storilnost dela. skrbeti za kulturno delo med delavci ter posvečati posebno skrb delavcem, njihovi oskrbi, skratka, da naš delovni človek redno in pravočasno dobi vse ono, kar mu v današnjih pogojih lahko nudi ljudska oblast. Dolžnost sindikatov je, da ustvarjajo iz naših delavcev zavestne graditelje svoje lepše bodočnosti. V naši coni je delovno ljudstvo na oblasti in Je naravno, da mora delavska organizacija storiti vse za utrditev te oblasti.
3.	Kaj vse je ljudska oblast ob podpori KP naredila v Istrskem okrožju za obnovo in napredek gospodarstva?
Odgovor: To je obširno vprašanje, na katero ni lahko na kratko odgovoriti. Ce primerjamo obnovo gospodarstva po vloženih investicijah V zadnjih treh letih, potem vidimo, da se obnovi gospodarstva posveča posebna pozornost. Za leto 1947 so znašale skupne investicije za večja dela 12 milijonov dinarjev; za leto 194* nad 70 milijonov dinarjev; za leto 1949 je predvidenih nad 210 milijonov dinarjev. Tu niso vštete investicije zadružnih domov in za druge gospodarske objekte, ki se delajo v okviru zadrug. Ce primerjamo število prebivalcev in če vemo, da se pri nas gradi nad 50 novih stanovanjskih hiš v požganih vaseh, 18 velikih zadružnih domov, 2 vinski kleti s kapaciteto nad 300 vagonov, večja opekarna, večja avtomehanična delavnica, šola v Kopru z 32 učilnicami, hrvaška gimnazija v Bujah, dva stanovanjska bloka, dva večja železobe-tonska mostova, novo veliko skladišče v Kopru in vrsta drugih objektov, kot so igrišča, restavracije, številne adaptacije, potem imamo približno sliko o gradbeni dejavnosti J£ Istrskem o-krožju samo na področju visokih gradenj. Ostala dela, kakor i melioracije, kanalizacija, elektrifikacija ceste, itd. predstavljajo prav tako važen del naše gospodarske obnove. Veliko skrb smo posvečali tudi industriji, poljedelstvu, vinogradništvu ribarstvu in živinoreji. Ce k temu mimogrede omenimo, da smo še lansko leto uvozili skoraj 10.000 mladih prašičev, da smo jih pa letos že mnogo izvozili in krili vse potrebe okrožja, potem pomeni to, da se ljudska oblast zanima za vse panoge gospodarstva in vse istočasno razvija.
KP posveča tudi potrebno skrb zadružništvu. Danes imamo 14 obdelovalnih zadrug, a nove se še snujejo. Delovni kmetje prostovoljno vstopajo v te vrste zadrug, naša Partija pa jih vzgaja k temu ter nudi pomoč za nemoten razvoj vseh, zlasti obdelovalnih zadrug. Kmetje se zavedajo, da je zadruga njihova ustanova. Zadružništvo dviga produkcijo, kar omogoča smotrno uporabo delovne sile in drugih sredstev.
4.	Kakšni elementi so v cor.i B izkoristili resolucijo IU, kako ti elementi nastopajo in kakšen je odnos istrskega ljudstva do njih?
Odgovor: Kot povsod so se tudi v našem okrožju za reso-
Na čast II. kongresa KP
lucijo IU izrekli sami oportunisti, nacionalisti, špijoni in taki, ki se jim ne ljubi dosti delati, še manj se boriti, ko je čas, zlasti pa če je treba za to rabiti orožje. Danes je vsem jasno, da napadajo KPJ zato, ker se je v zadnji vojni edina dejansko borila in seveda zmagala X okupirani Evropi. Da bi zakrili lastni oportunizem in slabo vest, hočejo voditelji raznih komunističnih partij izbrisati FLIIJ. Na tej liniji so kominformisti v coni B; Oni si prizadevajo, da bi zrušili ljudsko oblast in da bi se povrnilo staro: mislim na Italijo z vsemi posledicami vred. Zato sabotirajo proizvodnjo, pozivajo delavce na stavke, vnašajo mednje nevero v lastne sile in malodušje, se vežejo Z znanimi reakcionarji, nacionalisti in šovinisti ter gojijo sovraštvo do slovenskega življa sploh. V zadnjem času goje tiho upanje, da bo SZ izvršila svojo ninternacionalistično dolžnost» 5 tem, da napade Jugoslavijo. Premikanje čet in rožljanje z orožjem ob jugoslovanskih mejah ima namreč tudi namen, da dvigne moralo
demoraliziranih kominformovcev,ki so pričakovali, da se bodo napovedi o zmagi «zdravih sil» v Jugoslaviji uresničile že lani ali vsaj letos. Samo idiotska pamet lahko misli, da bo tako rožljanje zastrašilo ljudi, ki branijo svojo svobodo in socialistična načela med narodi. Naše ljudstvo ima kominlormiste za izdajalce interesov delavskega razreda in to popolnoma upravičeno, ker so de- X jansko izdajalci medna-rodnega delavskega gi-banja.
Prijateljsko pogodbo s FLRJ
smatra Sovjetska zveza za krpo papirja
KRONIKA
Dan miru so praznovali po vsem demokratičnem svetu. V Cikagu Je govorit predsednik ameriške progresivne stranke Henry Wallace, ki je med drugim dejal, da se morata Truman in Stalin sestati, da najdeta Časten kompromis med njunimi različnimi gledanji in da ne smatra Sovjetske zveze prosto odgovornosti v sedanjem nevarnem svetovnem položaju. V Sovjetski zvezi so bila 2. oktobra Številna zborovanja po tovarnah in kolhozih in javne prošnje za mir po pravoslavnih cerkvah. V Milanu v Italiji je na veliki manifestaciji govoril Pietro Nenni in obsodil vlado protinacionalne politièe èi tira Italijo v novo katastrofo. V Parizu so bile kljub policijskemu terorju velika zborovanja za mir po raznih mestih, največje pa je bilo v Parizu. Posebno mogoCne so bile menifestacije za mir po vsej Jugoslaviji. V Beogradu je sekretar jugoslovanskega odbora za obrambo miru pisatelj Minderovič ožigosal vojnohujskaško propagando imperialistov, prav tako pa je obsodil kominformistični pritisk na Jugoslavijo. V Trstu v angloame-riškem področju ]e proslavo v «obrambo miru» organiziral «Odbor za proslavo miru».
Debata v londonskem parlamenta,
ki se je začela v znamenju razvrednotenja britanske valute, se je spremenila v predvolivno kampanjo. Konservativec Churchill je napadal laburistično vlado in dejal, da je prišel čas, da si Anglija izbere nov parlament, ki bo prav gotovo rešil sedanji položaj. Vladni ministri in parlamentarci pa so zagovarjali vladno politiko kar pa jim ni prav dobro uspelo spričo Crippsove izjave, da bo razvrednotenje v kratkem času pomenilo tudi zvišanje življenjskih stroškov, da se bodo zvišale cene, da pa zaradi tega ne bodo povišali delavskih plač in tudi ne zmanjšali oboroževalnega programa.
V noči od petka na soboto je
v Berlinu prenehal delovati po 462 dneh takoimenovani zračni most med Berlinom In zapadnim! področji Nemčije. Na pritisk zapadnih sil, je nova nemška vlada sprejela memorandum o razvrednotenju nemške marke, katere menjalna vrednost je odslej 23.8095 centov.
Štirje zunanji ministri se vzporedno z zasedanjem OZN od časa do časa sestajajo zaradi reševanja avstrijske mirovne pogodbe. Sklenili niso še ničesar.
Albanska vlada Javlja, da so grški monarhofašisti od 22. do 27. sept. izzvali na albanski meji 13 incidentov.
Koncem tega meseca bo španski diktator Franco obiskal Portugalsko. To bo prvo diktatorjevo potovanje iz države po 1. 1941., ko je potoval v Italijo na obisk k Mussoliniju.
V ZDA Je v teka velika stavka
53 jeklarn in številnih premogovnih družb, ki je popolnoma paralizirala ameriško kovinsko industrijo. Stavka 513.000 kovinarskih delavcev, 400.000 rudarjev ter 5000 železničarjev. Ce bo stavka trajala dalj časa, bo prisiljeno zapustiti delo še veliko število drugih delavcev. Predsednik sindikata kovi. narskih delavcev Muray Je dejal, da so stavko vsilile družbe.
Francoska vlada je sklenila sklicati evropsko, gospodarsko konferenco, na kateri bodo pretresali ekonomska in finančna vprašanja po razvrednotenju evropskih valut, ki so vezane na šterling.
Sovjetska zveza je priznala novo vlado kitajske ljudske republike. Istočasno je sklenila odpoklicati svoje diplomatske predstavnike v Kantonu' pri nacionalistični vladi.
Sovjetska zveza v posebni noti obtožuje zapadne vlade zaradi u-stanovitve separatne vlade za zapadne cone Nemčije. Nota pravi, da so zapadne sile s tem kršile dogovor štirih zunanjih ministrov v Parizu junija letošnjega leta.
Se v, teku vojne proti hitlerjevski Nemčiji, Je bila v Moskvi 11. aprila 1945 podpisana pogodba o prijateljstvu, medsebojni pomoči in povojnem sodelovanju med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Prvi člen te pogodbe govori o skupnem nadaljevanju borbe proti Nemčiji do končne zmage. Drugi člen zavezuje vsako izmed pogodbenih strank, da se posluži vseh sredstev, ki jih ima, v pomoči drugi pogodbeni stranki, ako bi bila ena izmed njiju v povojnem razdobju pritegnjena v vojaške akcije proti Nemčiji, če bi le ta obnovila svojo napadalno politiko. Tretji člen določa, da bosta obe pogodbeni stranki sodelovali v duhu najiskrenejšega sodelovanja v vseh mednarodnih akcijah, ki imajo namen, da zagotove mir in varnost narodov. Četrti člen zavezuje pogodbeni stranki, da ne bosta sklepali nobene zveze in da ne bosta sodelovali v nobeno koaliciji naperjeni proti drugi pogodbeni stranki. V petem členu se obe pogodbeni stranki zavezujeta, da bosta tudi po končani vojni delali v duhu prijateljskega sodelovanja, da bi še nadalje razvijali in utrjevali gospodarske in kulturne stike med narodi obeh držav. Sesti člen te pogodbe pa pravi, da ostane pogodba v veljavi 20 let in da ostane po preteku 20 let avtomatično v veljavi za nadaljnjih 5 let, če nobena izmed strank pogodbe ne odpove eno leto pred pretekom roka.
Dejstva in vsakodnevna praksa potrjujeta, da je Jugoslavija bila zvesta sprejetim obveznostim in da je v cilju utrjevanja prijateljstva s Sovjetsko zvezo storila celo več, kot jo je obvezovala pogodba. Nasprotno ne moremo tega govoriti o Sovjetski zvezi, posebno pa ne, odkar že skoraj leto in pol nastopa proti Jugoslaviji kot imperialistična sila proti koloniji.
Ta nasilna politika Sovjetske zveze proti neodvisni državi, kakršna je Ju goslavija, je po rastočem pritisku končno obogatela za nov protidemokratičen Izzivalen in protimiroven korak. Sovjetska zveza je pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči in sodelovanju z Jugoslavijo, potem ko jo Je v praksi že popolnoma razveljavila, odpovedala tudi formalno v obliki posebne note, ki nosi podpis sovjetskega zunanjega ministra Gromika, in ki «ugotavlja» na podlagi insceniranega procesa v Budimpešti, da «jugoslovanska vlada že dlje'časa izvaja globoko sovražno rušilno dejavnost zoper Sovjetsko zvezo ne samo na svojo lastno pobudo, temveč po neposrednih navodilih tujih imperialističnih krogov.»
Vlada Sovjetske zveze je s tem dokazal», da je budimpeštanski proces prav ona sama inscenirala, da bi dobila na ta način vzroke za taka svoja dejanja, kot je odpoved prijateljske pogodbe, katero so narodi Jugoslavije iz SZ smatrali za nedotakljivo svetinjo. Kakor se je jasno pokazalo v vsej protijugoslovanski gonji, od pojava resolucije Informbiroja, Je politièa sovjetske vlade do KPJ in njenega vodstva, do vlade FLRJ id narodov Jugoslavije, v resnici predstavljala politiko, ki smatra slovesne pogodbe za košček papirja.
Skoraj odveč je povedati, da so zgledu sovjetske vlade sledile tudi
vlade držav, katerih voditelji so vpre-ženi v voz sovjetske kominformistične politike. Prva je sovjetski vladi sledila madžarska vlada, ki se je z izvedbo insceniranega procesa v Budimpešti sama zapisala svojo moralno izpričevalo, za njo Je pogodbo odpovedala poljska vlada, potem bolgarska in ru-munska. Motivacije teh držav so na las podobne motivaciji vlade Sovjetske zveze in je zato odveč, da bi o njih izgubljali besede.
ODGOVOR
JUGOSLOVANSKE VLADE
Jugoslovanska vlada je iztočila sovjetskemu odpravniku poslov veleposlaništva noto, v kateri jemlje na znanje samovoljno sovjetsko odpoved mirovne pogodbe in v kateri pravi med drugim:
Ta protidemokratična praksa vlade ZSSR nasproti FLRJ je v največjem nasprotja z načeli zunanje politike, razglašenimi po sovjetski vladi med drogo svetovno vojno in po vojni. Glejte, takole Je formatiral načela te politike predsednik sovjetske vlade J. V. Stalin v svojem govora C. novembra 1941: «Nimamo in ne moremo imeti vojnih ciljev, kot je vsiljevanje naše volje in našega režima slovanskim
Splošna debata v predsedstvu skupščine OZN se je zaključila in sedaj se delo četrtega rednega zasedanja Glavne skupščine nadaljuje v posameznih komisijah in podkomisijah, neuradno pa tudi po privatnih sestankih med člani posameznih delegacij.
POLITIČNA KOMISIJA PRITOŽBE KUOMINTANGOVE DELEGACIJE PROTI SZ Delegacija kuomintanške nacionalistične vlade je v politični komisiji obtožila Sovjetsko zvezo «tuje intervencije» v pomoč kitajski ljudski vojski. Ta obtožba Je bila predmet prve obsežnejše debate, v katero je posegel tudi jugoslovanski delegat Bebler. Višinski Je v svojih izjavah dejal, da Kuomintang za sypjo obtožbo ne navaja nobenih dokazov in da predstavlja ta korak samo manever kitajskih imperialistov, ki so propadli in ki skušajo zvaliti na «tujo intervencijo» krivdo za svoje velike poraze, ki jih ni mogla preprečiti niti ogromna pomoč ZDA. Jugoslovanski delegat Bebler pa je dejal, da bi vpis kitajske pritožbe na dnevni red pomenil, da se OZN vmešava v ideološko borbo na Kitajskem; pomenilo bi, postaviti se v borbo proti komunizmu in marksizmu ter pripravo za morebitno vojno, ki bi se danes lahko spremenila v svetovni požar... Glavna skupščina je po zaključni debati sprejela vpis kitajske pritožbe na dnevni red s 45 glasovi proti 6 (vključno glas Jugoslavije) in sklenila, da se bo to vpra-
in dragim zasužnjenim narodom Evrope, ki od nas pričakujejo pomoči. Naš smoter je, da pomagamo tem narodom v njihovi osvobodilni vojni proti bitlerjevski tiraniji in da Jib nato pustimo, da popolnoma svobodno urede življenje v svoji državi, tako kot sami hočejo. Nobenega vmešavanja v notranje zadeve drugih narodov.»
Ob podpisu pogodbe o prijateljstvu med FLRJ in ZSSR Je tedanji minister za zunanje zadeve V. M. Molotov izrecno izjavil, da podpisujemo to pogodbo, «da bi mogli iti naši narodi — vsak po svoji poti naprej po poti svobode». Narodi Jugoslavije nikoli niso pričakovali in niso mogli pričakovati, da bo prav vlada ZSSR zanikala pomen njibove revolucionarne borbe in prispevka k borbi proti fašizmu, da jim bo prav vlada ZSSR zanikala pravico, da bi se kot zrel narod sami upravljali in da bo prav vlada ZSSR v odnosih do narodov Jugoslavije tako surovo poteptala pogodbe in razglašena načela miroljubne demokratične in socialistične zunanje trgovine. /
Izjave sovjetskih vodilnih oseb o ne-vmešavanju v notranje zadeve drugih držav, o svobodni volji narodov, da sl sami urede življenje v svoji
Sanje obravnavalo kot 5. vprašanj« dnevnega reda.
ODBOR SPRAVE ZA BALKAN
Po kitajski zadevi je avstralska delegacija predlagala ustanovitev odbora sprave za poravnavo nasprot-stev med Grčijo in Bolgarijo ter Albanijo in Jugoslavioj. Večina- delegacij je ta predlog podprla, poljska pa je še dodala predlog za resolucijo, v kateri poziva grške oblasti, naj pokažejo svojo dobro voljo za rešitev spora s tem, da prenehajo s smrtnimi obsodbami demokratov. Jugoslovanski delegat Djilas je v Imenu Jugoslavije dejal, da podpira vse poiz-kuse, ki imajo namen urediti sedanji položaj med Grčijo in njenimi sosedi. Podprl je tudi predlog poljskega delegata in obsodi] teror v Grčiji nad makedonsko manjšino. Potem ko je večina odbila poljski protipredlog zaradi zatrdila grškega delegata, da Je vlada preklicala smrtne obsodbe, se je razpravljanje pred politično komisijo zaključilo in se bo nadaljevalo v okviru «spravnega odbora».
OBSODBA PRIPRAV ZA NOVO VOJNO
Med zasedanjem politične komisije se je pojavila težnja nekaterih delegatov, da zmanjšajo važnost sovjetskega predloga za «obsodbo priprav za novo vojno ter za sklenitev pakta med petimi velikimi državami za utrditev miru». Ti delegati so zahtevali, naj bi se ta predlog vpisal na dnevni red kot zadnja točka. V diskusijo o sovjet, skem predlogu Je posegel tudi jugoslovanski delegat Bebler, ki Je dejal: «Za naše stališče do sovjetskega teksta in duha, v katerem je bil predlog stavljen, imam za koristno, da se točka o obsodbi priprav zg novo vojno» preuči med prvimi vprašanji. Vpra-šanje miru ima splošno važnost in Jugoslaviji ni treba iti daleč iskat dokazov za nevarnost nove vojne. Po kratki diskusiji Je bilo temu vprašaju odrejeno tretje mesto takoj za vprašanjem bivših italijanskih kolonij.
ITALIJANSKE KOLONIJE
Vprašanje usode bivših italijanskih kolonij je staro vprašanje, ki ni prvikrat pred političnim odborom OZN. Ce ga doslej m bilo mogoče rešiti. Je pripisati krivdo medimperialistični borbi za kolonialno posest v Afriki.
Stališča posameznih velesil na tokratnem zasedanju glede bivših italijanskih kolonij so naslednja:
SOVJETSKA ZVEZA: Libiji naj Se dovoli takojšnja neodvisnost in v treh mesecih naj zapustijo njeno ozemlje
državi, o miroljubni politiki sovjetske vlade ostajajo samo prazne besede, če jih primerjamo s protidemokratično prakso, ki Jo izvaja danes vlada ZSSR nasproti vladi neodvisne države, kot je Jugoslavija, ki je nasproti ZSSR in njegove vlade vedno izvajala politiko najbolj iskrenega prijateljstva in sodelovanja.
Vlada FLRJ ugotavlja, da vlada ZSSR ni napravila podobnega koraka po drugi svetovni vojni proti nobeni drugi, pa niti kapitalistični državi, čeprav je vlada ZSSR označila politiko nekaterih teb držav kot sovražno in protisovjetsko.
Vlada FLRJ ugotavlja, da je prišlo do enostranske razveze pogodbe o prijateljstvu, vzajemni pomoči in povojnem sodelovanju po vladi ZSSR navzlic ponovno izraženi pripravljenosti vlade FLRJ in navzlic njeni noti št. 415.140 z de 23. avgusta 1949, «da želi reševati vsa sporna vprašanja z vlado ZSSR v soglasju in v dubu z mednarodnostuimi obveznostmi, ki sta jih sprejeli obe vladi». Vlada ZSSR pa oe samo ni odgovorila na ta pozitivni predlog vlade FLRJ, marveč se skuša s samovoljno razvezo pogodbe o prijateljstvu, vzajemni pomoči in povojnem sodelovanju osvoboditi slovesno prevzetih mednarodnih obveznosti in onemogočiti sporazumno reševanje položaja, ki je nastal zaradi sovražne politike vlade ZSSR nasproti FLRJ.
S tako svojo politiko in z nkrepi proti FLRJ krši vlada ZSSR tudi mednarodna načela, vsebovana v Ustanovni listini Organizacije Združenih na-
vse tuje čete in ves tuj vojaški persor nal. Eritreja pa naj dobi neodvisnost v petih letih in v tem času naj jo u-; pravlja varuški svet OZN. Imenovanemu upravitelju bi pomagali posvetovalni odbor stalnih članov Varnostnega sveta in predstavnikov Italije, Abesinije, ene evropske države in dveh predstavnikov Eritreje. Del Eritreje naj se odstopi Abesiniji, da dobi dostop do morja. Vprašanje Somalije naj se uredi tako kot vprakanje Eritreje,
VELIKA BRITANIJA: Libija mora postati neovisna v čim krajšem času. Italijanska ter bodoča tripolitanska in libijska vlada bi se morale med seboj pogajati o posebnem položaju Italije glede Tripoiitanije. Glede Feza-na naj se priznavajo posebni interesi francoske vlade. Somalija naj se po* stavi pod mednarodno varuštvo In uprava tega ozemlja naj se poveri Italiji. Vzhodne in zahodne pokrajine Eritreje naj se izroče Abesiniji, seve-ro-zapadnl del Eritreje pa naj se priključi Sudanu.
ZDA: Eritrejo naj razen zahodnega dela priključijo Abesiniji. Somalija naj pride pod varuštvo Italije.
ABESINIJA:	Eritreja, predvsem
vzhodne pokrajine in Massaua naj se priključijo Abesiniji.
FRANCIJA: Vprašanje kolonij naj se reši na podlagi neodvisnosti Libije. Clmprej bi se morale sestaviti vlade na treh ozemljih, ki sestavljajo Libijo. Okupacijske oblasti bi v prehodni dobi še vedno imele upravo nad temi ozemlji. Abesiniji Je treba dati široko zadoščenje, Somalijo pa naj predajo v italijansko varuštvo v okviru OZN.
ITALIJA: Ker je politična komisija sklenila, da povabi italijanskega predstavnika k razpravljanju, Je ta podal italijansko stališče: enotnost Libije v obliki federacije neodvisnih držav, povezanih s federalnim svetom ter takojšnja neodvisnost Tripoiitanije v okviru omenjene zveze. Neodvisnost Eritreje. Naloga Italije v Somaliji še ni končana. Svobodne volitve za usta-; vodajno skupščino v Trlpolitaniji y teku šestih mesecev. Italija računa na «velikodušne načrte predsednika Trumana, ki bodo omogočili Ualijl, da reši gospodarska vprašanja, ki izhajajo iz revščine italijanske zemlje».
Politična komisija Je sklenila ustanoviti pododbor, ki naj posluša izja'« ve predstavnikov domačega prebivalstva glede bivših italijanskih kolonij.
Na osnovi Izraženih stališč se debata nadaljuje in v njej Je ukrajinski del legat razkrinkal kolonizatorske načrte zapadnih sil,
UDAREC NA VZVOD
rodov.
RAZNE KOMISIJE OZN
OBRAVNAVAJO PEREČE MEDNARODNE PROBLEME
i IUD5KI TEDNIK
3
KITAJSKA SE JE OTRESLA
TUJIH PIJAVK
V	inozemstvu so prav gotovo malo govorili o mučni dogodivščini, ki se je pred nekaj tedni pripetila v Šanghaju staremu podkon-zulu ZDA M. Williamu Olive, Kitajci so praznovali onega dne o-bletnico začetka vojne proti Japonski (7. julija 1937). Na ulicah so bile ogromne množice, vojaške godbe so igrale in vojaški oddelki so imeli mimohode; bile so tudi povorke vseh demokratičnih organizacij.
Podkonzul Olive je vozil svoj avtomobil in se zagnal z njim v povorko med ljudi in kmalu bi jih bil več povozil. V divji naglici je vozil tudi mimo policajev, končno Pa so ga ustavili. Tedaj je zmerjal policijo, ni ji hotel povedati svojega imena in je celo polomil neke stvari v policijski stražnici. Toda ponoči se je le izmodril. Naslednjo jutro je pojasnil, da se je obnašal tako, ker je mislil, da ima kot star ameriški ix>dkonzul vse pravice. Končno je priznal, da je to njegovo mnenje malce prepovršno in pretirano. Pismeno se je oprostil pri funkcionarjih, ki jih je bil zmerjal in je ponudil tudi odškodnino za povzročeno škodo. Po treh dneh so ga izpustili. V vsej stvari pa ni igral nobene vloge niti whisky, kar bi bila vsekakor olajševalna okoliščina. Kitajsko časopisje je ob tej priliki zapisalo: sPodkonzul je hotel ravnati z našimi funkcionarji kakor z onimi od Kuomintanga. Tujci, ki spoštujejo zakon, bodo zaščiteni, oni, ki ga krše, bodo kaznovani, vsem onim, ki se bodo pokesali, pa bo kazen odpuščena.»
Ta dogodivščina prav dobro o-značuje osvoboditev Kitajske i n osuplost tujcev pred to osvoboditvijo. Človek kar z veseljem posluša njihovo stokanje. «Šanghaj ni več Šanghaj... In če pomislimo, da smo mi zgradili to mesto ... Bilo je tako veselo ... Služkinje so postale sedaj tako predrzne ...!»
V	resnici pa se dogajajo še težje stixiri. Zapadnjaki vsak dan opažajo, kako se raven njihovega ari-stokratičnega življenja niža, medtem ko se življenjski pogoji ljudstva izboljšujejo. Tečaj, ki so ga določili na Kitajskem šterlingu in dolarju, je za lastnike teh deviz «nerealen». Zaradi vojne so prometne zveze dejansko slabe. Samo brzojav dobro deluje. Kdor hoče zapustiti mesto, mora imeti posebno dovoljenje.
Crna borza je izostala nevarna. Razkošne restavracije gredo na boben. Gospodinjske pomočnice in domači služabniki so sedaj vpisani V sindikate. Ce jih hočejo odpustiti, jim morajo dati odpravnino. Ce ima kdo šest služabnikov, (kar ni bilo prej nobeno razkošje) jim mora plačati 1.200 funtov, če jih hoče odpustiti. Draguljarji prodajajo sedaj sandale in srajce. V nočne lokale postavljajo šivalne stroje. Nočne plesalke se učijo sedaj vezenja. Prodajalci dišav prodajajo samo milo. Bonči (svečeniki) pletejo nogavice. Gospoda se ne more več posluževati svojih vozil, ki so jih oblasti zaplenile na tisoče za zdravstveno in upravno službo. Razni gospodje se morajo sedaj zadovoljiti s kolesi. Tovarna coca-cola se je morala odpovedati svoji proizvodnji in začeti proizvajati preprosti sok iz soje.
Kljub vsemu pa hočejo trgovci vzdržati do konca blokado. Ce trgovina slabo uspeva, namreč niso tega krivi komunisti, kar je za to gospodo še bolj poniževalno. Teh težkoč je namreč kriv Cangkajšek, hi s pet sto letali, katera imajo svoja oporišča na Formozi, preprečuje že od meseca junija promet. Zato angleški trgovski krogi odkrito obtožujejo Američane, ki nočejo uporabljati svoje oblasti, da bi vplivali na Cangkajška ter ga prisili k pameti.
Ljudska oblast pa ni ostala križem rok pred blokado, ki prav za prav ne povzroča velike škode severni Kitajski. Pod predsedstvom Jao Chou Chija, sekretarja komunistične partije v Šanghaju, se je zbralo avgusta meseca na konferenci 65Q delegatov pokrajine, Sprejeli so naslednje sklepe, ki so jih hitro uresničili: Ljudstvo bo z vsemi sredstvi podprlo vojsko, da osvobodi vso Kitajsko, predvsem Formozo. 400D00 beguncev.
med katerimi je mnogo zemljiških veleposestnikov in bogatih kmetov, bodo poslali obdelovat zemljo. Druge bodo skupno z brezposelnimi organizirali in poslali izboljševat zemljo v one predele, ki jih običajno poplavlja Rumena reka. V ta namen bodo izjrraznili v notranjosti dežele določeno število šol in tovarn, kjer bodo seveda za to ugodni pogoji. Vso proizvodnjo bodo usmerili tako, da se bodo krile potrebe podeželskega ljudstva in vsega prebivalstva sploh. Pri tem ne bodo več upoštevali kakor se je to dogajalo v preteklosti, oli bo ta proizirodnja lahko služila v trgovske namene. Iz članov in kadrov demokratičnih organizacij bodo ustvarili skupine, ki pojdejo v vasi pomagat kmetom obdelovat zemljo ter organizirat in uresničevat agrarno reformo. Borili se bodo tudi proti banditizmu, ki je cvetel pod prejšnjim režimom. Cestne in rečne prometne zveze je treba takoj vzpostaviti. Ti ukrepi bodo skujmo z dvigom proizvodnje pomagali pospešiti zamenjavo blaga med mestom in deželo. Vojska in komunistična partija morata dajati zgled pri štednji. Tako se bo nova Kitajska zgradila, pa če bi trajala blokada tudi deset let.
Usjmh raznih ukrepov se je po-kazal zlasti v prometu, ko je ju-
lija meseca spravil silen tajfun ob streho 200.000 ljudi, katere so v
redu evakuirali in jim preskrbeli zavetišče.
Taka politika, ki teži za tem, da ohranil v Šanghaju samo ona podjetja, ki so koristna za proizvodnje, začenja prinašati svoje sadove. Odhod beguncev, ukrepi proti špekulaciji, povečana izmenjava dobrin v notranjosti so že pokazali svoje dobre posledice. Cene so začele padati. Najbolj se je pocenil riž, in sicer kar za 31 odstotkov v mesecu avgustu. Lahko rečemo, da so najtežji časi že minuli.
Zdi se paradoks, toda človek ima vtis, da se to mesto razvija, čeprav se pripravlja na to, da izgubi tretjino prebivalstva, to je dva milijona od šestih milijonov. Ljudske oblasti namreč menijo, da je prebivalstvo spričo krajevne jrroizvodnje preveč številno.
Zaradi pomanjkanja kadrov se šolstvo mrzlično razvija. 30.000 študentov iz pokrajin Sanghaj-Nan-king je vstopilo v vojaško in politično akademijo, ki jo vodi general Chen-Yi. Vsi ti študenti uživajo štipendije 10.000 se jih je vpisalo v delovne skupine, ki pojdejo na delo takoj, ko bo južna in jugozapadna Kitajska osvobojena. Do pred kratkim ni čas še nič pomenil, sedaj pa je postal tako dragocen, da ga hočejo ljudje celo prehitevati.
Po «Actibn» — Yves Cheshel
MAO TSE TUNG
predsednih vlade kitajske ljudske repuklike
Kitajski ljudski politični posvetovalni urad, ki je zasedal v Pekingu, je soglasno izvolil za predsednika centralne vlade L.R Kitajske predsednika CK KP Kitajske Mao Tse Tunga. Izvoljenih je bilo tudi 6 podpredsednikov vlade in 56 članov Centralnega sveta ljudske vlade, ki so pooblaščeni izvrševati državno oblast v LR Kitajski. Podpredsedniki vlade so: Cang Lan, predsednik kitajske demokratične lige; Cu De, vrhovni poveljnik NOV; Kao Kang preds. severovzhodne ljudske vlade in sekretar sevemovzhodnega biroja CK KP Kitajske; Lian Sen, predsednik revolucionarnega komiteja Kuomintanga. Liu Cao Ci, član politbiroja CK KP Kitajske; Tsung Cing Ling, vdova Sun Jat Sena.
To je prva centralna vlada v zgodovini Kitajske, ki jo je izvolilo ljudstvo.
Soglasno so izvolili tudi 180 članov pokrajinskega komiteja kitajskega ljudskega političnega posvetovalnega sveta. Ta pokrajinski komite bo glavni organ, ki bo vodil delo kitajske ljudske demokratične Ironie ter bo stavil predloge ljudski vladi o važnih državnih vprašanjih. V komiteju je rezerviranih 18 mest za vodilno osebje s področij, ki jih bodo osvobodili.
Politični posvetovalni svet je sprejel tudi deklaracijo, v kateri je rečeno»:
V trenutku, ko zaseda ta konferenca, je kitajsko ljudstvo potolklo svoje sovražnike, spremenilo zunanjost Kitajske in ustanovilo ljudsko republiko. Pod vodstvom ljudskega voditelja Mao Ce Tunga je konferenca soglasno in po načelih nove demokracije izdelala statut kitajskega ljudskega posvetovalnega sveta, statut osrednje ljudske vlade in skupni program kitajskega ljudskega političnega posvetovalnega sveta. Izvolila Je Centralni komite in osrednji svet ljudske vlade ter sprejela številne druge pomembne sklepe, ki začenjajo novo dobo v kitajski zgodovini.
Objavljena je bila ustanovitev ljudske republike Kitajske in kitajsko ljudstvo je dobilo svojo lastno osrednjo vlado ki bo izvajala ljudsko demokratično diktaturo v mejah Kitajske in v skladu s skupnim programom. Ta vlada bo ukazala narodnoosvobodilni armadi, naj še nadalje vodi revolucionarno vojno, uniči ostanke sovražnika in združi vso Kitajsko. Prav tako bo vlada sprejela ukrepe, da bodo premagane vse težave pri veliki gospodarski in kulturni graditvi, da bo odstranjena revščina in nevednost in zboljšana gmotna ter kulturna raven kitajskega ljudstva.
„HUSE PROSVETNI DELIT
Tako se glasi naslov članka Juste Košuta v zadnjem Delu z dne 1. oktobra. Vsebina članka Je, na kratko povedano: «Kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje» ali »Lastna hvala, cena mala». Gospod Justo Košuta »direktor» Ljudskega odra, hoče zabiti svojim ovčicam v glavo, da takega delovanja na prosvetnem področju kakor je sedaj in kakor ga je dosegel Ljudski oder (to se pravi Justo Košuta, Zora Košuta, Soča Košuta, Vera Košuta, Marija Košuta) v kominformistični dobi, naš narod sploh ne pozna! Revše, ti ubogo revše- Gosp. Justo Košuta je bil takorekoč do včeraj uslužben pri Babičevi »kliki» in to, kar je tudi on pomagal graditi — vse to je danes za Košuto — nič! Tedaj pljuje v skledo, iz katere je do včeraj jedel! O, gosp. Košuta, ljudje niso tako kratkovidni in bebci, da bi ne vedeli, komu se imajo zahvaliti za dvig slovenske kulture, potem ko jo je uničil fašizem. Ako bi čakali samo na vašo pomoč, bi salamensko slabo predla!
Gospod. Košuta, kdo pa je ustanovil prosvetna društva po vseh naših vaseh, vi, Vidaljevci ali Prosv. zveza? Kdo je dal med naša prosvetna društva več sto tisoč slovenskih knjig, vi, Vidaljevci ali Prosv. zveza? Kdo je priredil v naših prosv. društvih na tisoče predavanj, vi, Vidaljevci ali Prosv. zveza? Kdo je nudil našim pevskim zborom nad pol milijona partitur, vi, Vidaljevci ali Prosv. zveza? Kdo je vzgojil v tečanjih celo vrsto pevovodij, ki se danes-aktivno udejstvujejo pri naših pevskih zborih, vi, Vidaljevci ali Prosv. zveza? Kdo je založil nešteto dramskih iger za podeželske odre, vi Vidaljevci ali Prosv. zveza? Kdo je priredil nepozabne-masovne kulturne prireditve, pri katerih je nastopilo tudi nad 4200 pevcev, vi, Vidaljevci ali Prosv. zveza? Kdo zalaga še danes tudi vaše pevske zbore, kolikor Jih imate, vi, Vidaljevci ali Prosv. zveza? Kdo je prirejal in še prireja dramsko šolo, vi, Vidaljevci ali Prosv. zveza?
In takih vprašanj bi vam gosp. Košuta lahko še precej našteli. Zato vidi vsak še tako preprost človek, da je vaše hvalisanje umazano, zlobno in podlo. Iz članka je razvidno, da se hoče oholi Košuta postaviti kot predstavnik, da je še-le on prinesel med naš narod pravo prosvetno luč in kulturo in vse ogromno delo, ki ga je v povojni dobi izvršila Prosv. zveza, hoče omalovaževati in potlačiti v blato! Vsi naši kulturni delavci, vsi njegovi bivši požrtvovalni gledališki igralci, vsi naši pisatelji in pesniki, vsi naši komponisti in zborovodje, vsi naši trpini učitelji in profesorji, vsi naši umetniki, vsi naši delavci in kmetje, vsi naši trgovci in obrtniki, vsi, ki ne soglašajo * Košuto, oziroma z Vidalijevimi »zaščitniki», vsi so za Košuto izdajalci! Ponavljamo da je tako podlo, umazano pisanje mogoče samo najbolj nizkotnega, brezznačajnega.
umazanega človeka! Po njegovem bedastem pisanju ne potrebuje sedaj Ljudski oder nobenega kulturnega človeka več, ker je že z vsem preskrbljeno!? Preskrbljeno je s pevovodji, z režiserji s predavatelji i, dr. Gosp. Košuta, pa ste res z malim zadovoljni. Mi pa in z nami vsak še tako preprost človek ve, da nam manjka mnogo, pa prav mnogo kulturnih delavcev. Zakaj tedaj tak bes, tako sovraštvo na vse, kar diši po Prosv. zvezi. Nismo tako naivni, da bi ne vedeli, v katerem grmu tiči zajec. Ako bi gosp. Košuta postal pri SNG vsaj upravnik, kot Je bila njegova vroča želja in ako bi njegova milostiva Zora postala pri gledališču prima donna, bi oba ostala še danes pri gledališču in zvesta Babičevi »kliki» ter bi danes ne bruhala ognja in žvepla iz Vidalijevega žrela na vse kar diši po Prosv. zvezi. Kar se tiče uporabe avtomobilov je pač znano, da se Vidaljevci kaj radi vozijo in da gosp. Vidali ne gre niti na stranišče brez avtomobila.
Gosp. Košuta nam dalje daje za zgled intenzivno delovanje nekaterih društev. Ko prvo imenuje škedenjsko «Velesilo». O, da, da gosp. Košuta. »Velesila* je bila res velesila, dokler ni prišlo do razdora, dokler je bil zbor k rokah enega naših najboljših pevovodij, t. j. tovariša Milana Per-tota! in pod predsedstvom znanega skladatelja tov. Ivana Grbca. Cim ste pa zbor razbili in je prešel v roke pevovodje, ki nima niti pravega posluha, je zbor — po mnenju g. Košute — šele sedaj vzoren zbor! Nadalje nam Justo daje za zgled dramski odsek dolinskega društva. Gosp. Košuta tega ne ve, vemo pa mi, da je dolinsko društvo »Vodnik» oz .njegov dramski odsek izvajalo pod režijo tov. Cezarja Sancina prav dovršene dramske predstave, ki so se merile s predstavami SNG. Ce se ponaša Justo Košuta s pevskim zborom v Sv. Križu, je to tudi sad in delo naših pevovodij in
celo pesmi naših zagrizenih protikominformistov Simonitija, Venturinija, Vrabca i. dr. O Opčinah pravi puhloglavec, da so uprizorili »Našo kri» brez inteligence. Kaj pa, ko so Openci nastopali in gostovali po neštetih krajih z «Miklovo Zalo», pri kateri je bilo zaposlenih 120 samih domačinov? Kaj pravi k temu g. Košuta?
Nihče ne more spodbiti dejstva gosp. Košuta, da to, kar je storila PZ za kulturni dvig našega človeka, naše vasi, ne boste nikdar dosegli niti z vsem aparatom Vidalija, Ferlana, Bidovca, Nelija e compagnia bella. Ce 1-mate gosp. Justo nekaj časti, poštenja in ponosa v sebi, boste pač morali priznati, da ste tega stanja in ruševin krivi vi sami in da se hočete s svojim člankom izèobacati iz blata x katero ste se pogreznili! Pa brez zamere- Tako je in nič drugače.
VENTURINI referent za pevske zbore pri SHDZ
V našem tedniku smo že pisali o zanimanju, ki se vsak dan bolj Stri po svetu za Jugoslavijo, posebno odkar ta tako junaško nastopa v obrambo svojih interesov in interesov ter demokratičnih pravic vseh malih narodov. Pisali smo o Izjavah francoskega književnika Cassoua, o izjavah angleškega poslanca Zilliacusa in drugih, danes pišemo tudi o izjavah ameriškega kiparja Davidsona. Toda ne samo vidnejši predstavniki naprednega sveta, tudi vsa širša javnost se vedno bolj zanima za Jugoslavijo, kar je napotilo urednika največjega amerl. škega lista «New York Timesa» g. Hamiltona, da je Sefu Jugoslovanske delegacije na zasedanju OZN, Kardelju, stavil več vprašanj o jugoslovanski zunanji politiki. Iz Kardeljevih odgovorov posnemamo naslednje:
Na vprašanje o stališču Jugoslavije v OZN( je Kardelj dejal, da je Jugoslavija podpirala v preteklosti do. sledno stališče Sovjetske zveze, zato ker je bila prepričana, da izvaja Sovjetska zveza dosledno politiko enako,
Svet se zanima
odkod črpa mala Jugoslavija moči za premočrtno politiko
stl, spoštovanja suverenosti in nevme-šavanja v notranje zadeve drugih držav. Toda jugoslovanska vlada se Je pozneje In lastne izkušnje preprečila, da se sovjetska vlada ne ravna dosledno po teh načelih. Vodilna načela jugoslovanske delegacije v OZN, torej tudi pri glasovanju so: utrditev sploš. nega miru in varnosti narodov, enakopravnost in demokratični odnosi med državami, spoštovanje neodvisnosti vsake države in odstranitev vsakega nevmešavanja v notranje zadeve druge države, natančno izpolnjevanje Ustanovne listine Združenih narodov.
Na vprašanje v zvezi s kandidaturo Jugoslavije v Varnostni svet OZN,
Je Kardelj dejal: Ce bo Jugoslavija Izvoljena v Varnostni svet, se bo pri svojem delu ravnala po koristih splošnega miru in varnosti. Jugoslavija je kandidirala v Varnostni svet tako h nacionalnih kakor tudi iz splošnih raz. logov.
Na vprašanje če je nevarnost, da bi se Sovjetska zveza skušala lotiti neposrednih ukrepov proti jugoslovanski vladi, je Kardelj odgovoril: Mi nismo dali in tudi v prihodnje ne bomo dali nikakega povoda za pritisk, ki ga vzhodni blok s Sovjetsko zvezo na čelu sistematično Izvaja proti naši državi. Ne vemo, kaj misli sovjetska vlada, toda težko je verjeti, da bi se
v sedanjem položaju kdorkoli odločil za pustolovščino ter z orožjem napade! neodvisno in suvereno državo, čla. nlco OZN.
Na poslednje vprašanje o odnosih med kitajskimi komunisti, Sovjetsko zvezo in jugoslovansko vlado Je Kardelj odgovoril naslednje:
Odnosi med kitajskimi komunisti In sovjetskim vodstvom ml niso znani. Doslej so kitajski komunisti podpirali sovjetsko vlado v njeni gonji proti Jts, goslaviji, čeprav nimajo niti pojma • položaju v Jugoslaviji in o našem sta, lišču. Kitajska in Jugoslavija sta Sil skozi podobne oblike razvoja: osvobodili sta se z lastnimi silami, imata posebne oblike pri državni in drogi graditvi, različne od sovjetskih, kat navaja posamezne publiciste na misel, da bo korakala Kitajska po svoji poti v notranjem razvoju in da bo stala na načelih enakopravnih odnosov » Sovjetsko zvezo, toliko prej, ker Je velika država, ne pa majhna kot Jugo-slavlja.
KRONIKA
Stavka pomorščakov se je končala tudi v Trstu, ko je prišlo iz Rima poročilo, da je bil tam sklenjen sporazum. Uspehi stavke pa so bili le slabi.	z
V	miljskem občinskem svetu so «italijanske» stranke nasprotovale uporabi slovenščine, kominformisti pa so enakopravnost slovenskega jezika le medlo branili in s tem ponovno pokazali svoj oportunizem. Pri conskem odboru pa so izjavili, da se lahko uporablja slovenščina le v onih občinah, kjer je slovensko prebivalstvo v večini.
Na zagrebški velesejem je šla preteklo soboto druga skupina 450 Tržačanov.
Planinsko društvo v Trstu priredi 15. in 16. oktobra izlet na' Nanos.
Delavci, ki kopljejo v Miljah jarke za kanalizacijo, so naleteli v globini enega metra na človeške kosti. Strokovnjaki menijo, da gre za več sto let stare kosti.
Pri belem dnevu so med 13. in 13.45 uro tatovi s ponarejenimi ključi odprli vrata tobakarne v ul. Pascoli 4, last Line Guarnial. Odnesli so ji usnjeno torbo z milijonom lir v denarju in hranilno knjižico Italijanske kreditne banke s približno milijonom lir vlog.
Danskega mornarja Augusten-bourga Christiana je obsodilo sodišče na 6000 lir kazni, ker se je že drugič opijanil in razgrajal po ulicah. Policija je odpeljala na ladjo tudi pijanega mornarja Riharda Kinsa, ki je hotel vdreti v neko stanovanje, in mornarja Con-leya, ki se je vozil po mestu s tak-sijem, pa ni hotei za tonič plačati.
Javna kopališča ob morski obali so 1. oktobra zaprli in je dovoljen kopalcem vstop samo s posebnim dovoljenjem.
Prejšnji teden se je nadaljeval proces proti šoferjem RASC. Predsednik sodišča je podelil vsem ob tožencem začasno svobodo, dokler se proces ne konča.
Nadaljeval se je tudi proces pro-ti nekaterim pripadnikom bivšega piranskega CLN, ki jih obtožujejo «sekvestra di persona» in ki so pribežali v cono A. Na sodišču so se ezuli obtoževali med seboj, čeprav so vsi nacionalisti in šovinisti.
Pred porotnim sodiščem se je
končala razprava proti skupini mladeničev iz Boršta, ki so jih obtožili umora Karla Pitterija. ? obtožencev so obsad’li na mnogo let ječe, na izgubo državljanskih pravic; trije obtoženci, ki so jih proglasili za duševno bolne, pa bodo morali poleg tega še nekaj let presedeti v umobolnici.
Težak Humbert Bralni se je zaletel s kolesom v tramvaj in se precej resno poškodoval.
V	soboto je bila popolna stavka pekovskih delavcev, ki pa se je še istega dne končala, ker so sindikalne organizacije sklenile s peki sporazum.
Kovinarski delavci so imeli skup. ščino in sklenili, da bodo zahtevali zvišanje mezd, s katerimi se ne morejo preživljati.
Izredna seja izvršilnega odbora OF je bila v petek. Razpravljali so o proslavi dneva miru, o kongresu KP in o razdiralnem delu vidalijevcev v prosveti. H kongresu KP za Tržaško ozemlje so poslali pozdrav OF.
Kmetom iz Lonjerja, Brega !n drugih krajev, ki jih je toča zelo prizadela in jim uničila mnogo grozdja, je kmetijski odsek VU sporočil, da ne dobe rfobe odškodnine ali podpore, ker je zakon ne določa. Toda toča se za zakon ne briga.
Zakonca Belletti z Lonjerske ceste sta se najprej pošteno napila, nato pa sta se začela pretepati. Mož je udaril ženo celo z železnim kladivom po glavi in sreča je bila, da je prišla policija. Najprej so jima v bolnici obvezali rane, nato pa sta oba romala v zapor.
Zaradi «sequestro di persona» so aretirali Desiderija Meozzija, Čira Meozzija, Menottija Meozzija in Ivana Soloputa.
Naša nacionalna zavest
razblinja upe italijanskih šovinistov
Italijanski šovinisti v Trstu so vedno bili zakleti sovražniki vsega, kar je slovensko. Zastavo tega sovraštva je za časa Avstrije nosila italijanska nacionalistična liberalna stranka, fašisti pa so to mržnjo nasproti slovenskemu življu še bolj poglobil in v njej izučili noyo pokolenje. Iz teh bivših fašistov so se po porazu fašizma izcimili razni liberalci, demokristjani, republikanci itd., a njih miselnost je ostala ista. Odtod toliko sovraštva do Slovencev in slovenskega jezika še danes, toliko oholosti in predrznosti, ki najde izraza predvsem po časopisju.
Med vsemi našimi ustanovami, ki goje naš jezik, jim je vedno bila in jim je najbolj napoti slovenska šola. Zanjo so se morali naši predniki boriti pod Avstrijo, zanjo se moramo boriti še danes. In ko se začne novo šolsko leto, se začne tudi gonja proti našin šolam. To se stalno ponavlja. V tej gonji se odlikuje zlasti demo-kristjanški «Giornale di Trieste», katerega stranka uči ljudi medse bojne ljubezni in bi se torej morala vedno postaviti na stran zatiranih. Toda tej stranki kakor ostalim so naše šole trn v peti, ker dobro vedo, da je šola tisto glavno orožje, ki jim preprečuje raznarodovati naše otroke in s tem uresničevati njihove imperialistične načrte.
«Giornale di Trieste» prikazuje ■teveda vso stvar po svoji stari jezuitski navadi, v rokavicah. Nekam nedolžno napiše, da so starši ra zumeli «pomen italijanskih šol za usmerjanje mladine k delu in njihovemu praktičnemu življenju». To naj bi v drugih besedah pomenilo, da dobe otroci, ki obiskujejo italijanske šole, laže zaposlitev, kar je čisto navadno izsiljevanje in grožnja. O tem, da so italijanske šole mnogo boljše, ni vredno izgubljati besed, ker prav vsi dobro vedo, da je to čisto navadna laž. Zadeva z zaposlitvijo pa je tudi zelo slab in prisiljen argument, ki nikogar ne prepriča. Trst gospodarsko propada, kar ni nobena tajnost, in brezposelne najdemo med slovenskimi in italijanskimi mladinci, ki so dokončali šolo.
Se več. Vzemimo za primer samo mladince, ki so dokončali v Trstu navtično šolo (inštitut). Veliko število absolventov te šole, čaka že leta in leta zaman na zaposlitev in v zadnjem času so nekateri dobili službo na jugoslovanskih ladjah. Po drugi strani pa so se vsi absolventi pomorskega teh-nikuma v Piranu, ki so letos dovršili svoje študije, že vkrcali na ladje. Argument o brezposelnosti je zato le prazna grožnja in podlo izsiljevanje, ki pa nima nobene osnove.
Gospodje italijanski šovinisti so se tudi obregnili ob dejstva, da «ativisti» pozivajo starše, naj vpišejo otroke v slovenske šole. To naj bi bil velik greh! Didaktični ravnatelj gospod Ferretti na Opčinah in v drugih vaseh svojega didaktičnega okoliša naj b; smel nemoteno pozivati slovenske starše, naj vpisujejo, svoje otroke v italijanske šole, Slovenci pa po tej logiki ne bi smeli opozoriti starše na njih narodno dolžnost! Gospod Ferretti in «Giornale» naj raje dokažeta, ali je kdaj kak slovenski «aktivist» snubil italijanske starše,
V VSAKO
SLOVENSKO HIŠO
LJUDSKI . TEDNIK !
naj vpišejo svoje otroke v slovensko šolo! Kar se slovenskih otrok tiče, ponovno pribijemo, da je celo dolžnost vsakega slovenskega učitelja, da povabi slovenske starše, naj vpišejo svoje otroke v slovensko šolo. In če bi bili gospodje res demokratje Pa še kristjani po vrhu, bi morali pri tem le podpreti Slovence, ne pa jih klevetati.
Vsa gonja italijanskih šovinistov pa ne bo prestrašila zavednih Slovencev in se bo izjalovila. O tern nam priča tudi vpisovanje otrok v slovensko gimnazijo, kamor se je v prvi razred po dosedanjih podatkih, ki pa še niso dokončni, vpisalo 228 dijakov. To je najboljši dokaz, da bo naša šola rastla, da nam mladine ne bodo potujčili, pa čeprav se tu pa tam najdejo kaki mlačni- starši, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti do slovenske skupnosti.
Množice prisostvujejo dnevu «Obrambe miru« na stadionu 1. maj
Demokratično tržaško Ijndstvo praznote dan okramke miro
V nedeljo popoldan so tržaške demokratične množice na stadionu «Prvi maj» proslavile mednarodni dan mii-u. Manifestacijo je organiziral Tržaški odbor za mir. Govorila sta tov. Dušan Hreščak in Bortolo Petronio.
Tov. Hreščak je v svojem govoru dejal:
Mir v svetu ogrožajo imperialisti, ki hočejo komandirati nad ljudstvi in jih izkoriščati. Da jih prisilijo, sežejo po orožju.
Mir v svetu pa brani proletariat, ki brani interese vsega miroljubnega človeštva. Brez revolucionarne borbe proletariata je borba za mir prazna fraza.
Danes ogrožajo mir angloameri-ški imperialisti.
Vlada SZ pa ponuja imperialistom pakt za obrambo miru, čeprav so perspektive revolucionarne borbe svetovnega proletariata izredno ugodne zaradi zmage kitajske revolucije. Sovjetsko zvezo sili k paktiranju z angloameriškim im- j perializom njen odklon; od revolucionarne linije leninizma v na-
sprotju s stališčem Jugoslavije, ki brani osnovna načela marki zma-le-ninizma v vprašanju odnosov med kompartijami, med velikimi in malimi narodi.
Sovjetska zveza je zapustila osnovna načela marksizma-leninizma prešla je na politiko vsiljevanja svoje volje drugim kompartijam in narodom, ki hočejo graditi in ki dejansko grade socializem v svoji deželi. SZ vodi ustrahovalno in vojnohujskaško politiko do FLRJ, ker ta noče biti hlapec, temveč enakopravni član socialistične družine:
Z Imperialisti je vlada SZ pripravljena paktirati, proti Jugoslaviji pa rožlja z orožjem, ker Jugoslavija noče take pomoči od SZ, ki pomeni dejansko izkoriščanje jugoslovanskega delovnega ljudstva. Vlada SZ organizira napade in bojkote proti FLRJ, odpoveduje prijateljske pogodbe in pogodbe o vzajemni pomoči ter o povojnem sodelovanju z Jugoslavijo, katere je sklenila že takrat, ka se je n. pr. madžarska vojska še borila
proti Rdeči armadi, medtem ko je KPJ edina v Evropi povedla delovno ljudstvo do zmage nad razrednim sovražnikom. Za vlado ZS ni danes glavni cilj borba proti imperializmu in fašizmu, glavni cilj je kontrarevolucionarna borba proti socialistični Jugoslaviji.
S svojo hujskaško politiko daje vlada SZ imperialistom močne argumente za njihovo vojnohujskaško politiko proti njej sami, hkrati pa ta njena politika slabi revolucionarno borbo svetovnega proletariata.
Edino Titova Jugoslavija vodi danes v svetu resnično borbo za mir, ker se bori za enakopravnost in bratsko sožitje med narodi, ker se bori za resnico in pravico,
Tržaški Slovenci, ki občutimo na svoji koži katastrofalne posledice politike komandiranja voditeljev boljševiške partije, ki občutimo zaradi nje podrejenje interesov tržaškega proletariata in Slovencev interesom italijanske imperialistične buržoazije, bomo trdno in zvesto branili novo socialistično Jugoslavijo, ki dokazuje, kako se mora delavski razred boriti za nacionalno svobodo in neodvisnost, za enakopravnost in bratsko sožitje med narodi, za izgradnjo socializma v svoji deželi, za resnico in pravico
Vsem tržaškim Slovencem je gotovo ostalo v spominu ime Simoni. To ime je namreč nosil oni človek, ki je pred nekaj leti krojil usodo slovenske šole v. angloameriškem zasedbenem pasu. Po svojem neza-tajevanem nasprotovati ju vsemu, kar je bilo resnično slovenskega in svobodoljubnega, se je proslavil in si zaslužil herostratsko mesto v slovenski kulturni zgodovini. Se nam je v spominu, kako je lastnoročno in s pomočjo s v oj ega «svetovalca» Barage brskal po šolskih torbicah in plenil slovenskim učencem abecednik «Naša beseda». Ta abecednik, ki ga je po dvajsetih letih zatiranja končno dobila v roke primorska šolska nllaidina, )e namreč bil sila nevaren. V spomin vam prikličemo pesmico, zaradi katere se je kapetanu Simoniju «Naša beseda» tako zamerila. Pes-micanosi naslov «Pionirček v letu 1944» in se glasi:
«Tonček je prišel torbico nosi, za partizane živeža prosi.
Soseda je dala jajčeca tri, mala Marjanca pa ščepec soli.
Mamica moja pa žlico zabele* da se za ponev ne bodo prijele!
Simoni je bil tujec, predstavnik tuje okupacijske oblasti, ki se je pač bala, da bo Tonček s. stjojo torbico motil njihove velike načrte. Najrazličnejši varuhi, ki so «skrbeli» za «razvoj» slovenske
HUJSI OD
kulture na svoj poseben nocivi odkar je naš narod začutil potrebo po kulturni rasti, sc- odšli, narod pa je ostal. Tako je odšel tudi si-moni in Baraga z njimi.
Rekli smo: Simoni je bil tujec. Pričakovali smo in pričakujemo še vedno, da nas bodo tujci še naprej ovirali v našein kulturnem in splošnem razvoju, nikoli pa nismo pričakovali, da bodo v.stali iz naših lastnih vrst ljudje, ki se bodo postavili v pozo inkvizitorjev in utesnjevali slovensko besedo in slovensko pesem.
Toda od lanskega leta naprej dbživljamo posebno «zaščito» slovenske kulture, ki je izvajajo nevredni sinovi našega rodu. Tržaški otroci so z veseljem sprejemali «Cicibana,» kakor ga sprejemajo z radostjo vsi Cicibančki širom slovenske zemlje. 70.000 izvodov naklade je menda številka, ki je zavidanja vredna ludi pri večjih narodih, kot je slovenski, Ta naklada je zgovornejša ocena kot vse izjave poklicnih kritikov:	slovenski
otrok je sprejel «Cicibana» za svoj list. Toda pri ms je, slovenskemu otroku od lanskega leta «Ciciban» zabranjen. Do lanskeija leta so ga sicer tudi preganjali Simoni in njegovi, a sedaj so navalili nanj tudi oni, ki bi ga morali èrti in navajati mladino, da ga čita. Jz «trockistične» Jugoslavije ne sme nič več med naše ljudi, odtrgati je treba naše ljudstvo iz slovenskega kulturnega dogajanja, da bo pripravljeno, da se povrne v «madre patrio»' Viđali je izdal j ermi n
in njegovi zvesti podložniki morajo ukaz izvršiti. Maskiranje uničevanja slovenske kulture je prepuščeno vsakomur, da to napravi po svoji mili volji. Pa ti lista tak censor drugo številko lanskega «Cicibana» in išče dlako v jajcu. «Brihtna» glavica, ki pa je kljub kodravemu imenu kodrasta samo od zunaj, je tudi to dlako v resnici našla, da je lahko izrekUi svoje prokletstvo nad «Cicibanom». Evo vam pestai, ki je tako nevarna tržaškim Cicibanom.
Pionirska petletka.
Osivelo	Botra draga,
botro Spelo	spet bo zmagal
sreča sinko	Plan začetka
mali Binko.	je petletka.
Moja četa	Tri mostove
vsa ta leta	čisto nove,
vedno čila	osem potov,
bo gradila.	dvanajst plotov
Sredstev malo	Kot v mladosti
nas bo stalo,	od radosti
vendar delo	botra Spela
bo uspelo,»	je žarela.
«Botra	ljuba.
zaobljuba naše mlade veže nade».
Vem, da bodo čitatelji brez mojega vabila primerjali skomni pesmici Q pionirčku Tončku in o žareči radosti kapitana Simonija z dejanjem kodraste glavice. Toda to še ni višek. Prvenstvo v «zaščiti» slovenski pesmi so dosegli trni
D
lil
«
zna 5
Od 9. do 46. oktobra priredi Di-jaška matica teden našega dijaka. Čeprav Je njeno obširno in koristno delovanje našemu ljudstvu znano, ne bo od vei, da ob priliki tedna za našega dijaka na kratko spregovorimo o njem.
Dijaško matico so ustanovili slovenski dijaki že po prvi svetovni vojni, fašizem pa jo je skupno z drugimi slovenskimi ustanovami za: tri. Po tej vojni se je Dijaška matica obnovila in se z vnemo posvetila svojim nalogam
Te naloge so velikega pomena za vse naše ljudstvo. Treba je vzgojiti nov inteligenčni naraščaj, saj smo zaradi fašizma ostali skoraj brez izobražencev, kar je imelo pogubne posledice za slovenski narod na tem ozemlju in za njegovo kulturo, in so še sedaj posledice fašistič nega raznarodovanja težko občutijo. Toda naloga Dijaške matice, ni le vzgojiti naraščaj nujno potrebnih izobražencev, temveč tudi vzgojiti mladino v novem naprednem duho, zvesto in predano svojemu ljudstvu; mladino, ki se ne bo učila le zase, za svoje ozke osebne ko-
risti, temveč, ki bo pripravljena čim več nuditi naši skupnosti. Zato pa se mora ta mladina vzgojiti, v duhu, tradiciji narodno osvobodilne borbe in se ne sme odtujiti novi slovenski kulturi, marveč se z njo oplajati.
Dijaška matica opravlja tudi podporno delo. Njena glavna ustanova je dijaški dom. V njem je bilo do-
vali le majhne prispevke, celotno vzdrževalnino sta lani plačevala samo dva dijaka. Dom ima stalnega zdravnika, poleg tega pa je preskrbljeno tudi za preglede pri specialistih.
Dijakom so stalno na razpolago v domu 4 kvalificirani vzgojitelji in hodijo poučevat še razni profesorji od zunaj. Vse poletje je bil
OB TEDMU NAŠEGA DIJAKA
DIJAŠKI DOM
v službi slovenskega dijaka v Testu
slej okoli 100 internistov, kakih 50 dijakov pa se je poleg tega hranilo in prihajalo k učnim uram. Raznim dijakom so dajali tudi denarne podpore, drugim podpore za vožnje, dajali so jim šolske potrebščine, podporna knjižna zaloga jim je izposojala šolske knjige. Večje število dijakov je bilo v domu popolnoma brezplačno, mnogi so plače-
počitrtiški tečaj za dijake s popravnimi izpiti. Zelo je cvetelo tudi prosvetno delo. Dijaki so imeli svoj pevski zbor in orkester, priredili so razne proslave kakor Prešernovo in Cankarjevo, imeli so filmske in lutkovne predstave, koncerte pevskih zborov, posvečali so se tudi šahu tu telovadbi ter imeli predavateljske večere.
To Je le kratek opis vsestranskega požrtvovalnega dela Dijaške matice, ki pa nam kaže njene velike naloge. Vsak zavedni Slovenec, vsakdor, ki mu Je pri srcu slovenska kultura in noče, da bi se naša mladina odtujila svojemu narodu, bo zato v tednu našega dijaka po svojih močeh prispeval k nabiralni akciji Dijaške matice, saj so sedaj v začetku šolskega leta potrebe največje. Pri tem naj se nihče sebično ne izgovarja češ, kaj bom podpiral otroke drugih, naj skrbe zanje njihovi starši! Tu ne gre za podporo posameznikom temveč skupnosti, ker Je stvar naraščaja naših izobražencev stvar vsega našega ljudstva. S podporo Dijaški matici onemogočamo poskuse italijanskih šovinistov, ki bi hoteli raznaroditi našo mladino, uničiti našo kulturo in nas potopiti v morju italjanstva. Zato podprite posebno sedaj v tednu našega dijaka Dijaško matico, ki opravlja veliko kulturno narodno delo ze vse slovensko ljudstvo na Tržaškem ozemlju!
V Sr. Križu, Repentaboru, Colu, Velikem Repnu in na Opčinah snemata filmski družbi iz Rima ATA in LUX film «Bela črta», ki naj bi po besedah režiserja Zampe imel globoko človeški pomen ter prikazal nesmisel meja, ali bolj podrobno nesmisel meje, ki deli na dvoje vas in polja. Glavno vlogo v filmu imajo otroci, poleg njih pa se prepleta ljubezenska zgodba dekleta in dveh fantov, ki sta vanjo zaljubljena. Rižiser Zampa pravi, da mu je navdahnila zamisel za ta film neka slika, objavljena v časopisu «Europeo», ki je kazala nesmisel nove meje pri Gorici, in sicer na mirenskeni pokopališču. Ker pa se mu vasi okoli Gorice niso zdele dovolj slikovite, je izbral vasi na Tržaškem ozemlju, čeprav tu dejansko ne poteka jugoslovan-sko-italijanska meja.
Film hoče prikazati življenje vasi, ki jo je meja presekala na dvoje, odnose, ki so zaradi tega nastali med vaščani. Vas samo Imenuje z imenom San Luca in njeno prebivalsto je italijansko.
Čeprav' odreka režiser filmu vsak političen in tendenčen značaj, je že dejstvo italijanske vasi na meji med Italijo in Jugoslavijo netočno in tendenčno. Vsa ta meja teče po slovenskem etničnem ozemlju ter se je živo zarezala v naše narodno telo, pa naj bo to pri Gorici, v Dolu ali na Tržaškem ozemlju. Kdor pa bo v Italiji gledal film, bo prepričan, da so vasi ob meji italijanske, kar ni res. Film hoče tudi ustvariti videz, da se je zgodila Italiji s talco mejo i
FILMSKA PROPAGANDA
za italijanski iredentizem
CVETKE
Iz tržaških listov
TRIESTE LIBERA
«Trst bo rnoral najti pot iz te nevarne stiske; pot, ki nas bo dokončno rešila strahu pred bodočnostjo. To pot vidimo danes samo v združitvi obeh con Tržaškega ozemlja in v ustanovitvi politično in upravno avtonomne pokrajine v mejah italijanske države. Jutri bo utegnilo biti že prepozno».
—O—
Tako piše gospod Paulin v svojem glasilu in pove, kar bi rad odkrito povedal njegov gospodar in delodajalec Vidali, pa si za sedaj še ne upa, ker še ni dovolj «obdelal» svojih pristašev. Zato predlagamo gospodu Paulinu, ki vedno obrača plašč po vetru, da menja svojemu listu naslov «Trieste Libera» V «Trieste schiava». Uo vsekakor bolj primerno njegovi novi politiki.
DEMOKRACIJA
krivica, medtem ko je to krivico doživelo slovensko ljudstvo.
Tudi če je režiser Zampa izbral Tržaško ozemlje samo zaradi slikovitosti njegovih vasi, če ni imel pri tem subjektivno nobenih drugih ciljev, je njegovo početje objektivno pa čeprav nehote, šovinistično, zlasti če pomislimo, kako tržaški šovinisti kričijo in poudarjajo, da je tu Italija. Ze samo dejstvo, da bi naši ljude mahali z italijanskimi zastavicami v pozdrav nekemu italijanskemu polkovniku, ali da bi slovenske žene v narodnih nošah pozdravljale italijanske obmejne straže, je propaganda v korist revizionistom in jo morajo vsi naši zavedni ljudje odklanjati. Pri tem niti niso važni nameni režiserja, temveč učinek filma samega. V najboljšem primeru je torej režiser le orodje zakulisnih sil.
Toda film nima samo protijugoslovanske tendence, temveč je naperjen proti vsem naprednim dr-žavam onstran «železne zavese», čeprav je režiser na tiskovni konferenci izjavil, da ne. To nam potrjuje sam scenarij, akoravno v zelo spretni obliki. Ta scenarij smo prebrali razen strani 102—113 in 130 do 134, ki so se iz scenarja iztrgane in o katerih torej ne vemo, kaj
vsebujejo. Poglejmo le nekaj scen in izrazov. Ko pride v vas zavezniška komisija, izroči francoski oficir Županu nek list, naj ga prebere. Zupan ga bere s tresočim glasom, nato mu pride slabo. Morala: krivičnost francoske črte za Italijo! Družini Sebastian, ki igra v filmu glavno vlogo, je meja odrezala polje od hiše. Njen poglavar Giovanni protestira in pravi angleškemu oficirju: «Boril sem se v prejšnji vojni, v oni pravi, z vami v Franciji.» Ded pa pristavi: «Da takrat mi je neki angleški general dejal: Kaj niste zadovoljni, Sebastian, dali smo vam Trst!» Film torej ugotavlja, da so se ljudje ob sedanji meji v prvi svetovni vojni borili za Italijo, kar je zgodovinsko netočno, ker so bili pod Avstrijo. Dalje pravi Giovanni zaročencu njegove hčere: «Oni tam so mi ukradli polje in so tatovi!»
Onstran meje (v Jugoslaviji) je zborovanje. Improvizirani govornik je stopil na mizo, čujejo se njegova pretirana gesla (slogans) ... Zupan hoče po razmejitvi odnesti neke akte. Prostovoljci jugoslovanske policije v civilu mu to preprečijo in župan piavi: «Grem, toda z menoj gre zakonitost!»
Ko se dečki, ki so ostali tostran meje, prepirajo z onimi, ki so on-
SIMONIJA—
ljudje, ki imajo sedaj v. rokah prosvetno društvo Primorec v Trebčah. Ti se niso pomišljali napisati in podpisati pismo, v katerem so med drugimi tudi te besede:
«Z največjim zadovoljstvom sprejemano slovenske dijake ter jim vedno rade volje dajemo na razpolago našo dvorano za kulturne prireditve, ako so apolitične. Toda na žalost ugotavljamo, da program, ki nam ga dostavljate, ni v popolnem skladu z gornjim, kajti obsega med drugim tudi izrazite politične težkoče, kot n.pr. pevski točki «Mladi bataljoni» in «Pesem delovnih brigad, «kar bi gotovo iz zvalo pri ogromni večini prebivalstva veliko nezadovoljstvo in mogoče celo kakšen nezaželen incident. Vsled tega omenjeni dve pevski točki odpadata s programa». (Podčrtali mi!).
Tisti, ki pesmi ne poznate, boste pomislili morda, da sta pesmi zares hudo nevarni, izrazito politični, govoto titovski in trokcistični, saj imate že v. naslovu nevarni besedi «bataljoni» in «brigade».
Pa. ju pr očitajmo!
MLADI BATALJONI
Mi smo mladi bataljoni, nove čete novih dni.
V naših vrstah so milijoni sami delovnih ljudi.
Gremo skozi vse viharje neustrašeno naprej, stopamo p svetlejše zarje, gospodarji novih mej
Ce si naš, zdaj z nami hodi;
Mi smo trdni kot granit.
K delu naša pot nas vodi, naš prijem je kamenit
Z nami varen boš povsodi,
naš pohod je zmagovit.
PESEM DELOVNIH BRIGAD
Naprej ponosno delovne brigade, sežgimo trnje in osat: v nas mirna je odločnost, sile
mlade,
kar užiga pesem in pomlad.
Mogočno t; vetru vam vihra
zastava,
ml smelo štopamo za njo.
Zapel je gozd in pisana dobrava
in v rokah krampi zapojo.
Kdor prečita te pesmi, bo moral ugotoviti, da so pisci zgoraj citiranega pisma nagsimonili Simonija samega. Ker je popolnoma upravičeno, da se pojavijo neverni Tomaži, da je kaj takega mogoče med Slovenci in celo v Trebčah, ki so znane kot vas, ki je v. narodnoosvobodilni bordi izpi-ičala s krvavimi žrtvami svojo zuesfobo, lahko damo vsakomur na vpogled original pisma, ki je bilo napisano v imenu Prosvetnega društva Primorec v. Trebčah, nosi dmštveni pečat in podpisa predsednika in tajnika. Mi smo prepričani, da niti predsednik, niti tajnik nista poznala vsebine pesmi, ki sta ju prepovedala. Ker poznamo vse zveze med Bidovče-vimi zaščitniki in podeželjem, nam
je ob čitanju znamenitega pisma prišel v spomin Cankar s svojim opisom enajste šole pod mostom, kjer pripoveduje o kapeljnih Z osmojeno glavo. Vsi Trebenci in še marsikdo drugi bo razumel, kako nam je prišlo do take asocijacije misli. Toda tu ni važna asocijacija, niso važni kapeljni z več ali manj osmojenimi glavami, važno je predvsem, da ugotovimo:-
1.	predsednik in tajnik sta svojim pismom dekazala, da nimata nikakega čuta odgovornosti do slovenske kulture, kot bi ga moral imeti vsak funkcionar, prosvetnih društev;
2.	dokazala, da se pustita slepo voditi od prav tako neodgovornih ljudi, ki zavestno izdajajo interese slovenske kulture in služijo onim, ki hočejo naše kulturno življenje likvidirati;
3.	Zato nista niti ona dva, niti vsi njima slični upravičeni soodločati v kulturnih zadevah tržaških Slov enee u.
4.	Iz vsega zgornjega Sledi, da je razsodišče SHPZ povsem pravilno ravnalo, da je odstranilo prosvetno društvo iz Trebč iz družine naših prosvetnih društev. Dokler ne bodo člani trebenjskega društva spoznali, da je treba izročiti vodstvo društva v roke ljudem, ki jih bo vodila pri njihovem delu ljubezen do slovenske kulture, dotlej naj se ne razburjajo, če jih nočejo v svoji sredi oni, ki so slovenski kulturi ostali zvesti.
Kakbr smo odrekali Siinoniju prav.ico, da odloča o slovenski kulturi, tako odrekamo to pravico tudi vseeno onim, bili oni tujci ali Slovenci, ki so s svojimi dejanji enaki Simoniju.
DRAGO'PAHOR
stran, pravi deček Luka: «Svoboda je tostran meje!» Na meji se čujejo streli, torej ravno tako, kot pišejo reakcionarni tržaški listi. Nekdo je ranjen; bivši italijanski vojak, Domenico, ki je pribežal v Italijo iz ruskega koncentracijskega taborišča. Otroci se spopadejo. Leti kamenje. Otroke onstran zmer jajo: «Izobčenci, Gepeu, brezbožne-ži! Uničili vas bomo z atomsko bombo!»
Družina Sebastian gre v Jugoslavijo, ker ne more živeti brez polja. Tja jo spravi Stefan, zaročenec hčerke Donale, ki se je medtem zaljubila v bivšega vojaka Domenica. Ko družino Sebastian v Jugoslaviji iz propagandnih namenov fotografirajo, pravi propagandist Pentecoste stari materi, naj vrže proč rožni venec. Dva birokrata in agitatorka vpisujejo ljudi za prostovoljno delo. Tudi starega Bastiana vpišejo, čeprav ni sposoben za delo. Popraviti je treba pokrajinsko cesto, ko pride ON! Nekdo vpraša, kaj pomeni prostovoljno delo, Agitator odgovori: «Prostovoljno delo je obvezno samo ob nedeljah zjutraj!»
Sebaslianovo družino namestijo v hlevu skupaj z živino. Sola je v bivšem seniku. Neka agitatorka pravi. .. «Knjižica o odsostnosti od javnega udejstvovanja . .. odrezki nakaznic za kruh in sladkor» ... Donata ji odgovori: «Vem, med vojno so bili enaki.» Agitatorka: «Kaj še, oni so bili zelene barve in kvadratni!» Nato deli brošure. Otroci telovadijo in učitelj pretepa Sebastianovega sina Pasqualina. Na hlev so zapisali: «Živel slovenski Sv Luka!» Ko je na italijanski strani procesija, onstran nagajajo z zvočniki. Nato kriči Pentecoste: «Procesije ne bo, dovolj je propagande! Nastane nemir zaradi ne kega mejnega količka, ki so ga iz-ruli otroci. Birokrat in učitelj obo-rožujeta ljudi z brzostrelkami .. . Slovenski narednik strelja v zrak samo zato, ker je moral revež pač nekaj storiti. . .
Vse to nam kaže, da gre za tendenčen film, ki je v škodo našega ljudstva. Čeprav pravijo v uvodu, da ni važno, na kateri meji se dogodki razvijajo, pa so kljub temu izbrali slovenske vasi na Tržaškem ozemlju. Ce bi bilo to res, bi lahko snemali film v Abrucih ali kjer koli. In tudi v zaključku pove scenarij, da je ta bela črta prav za prav «železna zavesa», ki gre preko drugih hiš, vasi, celih dežel vse do severa Evrope. Problematike te črte pa film ne reši, ampak podžiga le italijanski revizionizem. Tržaško ozemlje namreč ni nekje na luni, temveč je stvarnost, je ozemlje, ki ga hočejo italijanski imperialisti ponovno zasužnjiti. Zato naše ljudstvo noče sodelovati pri tem filmu, noče kovati samo sebi okovov. Zato so našli v Repentaboru le enega človeka, ki se igra partizane, zato so ljudje v Kri-in, ko so razumeli za kaj gre, od rekli svoje sodelovanje.
Pri «Demokraciji» so začeli ▼ zadnjem času polemiko s «Katoliškim glasom», oziroma SDZ po-lezimira s SKSZ. Gre za domače prepire, ki nas pravzaprav ne zanimajo ter hočemo iz te polemike vzeti le nekaj besed s katerimi se obmetavajo, kakor: begunski gorečneži, ljubljanski pismouki, Kranjci so tisti, ki tvorijo SKSZ, tekli so se klanjat ▼ Rim Mussoliniju, mu pete.lizat, ustanovitev SKSZ zagovarjajo samo tujci itd. K temu so še dodali, da se je v prvi polovici leta 1948 škof jezil, ker niso katoličani ustanovili svoje samostojne politične stranke.
—O—
Med belčki mora bili res hudo, če so se tako sproprijeli in ne perejo več umazanega perila doma. «Demokratje» so postali pravi lokalšovinisti in so zanje Kranjci tujci. Ti «naprednjaki» in veliki narodnjaki so se torej povrnili kar celih sto let nazaj in ne poznajo več Slovencev, temveč Kranjce, Štajerce, Koroscè, Primorce ali še bolj natančno Tržačane. Rer, lepo «edinjaštvo». Toda s temi izbruhi tokalpatriotiz-ma ne bodo pridobili in varali nikogar in se le smešijo. Begunci ali domačini, Kranjci ali Tržačani, to ni vprašanje. Vsi so izdali slovenski narod, vsi jedo iz iste sklede in borba za stolčke bo še bolj razgalila njih revno vlogo služabnikov imperializma.
DELO
«V začetku je bilo treba premostiti nebroj ovir. Mgnjkali so pevovodje, režiserji, igralci itd. Komaj pa je prevzelo ljudstvo vodstvo v svoje roke, že je prosvetno življenje zacvetelo kot nikoli poprej. Danes imamo že nove sposobne pevovodje, igralce, režiserje in društveno delovanje je prav v teh poletnih mesecih doseglo tak razmah, kot ga ni vsa leta po vojni doseglo niti v zimskih mesecih».
—O-
Takole je zapisal Justo Košuta v svojem članku «Naše prosvetno delo». Teh besed ne bomo niti primerjali Bidovčevim, ki je bil v svoji diskusiji na kongresu socialpatriotov v tem pogledu precejšen pesimist. Vsekakor nismo vedeli, da se v 20. stoletju dogajajo čudeži in da je začelo vse cveteti, ko je vzelo v roke vodstvo prosvetnega dela «ljudstvo«, to je Košutova družina. Tedaj so začeli rasti pevovodje, igralci in režiserji kot gobe po dežju, nastala je prava inflacija! Malce več skromnosti bi Košuti le pristojalo, kajti nastopi njegove družine na odru še ne pomenijo kuh turnega udejstvovanja vsega ljudstva na Tržaškem ozemlju.
GOVOR MARŠALA TITA OB ZAKLJUČKU MANEVROV JUGOSLOVANSKE VOJSKE:
Naš cilj je prispevati k zmagi socialistične morale po vsem svetu
Maršal Tito aa manevra. Raztovarja se z tenera l-pol tov n ikom Pekom
Dapčevičem
KRONIKA
Ustanovno skupščino gasilske zveze Slovenije so imeli v Ljubljani z namenom da organizacijo gasilcev čim bolj utrde in razširijo, da bo ta čimbolj sposobna varovati socialistično imovino de. lovnih ljudi.
Karlu Destovniku • Kajuhu,
mlademu slovenskemu pesniku in borcu za pravice slovenskega naroda, so odkrili spominsko ploščo na njegovem rojstnem domu v Šoštanju.
Dan miru so proslavili po vsej Jugoslaviji. V Ljubljani je govoril ob tej priliki član Politbiroja CK KPS in minister za pro. sveto Ivan Regent. Med drugim je dejal: «Naši narodi, čeprav so majhni, prispevajo za mir s svojim odločnim stališčem za pravilne mednarodne odnose».
Skupina informbirojevskih agentov na Češkoslovaškem je skušala podlo s silo in orožjem prisiliti odgovornega predstavnika generalnega konzultata FLRJ v Bratislavi Obrena Ružiča, da se pridruži kontrarevolucionarni emigrantski jugoslovanski skupini v CSR in stopi v protijugoslovan. sko službo. Veleposlaništvo FLRJ v Pragi je zaradi tega poslalo zunanjemu ministrstvu CSR noto, v kateri zahteva, da «brez odlašanja izvoli storiti konkretne zakonske ukrepe proti omenjenim nasilnežem na podlagi češkoslovakih zakonskih predpisov in o teh zakon, skih sankcijah obvesti veleposlaništvo FLRJ v Pragi».
Maršal Tito je sprejel delegaci, jo II. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije za Srbijo. V svojem govoru jim je dejal, da «našega delavskega razreda ne bodo pridobili za njihove peklenske načrte». «Naši delovni ljudje, naš delavski razred odgovarja z novimi impozantnimi tvorbami naše socialistične graditve». «Ta naš delovni razred ne bo nikdar dovolil, da bj ga nekaj ljudi vodilo v kapitalizem in da ne bi na to nič reagiral».
14 dni pred volitvami je škofijski ordinariat v Celovcu izobčil demokratično fronto delovnega ljudstva na Koroškem in njene delegate^ da bi pridobil ljudski stranki, uajvečji sovražnici sloven. skega življa na Koroškem, čim več glasov. Delegacija demokratične fronte je zaradi tega obiskala celovškega škofa in vložila proti temu oster protest ker «to pomeni najbolj surovo izkoriščanje verskih čustev v politične namene in protizakonito vmešavanje cerkvenih krogov v predvolivno kampanjo».
Predsednik vlade LR Slovenije Miba Marinko je sprejel zastopnl.
ke pionirskih organizacij. Dejal jim je med drugim: «Od mladine mnogo pročakujemo. Vedno več jih mora iti v srednje in visoke šole, da postanejo vešči strokovni delavci v naših velikih modernih tovarnah, da bodo lahko delali z modernimi stroji».
Tovarna cementa v Anhovem je izpolnila svoj mesečni plan 12 dni pred rokom.
Bolgarska akademska slikarka Maša Živkova razstavlja v Ljubljani.
Brigada Pavla Keliha v javorni-ški železarni je presegla normo pri valjanju tračnega želeža za 110 odst.
Tudi v gozdarski stroki vstajajo na dan vedno novi Sirotanovi-či. Udarna gozdarska brigada Marka Mesiča Je dosegla nov rekord: 17,20 m3 na enega brigadirja v osmih urah.
V nedeljo so v Radovljici pokopali 7* borcev, ki so dali svoje življenje za svobodo domovine v hudih bojih za Dražgoše v zimi 1. 1941-194?. Med njimi so tudi pokopali Jožeta Gregorčiča, ki Je padel kot komandant odreda leta 1942 na Jelovici.
Zagrebški velesejem Je bil v nedeljo zaključen. Statistika je pokazala, da ga Je obiskalo S50.O00 ljudi.
Premogovniki Slovenije so prekoračili svoj septembrski plan za 3,2 odst.
Ob zaključku manevrov jugoslovanske vojske je imei maršal Tito govor pred 600 generali in oficirji. Na njem je izrazil polno priznanje vojakom, podoficirjem, oficirjem in poveljujočemu sestavu enot.
Dejal je: Naša armada ima velikansko nalogo; v prvi vrsti mora braniti graditev socializma v naši državi in braniti njen mirni razvoj». «Smoter naše armade ni ogrožanje kake druge države, zato ima potem takem resničen pomen armade socialistične države, globok ljudski pomeni. Dejal je «v svoji državi gradimo socializem, pa so nas na tej poti začeli ovirati». Pokazalo se je, da metode, ki so jih uporabljali pioti nam, niso uspele. Mala država, posebno če je socialistična, pa ni dolžna molčati, če jo kdo klofuta. Nihče ne sme, pa naj bi bil kdor koli, z vojno groziti kakšni državi samo zato, ker narodi te države no. čejo molče prenašati vsakovrstnih žalitev. «Ce bomo branili in varovali resnico, bomo lahko mirno gledali v bodočnost, pa naj se kar koli dogaja. Vedite pa tovariši, da je bolj pošteno za pravico in resnico tudi umreti v borbi, kakor pa, da bi se svobodno ljudstvo pustilo pohoditi in gledalo, kako brez odpora uničujejo velika na. čela marksizma-leninizma».
Maršal Tito je potem . povedal, da je vodstvo KPJ šele po tretjem pismu CK VKP (b) dobilo jasen dokaz, da so bile vse «kritike» le sredstvo za dosego drugega smotra — «da bi spravili našo državo v podrejen položaj, da bi ustvarili iz naše države sebi podrejeno pokrajino». Povedal je, da so Jugoslovani tov. Stalinu in Molo, tovu vedno govorili «Tovariši, z vami smo na življenje in smrt». Toda pokazalo se je, da so oni bolj verjeli
Jugoslavija je danes tista dežela, o kateri se v svetu največ piše in največ govori. Vsi svetovni listi so polni člankov o Jugoslaviji, niti ena radijska postaja ne oddaja poročil, ne da bi obsežno govorila o Federativni ljudski republiki z Balkana. 15 milijonska država je danes središče svetovnega dogajanja, oči vzhoda in zapada so uprte vanjo — začudeni ne morejo pojmovati, kje je tista sila, ki Jugoslavijo krepi, ne morejo razumeti, kaj ji daje moč, da stoji trdno in samozavestno med neprijateljskim vzhodom in sovražnim zapadom.
Jugoslavija stoji trdno in samozavestno in čeprav majhna država, je vendarle velesila, kajti njeni temelji so resnica in poštenje. Le tako lahko kljubuje danes vsem klevetam, sovražnim in podlim brez-načelnim lažem, umazanim spekulacijam držav, ki so jo hotele zasužnjiti, jo gospodarsko izkoriščati, ji odvzeti pravico do svobodnega in neomejenega razvoja. Jugoslavije se danes boje, ne morda zaradi njenega orožja, tudi ne zaradi junaške vojske, ki je v primeri z drugimi armadami številčno vendarle daleko šibkejša. Boje se je za to, ker Jugoslavija danes lahko gleda vsakomur naravnost v oči, ker je dosledna v svojem lastnem razvoju in v odnosu do drugih držav. Vsakdor, ki ima le trohico poštenja v sebi, mora danes Jugoslavijo spoštovati in ji priznati visoko mralno silo, ki zaprepašča in spravlja iz ravnotežja velike dr-žave.
Jugoslavije pa ne spravljajo iz ravnotežja napadi in grožnje. Ko prideš izza njenih meja, kjer valovi borba med tistimi, ki verujejo v pravilno pot Jugoslavije in onimi, ki jo klevetajo in potiskajo v Ini-perialistični tabor, med njene narode, ostrmiš: kaj tu y Jugoslaviji ničesar ne vedo o napadih na njihovo državo, o žaljenju njihovega velikega učitelja in modrega voditelja maršala Tita, o blatenju herojske KPJ? pa govoriš z delav-
mavadnim vohunom, ki so sl jih tu pridobili med belogardisti in drugimi deklasiranim! pokvarjenimi elementi, kakor nam, ljudem, izmed katerih so bili mnogi po več let v ječi kot borci za ideje znanosti marksizma-leninizma, za popularizacijo ZSSR».
«Izdali so načela marksizma-leninizma in stopili na drugo pot». Mi nismo mogli na to molčati. «Niti Jaz niti vsi mi ne bi bili komunisti, ne bi bili revolucionarji, če bi zaplavali s to kom in sklonili glavo, samo da bi laže živeli, kajti v nadaljnjem revolucionarnem razvoja bi prišlo v tem pri-
cem, študentom, kmetom, da, celo s pionirjem in vidiš, da vedo prav vse in spoznaš, da na vse napade odgovarjajo z delom. Jugoslovanski narodi napredujejo, se razvijajo neomejeno dalje, kljub gospodarskim blokadam, rožljanju z orožjem, podlim procesom in lažnim obtožbam.
Zagrebški velesejem nam da pregledno sliko kaj ustvarjajo. To je epopeja borbe Jugoslovanov v izgradnji socializma. To je edinstveni primer napredka malega naroda, ki je iz ruševin, kljubujoč vsem mogočim zunanjim oviram dobesedno z lastnimi silami pistavil temelje in gradil socializem. Ce gledaš vse mogoče razsatvljene predmete od umetniških izdelkov, preko prehrambene, lesne pa tja do težke industrije, občuduješ delovno zmago jugoslovanskih narodov. Ce pa prideš v stik s človekom, ki sodeluje v tej izgradnji, potepi razumeš, odkod vsi ti uspehi.
Obisk v tovarni
„Rade Končar"
Trešnjevka je predmestje, kjer je cvet zagrebškega proletariata držal najkrepkejše pozicije med narodnoosvobodilno vojno. Delavska Četrt, v kateri je pred in med drugo svetovno vojno gospodovala beda, je danes ena izmed središč težke industrije. V njem stojj tovarna električnih strojev «Rade Končar». Ime nosi po heroju Radu Končarju, sekretarju KPH, katerega so ustaši ustrelili. Tudi njegova sestra in brat sta padla v narodnoosvobodilni vojni, dva brata Končar in njihov oče P.a delajo y tovarni.
Velikanski tovarniški objekti stoje tam, kjer je nekdaj stala Siemensova tvornica, če lahko imenu-
meru do strašne tragedije: ustalilo bi se pojmovanje o odnosib med socialističnimi državami, ki nima nič skupnega s socialistično moralo.»
«Ce bi šli po poti, na katero so stopili on), to je, da bi bajoneti Rdeče armade prinašali svobodo, kar bi bilo dejansko prav tako podjarmljenje, samo v drugi obliki, potem bi znanost marksizma-leninizma propadla, tako imenovani novi družbeni odnosi, ki bi nastali, pa se ne bi mnogo razlikovali od prejšnjih». «In če bi tudi mi vsi podlegli v lej borbi, je to
jemo tvornico delavnico, y kateri so sestavljali stroje iz delov, k^ so jih uvažali iz Nemčije. Takrat je delalo v Siemensovi tvornici 150 ljudi, danes jih dela v tovarni «Rade Končar» do 4500. Med vojno stabili delavnici porušeni, na tistem mestu stoje danes nove dvorane, v katerih teče življenje noč in dan. Izdelujejo velike turbine, v delu je tretji generator za električno centralo na Dravi ng Mariborskem otoku. Veliki žerjavi dvigajo težke železne dele in jih prenašajo na mesta, kamor je določeno. Na žerjavih delajo — žene. Ponosne so, da niso v tovarni uporabne Je za čiščenje prostorov kot nekdaj, temveč da a svojo sposobnostjo sodelujejo pri ustvarjanju.
Hodimo iz odelka v oddelek, gledamo delavke in delavce, ki jih naše opazovanje prav nič ne moti v njihovem delu. Ustavimo se pri dolgi mizi, kjer mladinci in mladinke izdelujejo precizne dele za razne električne stroge.
«Bili smo na cestj «Bratstva in Edinstva» in zdaj smo tu v produkciji. O ne, iz tovarne ne gremo. Pod vodstvom dobrih mojstrov postajamo sami mojstri. Naš delovni kolektiv ima divno bodočnost pred seboj. Poglejte si načrt naše nove naselbine, ki raste na še do pred kratkim pustem kraju.»
Ustavimo se pri maketi, ki predstavlja novo naselje za delavce tovarne «Rade Končar». Sončna stanovanjska poslopja, v sredini kulturni dom, menza, med hišami vrtovi, ob naselju lizkulturnj stadion in bazen.
stvar, ki Je prestopila naše meje in ki se bo dalje razvijala».
Maršal Tito Je nato govoril o tem, kako so obrekovalci padali vedno globlje ? svojih lažeh. Nato pa je dejal: «Mar res mislijo, da bodo ljudje verjeli, kar pripovedujejo ». Govoril je o stališču FLRJ na zasedanju OZN in dejal: «Ce bo imela Sovjetska zve-> za nekje prav, bomo z njo, če ne bo imela prav in bo njen nastop dvoličnost, bomo povedali, da je tako in ne drugače». «Ves napredni svet mora spoznati našo velikansko, herojsko borbo za zmago resnice in pravice na svetu. Za to je vredno živeti, vredno Je tudi umreti, če je treba».
Maršal Tito je spregovoril o vzro-kih budimpeštanskega procesa. Ce bi bil v ZSSR, bi bilo to samoobtoževanje. Napravili so ga na Madžarskem, ker so tam na vodstvu najbolj prodane duše, največji pokvarjenci in ker je tam ljudstvo iz več razlogov nerazpoloženo proti ZSSR. Treba Je bilo obrniti to nerazpoloženje proti FLRJ in jo pokazati kot veliko nevarnost za neodvisnost Madžarske.
«Ni treba nikogar prepričevati, da smo imeli najmanj posla prav z Rai-kom. Največ posla smo imeli z Rako-sijem, Farkasom in drugimi. Raik pa Je molčal kot grob. Niso samo enkrat prišli k nam. Bili smo jim vzor... Ze takrat so prišli z edino namero: ho> teli so nas prevarati in od nas izposlovati, da bi se odpovedali repara? cijam, ter so odkrito zahtevali, naj Jih črtamo... 2e tedaj so nosili kamen v roki, ki so ga hoteli vreči na nas.»
Nato Je maršal Tito dejal, da je Raik v pričetku omagoval, ker mu ni ugajala metoda, s katero so se lotili FLRJ. Bil pa je preveč strahope-
«To je načrt, toda ta načrt se že uresničuje. Poglejte, tam vstajajo nova poslopja vzporedno jih gradimo, kakor tovarniške obejkte. Kdo bi ne dal vseh svojih sil za našo Jugoslavijo, ko vidimo, da nas ona z obrestmi nagrajuje za ves naš trud — z drugimi besedami: da kar ustvarjamo, si ustvarjamo zase!»
*
S Jrešnjevke v novo
v
delavsko četrt Žitnjak
Iz tovarne «Rade Končar» nas pelje pot v Žitnjak, kjer grade popolnoma novo delavsko četrt Zar greba. Po 4 km dolgi novi cesti Je prav ob otvoritvi Zagrebškega velesejma stekel tramvaj. Ne moreš se vsemu dovolj načuditi. Komaj je ostala za teboj veJika nova tovarna «Rade Končar» in v ozadju obrisi naselja za njene delavce, že se voziš po novi cesti, ob novi tramvajski progi. Pred teboj vstajajo moderni stanovanjski bloki. Voziš se mimo nove tovarne žarnic, mimo tovarne za male električne dele, mimo velike «Tovarne parnih kotlov» in se vprašuješ, ali je mogoče, da je vse to vstalo v tej kratki povojni dobi brez tuje pomoči, z razmeroma majhno delovno silo. In vendar je vse to stvarnost, kajti ljudje, ki delajo tod, so predani delu in teže za čim hitrejšo in boljšo izgradnjo socializma. Osemurni delavnik si delavci sami prostovolj-: no podaljšajo na 12, 14, celo 16 ur dnevno, da bi izpolnili plan in do*
iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimi
PO JUGOSLAVIJI -
Tam, kjer je še leta 1947 rasla tovarne, moderni stanovanjski
ten, da bi to povedal. Zato je odSel na «reparacijo» v Moskvo, odkoder se je vrnil kot zunanji minister, na njegovo mesto notranjega ministra pa je prižel drugi, da bi proti njemu organizirali proces. Vse so si izmislili v Moskvi. Nato so ga aretirali in zopet poslali na «reparaturo» v Moskvo, kjer so ga po neki čudežni metodi pripravili za proces. «Proces, ki bo ostal kot največji madež, največja sramota, prizadejana mednarodnemu napred-ttemo gibanja — je Sovjetska j.ie/a izkoristila kot nekak razlog, da pie kine z narodi Jugoslavije pogodbo » prijateljstvu in medsebojni pomoči» Ta proces je bila globoko premišljena podlost, preračunana na to, da bi se mi danes ali jutri pokazali kot napadalci in fašisti ,kot ljudje, ki ogra-žajo svetovni mir itd.»
Maršal Tito Je zaključil svoj govor: «Ljubimo svojo državo, ljubimo svoje ljudstvo, ljubimo vsak pedenj naše zemlje, ker je prepojena s krvjo njenih najboljših sinov in pripravljeni smo braniti ta pedenj zemlje do zadnjega diha, pa če bi prišel napad od
Dvigu kmetijske proizvodnje
posvečajo v Jugoslaviji veliko pozornost
KRONIKA
«Prevzeli smo sveto dolžnost, da
branimo resnico o naši socialistični domovini v tej razburkani o-brekovalni kampanji, ki je izgubila vsak občutek za mero in ki povzroča velikansko škodo v prvi vrsti delavskemu gibanju in vsemu naprednemu človeštvu». To je besedilo brzojavke maršalu Titu skupine jugoslovanskih izseljencev iz Francije, ko se je vrnila v Pariz.
katere koli strani. Naš življenjski cilj Je, da odkrijemo pravi obraz tistih, ki lažejo in obrekujejo nas in našo dr. žavo, ter s tem prispevamo k zmagi socialistične morale v svetu, da obnovimo zaupanje v socialistično idejo, ki se je začela majati, da ponovno obudimo zaupanje vsakega naroda in delavskega razreda v vsaki dr-žavi posebej v njune lastne sile, kadar so sposobni in imajo pravico boriti se sami za svojo osvoboditev, za svojo boljšo bodočnost, ne da bi čakali, da bo kdo prišel in jih osvobodil».
Kljub temu da bo Jugoslavija v petletki postala močna industrijska država, bo vendarle imela tudi močno razvito kmetijstvo. Znano je, da ima Jugoslavija zlasti v nižinah Slavonije, Srema, Bačke in Banata, ki predstavljajo žitnico države, kar najugodnejše pogoje za kmetijsko proizvodnjo. Da pa te izredno ugodne naravne pogoje čimbolj izkoristi, je pričela skrbeti šele ljudska oblast po osvoboditvi In med njenimi ukrepi je ustanovitev zveznega znanstveno-razisko-valnega inštituta za proizvodnjo in oplemenjevanje rastlin, prav gotovo močno pomembna.
Znanstveno raziskovalni inštitut za proizvodnjo in oplemenjevanje rastlin je bil ustanovljen pred tremi leti v Zemunu pri Beogradu. Delo zavoda, ki je edini te vrste v Jugoslaviji,, je bilo V začeljcu seveda združeno s precejšnjimi težavami. Treba je bilo izbrati strokovnjake iz vse države, določiti osnovni program, razdeliti delo, navezati stike z podobnimi inozemskimi ustanovami, za kar vse ni bilo nobene tradicije. Vse je bilo treba pričeti iz nič. Toda znanstveniki in praktični delavci inštituta so se neumorno vrgli na delo. Za znanstveno proučevanje in poskuse v kmetijstvu so potrebna leta in leta, tako da šele z leti pričakujemo uspehe te ustanove. Kljub temu je delo v inštituto že toliko napredovalo, da je ta letos že pričel izdajati zadrugam, državnim posestvom in tildi kmetovalcem navodila, ki vsa imajo namen dvigniti kmetijstvo Jugoslavije na čim višjo stopnjo.
Inštitut je razdeljen na več oddelkov, katerih vsak proučuje Posebne probleme.
Wedvomno je, vsaj sedaj, največjega pomena delo skupine, ki proučuje probleme žitaric. Predvsem skušajo znanstveniki dvigniti do-
nosnost pšenice. V ta namen so križali razne vrste pšenice in uspelo jim je vzgojiti tako vrsto, katere klas ima 120 do 150 zrn več kot klas navadne pšenice. Ko bo to vrsto mogoče množično- gojiti, bo pridelek na enem hektarju prinašal do 80 metrskih stotov. Ista skupina znanstvenikov je letos pričela raziskovati ozimnost in jarost posameznih vrst domače pšenice. Obenem proučujejo, kako bi spremenili nekatere vrste jare pšenice v ozimne.
Nekateri strokovnjaki proučujejo selekcijo semen, kar tudi spada med posebne važne naloge inštituta. Inštitut zbira semena iz vse države in tudi iz ostalega sveta. Po znanstveni preizkavi v laboratorijih pošilja ta semena v nadaljnje proučevanje in praktično izkoriščanje kmetijskim poskusnim postajam ter državnim posestvom, od katerih nato zbira podatke o doseženih uspehih. Dosedaj so dokončno proučili semena ječmena ter se odločili za irrsto, ki daje pri naših naravnih in klimatičnih pogojih najboljši pridelek. Poskusi za, dokončno izbiro vrste pšenice pa še niso končani.
Inštitut dela poskuse tudi za nove delovne metode pri gojenju koruze. Koruzo sade tako, da med njo posade fižol in grah. Pri tem novem načinu setve lahko obdelujejo zemljo s strojem zaradi česar ostane zemlja delj časa vlažna. Poleg koruze, katere donos je isti kot pri -navadni obdelavi, pa pridelajo na takih koruznih poljih tudi grah in fižol kot postranska pridelka.
Da predstavlja krompir eno naših osnovnih hranil, je znano. Inštitut za proizvodnjo in oplemenjevanje rastlin se ukvarja zato tudi s sortiranjem krompirja ter proučuje zlasti njega poletno saditev. Razen tega delajo tudi poskuse za
setev paradižnika neposredno na vrt, da bi se tako bilo mogoče izogniti gojitvi sadik v toplih gredah. Ce bodo poskusi uspeli, bo mogoče proizvodnjo paradižnika povečati in znatno poceniti.
Poseben oddelek inštituta proučuje razne probleme saditve in gojenje industrijskih rastlin. Tako iščejo strokovnjaki najboljšo vrsto konoplje, katere pridelovanje se bo v Jugoslaviji znatno povečalo, saj predstavlja ta rastlina važno surovino. Za tekstilno indusrijo je pomembna industria rami je, iz katere stebla je mogoče pridobivati tekstilna vlakna odlične kakovosti. Te rastline dosedaj v Jugoslaviji še niso pridelovali, vendar so znanstveniki ugotovili, da jo je mogoče zlasti v Dalmaciji uspešno gojiti. Nedvomno je, da bo gojenje ramije pomembno za tekstilno industrijo Jugoslavije. Na poskusnih zemljiščih inštituta delajo tudi poskuse z rastlinami, ki vsebujejo kavčuk. Tako je uspelo pridobiti iz rastline koksagis, posajene na enem hektarju poskusnega zemljišča, celo 15 kg čistega kavčuga. Seveda je bil to le znanstveni poskus. Preden pa se bi odločili za gojitev kavčukaste rastline, pa bo seveda treba še mnogo vsestranskega proučevanja in raziskovanja. Vendar kažejo dosedanji uspehi, da je mogoče tudi pri takem podnebju kot vlada v Jugoslaviji gojiti kavčukaste rastline ter pridobivati doma to pomembno surovino. Prav tako se vrše tudi za gojitev amerikanskega lešnika (kikiriki), ki bi prišel v poštev zlesti za severne predele Jugoslavija. Ta rastlina vsebuje mnogo olja izvrstne kakovosti ter bi jo zaradi lega bilo možno pridelovati namesto drugih oljnih rastlin, zlasti sončnic. Končno posvečajo strokovnjaki inštituta skrb in pažnjo gojitvi in požlahtnjevanju krmilnih rastlin.
kovačnici socializma
koruza, se dvigajo danes velike bloki, rastejo nova mesta
kazali svetu kaj zmorejo jugoslovanski narodi.
Središče gradnje Žitnjaka je «Prvomajska», tovarna strojev. V njem dela za sedaj 2000 delavcev. En oddelek je F°P°ln°tina dograjen Ob koncu leta 1947 so mladinske brigade na nepreglednem polju koruze izkopale prve temelje tej novi tovarni. 1948 leta so bili že prvi stroji poslani v druge tvornice. Zdaj dela «Prvomajska» s polno kapaciteto. V enem tromesečju producira en oddelek preko 120 kompletnih preciznih strojev, bagerjev, kompresorjev. Tehnični vodja oddelka, kjer izdelujejo najpreciznej-še dele strojev, amerikanske glave, je Giacominl iz Tržiča. Razveselil se je, ko so mu tovariši povedali, da smo prišli Tržačani, da si ogledamo njihovo delo: «Le povejte onim tam doli pri va\ ki pljujejo in klevetajo Jugoslavijo, da mi tu kljub vsemu delamo, da napredujemo, da dobro živimo, da se ne bojimo za vsakdanji kruh, ker dela je za vsakega dovolj, da smo si pa tudi najboljši tovariši med seboj, Italijani, Hrvati, Slovenci in drugi pripadniki jugoslovanskih narodov. Nas Italijanov je precej, celo Sicilijanec je med nami, ki vedno poudarja, da je tu med nami postal Človek, ker mu je dana možnost, da izkorišča svoje sposobnosti, medtem ko je v okolici Palerma, kjer je prej živel, bil siromak brez zaslužka in kruha.»
«Glejte, tam postavljamo novo livarno, ki jo imamo v sestavu tovarne. Delo ne napreduje tako naglo, kot bi mi želeli, ker ni dovolj delavcev. Za sedaj se moramo po-
služevati začasne livarne.Toda, ko bo nova končana, bo ena najnrn-dernejših na svetu. 14 je takih za sedaj, a te imajo Ig Sovjetska zveza in Združene države Amerike» Tako nam je razlagal tehnični vodja livarne. V Ameriki in Sovjetski zvezi stoje taki moderni obiekti in zdaj si upa mala Jugoslavija tudi sama sebi postaviti nekaj podobnega! Res nezaslišana predrznost za sovjetske in ameriške pojme!
Ogledamo ' si začasno livarno. Težko delo. «Smo pa za to bolje plačani, dodatek dobivamo v hrani, pa še dnevno liter mleka, da ga spijemo med delovnim časom,» mirno in samozavestno odgovarjajo delavci na naša vprašanja. Med njimi so tudi žene. Največ jih dela v modelarskem oddelku, prave umetnice so v izdelovanju preciznih modelov.
«Koliko ur dnevno delate na dan, kako ste plačane?
Osem urni delavnik imamo, a na uro dobimo po 16,60 dinarja. Ce delamo preko delovnega časa, dobimo 18,60 dinarja na uro. Rade delamo tudi preko delovnega časa, ker nimamo skrbi s kuhanjem, ne z otroci. Imamo svojo menzo kjer, dobivamo dobro hrano. Danes smo imeli na primer, dobro juho, telečje meso, krompir in salato, in seveda kruh.»
«A otroci?» vprašam dalje, ker se mi zdi, da mora biti žena-moj-ster tudi mati.
«Otroci so v Domu igre ih dela.» Zvečer pridejo domov, da se pogovorimo, kako smo preživeli dan. Tam skrbe zanje, da se pridno uče,
ba. 19 visokih stanovanjskih poslopij s skupno 219 stanovanji. Ze je sekretar fronte drugega rajona med nami.
«To vse, kar vidite, je delo fron-toycev. Nimamo delavcev dovolj, da bi postavljali stanovanjske hiše. Prebivalstvo samo s prostovoljnim delom rešuje stanovanjski problem. Dnevno dela na gradišču 80(i do 1000 ljudi po 3 ure. V ? nneh sm.) napravili 750 kv. metrjy zidu. Skupno smo dali že okrg 350.C00 delovnih ur. Tudi tehnična dela izpolnjujejo frontovci. Prelci zhn.-smo se temeljito pripra-'.!:; str:-k v-njaki so vodili tečaje in zdaj frontovci lahko marsikaj sami napravimo. Delamo ali v sistemu trojk ali v brigadnem. V brigadi dela 6 delavcev in 2 strokovnjaka, seve la kot frontovca — prostovoljno. V letošnji zimi bodo hiše že naseljene.»
«Pa otroško igrišče že imate?» sem pokazala na ograjen prostor z mivko in gugalnicami.
«To je le začasno. Žene, kj pridejo na delo, pripeljejo s seboj svoje malčke, da se tam pod nadzorstvom ene izmed tovarišic igrajo. Ko bodo hiše postavljene, potem bodo tudi otroci dobili svoje veliko igrišče, vse v zelenju. Podobno kot mi, grade stanovanjske bloke po vseh zagrebških rajonih. Ce boste prišli čez nekaj let k nam, boste prišli v novo mesto.»
«Nasvidenje in vso srečo vam želimo!»
Železarna v Sisku
Peljemo se naprej proti Sisku, staremu mestu, kjer so Hrvatje skupno s Slovenci v 16. stoletju zaustavili turško prodiranje ob izlivu Kolpe v Savo.
Tam stoji železarna. Danes dela stara visoka peč. Prišli smo tja,
Nadaljevanje na strani 8.-9
in zato kar dobro napredujejo. Kar vse je v redu, da bi ie več delavcev irneli, da bi nam šlo delo hitreje od rok!»
Več delavcev! Vedno to in samo to. Pomanjkanje delovne sile je resnično edini problem za jugoslovanske narode.
«Prvomajska» je napravila na nas vsemogočen vtis. Poleg že popolnoma dograjenih in urejenih objektov, grade nove. «A to še ni vse», nam govori tehnični vodja tovarne. «Tu na tej strani nasada bomo postavili enak objekt, kakor je ta ki že obratuje. Našim tovarnam se ne bo treba pritoževati, da nimajo dovolj strojev. Prvovrstne stroje bomo izdelovali, kolikor jih bomo potrebovali».
«Vi v svojem delu in v svojih načrtih sploh ne poznate meja!» sem vzkliknila z občudovanjem.
«Moša Pijade, ki je bil pred kratkim pri nas na obisku, nam je dejal: «Pa kam hočete z izgradnjo socializma tu pri vas!» Mi pa hočemo naprej do zmage, do popolne samostojnosti in neodvisnosti!»
«Nekatere sestavne dele strojev je «Prvomajska» dobivala iz CSR. Po gospodarski blokadi pa je CSR ustavila pošiljanje, prepričana, kakor njeni gospodarji, da bo zavrla s tem gradnjo samostojnosti in neodvisnosti Jugoslavije. Dosegli pa so ravno nasprotno. Jugoslavija je sama začela izdelovati dele, ki jih je prej dobivala iz drugih držav, in tako pstala — prav po zaslugi resolucije — bolj samostojna in ne odvisna kot je hotela biti.
Prostovoljno delo zagrebških [ronlovcev
Žitnjak ostaja za nami. Pripe-, ijemo se v II. rajpn mesta Zagre-
Madžarska vlad» je razpisala državno posojilo v vrednosti 500 milijonov. Posojilo bo služilo za finansiranje petletnega načrta. Obveznice bodo povračljive v 5, letih.
V Londonu so podpisali trgovinski dogovor med Anglijo in CSR.
Podpisali so tudi dogovor, ki ureja dolgove med obema državama in dogovor o plačanju britanske imovine v CSR, ki je bila nacionalizirana. CSR bo plačala 8 milijonov funtov odškodnine za nactonalizi-dano imovino v 10 letih. CSR je je dolžna Angliji 28 milijonov funtov šterlingov. Od teh jih bo pia. čala 15 milijonov v 5 letih.
Da urede plačevanje teh dolgov, bo CSR po trgovinskem in finančnem dogovoru izvozila industrijske proizvode za 5,750.000 funtov letno in to za dobo 5 let. Letos pa bodo še naknadno poslali proizvode v vrednosti 4,8 milijonov funtov. Sam trgovinski sporaziim pa predvideva izvoz iz CSR v vrednosti 4,5 milijonov funtov.
Madžarska je podpisala trgovinsko pogodbo z Nizozemsko.
Češkoslovaška industrija gramofonov je dosegla visoko stopnjo v množini proizvodnje in kakovosti izdelkov. Izdelali so za 1,5 milijo, na KCS gramofonskih plošč. V bližini Prage mislijo zgraditi celo gramofonsko mesto. Tam bodo izdelali za 750 vagonov gmote za plošče.
Poročajo, da se je sekretariat CK KPS odločil na predlog tajništva Komunistične partije Slovaške, da bodo izšli spisi J. V. Stalina tudi v slovaškem prevodu.
Za podzemeljsko železnim v Moskvi bodo izdelali nove ventila, torje. Samo eden teh ventilatorjev menja 160.000 kub. metrov zraka na uro. S pomočjo teh novih ventilatorjev bodo premenjali zrak v podzemeljski železnici 4 krat na uro. Računajo, da bodo z novimi ventilatorji prihranili 20 odst. električne sile.
Sovjetski znanstveniki računajo, da bo lahko v bodoče uporabljati metan, ki se nahaja v rudnikih in ki z eksplozijami povzroča številne nesreče. Sedaj ga mislijo uporabiti v industrijske namene. V Kuznetsku delajo tozadevne poizkuse. Zaenkrat jim je uspelo iz. srkati iz rovov od 700 do 1000 kubičnih metrov metana na dan.
Na Češkoslovaškem bodo mešali steklena vlakna med asfalt in to novo maso uporabljali pri graditvi cest. Pravijo, da take ceste ne podlegajo gnilobi in ostanejo stalno v dobrem stanju. «Stekleno cesto» bodo naredili pri Stari Bo-leslavi. Pri gradnji bo sodeloval tudi raziskovalni steklarski Institut v Novem Boru, ki je eno izmed središč češkoslovaške steklarske industrije.
Velike uspehe so dosegli pri likvidaciji nepismenosti v Vietnamu. V Severnem Vietnamu in četrti vojni coni Osrednjega Vietnama se je naučilo brati in pisati na osvobojenem ozemlju poldrug milijon ljudi. Letos je bilo v de. mokratičnem Vietnamu izdanih nad 600.000 knjig in usposobljeno veliko število učiteljev. Število ljudskih šol je naraslo za 50 odst.
20 strojnih živinorejskih postaj so ustanovili v ZSSR v krajih, kjer je posebno razvito kmetijstvo: v republikah srednje Azije, Zakav-kaza, v Kazakstanu in na severnem Kavkazu. Strojno-živlnorejske postaje bodo namakale pašnike. Mehanizirana napajališča bodo o. skrbovana s posebnimi stroji za razbijanje ledene skorje na P®5. nikih, z električnimi aparati za striženje ovac itd.
Sovjetska zveza je sklenila pred kratkim z Veliko Britanijo pugod-bo, da ji dobavi 500.000 ton ječme, na, 400.000 ton koruze in 100.000 ton ovsa. Cene, ki so bile dolo, čene za omenjene dobave, niso bile objavljene, vendar menijo, da so za 30 odst. nižje od onih, ki so bile v veljavi v prejšnjem dogovoru in ki so se sukale okrog 20 funtov štelingov za tono,
MM&M Cunih, thàk
Dne 7. oktobra vam bo narava naklonila letos že drugi popolni lunin mrk. Trajal bo od 50 minut po polnoči dg sedme ure zjutraj. Luna bo tedaj pred ozvezdjem Rib in bo od Zemlje skoraj 407.000 km oddaljena.
Tokrat bo laže opazovati ta krasni nebesni prizor kakor je bilo spomladi, dne 13. aprila, ko je bil popolni lunin mrk malo pred sončnim vzhodom in je pri nas Luna re pomračena zahajala. Tedaj je stala Luna tudi nizko nad horizontom, kar je zelo oviralo opazovanje, posebno v krajih, kjer so nad obzorjem ležale megle. Tokrat bo stala Luna više, in sicer 4 stopinje nad nebesnim ekvatorjem, ali nekako 48 stopnj nad' obzorom opolnoči, kar je za opazovanje zelo u-godno, ker si ni treba pri tem zlomiti tilnika. Konec popblnega mrka pa bo tudi še v popolni temi.
V naslednjem navajamo nekoliko podrobnih podatkov o tem mrku:
Polna Luna bo stala 99 minut po polnoči najviše na nebu, in sicer kakor smo že rekli 48 stopinj nad obzorom, 50 minut po polnoči bo stopila Luna v polsenco, kar pa zaradi slabosti sence ne bomo mogli opaziti. Le polagoma se bo temnila, ko bo počasi vsa Luna prišla V polsenco. Toda ob 2 ari i„ 4 minute bo Luna VSTOPILA V POLKO SENCO. To je zan.miv trenutek, posebno, če zasleduješ potek mrka vsaj z malim daljnogledom. Ker je čas vstopa i polno senco točno izračunan, in sicer točno ob i.4’7”, lahko v tem trenutku uro natančno naravnaš.
Ob 3.19’ se bo vsa Luna skrila v popolno zemeljsko senco, v njej bo ostala, ali bolje, skozi to senco bo potovala do 4.33'2", ko bo začela Luna zopet izstopati iz polne sence in se bo pokazal zopet svetlejši rob Lune. Sele 23 minut na to se prične t. m. astronomska jutranja zora, a Sonce bo tedaj še celih 18 stopinj pod obzorom in bodo še vse zvezde vidne, tako da bomo nemoteno videli tudi izstop Lune iz popolne zemeljske sence, kar se bo zgodilo ob 5.48’1”. Sele 14 minut nato se bo začela t. m. meščanska jutranja zora, ko bo Sonce še e stopinj pod obzorjem in bodo začele ugašati tudi svetlejše zvezde. To pa nas pri opazovanju ne bo več motilo, kajti Luna bo tedaj začela izstopati iz polsence, kar je itak težko opazovati in ni več zanimivo. Sonce bo nato vzšlo ob 6.32’; 11’ nato pa bo zašla Luna,
« Ù zemeljske polsence bo izstopila šele 19’ pozneje, ko bo precej pod obzorom.
Lepi prizor popolnega Luninega mrka dne 7. oktobra bodo lahko opazovali; v zahodni Aziji, v Evropi, na zahodnem delu Indijskega oceana, v Afrìkl, na Aatlantskem oceanu, v severnih in južnih polar. nih deželah, v vzhodnem in srednjem delu Severne Amerike, v Južni Ameriki in na skrajnem jugovzhodnem robu Tihega oceana Ko se bo potapljal Tihi ocean v nočno temo, bo Luna že izven zemeljske sence in bo kot svetel ščip obsevala silovite vodne puščave tega največjega oceana, njegove ne-itevilne otoke in Avstralijo.
Kdor je ob ugodnih razmerah o-pazoval po naših navodilih popolni
■,Tl™rk, d"e 13- apr:ia- ie goto-vo spoznal, da je to vredno storiti.
Ta mrk je bil zelo zanimiv. Četudi je bilo Luna v popolni zemeljski senci, nikakor ni popolnoma ugas-nila. Nasprotno, ves čas popolnega mrka je ostala tuj. nebu prav do-
bro vidna; le njena barva se je zelo izpremenita. To je bilo zname-
nje, da je bilo v zemeljski atmosferi v času mrka malo oblakov.
Seve r
^ ________________
Zato s« je sončna svetloba V ozračju deloma lomila v notranjost po-
Na juriš ■ za svobodo
\
7hn"
sS«"1
VM-T" a'jfc”5 aSo”

Polne sence in }e tafčč Ssmetlfet» 'dfrnejo bivšega partizana,
la zatemnelo Luno, če pa bi bilo IH danes ugotavlja rast in razvoj okoli Zemlje ob času popolnega Miega naroda, srečanja z nekda-mrka mnogo oblakov, bi se proti »jKoj aktivisti. Eno takih srečanj h-'1!0 T1??30 VlanÌ ŽZrk°Vi in 60W ” naslednjem povedal našim
IT ^ ^^obna-
bila okoli in okoli Zemlje ób času 2 nezman^ano vol]0 ln P°-mrka sklenjena v.isoka oblačna	‘ruševine	požganih	vasi,
odeja, kar se je, kakor smo to že	istočasno tudi v sebi nove
poročali, tudi že zgodilo. Ob času TO Z novo miselnostjo, novo ra-pomladanskega luninega mrka je Mičnostjo, ki jim odpira vedno bila Luna v glavnem bakreno rde-1 in nove prijeme v veliki c°: N fatere mJ0le pa so porzro-, Nnji sociaU2ma_ čile, da se je tudi ta barva izpre* minjala in tako se je včasih posvetila krasno oranžno rumena^ včasih pa bakrenozelena. Bili so čudoviti pi'izorit ki so opazovalce zadivili in odškodovali aa zgod- . Biia je zg0dnja pomlad 1945. ute, ki so jih žrtvovali na-. Sneg Se je že bil umaknil iz dolin
ra^ '	' J !fcalot je Krna in Peči. Južnjak,
Naj h koncu omenim., da bodo K	je	siIi[ tutU v	te viSine>	je že
mieli na južni pohiti pol meseca ! FHiabil zemlje	prvo pomladno
po popolnem luninem mrku delen	trobentice,	vres je vn	pom-
scnicni mrk. To bo ob mlaju dne Mni žafran. To novo življenje me
le<n tZra-rJ-ng m ^ ^	jutra poklicalo iz kratke
lezni tega prizora razmeroma mar (S imnja v svislih visoko nad
os evi ni ju je, kajti Lunina sen- Violinskimi Ravnami Partizlinska
GrirZJ a	? de\ N°Ve fr«* ™ ie iZ Slovenske Bene-
Gvineje, na večino srednje Avstra- n,e klicala na dol	čez Ma_
m S&ISŠ’S'SrSi'Z<* "y.	“»“»«
beli,n ledom. Gotovo bo zatemnje- H^ plantnsk^sZ mTjeU-no Sonce povzročilo veliko skrbi » tako okrepčalo, da sem videl tfaZ »T™0™ omen^ ^injo poipi-eko skalovja kot SOnfa Pa b° L'’*0- ^efcaj dni prej sem bil pri-~Zl°u^ ka’ ka.3tl "a ®2 stoPinii “ eni najbolj drznih partizanskih P- sinne bo Luna tako u slovenski Benečiji. Skupi-
TštZ st'ŠZ.l6’ 2 °a b° I0™?3 T iitetih Partizanov Operativne-
Ž	l T f	in °	1“^« za zapadno Primorsko je
rej manjkalo le prav malo do po- * *"'
Polnega sončnega mrka. Te skrajne zatemnitve Sonca pa ne bodo videli drugi ljudje kakor kaki ki-tolovci, če bodo slučajno tam doli, kar pa je malo verjetno, ker tedaj bo v onih južnih zemljepisnih, širinah pomlad komaj nastopala in - t* m kvzukuv mrivui m » bodo plovbo ovirale še številne le- pitnih, 11 konj ubitih in zažgani dene gore in nevarni plovni led. ^ vozovi sena. CVi partizanov Le stewlnim tjulnjem in pìngui- S« ni bil nihče niti ranjen čeprav noni bo za dobro uro Sonce ugas- ® bili izpostavljeni odkritemu mio. kar jim po dolgotrajni južno- yniu sovražnika, ko so jurišali po orni zimi gotovo ne bo čisto J* globoko reko. Izredno hrabrost
Ktdelcgat BLAZUT1C LUCJAN. ter politkomisar čete tovariš Cvetko. Ta je sam jurišal pod obok mostu, kamor so se bili poskrili kozaki in od tam nudili srdit odpor z ognjem.
Takrat mi je komandant Operativnega štaba za ZP. v, nekem intervjuju dejal
»Moji borci jurišajo z vzkliki maršalu Stalinu, Titu, RA in zaveznikom. Sovražnik ne vzdrži peč našega pritiska in napadov. Povsod
ko močan privid swbbode, da nisem mogel vsega dojeti. Skoro preveč je bilo bogastva, preveč nagrade za vse trpljenje, ki ga je zahtevala borba. V meni je vstajal občutek, da sem ob tem prizoru obogatel. Cekini imperialistov so se ob tem bogastvu spreminjali v smrdljivo mlakužo. Pod dojmom velike slike ki je zavzemala več tisoč kvadratnih metrov in katere okvir so bili visoko v nebo štrleči vrho-
Mladi smo, neuki, nebogljeni, toda 'vemo — zate, za svobodo [smo rojeni«.
Mllada tovarišica Stanislava fe Tolmma je recitacijo zložila iz 'velikega navdušenja do borbe. N j bila na tem mitingu, ker je bil Tolmin takrat preveč zastražen. Prišle Pa so tovarišice Marjanca, Bu-dinka, Tereza, Točka in druge in
HIŠA V CVETJU
slika iz svobodne Primorske
beži ali pa se podaja. Kmalu bomo šli v dolino».
2ì^a in deloma uničila 80 ko-Jr101’. ki so prišli s trinajstimi pa-tori • ^ in 3'oz v L'as Srce nad So-r’Hami, da bi tam zaplenili seno w nemško vojsko. Naši pa,dizani “ jim napravili zasedo in ko s.e aniona vračala so užgali po njih. ‘° je 16 kozakov mrtvih in 9
všeč.,
----	»r takrat pokazala Benečana --------------- ------------- .. ..x—- ------------------- , —« ----------, — -	.	-- ----------------- —
P. KUNAVER lJUR NELO, mitraljezec in po~ je v tej živi in naravni sliki ta-	Csebi. trostroju v Ljubljani, drugi v čev
Doživljal sem z vso resničnostjo borbe ta dogodek, ko sept se skozi redke mecesne previdno bližal vasi. Takrat je pomenil tudi en sam nepreviden ■ korak • smrt. Ustavil sem se nad prvo hišo in prisluškoval. Bilo je vse mimo. Ljudje so veselo tekali od hiše do hiše in se očividno pripravljali na nekaj velikega. Pogled je obstal nad vasjo in okolico.
Kako krasen prizor pomladi! Iz zeleneče trave je nagosto sililo cvetje pomladanskega žafrana in napravljajo vasi tako slikovito barvan okvir, da me je vsega priklenil nase. V. partizanu, ki ga je trda borba za svobodo napravila navidez neobčutljivega, je kar zavalo-valo. Vse občutno živčevje je poizkušalo ujeti čimveč te lepote. Bil je v tej živi in naravni sliki ta-
vi Krnskega pogorja, se je iz nekdanjega hribovskega knuta rodil v meni — novi človek.
Oborožen s tem novim bogastvom sem stopil v vas. Pripravljali so velik miting, na katerejji bodo nastopale tudi članice AFŽ iz tistih tolminskih vasi, kjer so imeli oblast domobranci in nacifašisti. Kot nalašč zame. Zvedel bom, kakšna je morala sovražnika.
Sami preposti ljudje so nastopali na tem mitingu. Ve čas izvaja nja sem imel pred očmi jutranjo sliko vasi, zato sem še globlje doumeval borbo in odpor teh ljudi. Nastoixile so aktivistke, o katerih je domobransko glasilo «.Tolminski glas» pisalo, da se udeležujejo sestankov «rdečkarjev». To je pomenilo toliko kot zapor in internacijo. Žene in dekleta, potomke nekdanjih tolminskih puntarjev pa niso odnehale.
Slišal sem recitacijo «Mladina TITU»;
«Tito, danes smo pri <ebj, vsi smo tvoji, daj privij nas k Csebi.
prinesle pozdrave borcem za svobodo. P0 mitingu so polne poguma in novih moči za nadaljnje delovanje odšle na domove. Odnesle so s seboj v dolino vtise velike svobode, ki se je takrat že bližala.
Po petih letih v svobodnih Žabčah
Prišel sem nenapovedan v Žabče, kjer delujejo danes tovarišice Marjanca. Cadržnica, Tereza, tajnica KLO tov. Pavla, kateri so Angleži povozili moža v Trstu in druge. Do pozne ure smo se raz-govarjali o današnji gradnji in in napredku. Lepo in preprosto je govorila tovarišica Cadržnica.
«Za kar smo se borili, sem še vedno pripravljena dati vse, kot takrat, ko sem iz obroča žičnih ovir in bunkerjev prišla na miting v Ravne. Pet otrok imam in vsi so v delu za skupnost — za gradnjo socializma.. Eden je v Li-trostroju v Ljubljani, drugi v čev-
L avi j in;
Tam, kjer /e še leta 1947 rasla
Nadaljevanje s strani 7.
SOCIALIZMA
prav ko so iz peči izpustili stopljeno železo. Vsake 3 ure dà stara Peč po 70 ton železa. Toda to je za potrebo jugoslovanske industrije veliko premalo. Zato pa se še dviga v bližini nova visoka peč, ki bo daj aia 160 ton železa v enem izpustu. Vse dele za novo peč je izdelala tovarna «3 maj» na Reki. Seveda je tudi železarna v Sisku morale, občutiti sovražnost «ljudskih demokracij», ki niso poslale samotne opeke kakor je bilo y dogovoru. In kakor drugod je Jugoslavija sama začela izdelovati samotno opeko in delo naglp napreduje.
Popnem se nq vrh peči. Pod nami hite z gradnjo tega kolosa, postavljajo železne konstrukcije, zidarji grade po novem sistemu upravna poslopja. Mojster samo zlaga opeko, a njegova brigada mu jo nosi in cementira. Kar pred očmi vidiš, kako raste zid.
Malo dalje se razteza gozdič. «Sredi tega gozdiča bomo do konca leta 1950 postavili prvo tovarno manesmanovih cevi v Jugoslaviji,» mi pokaže moj spremljevalec.^ «Tam malo desno, tudi v gozdiču, bomo gradili vzporedni kulturni dom n menzo. Glejte Kolpo, kakšno koleno napravi, da se nam izogne. Toda ml jo bomo prisilili da nam bo služila. Speljali bomo prekop iz Kolpe mimo naše železarne in ga spojili s Savo. Tako si bomo ustvarili ugodno - in ceneno prometno žilo, kajti Sava je od Siska dalje plovna. Glejte, tam na drugi strani, tam že grade delavska naselja. Nov Sisak boste videli, če pridete ob koncu petletke k nam».
«Takrat bo tudi nova visoka peč v pogonu, ali ne?»
«!z nove peči bo pa že letos steklo topljeno železo,» je dejal tovariš s ponosom. «Stara visoka peč bo šla v reparacijo, a nato bo slu-
žila predvsem za znanstvena raziskovanja. Med seboj imamo inže-nirja-novatorja, Logomerca, ki je tu domačin. S svojimi iznajdbami prištedi državi letno 100 milijonov dinarjev. Iznašel je način, kako se lahko železu, kateremu so primešali preveč mangana in je zato postalo krhko, ta mangan odvzame.
Ura je 12. Delavci gredo na obed. Gremo za njimi. Iz menze prijetno diši.
«Delavci smo dobro preskrbljeni,» mi pravi spremljevalec. «Tisti, ki delajo 12 ur, dqbe en obrok polne hrane še brezplačno, prav tako dobe en brezplačni obrok tudi delavci, ki delajo pri visoki peči ob normalnem delovnem ur.niku. Samo 1300 delavcev nas dela. Trudimo se vsi od prvega do zadnjega. Prav te dni bomo proglasili preko 10Ò u-darnikov. Ko bi prišli brezposelni, ki jih imate vi v Trstu na delo k nam! Pomagali bi nam graditi socializem.»
«Ne le, da bi vam pomagali graditi socializem. Ce bi prišli med vas, bi tudi tisti, ki ne verujejo v vaše delo, spoznalj veličino vsega kar se tu pri vas dogaja. Resnično, kdor ne vidi vseh vaših naporov, vaših načrtov, vašega divnega napredka, ne more razumeti tega, kar se godi tu pri vas. Vi sami držite svojo usodo v svojih rokah. Prepričana sem, da vam je prav nihče ne bo iztrgal.»
Dolgo se oziram nazaj, vse dokler se vidijo obrisi nove visoke Peči, ki se dviga iz ravnine in ki
po
je
je simbol ponosa vanskih narodov.
in moči jugoslo-
lovarna „Dj. Djakovic v Slavonskem brodu
Iz Siska proti Slavonskem Brodu se peljemo po Moslavini. Na eni strani ravnine nas spremlja Sava, na severu Moslavačka gora, pokri-
ta s trtami. Od časa do časa, se dvigajo stolpi za črpanje nafte. V teh krajih so globoko pod zemljo silna bogata ležišča nafte in zdaj so začeli črpati iz preko 40 m de-be.ih slojev črno zlato. Stolpe za črpanje nafte izdelujejo v tovarnah «Rakovici» in «Djuro Djakovic». To je velika tovarna parnih kotlov, lokomotiv, vagonetov, mostovnih konstrukcij, stolpov za črpanje nafte itd.
Ze pred vojno je bila tu razmeroma razvita industrija, A med vojno je biio vse izravnano z zemljo. Samo na tovarniške objekte je pad.o 670 bomb. Danes stoji na tistem mestu 7 produktivnih objektov in 14 pomožnih delavnic. Pred vojno je bilo v tej tovarni zaposle-1”*? 6 do 700 delavcev, danes jih dela 3500. Kot povsod, grade tudi tu no-ve objekte in po načrtu bo tovarna «Djuro Djakovič», ki nosi ime 1 prvem sekretarju KPJ, katerega _ žandarski režim stare Jugoslavije zaPrl> muči! in končno ustrelil, eno najjačjih v težki industriji.
Delovni kolektiv tovarne «Djuro Djakovič» je eden izmed najboljših kolektivov v produkciji. Delavnica vagonov in rudniških vagonetov je že izpolnila letni plan ter si postavila nove obveze. V delavnici mostov je brigada 5 ljudi prekoračila normo za 307 odst. Svojo dnevno nalogo, ki bi jo morala izpolniti v 8 urah, je zaključila v 110 minutah.
Hodimo po dvoranah, gledamo ljudi, kx udarjajo s kladivi, ki u-pravljajp žerjave, kj varijo konstrukcije — pa saj to so ljudje kot mi, delavci in vendar so drugačni od nas. Delo jim je smoter življenja, cilj — socializacija domovine. To jim nj prazna fraza, kajti sadovi njihove borbe so že občutni.
Poleg Slovenca Lešnika Jožeta ~ večkratnega udarnika, dela na velikem stroju mladinec iz Makedonije,
«Od kod si?»
«Z Avtoceste».
«Pa nisi doma z Avtoceste?»
«Ne, Makedonec sem, ali da ni Avtoceste, ne bi bil jaz danes tu. Ovce bi pasel pqd goro Belasico vse do kraja svojega življenja.» •' «Si pismen?»
«Kako da ne! Vsi, ki spio prišli na gradnjo Avtoceste smo se morali učiti. Sprva je šlo težko, roke so okorne, glava trda. Potem pa vse hitreje in laže. Zdaj imam že dva razreda ljudske šole. Letos moram končati še drugega in tretjega, potem me čaka industrijska sola, da postanem mojster.»
«Pa saj si že mojster y svojem delu!» ga prekine naš spremljevalec tehnični vodja oddelka.
«Da, poznam svoj stroj,» se je v zadregi nasmehnil mladi Makedonec. «Ali, več moram znati, kako se ono pravi — teorije, tudi ni dovolj, da poznam samo svoj stroj in delo na njem.»
. Udarniku z Avtoceste se zdi, da je preveč časa zgubil z nami, nagne se k svojemu ljubemu stroju in ga spravi v pogon.
Industrijska šola
Tovarna «Djuro Djakovič» ima svojo lastno industrijsko šolo. Veliko novo poslopje, sončno in zračno, stoji na tovarniškem zemljišču. Mladinci, ki so že vključeni v produkcijo, imajo poleg svojega dela v tovarni — seveda delajo obvezno le 4 ure dnevno, — posebej pouk, in to za splošno izobrazbo in teoretično. Industrijska šola pa je posebna ustanova s svojim lastnin» internatom. Tu so predvsem partizanske sirote,, kakor tudi ostali fantiči prav iz vseh krajev Jugoslavije: Gorenjske, Iz Istre, Dalmacije» Hrvatskega Zagorja, Vojvodine, SU-madije, Makedonije, Bosne, Hercegovine, Like, Korduna, Crnegore-Sami fantiči.
«Kako, da ni deklet v šoli, ko J«
koruza, se dvigajo danes velike tovarne, moderni stanovanjski bloki, rastejo nova mesta
lepo število žena vključe-^ V težko industrijo?»
,,‘^ne nam danes pomagajo v Uj industriji reševati pomanjka-pr delovne sile. Vendar pa delo U, težkih strojih ne odgovarja £*°Vi konstituciji in tako bo žen-slJ delovna moč v bodočnosti zapo-Predvsem v lahki industriji, štf ® šola pa vzgaja kader bodočih ršv-°Vniak;ov'>i nam je pojasnil ^dtelj šole.
pAtofeimo v delavnice. To je po-n'ia t°varna v miniaturi: kovač-stf .’ ttvarski, modelarski oddelek, itd. Fantiči komaj da dvi-svj0 Slave in že se zopet zatope v SVQJ.e delo. Tak odnos imajo do di^^Sa dela prav vsi, od teh mla-flioj , ietnih fantičev, do Izkušenih tsv . v> to je eden izmed klju-us ' k' nam odkriva tajne velikih K°i^0v jugoslovanskih
delovnih
Str,^Vov. 350 gojencev je v indu-v šoli. Kdor je sprejet, pride Jek ®°tno oskrbo zavoda, dobi ob-SBtej ^rano» učila, stanovanje. Za mora imeti dovršene 4 pa tde. ljudske šole. Industrijska Strij^a 3 leta. Po končani indu-i Pec v “oli pa lahko vstopi goje-l proizvodnjo, lahko pa tudi ta »e np strojnem tehnikumu •VSaMh »na univerzi- Jasno, da brez taks, merilo so le uspehi in
volja do študija. Tako lahko dose-1 žejo najvišjo izobrazbo sirote, kt v današnji Jugoslaviji niso več sira1 te. Tega pojma FLRJ ne pozna:
Gojenci so razdeljeni na dve skupini: polovica ima praktične vaje pod vodstvom najboljših mojstrov, dopoldan, a teoretnični pouk popoldan, druga polovica pa obratno. Prvi letnik ima praktični pouk skupaj, v drugem letniku pa je diferenciran. Po nasvetu učiteljev in mojstrov se gojenci drugega leta odločijo za specifizacijo.
Iz delavnic vstopimo v razred III. letnika. Mladina rešuje na tabli matematični problem. Koreni, kvadrati, ulomki. Nič se ne ustav: Ija, hitro rešuje nalogo.
«To je snov V. razreda gimnazije», nam pojasni učitelj. «Res da je težišče našega pouka na matematiki in fiziki, vendar pa ne zanemarjamo jezikovnega pouka, prirodopisa, zgodovine, zeljepisp itd. Ifl predmetov imamo, in vsi zahtevamo, da naši gojenci obvladajo predpisano snov. Sicer pa nimamo muke z njimi. To je mladina, ki je prišla k nam, ker je znanja željna, a ne ker mora . . . Naša šola je najboljša tehnična šola V FLRJ»
Pred mojimi očmi vstane preciznost strojev «Prvomajske», mogoč:
Novi objekti tovarne D. Djakovič ter delavnica mostov
nost visoke peči iz Siska, predanost delu in volja za napredek mladega rodu industrijske šole. To so le utrinki vsega, kar se v Jugoslaviji gradi. To je Hrvatska. Tako delajo tudi v Srbiji, Sloveniji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini, tako delajo v Crni Gori. Res, Titova Jugoslavija je lahko samozavestna, kajti napredek, ki ga je dosegla v kratki povojni dobi in v tako tež-hlh okoliščinah, je za tistega, ki tega napredka ne vidi, skoro nepojmljiv. Jugoslavija s te poti Pe
more nazaj, pa četudi to zahte Sovjetska zveza kajti to bi pon nilo, izdati svoje lastne narode, so že okusili neodvisnost. Sreč smo, da smo s svojimi lastnimi ( lahko precenili napore in napi dek jugoslovanskih narodov, por sni, da smo verovali vanjo in branili pred napadi, klevetami lažmi kominformistov, okreplj« smo v zavesti, da branimo resni ki mora zmagati.
Nadaljevanje prihodnjič NADA MRAKOVCK
Ijarski zadrugi v Tolminu, tretji v prometni pisarni, četrti vajenec v Zadrugi, zadnji pa še obiskuje gimnazijo. Tajnika priganjam, da bi napravil potrebne korake za ustanovitev obdelovalne zadruge
Prav tako je tovarišica Marja», ca ostala delavna kot nekdaj. Pr» tožila se je, da je nekako opešala. Najstarejša hčerka, ki je takrđl na mitingu recitirala, je danes ivi-meščenka pri DES-u v Tolminu, dve obiskujeta gimnazijo, ena osnovno šolo.
Tvarišica Marjanca. Ni se ti ‘potreba preveč ustavljati ob misli, da ne moreš več tako kot nekdaj. Res je nekaj: vse, ne samo tebe so leta od 1941 do 1945 precej izčrpala. Orali in sejali smo v ognju in razdejanju za lepši in boljši svet in za boljše ljudi. Naše delo je bilo uspešno. To sem prav z obiskom v tvoji vasi ugotovil. Tvoji in vdove čadržnice otroci, ki jih je skupaj devet, dobro nadaljujejo vajino započeto delo. Prav tako po vseh drugih vaseh Primorske, Slovenije in Jugoslavije. Kot daljnovod, ki ga gradijo po Soški in Idrijski dolini se razpreda od vasi do vasi, od človeka do človeka tista velika svobodna misel, ki premaguje vse težave: Gradimo, da bo bolje, — gradimo socializem.
Nisem ti hotel pokazati na zunaj velikega zadovoljstva, ko sem Čital liste kronike tvoje cosi, ki jo sestavljaš. To je tebe in vasi vredno delo. Vsaka vas bi morala tako delati. Naj se spomini -iz borbe ne izgubljajo v pozabo. To so dokumenti iz borbp za svobodo, to bodo dokumenti iz gradnje socializma. To bo tudi naša velika zgodovina.
Kako vzgajajo članice AFZ i; Žabčah svoje otroke, zgovorno priča to, da je bilo šest pionirk na prostovoljnem delu obiranja hmelja v Savinjski dolini. Spoznale so te mlade pionirke tako del naše lepe svobodne Slovenije in pridobile m znanju in razgledanosti.
Kaj bodo rekli otroci tistih staršev, ki zaradi prevelike navezanosti m staro, ne pustijo svojih otrok nikamor, češ da bodo — «ob vero»? Takim moramo odkrito povedati, da bodo svoje otroke prikrajšali za ves veliki razvoj in napredek in tudi — «vero», ker jim bodo prav njihovi otroci postali sodniki. Uklonjeni in utesnjeni od take «vzgoje» se bodo kot meglene sence s težavo prebijali skozi Življenje podvrženi najrazličnejšim vplivom in nihanju. Prave sence starega sveta, ki zahaja.
Tem nasproti pa bodo stali smeli in odločnega življenja prekipevajoči mladi in novi ljudje, kot jih vzgajata vdovi Marjanca in Cadržnica in še tisoče drugih riji-. ma podobnih mater po Primorskem, Sloveniji in Jugoslaviji.
Hiša v cvetju -nova Jugoslavija
V kamri sem poln teh vtisov iz novega življenja zasnul v dišečih lanenih rjuhah v miren spanec. Za budnico je zap>el petelin na dvorišču, kateremu so v zboru odgovorili ostali po vasi. Pred hišo me je čakalo novo presenečenje. Iz vseh oken, ob zidu na dvorišču, pred in za hišo cvetje, cvetje, cvetje. Žive in mehke barve so mi božale dušo da je zvenela kot harfa. Oživela je slika iz tolminskih Ravni: vas v cvetju.
Nova Jugoslavija v cvetju. Vse, kar gradijo današnji svobodni ljudje na Balkanu, in gradijo velikanske stvari, je cvetje, ki bo dajalo sadove novim ljudem, ki so si te sadove pošteno priborili.
Poslovil sem se z jasno in svetlo mislijo v duši. Spotoma sem iz mahu izpod grma utrgal rdeči cvet dišeče ciklame in ga zataknil v gumbnico poleg rdeče zvezdne, znaka partizanstva. Ob prihodu domov pa sem ta spomin napisal, da delo vdov Čadržnice in Marjance in še tisoče drugih vdov in mater, ne bo zatonilo v pozabo. Vse so razumele veliko misel novega svobodnega človeka, jo sprejele za svojo in speljale še naprej.
P. A. — OGAREV
SIVA MRENA
zelena mrena
D»1A
V očesno ambulanco nam pripeljejo za roko staro mater ali o-nemoglega očeta in nas prosijo pomoči. Bolnik sam nam pove, da mu je pred 1 letom približno pričel pešati vid sprva na enem, kmalu pa še na drugem očesu. Pe-šanje vida je polagoma napredovalo; danes je še popolnoma navezan na tujo pomoč; loči samo še svetlobo od teme.
Poleg neštetih obelenj, ki dovedejo v starejših letih do opešanja vida, naj omenim samo dve, najbolj pogosti in najvažnejši.
Ne morem pa dovolj poudariti, da je zamenjava teh dveh obolenj, mislim namreč sive in zelene mrene, za bolnika lahko usodna.
Bolniku s sivo mreno z opera-
KAKO JE
s konservirano hrano ?
cijo še vedno lahko pomagamo; bolnik, ki mu je vid opešal zaradi zelene mrene ostane slep za vedno; vsi doslej znani medicinski pripomočki takemu revežu izgubljenega vida ne morejo vrniti.
Kaj je siva mrena? Sigurno ste že srečali človeka čigar zenica (pupila) ni črna, temveč siva. In kaj je temu vzrok?
Splošno pravilo je, da moramo u-porabiti v škatlicah konservirano hrano v enem do dveh let. Vendar pa zdrži tako konservirana hrana mnogo dalj časa, če kovinska posoda ne oksidira ter če ostane vsebina vedno sterilna. Dosedanji «rekord» znaša 50 let ohranitve brez najmanjše okvare. Sodobna konservna industrija se vedno bolj izpopolnjuje. Predvsem je važno, da je posoda iz kovine, na katero učinkujejo snovi, ki so v njej. Za dobro konserviranje pa je tudi potrebno, da uničimo vsa mikroskopsko majhna bitja, ki so na hrani, ki jo konserviramo. Ta mala bitja, imenovana mikroorganizmi, povzročajo razpadanje hrane.
Industrija konserv je nastala za Na-
poleona I; on je namreč namenil nagrado onemu, ki bo izdelal uspešen postopek, po katerem bi lahko kon-servirali hrano za njegovo vojaštvo. Pri tem je zmagal Francoz Nicolas Francois Apert, kuhar v Parizu. Leta 1804 je izumil način, po katerem lahko hranimo za več let meso, zelenjavo in sadje. On je s kuhano- hrano napolnil pločevinaste posode, jih ugrel v vreli slani vodi in potem nepredušno zaprl.	MP.
Za zenico leži v očesu leča. Zdrava leča je prozorna in mi je ne vidimo. Ce se leča vsled starosti ali bolezni skali, potem mi lečo vidimo, zenica ni več črna, temveč siva. In kaj opaža bolnik? Počasno vendar stalno pešanje vida. Poudariti pa moram, da vsled sive mrene oko nikdar ne oslepi popolnoma, ter bolnik še vedno loči dan od noči in v temi i-'am točno pove, kje je svetloba, če mu oko le od strani osvetlimo.
Danes ne čakamo več, da postane bolnik potreben tuje pomoči in v nadlego sebi in svojcem; r.e čakamo več. «da je mrena godna» kot so rekli včasih. Cim postane bolnik na cesti negotov, in ne more več opravljati, niti grobega dela ga operiramo. Kaj je bistvo o-peracije? Z operacijo motno lečo odstranimo. Bolnik operiran na sivi mreni vidi brez očal slabo; vendar toliko, da lahko sam hodi naokrog.
Ce pa nosi očala in sicer druga stekla za daljavo in druga za bližino, potem vidi normalno. Nerodno je le to, da so stekla debela in težka ter da mora za delo v bližini (čitanje in pisanje) očala menjati.
Dr. C. DEREANI
NASVETI
in odgovori ljudskega zdravnic
m
Ker so letos v modi na kratko ostrižene pričeske, bomo zato nosile majhne in ljubke čepice ter klobučke
Se vlažen kavin odcedek odpravi madeže likerjev s pološčenega pohištva.
Zoprni duh po čebuli odpraviš z rok, če jih dobro odrgneš z nekaj lističi zelene.
Ce imamo npčedno kožo je do-
bro, da sj umijemo obraz z mlačno vodo v katero smo dali v prah zdrobljeni toaletni boraks (1 žlico boraksa na 2 1 vode).
Srce in njegove napake
Srce s svojim ožiljem je bilo In je še vedno v svetu medicinske znanosti predmet najglobljega študija in raziskovanja, tako glede na njegovo sestavo, kot vsled važnosti njegove funkcije. Posebna veja v medicinski znanosti, ki se je odcepila od interne medicine (veda, ki proučuje notranje bolezni), je cardiologia all nauk o srčnih boleznih.
Srce je poleg osrednjega živčnega sistema (možgani in hrbtni mozeg) gotovo najvažnejši organ telesa. Je nekak motor, središče, ki poganja in brani ves organizem. V sleherni kotiček telesa odpošilja hrano v obliki krvi; vsak organ prejme svojo ki ga tvori ožilje in čigar središče je delovno silo od tega motorja. Krvni
NASVETI
'el
«r-o
Čokoladna torta s kremo
Mešaj 14 dkg presnega masla, ko dobro naraste mu polagoma primešaj 14 dkg sladkorja z vaniljo in 7 rumenjakov ter mešaj še četrt ure. Nato dodaj sneg 7 beljakov, 7 dkg drobno zrezanih o-rehov in 10 dkg drobtin. Daj v model ter peci počasi približno tri četrt ure. Medtem mešaj na vročem, da se zgosti, 1/8 1 kavir.e smetane, 6 dkg čokolade, 4 rume-njake,. 10 dkg sladkorja in malo vanilje. Pusti, da se krema ohladi in ji nato primešaj 14 dkg presnega masla. Pečeno torto prereži dvakrat, jo namaži s pripravljeno kremo in jo nazadnje še oblij s čokoladnim ledom: segrej 5 dkg presnega masla, dodaj 12 dkg nastrgane čokolade in 1-2 žlici vrele vode. Tolci na hladnem s kuhalnico, da postane zelo gladko m svetlo. Ta led vlij na torto, ne da bi ga kuhala.
za
tržaško
kuhinjo
Jabolčne tortice
Izreži iz krhkega testa okrogle krpice. Iz polovice krpic izreži z manjšim obodom zopet manjše
krpice, da ti ostane kolobar. Manjše okrogle krpice in druge o-stanke testa narahlo naglo zgneti, razvaljaj in uporabljaj dplje. Imeti moraš enako število večjih krpic in kolobarjev. Namaži krpice z beljakom in položi na vsako 1 kolobar. Položi tortice na pekač in jih pomaži z mlekom. Pec jih v vroči pečici približno 1/4 ure. Ostati morajo svetlorumene.
obtok je, nazorno rečeno, nekak krog, srce, kakor je sonce središče vseh najrazličnejših ozvezdij, ki krožijo po vsemirju. Izgradba te osrednje gonilne sile, je prav za prav, če površno pogledamo, čisto enostavna, pri tem pa tako veličastna v svoji celoti, da človek onemi od občudovanja pred toliko umetnostjo narave. Ogledali si bomo srce in njegovo najbližjo okolico posebej, da bomo laže razumeli. V proučavanju bolezenske slike pa tega nikdar ne smemo storiti, kajti dialektika nas. uči, da pojavov nikoli ne smemo presojati izolirano od celote in brez povezave z njo, ker tako izgubimo pravo, jasno sliko.
Medtem skuhaj gosto čežano. Priden! ji 1/2 pesti opranih rozin in 1-2 žlici ruma. Razreži nekaj olupljenih mandljev na tanke rezine in jih malo opraži. Daj v vsako pečeno tortico kupček čežane in zapiči vanjo mandljeve rezine. Ponudi vroče ali mrzlo.
Srce je mesnata vreča približno tako velika kakor pest; sestoji se iz dveh polovic, ki sta ločeni po tanki kožnati steni. Zato govorimo o levem in desnem srcu. Vsako polovico deli zopet stena na prekat in preddvor, ki ju med seboj spaja nekako za prst široka odprtina. Iz srca izhajata dve veliki žili, aorta ali velika odvodnica, ki se odcepi iz levega prekata ter služi velikemu ali perifernemu krvotoku in pa pljučna odvodnica, ki izhaja iz desnega prekata ter odvaja kri v pljuča. V pljučih se namreč krvni plini, to je kisik in ogljikova kislina, izmenjajo. Kri, ki odide po aorti iz levega prekata v najrazličnejše organe, nosi s seboj kisik, ki jim ga kot neobhodno potrebno hra-nivo oddaja ter se potem vrača brez kisika, a zato napolnjena z ogljikovo kislino, ki jo je prejela od organov. Ta kri s periferije se torej zbira v obe veliki žili, katerih ena prejema izrabljeno kri iz gornje polovice telesa, druga pa iz spodnje; obe se izlivata v desni predvor, ki iztisne svojo, kakor rečeno, z ogljikovo kislino preobloženo, torej za prehrano nesposobno kri v desni prekat, odkoder dospe, kot smo že slišali, v pljuča. Ko je ta kri v pljučih oddala ogljikovo kislino v zamenjavo za kisik, se zbira v pljučne odvodnice, ki vodijo v levi preddvor; od tu pride kri skozi levi prekat v aorto in na periferijo. Na odprtinah, ki vežejo preddvor s prekatom, pa tudi na mestu, kjer se odcepi aorta oz. glavna pljučna žila od prekata, se nahajajo
tanke, kot polmesec zaokrožene kožice, imenovane zaklopke; njih naloga je zelo važna. Služijo namreč kot nekaki jezovi proti prevelikemu navalu krvi, ki pride iz preddvora v prekat, oz. iz prekata v pljuča ali periferijo. Dokler one brezhibno delujejo, se vrši krvotok v najlepšem redu, ko pa obole, se ta precizni ustroj začne rušiti, pojavljajo se kot pri vsakem stroju težave in motnje, ki pomenijo vedno rastočo oslabelost in končno propad organizma; pojavi Se srčna napaka.
Povsem razumljivo Je, da mora srce, kot osrednji organ življenja, hraniti tudi samo sebe. Važnost onih malih žil, ki dovažajo srcu hrano in ki se odcepljajo od aorte ter pogrezajo v srčno mišico, spoznamo predvsem tedaj, ko začno apneneti vsled starosti in drugih vzrokov.
Na koncu tega splošnega pregleda naj še omenimo, da je srce bogato oskrbljeno z živci, od katerih je brezhibno delovanje srca seveda v precejšnji meri odvisno.
Pod srčno napako razumevajo ljudje najrazličnejša srčna obolenja; v medicinskem smislu pa pomeni srčna napaka le gotovo vrsto srčnih bolezni. Okvara srčnih zaklopk je najpogostejša. Vendar je še cel niz, bolezni, ki so za nosilca prav tako usodne. Srce namreč lahko oboli na raznih mestih; zato razdelimo srčne bolezni v grobem v naslednje večje skupine:
1.	Obolenja zaklopk ali srčne napake v ožjem smislu;
2.	obolenja srčne mišice kot take;
3.	obolenja osrčnika;
4.	obolenja srčnih žil In živcev.
Kot zadnjo skupino bi lahko imenovali še razna nervozna in druga obolenja, katerih vzrok pa ne leži v srcu samem. Razne srčne neurose lah. ko izpustimo; taki bolniki so v toliko pomilovanja vredni, ker jih zdrav nik težko prepriča o naravi njihove bolezni, ki nikdar ni tako pogubo-nosna kot so ostale. Pomembnejše pa je da prvotna obolenja nekaterih zelo važnih organov vplivajo kvarno na srce. V prvem redu so to pljuča in ledvice.
(Nadaljevanje pruttodnjic)
Ker se je že več našit bralk obrnilo na naše ure* niši vo za zdravniški n**i svet, smo se odločili, da bomo odslej v «Ljudskem tedniku» vodili aZdravnl> ško posvetovalnico». Zato pozivamo predvsem nat* matere in žene, naj se po-služujejo rubrike, da se rešijo marsikdaj čisto nepotrebnih skrbi. Na vsa vprašanja bo odgovarjal zdravnik strokovnjak.
Vprašanja pošiljajte naslov:	«Ljudski	tednika,
Trst, Via Mootecchi 6.
I.	V. iz Trsta: Imam 9 letenga slnV ki vsako leto kadar začne hoditi * šolo, izgubi apetit, postane bled Idi ima večkrat vnete oči. Kaj naj na* pravim, da bi se tudi letos to ne ponovilo?
Odgovor: Vaš otrok je gotovo 11»! faličen, to je slabokrven, in potrebuje zato dosti sonca in gibanja na svežem zraku. Poskrbite, da bo otrok kljub šoli in učenju, imel vsak dan dve uri prosti, katere naj preživi na prostem. Kakor hitro bo vreme hi; nejše, mu pričnite dajati ribje ol, ali druga podobna zdravila, ki bujejo kalcij in vitamina A in D.
J.	K. iz Kopra: Rada bi vedel kako naj odpravim svojemu otri gliste? Skoraj vsak mesec mu daj; zdravila, a ni nobenega uspeha.
Odgovor: V pismu niste navedB kakšne gliste Ima vaš otrok.
Otroci imajo običajno dvoje vi glist: dolge 10—20 cm (ascarides lui»-bricoides) ali kratke 1/2 cm in tank« kakor nit (oxiuri). Prve laže odpravimo. Zadostuje- da damo otroku zdravilo vsakih deset dni in sicer dvakrat ali trikrat zaporedoma; in n* samo enkrat na mesec! Male glist«] pa so bolj trdovratne in je boj proti] njim težji, kajti otrok se sproti oku-j' ži z jajčeci, katere- izležejo samice ponoči v gubicah danke. To povzroča močno srbenje, otrok se praska, za nohti rok se mu naberejo jajčeca, katere potem nosi v usta. Zaradi toga ni dovolj, če damo otroku sam« piti zdravila, ampak mu moremo tuifl namazati danko z mazilom, ki uničuje samice. Sporočite, če želite imeti naslov kakega zdravila in opišite podrobneje gliste katere ima vaš op trok.
S.	P. iz Sv. Križa: 2e dvakrat se» imela hude bolečine pod rebri n» desni strani in zdravnik je ugotovil, da imam vnetje žolča. Ne hotela bi s« operirati in želim; vedeti kako naj »e zdravim?
Odgovor: Pri ženah je vaša bole- / zen zelo pogosta. Posebno pri onih, ki so imele več otrok. Vnetje žolč» ni treba vedno operirati. Zdravimo pa ga najuspešneje s primerno dietoi Uživajte dovolj zelenjave In sadja, kolikor mogoče malo mesa, prav nič svinjine. Belite le z oljem in maslom ne uživajte alkoholnih pijač, posebi no ne likerjev in niti črne kave; živite redno, gibajte se, izogibljite se pretežkih del, ki vas silijo k sklju-i čeni drži (ribanje poda, pranje, itd.)/ Dobro de, če spijete zjutraj na tešč; pol kozarca vode, v katero ste dl žličko hausbrandove soli.
Dr. M. S,
:
1J
iiajimli
Ce postavimo v kumik steklerri4-ko evkaliptovega olja, bo njego'*1 ^ vonj uničil vse kokošje zajedel* ce, ne da bi kakor koli žkodov»! piščancem.
Ako hočeš, da bo volnena ode}* obdržala prvotno mehkobo zado* stuje, da jo umivaš v mlačni h1®" niči.
Da ne bodo svilene obleke izg’*' bile leska, jih peri samo v vodi, ne da bi jih ožcmala.
Dobro je, če vodi dodaš alko in amoniakov- karbonat (na 2 1 v ,
20 gr
de 100 gr alkohola in karbonata).
Voda v kateri sl kuhala špio»^» je izvrstno sredstvo za pranje lačil iz črne volne.
Kmetovalec v oktobru ij^KO pripravljamo
kvasne glivice za mošt
-«r-
POLJEDELSTVO
V oktobru začnemo in tudi kontoma s setvijo pšenice, ki jo selenio v dobro pripravljeno zemljo, imejmo pred očmi pregovor, ki travi: »Kakršna setev, takšna žetev!» dejmo, da uporabljamo zdravo in dobro razvito seme, ker le loko nam je porok, da bo lahko Ir dobro prezimilo. Pšenico mo-tamo pred setvijo razkužiti, to se travi, uničiti moramo na semenu »se kali glivičnih bolezni, kar do-!|fžemo z raznimi razkužili. Danes «e najraje poslužujemo razkužil v trahu. Na 100 kg semena uporabljamo 150 do 200 gramov razkužila »Caffarot ali pa Ceretana. Ce nimamo drugega sredstva na razpolago, razkužimo semensko pšenico tudi tako, da namakamo seme 0 2 do 3 odstotni raztopini motre galice.
Pobrali bomo tudi koruzo. Odmerimo že sedaj na njivi storže za venie. Odberimo najlepše ter shranimo jih na takem mestu, da ne tiorejo miši do njih. Ne puščajmo Ra njivi koruznice, kajti tako nam nastaja dvojna škoda: na njivi nam vegnije krma, s katero moramo 'ačunati pri pomanjkanju druge krme. Poleg tega pa se v koruznici uležejo razni škodljivci, ki jih • 'ozneje prenašalno na naše senike R skednje ali pa ostanejo na njivi m čakajo prihodnjega leta. Zažgi-'Ro kar na njivi vsa okužena stebel
Z njiv spravljamo ajdo, repo, korenje, njivsko kolerabo in zelje. Pri spravljanju pridelkov ne poza-bimo no semensko odbiranje! Za Pridobivanje pesnega, repnega, ko-renjevega in kolerabnega semena odberimo že na njivi najboljši1, srednje debele in pravilno vzrasle rOstline ali korenine in jim obrežimo listje tako, da ne ranimo vrca. Vse za pridelovanje semena Obrane korenine shranimo čez *inio na suhem mestu v kleti, kjer hh potaknemo v pesek. Tudi za Pridelovanje zeljnega semena od-yerimo pravilno razvite rastline s Prednje debelimi glavami. Vse oddane zeljne rastline izrujemo s koreninami vred, jih shranimo v ^eti na suhem, da ne začnejo gni-Da se zeljnim rastlinam ne potisi jo korenine, je najbolje, da jih Vsadimo v zemljo, ki si jo nane-•*mo v klet.
šik; manj pa je v njej kalija in skoraj nič fosforne kisline. Ko bomo pa imeli še na razpolago umetnih gnojil in ker je gnojenje z gnojnico enostransko in pomanjkljivo, bomo dopolnili to gnojenje tudi ? umetnimi gnojili: s superfo. sfatom in kalijevo soljo.
ŽIVINOREJA
Ko začne počasi zmrzovati in se pojavi slana, nehajmo goniti živino na pašo, da se izognemo napenjanju in pri breji živini tudi zvrženju. Kakor paša tako pojem-Ijejo tudi zelena krmila in že je treba misliti na prehod k suhemu krmljenju. Pri prehodu postopajmo z vso previdnostjo, da se obvarujemo marsikatere nevšečnosti v hlevu.
od zdravih in zrelih ter smo v kleti vse uredili, kot zahteva umno kletarstvo, bo vino brez napak in bolezni.
SADJARSTVO
VINOGRADNIŠTVO
V kratkem bo trgatev končana in vinograd ostane prazen. Dobro je, ako po trgatvi trte okopljemo, ker s tem uničimo v zemlji škodljivce, ki bi pričeli spomladi svoje uničevalno delo. Z okopavanjem se tudi razkroji hrana v zemlji, kar pospešuje rast. Konec oktobra naj se «suho cepljene» trte zagrne, jo preko cepljenega mesta:	tako
ostanejo do spomladi. Stare vinograde začnemo gnojiti, z obrezovanjem pa počakajmo, da listje odpade. Pričnemo pa rigolanje za no. ve vinograde. Ne sadimo novih trt na prostor, kjer smo šele izkopali opešane. Ponekod imajo navado, trte Po trgatvi še enkrat poškropiti, in sicer prav tako kot prej. S tem dosežejo, da omeje napade peronospore prihodnjo pomlad. V tem mesecu bi morali tudi obrezati trto, vsaj na debelo.
Sadnega drevja ne smemo zanemarjati. Ze v drugi polovici oktobra lahko pričnemo s presajanjem. Ovijmo sadno drevje z lepilnimi pasovi. Z dreves odstranimo vse nepotrebne veje in ako je še mogoče, poškropimo jih z močno raztopino modre galice. Ne smemo tu. di pozabiti, da drevo potrebuje hrane. Ce nimamo drugega gnojila, zalijmo ga vsaj z gnojnico, kateri dodamo na 100 1, 2 do 3 kg su-perfosfata in 2 do 3 kg 40 odst. kalijeve soli.
VRTNARSTVO
Pripravimo lehe za zimsko solato tako, da bodo visele proti jugu. Proti koncu meseca posadimo v pripravljene lehe solatne sadike. Najbolje je, da presadimo tudi zgodnji kapus že ta mesec na stalno mesto.
Preorjimo ali prekopljimo obenem v ta namen zemljo. V poravnani zemlji napravimo za posamezne vrste okrog 10 cm globoke razore, ki so približno 75 cm narazen. Vanje nasadimo kapusove sadike v razdalji 25 so 30 cm. V razorih prezimi kapus bolje nego v grebenih. Tud! zgodnji grah je dobro sejati že ta mesec. V zimske gredice posejemo nùvadno solato za uporabo pozimi. Cim bolj raste in se razvija, tem bolj jo redči.
ČEBELARSTVO
KLETARSTVO
V kleti imamo zbran trud in delo vsega leta. Glejmo, da pri vrenju ne pustimo zraku prostega dostopa h kipečemu vinu. Klet naj bo čista, oprana in požveplana, sodi čisti in zdravi. Ako smo pri tr-
gatvi ločili zelene in gnile jagode
Preglejmo svoje panje, ali imajo dovolj zaloge, ali so dovolj močni Ce so zaloge pičle, jih izpopolnimo, najbolje z medom. Ce imamo odveč medu, ne prodajajmo vsega! Kaj bo, ako nam ga zmanjka spomladi, če bo vreme neugodno. Ne pozabimo na dobro vzim-Ijenje, ki je tudi eden izmed pogojev. za uspeh spomladi.
Dr. I. BASA
Ako hočemo doseči boljše alkoholno kipenje, je potrebno, da si pripravimo kvasne glivice. Kako to napravimo?
Nekaj dni pred trgatvijo potrgamo nekaj kilogramov grozdja tiste vrste, ki daje v našem vinogradu najboljše vino. Grozdje, ki mora biti popolnoma zdravo in zrelo, kar najskrbneje zmastimo. Mošt natočimo v čisto posodo in to postavimo v zavarovan prostor, v katerem dosega toplota 18 do 20.o C. Pričel bo naglo kipeti. Ko je kipenje že dobro napredovalo, začnemo splošno trgatev.
V prvi čeber, v katerem smo zma-stili zdaj natrgano grozdje, zlijemo ves mošt, ki smo ga pripravili kot kipelni kvaseč. Ta kvaseč bo v čebru takoj razvil alkoholno kipenje. V drugi kakor tudi v naslednje čebre pa stavimo kipelni kvaseč iz prvega, ki smo mu dodali prvotno pripravljeni kvaseč iz najboljšega grozdja. Na ta način bomo dosegli takojšnje normalno kipenje z dobrim uspehom, če le ne nastopj kakšna ovira, kakor na pr. previsoka ali prenizka temperatura, na kar pa mora kletar posebej paziti.
Kletar mora pariti, Ca bo razmnožil le dobre kipelne glivice iz dobrih domačih vrst grozdja.
Kipelne glivice lahko razmnožimo tudi na ta način: Vzemimo iz soda, v katerem imamo dobro lansko vino, pri prvem pretakanju nekaj drož. Ce smo to zamudili, lahko vzamemo drože tudi od drugega ali tretjega pretakanja. Se bolje je vzeti drože iz botiljke, ki smo jo pred kratkim zamašili, seveda z najboljšim vinom, kar ga imamo. Te drože stavimo v lončeno posodo ali zdrav sodček za
sladkor povsem raztopi. Nato prekuhamo še ostalih 8 litrov vode ter vse skupaj vlijemo v pripravljeno posodo ali sodček, ga zamašimo in pustimo, da se shladi na 20 stopinj C. Ko je tekočina hladna, ji dodamo drože, ki jih nameravamo razmnožiti. V sodčku jih pomešamo in potem zapremo veho s sterilizirano vato, da ne pridejo v sod zunanje škodljive glivice.
Kipenje se bo takoj pričelo. Ko se je končalo, zlijemo v sodček ne. koliko istega vina, od katerega smo vzeli drože, tako da se sodček napolni do vrha. Tedaj ga zapremo do uporabe. Ko se je kipenje v sodčku dokončalo, so kipelne glivice padle na dno in se zgostile. Prav ta gošča nam bo služila pozneje pri kipenju novega mošta.
V času trgatve naberemo, kakor sem že prej omenil, nekoliko najboljšega, zdravega grozdja in ga z
žganje. Drože razredčimo s sladko vodo, ki smo ji dodali nekaj vinske kisline. Tako si na pr. pri pravimo 10 litrov vode, 1 kg navadnega sladkorja in 50 do 60 gr vinske kisline. Vzamemo 2 litra čiste vode, ki ji dodamo 2 kg sladkorja in 50 do 60 gr vinske kisline in to dobro prekuhamo, da se
rokami zelo pazljivo zmastimo. Nastalemu moštu dolijemo omenje. no goščo iz sodčka, iz katerega prej odlijemo čisto tekočino. Gošča, ki je v njej mnogo pomlajenih kipelnih glivic, bo v novem moštu takoj začela kipeti in glivice se bodo tako naglo razmnožile, da bodo prevladale nad vsemi drugimi glivicami v moštu.
Ce pa je Bila gošča pripravljena že prej dalj časa, je dobro, da odlijemo vso' čisto tekočino iz sodčka in nalijemo na goščo v sodčku nekoliko mošta, ki smo ga ob pričetku trgatve pripravili.
Ko smo si kipelne glivice tako razmnožili, začnemo splošno trgatev in stavimo vse razmnožene glivice v prvi čeber ali sod, ki smo ga napolnili z novim moštom. Lahko se zanesemo, da bodo razmnožene in pomlajene glivice prevladale vse druge. Na ta način bodo le izbrane glivice opravile vse al» koholno vrenje.
Vse kar smo v tem smislu ukrenili, ima namen, da se burno kipenje napravi na najboljši način in da dosežemo pri tem najboljši uspeh.	Dr. I. BASA
Njive, ki jih ne misKtno posejati * ozimino in ne bodo čakale pomladansko setev, moramo čimprej , Scoiati. Nikdar ne bomo dovolj Sporočali globokega jesenskega ^anja. Zemlja naj ostane v grudah, kakor jo je nadrobil plug. Globoko jesensko oranje uničuje Mevel, rahlja zemljo, tako da vpi-mnogo deževnice, ki drugače zbiti, neizorani zemlji odteka.
ie
*a
V obalnih krajih je še vedno pri Poroči ji vo okopavati zelenjavo in
** gnojiti z razredčeno gnojnico.
TRAVNISTVO
|2a naše travnike je treba skrbe-Rj takoj, ko pokosimo otavo. Ni
WUr» «ni
hio suša, marveč dostikrat tudi a nemarnost mnogo kriva, da .te primanjkuje krme. Ko pase-PjJ? živino po travnikih, ne držimo r^žem rok, ampak uničujmo tr-
Je in odstranjujmo kamenje, z
Sel
. e«iimi grabljami pa uničujmo in poravnavajmo krtine. Na-R travniki so močno izčrpani, ■tejbolje jih zato gnojimo s kom-P^tom in z dobro razkrojenim PJ*Vskim gnojem. Namesto s hlev-gnojem, ki ga lahko bolje ‘okoriščamo za njivsko gnojenje, je Priporočljivo gnojiti travnike bolj * Enojnico. V tej je predvsem du-
mm
i
2e od nekdaj sem skušal vplivati na množino in sestavq mleka s krmljenjem. S pokladanjem ali krmljenjem krmil spravljamo v živalsko telo vse redilne snovi, ki jih potrebuje žival za svojo prehrano in za proizvajanje mleka, mesa, masti itd. Glavne redilne snovi pa so v krmilih beljakovine, tolšča, ogljikovi vodani (škrob, sladkor itd.). Najvažnejše med vsemi redilnimi snovmi pa so beljakovine, ki so prvi pogoj za proizvajanje mleka v vimenu. Kakor sploh vse beljakovine, se morata tudi sirnina in mlečna beljakovina tvoriti iz beljakovin in beljakov inastih snovi. Zato je pri krmljenju mlečne živine predvsem potrebno skrbeti, da je v pokladanih krmilih dovolj beljakovin. Ce na primer mlečna krava ne dobiva iz krmil dovolj beljakovin, ki so potrebne za redno tvorbo mleka, uporablja in nadomešča v pokladanih krmilih primanjkujoče beljakovine s svojo telesno beljakovino. zaradi česar shujša. Prav kmalu pa živalsko telo ne more ve{ dokladati primanjkujoče beljakovine. zaradi česar se množina mleka prilagodi in tvori le sorazmerno z množino krmskih beljakovin; mlečnost pade ali se zniža. Za proizvajanje mlečne tolšče in mlečnega sladkorja niso brezpogojno potrebne beljakovine, ker se lahko tvorijo iz toišče in ogljikovih voda-noy v krvi. Tudi teh redilnih snovi mora biti vedno zadosti v krmi, ako nočemo, da bo trpela mlečnost. Tudi rudninske snovi so važne za proizvajanje mleka. Zato tudi teh ne sme manjkati v krmi. Najbolje je, da dajemo mlečni živini redno po nekoliko živilske soli in klajnega apna med krmili.
odno pa na] se ravna množina in kakovost krme, ki jo dobiva mlečna živina, po mlečnosti. Ce krmimo krave prav dobro in tečno, lahko s tem zapravljamo krmila, ker se z množino krme, ki presega
Katere okolnosti vplivalo
na množino in kakovost mleka
zahteve živali, ne da doseči zvišanje mlečne količine, ki bi se izplačala. Ce krmimo mlečne živali preslabo, se pa zniža množina mleka. Ce imajo krave le malo mleka, potem že zadostuje, če jih krmimo samo s senom in slamo. Ako pa imajo obilo mlekk, potem jim moramo pokladati poleg sena in slame tudi lahko prebavljiva močna krmila (otrobe, itd.), ki imajo mnogo beljakovin? Količina močnih kr-mil pa naj se ravna vedno po mlečnosti posameznih krav. Cim več mleka imajo krave, tem več močnih krmil naj dobivajo in obratno. Vedno pa pokladajmo močna krmila le v toliki meri, y kolikor se nam izplača z namolzenim mlekom. To pa lahko dosežemo edino le z redno poizkusno molžo 1. in 16. dne vsakega meseca za vsako kravo posebej. To so v naprednih živinorejskih krajih že davno uvedli in dosegli lepe uspehe. Pri krmljenju mlečne živine moramo imeti vedno pred očmi, da je za nag ona žival največje gospodarske vrednosti, ki nam da kolikor mogoče več mleka in mlečnih dragocenih sestavin pri kolikor mogoče manj ših izdatkih za krmo.
Kako vpliva sveža zelena krma in paša na mlečnost krav smo že govorili ne dolgo od tega. Na večjo
čezmerno množino vode. Posebno škodljivo je to za plemenske živali. Tudi nimamo od tega posebno velikih koristi.
Da vpliva red pri krmljenju zelo dobro na mlečnost živali, mislim ni treba še posebej poudarjati.
Da vpliva redno čiščenje, snaženje in negovanje mlečne živine na njeno mlečnost, ni dvoma. Zato ne bi smelo biti pri nas nobenega hleva, kjer bi se poleg drugih ne snažile redno vsak dan tudi mlečne živali. Kdor je v tem oziru zanemarjal svojo živino, lahko napravi sam majhen poizkus in videl bo, kako vpliva redno vsakdanje snaženje ugodno na mlečnost krav. Za to zadostuje 14 dni. Zmeri naj mleko vsake krave posebej ured snaženjem in naj si množino pomolzenega mleka zapiše. 14 dni po snaženju naj zopet meri mleko vsa ke posamezne krave. Tako se lahko prepriča na lastne oči.
Tudi na redno negovanje parkljev posebno takšne mlečne živine, ki je večinoma v hlevu, ne smemo pozabiti.
Slabo surovo ravnanje z mlečno živino ne vpliva dobro na mlečnost; Tudi hlevi niso brez vsakega vpliva na mlečnost. V mrzlem ali pretoplem hlevu, dalje v temnem
kaže na primer spomladi, ko pride živina a prosto, in se zviša množina in kakovost mleka. Zato skrbimo, da se mlečne krave, kolikor mogoče gibljejo na, prostem vsak dan. Tudi zmerno in lahko delo, ki je enako zmernemu gibanju v prostem zraku, ne škoduje, pač pa pospešuje mlečnost krav. Preveč naporno in dolgotrajno delo pa zniža mlečnost.
Bistveno vpliva na mlečnost krav tudi molža. Cim več časa preteče od ene molže do druge, tem manj mastno mleko namolzemo. Zato pa je pri trikratni molži v 24 urah, ki se ne vrši v enakih presledkih, množina jutranjega mleka navadno višja, kakor pa množina opoldanskega ali večernega mleka, toda jutranje mleko je manj mastno, kakor opoldansko in večerno. To nam dokazuje poizkus, pri katerem so uredili dnevno molžo ene krave tako, da je poteklo od večerne do jutranje molže 12 ur, od jutranje do opoldanske 8 ur in od opoldanske do večerne 4 ure. Mleko vsake molže posebej so tehtali in preiskovali glede na tolščo mesec dni in prišli so do naslednjih izidov:
srsisvRzz s«» s sarjsr. ^
di z bolj vodenimi krmili, posebno pa » tako imenovanimi napoji. Ti se sestojijo iz vode, med katero je primešano več ali manj otrobov. moke in podobnega. Toda za mlečne krave nikakor ni zdravo, če jih prisilimo, da popijejo na račun med vodo pomešanih močnih krmil
krave manj mleka kakor v dobro urejenem hlevu.
Gibanje posebno zunaj na prostem, na svežem zraku, je ob primernem krmljenju ali paši za mlečne živalj zelo koristno. Gibanje pospešuje zdravje in presnavljanje in s tem tudi tvorbo mleka. To se
množina mleka, mleč. tolšča zjutraj	9	litrov	3.3 odst.
opoldne	6.5	litrov	4.2 odst.
zvečer	4.88	litrov	6.1 odst
Ako molzemo v enakih presledkih, to je pri trikratni molži vsakih 8 ur in pri dvakratni vsakih 12 ur, potem se ne kažejo takšne razlike v množini mleka in v odstotkih tolšče poedinih molž.
Cim večkrat na dan molzemo, tem več mleka namolzemo od posameznih krav. Vendar pa se je iz gospodarskih razlogov ostalo le pri trikratni molži, oziroma dvakratni molži. Štirikratna molža na dan se izplača le pri zelo dobrih mlečnih kravah, dokler so mladovne.
Nadaljevanje prihodnjič
MED
NOVIMI
KNJIGAMI
Pri Cankarjevi založbi je pod naslovom Josip Broz-Tito: Graditev nove Jugoslavije, izšla druga knjiga govorov, člankov in izjav maršala Tita. V tej knjigi so zbrani številni govori in izjave, ki jih je imel voditelj jugoslovanskih narodov v Ljudski skupščini, v tovarnah in na raznih kongresih v pasu od marca 1946 do septembra 1947. Knjiga je tako aktualna, da bi jo morala imeti vsaka javna in zasebna knjižnica.
Pri isti založbi je izšel prevod romana, ki ga je napisal ruski pisatelj Pavlenko Peter pod naslovom Sreča. Roman obravnava snov iz komaj minulih dni ter prikazuje, kako se polkovnik, invalid iz te vojne, preseli po porazu Nemcev na obalo Črnega morja, kjer v krajih močno opustošenih po vojni postane duša vsega dela za obnovo in izgradnjo. Vmes je prepletena njegova ljubezenska zgodba z vojaško zdravnico, kateri se odre-ge, da bi ji ne bil v napoto, vendar se ta po končani vojni sama vrne k njemu. Pavlenkov roman, ki je prejel Stalinovo nagrado, je nedvomno močno literarno delo. V njem prikazuje pisatelj ljudi v Sovjetski zvezi ob koncu druge svetovne vojne. Popisal je tudi prodiranje sovjetske vojske preko Madžarske in Avstrije ter tako v literarnem delu podal živo podobo sovjetskega človeka in tipične poteze dobe, ki je pravkar Za nami.
Savnik Leo; Zdravljenje raka. To je prva knjiga v slovenskem jeziku, ki obravnava zdravljenje in sploh pojav te hude bolezni, ki tudi med slovenskim ljudstvom zahteva vedno večje žrtve. Avtor je primarij zavoda za zdravljenje raka v Ljubljani ter profesor slovenske medicinske fakultete. Knjiga je pisana poljudno, ker je namenjena tudi laikom. V njej bo vsakdo, kogar zanima ta bolezen, našel obilo gradiva, tako v besedi kot v številnih slikah.
S. R.
NAZAJ V NAFTALIN
H
NOVELA Napisal : SLAVKO KOLAR
Ilustriral: IVO REŽEK
S temi ustaši se Rudolf Jendek torej nikakor ni mogel sprijazniti. Kdo so in odkod so se pobrale te šleve? Marsikateri še ni niti vedel, kako je treba puško držati, a kaj šele, kaj je prav za prav vojska, vojaška disciplina in še vse drugo, pa glej ga človeka, kitko si je že našil na ovratnic čin kapetana, majorja ali celo že kar polkovnika. Samo kako nesramni so, zabiti, napihnjeni in za vsak tepež pripravljeni vsi ti neznani junaki?! . . .
Tak prijatelj reda in discipline, kakršen je bil polkovnik Jendek, se je moral z njimi nazadnje sporeči. Do prepira je prišlo posebno, kadar se je kak ustaški prenapetež skušal vtikati v pristojnost gospoda domobranskega polkovnika ali mu celo ukazovati. V tistem času se je gospod Jendek dvakrat bridko razočaral. Ko je n. pr. v Bjelovaru hotel rešiti nekega Žida, advokata, svojega kupčijskega prijatelja, potem pa v Banjaluki, kjer je skušal prav .tako zavarovati družino nekega srbskega trgovca, pa mu ni uspelo ne eno ne drugo in je prišel do zaključka, da so ustaši čisto navadna razbojniška banda. Res, da je bil tudi sam antisemit in bi bil rade volje vse Žide pognal v Jutrovo deželo in prav tako vse Srbe v Srbijo, toda to bi bilo treba — po njegovi pameti opraviti bolj dostojno, ne pa ljudi, ki so drugače čisto na mestu in pošteni ter celo ugledni meščani, odgnati, zvezane kakor živino, kakor najnavadnejše lopove in jim
svoje generalske ambicije in se mu q tem ne da niti razmišljati. Ko ,
rta/
izropati imetje, jih pobijati, poklati in jih natrpati v taborišča, iz katerih, kakor se je že tedaj šušljalo, se živ nihče ni več povrnil...
Zbornik pesništva
nurcdcv Jlugcslauiie
Zveza književnikov Jugoslavije v Beogradu je izdala v nakladi 30 tisoč izvodov zejetno knjigo z naslovom «Jugoslovenska poezija», ki prinaša v izboru umetne pesmi pesnikov narodov Jugoslavije: srbske, hrvatske in makedonske. Posamezne izbore so določili republiški odbori društev Zveze književnikov Jugoslavije, ki so poslali svoje predloge skupni redakciji, v kateri so za Slovence sodelovali Boris Ziherl, Drago Sega in Lino Legiša.
V uvodu knjige beremo, kako je nastala antologija. L. 1946. so sovjetski in bolgarski književniki izrazili željo, naj bi se sestavil zbornik jugoslovanskih umetnih pesmi. Zamisel se ni uresničila. Zato je bila pobuda za antologijo v prvotni zasnovi opuščena in, je bilo sklenjeno, da se Izda izbor jugoslovanskega pesništva za Jugoslavijo. A tudi ta načrt se je spreminjal in Je dobil slednjič poudarek s politične in socialne strani s tem, da se je povečalo število proletarskih pesmi v škodo drugih, ki so jim mogoče enakovredne, a so bile zavoljo osebnosti avtorjev izpuščene. V tem .okviru prikazuje zbornik jugoslovansko umetno poezijo od srede preteklega stoletja do naših dni.
-a	st0 let so ‘zbrali uredniki
5B pesnikov, med njimi 25 Slovencev s 70 pesmimi na 87 straneh (knjiga jih šteje skupno blizu 400). Lahko Ugotovimo, da je slovenska poezija častno in dobro zastopana. Na prvem mestu stoji Prešeren s Sonetnim vencem,, Prvo gazelo, Gloso, sonetom o Apelu, V spomin A. Smoleta, z uvo-
dom h Krstu pri Savici in z Zdravljico. Franceta Levstika predstavlja «Ubežni kralj» in pesem «Sovražnikom»», Simon Jenko je zastopan z «Obrazi» in «Sliko», Simon Gregorčič s pesmimi: Človeka nikar, Soči in V pepelnični noči, Anton Aškerc z Brodnikom, Mejnikom, Tlako in Kronanjem v Zagrebu, Dragotin Kette z odlomki iz «Tihih noči» in «Spomini», z romanco Na trgu («Noč trudna») in s fragmentom iz cikla «Na molu San Carlo», Murn-Aleksandrov z Vlahi, Prešla pomlad, s Pesmijo o ajdi, Prišel čas je krog božiča, in Ko dobrave se mrače, Oton Župančič z Grobovi tulijo, Pesmijo mladine, Otroci molijo, Kovaško, Zemljevidom, Veš, poet, svoj dolg?, Tja bomo našli pot in s Pomladjo v oktobru, Pavel Golia z Balado o doktorju Vladimirju Kantetu, Igo Gruden z Zasanjanostjo, Balado o otroku in Padovo, Srečko Kosovel z Mojo pesmijo, Bori, Predsmrtnico, Starko za vasjo, Gospođom pesnikom, s sonetnim ciklom Rdeči atom in Pesmijo ponižanih, Miran Jarc z odlomkom i£ Slovenskih sonetov in z Elegijo, Mile Klopčič s pesmimi: Lovimo viharje, Pogreb, Krava in Deževna pomlad 1933, Matej Bor z Večernim motivom Mostami in Srečanjem. Slovenski izbor zaključuje Destovnik-Kajuh s tremi pesmimi.
Vmes so pesmi srbskih, hrvatskih in makedonskih pesnikov P. P. Njegoša, Branka Radičeviča, Ivana Ma-žuraniča, Petra Preradoviča, Jovana Jovanoviča-Zmaja, Djure Jakšiča, Avgusta Harambašiča. Laze Kostiča, Vojislava Iliča. Silvija S. Kranjčeviča, Milorada Mitroviča, Alekso Santiča,
bi še ne bilo prisrčnih zvez z vojaškimi obvezniki, ki jim pomaga/ kolikor je mogoče, in se oni spet brigajo zanj, da ne umre od lakote, bi zares ne imelo smisla služiti še nadalje. Kajti, kaj le on pomeni tu, v ministrstvu, in v tej domobranski vojski? Eden med sto prav takimi polkovniki brez polka, brez veljave in brez pomena.
Zato se je njegov stari oficirska «jaz» vselej, kadar koli je stoipal v to ogromno zgradbo, sklonil, kakor vrba žalujka, in se je nagu-bančil njegov polkovniški ponos, kakor osušena češpljo- Nič ni seč opazoval, ali ga še kdo pozdravlja. Vseeno mu je bilo, ali je kdo od domobrancev, ki so se drenjali po hodniku, priskočil, da mu odpre vrata, ah pa ga pustil, da to sam opravi. Vsaj živo si je dopovedoval, da mu je vse to do kraja vseeno... In navsezadnje se še mar izplača vznemirjati se! Zaspanec — domobranec bodi, kakor vsi drugi, nergaj in psuj ustaše, da si rešiš lastno vest, psuj partizane, da bo ustašem prav, sebe in svojo modro glavo pa varuj, in glej, db se vojna konča tudj brez tebe! Potem pa, kar bog da!...
Ko je polkovnik Jendek tisto usodno jutro v takem razpoloženi ju vstopil v svojo sobo, je že bil v njej njegov stalni sosed podpolkovnik Vodopija/ Ko sta se, kakor po navadi, pogovorila in si izmenjala misli o zdravju in lepem vremenu, je gospod Jendek, puhteč od vročine, slekel bluzo, ki je y njej prišel, in si oblekel ono, kii jo je imel za delo. Nataknil ai je očala na nos In se lotil dela.
S tem se polkovnik Jendek ni mogel sprijazniti.
Nič ni zalegel sprejem pri samem «vojskovodji» Kvaterniku. Ta ga je sicer poslušal s tolikim razu-mevanjem in pozornostjo, da si Rudolf Jendek ni bil prav na čistem, ali je bilo to iskreno, ali je stari lisjak uganjal samo «pravi teater». Kajti se je «vojskovodja» spričo Jendekovih pritožb in obtožb prijemal za glavo in za srce, mahal z rokami jn psoval svoje ustaše vse po vrsti, in še bolj tako imenovane nastaše. Celo o svojem sinu edincu je dejal v popadku svete jeze, da je krvavi pes («Mein Dido ist ein Bluthund!») in ga je obšel gnev spričo tolike sramote za njihovo slavno ime, da je neki Kvaternik zašel celo med - policaje. Ob koncu te ganljive izpovedi je prišel sicer tisti neizbežni «toda» . . . On, vojskovodja, da bo že storil vse, kar je v njegovi moči, da se bodo stvari zasukale na pravo pot, a je prav tako potrebno, da tudi gospod Rudolf Jendek pa še vsa ostala gospoda malo bolje doumejo duh časa. Mi smo sredi revolucije, mein lieber Ruco! je deklamiral vojskovodja s širokimi kretnjami. Mi	pomagamo graditi novi	red in tu so po sredi	vprašanja, kakor je	na primer plemensko,	ko ne more in	ne sme	biti no-
bene sentimentalnosti. — — — Also, mein lieber Ruco — — —
Pri tej besedi je v pisarno naglo vstopil adjutant, kresnil po vseh predpisih s petami in napovedal nekakega nemškega majorja. Razgovor je bil pri priči tako rekoč sredi besede — prekinjen in g. Rudolf Jendek milostno, toda v naglici odpuščen, da sam ni vedel, kdaj se je znašel v predsobi, kjer je čakalo š? kakih deset častnikov na sprejem. Nekatere je jezilo, da je imel Nemec tako prednost, drugi so komaj skomizgnill z rameni, ko je bilo vendar docela razumljivo, da en sam nemški major mnogo več pomeni kakor hkrati dvajset domobranskih generalov.
Poparjen in srdit se je polkovnik	Jendek vračal	domen-	in sikal
skozi zobe: — Stari komedijant! Med	glumce bi bil	šel, ne	pa med
oficirje!
Tisto nekdanje slabo mnenje o Kvaterniku se mu je zdaj po-vmalo še v hujši meri. Obšla ga je tudi željo, da odloži svoj posel in pošlje vse k vragu, toda po enj strani ga je bilo strah morebitnih posledic, po drugi pa gospod Jendek ni bil človek, ki bi se na vrat na nos odločil za tako usoder. korak.
V ostalem pa mu to tudi nj bilo treba, ker je bil nekaj dni pozneje premeščen v Ministrstvo in tu v dopolnilnem oddelku sedi sedaj že od septembra 1941., torej že tretje leto zmeraj v isti soba, skupaj s podpolkovnikom Vodopijo, Preživel je tu celo samega «vojskovodjo», ki je že ob koncu leta 1942. skrivnostno končal svojo kariero in se sedaj hladi nekje na Semmeringu. Prebolel pa je tudli
Vladimirja Nazora, Vladimirja Vidri, ča, Milana Rakiča, Veljka Petroviča, Milutina Bojiča, Miroslava Krleže, Dušana Vasiljeva, Nikole Poliča, Gustava Krkleca, Dobriše Cesariča, De-sanke Maksimovičeve, Gvide Tarta; glie, Milana Dedinca, Vlada Vladisav-Ijevića, Dragutina Tijardoviča, JovaJ • na Popoviča, Janka Djonoviča, Iva Frola, Radovana Zogoviča, Cadomira Minderoviča, Koste Racina, Venka Markovskega, Ivana «Gorana Kovačiča, Oskarja Daviča, Skenderja Kule-noviča, Marina Franičeviča Branka Čopiča, Vladimirja Popoviča, Dušana Kostiča, Slavka Janevskega in Tana-slja Mladenoviča.
Vsa ta obširna revija nam za trenutek pričara pred duhovne oči predi stavnike umetnega pesništva jugoslovanskih narodov v zadnjih sto letih. Seveda so vmes neizogibne vrzeli. Za Slovence bi si na pr. želeli vsaj še nekatere pesmi socialnega značaja Alojza Gradnika in kakšen socialni motiv Toneta Seliškarja. Tudi glede izbora pri tem in onem bi se dala reči kritična opazka. Vendar lahko rečemo, da knjiga izpolnjuje svoj namen. Kdor se hoče seznaniti z bistvenimi potezami jugoslovanskega umeL nega pesništva v zadnjih sto letih, bo dobil iz tega zbornika v glavnem pravilno podobo, ki si jo bo lahko individualno dopolnil po lastni želji. Velika naklada knjige daje gotovost, da bo zbornik v rokah ljubiteljev umetnega pesništva v vseh republikah Jugoslavije. Pesmi so natisnjene v izvirnikih, t. j. srbske in makedonske v cirilici, slovenske, In hrvaške pa v latinici. Izdajatelji so opremili knjigo s kratkim predgovorom, na koncu pa še z opombami, ki tolmačijo manj znane besede zlasti pri Prešernovi poeziji in pri tistih srbskih Irt hrvaških pesnikih, kjer je bilo to zaradi lokalnega kolorita pesmi po* trebno,
S podpolkovnikom Vodopijo, ki je bil sicer fin in drag gospod, se ni bilo rrvnogokaj razgovarjati, kamor koli si zasukal, vselej i* bilo nevarno, da ne dregneš v katero njegovih številnih ran.
Vodopijina žena je bila Srbkinja in v prvih dneh NDH ga je bilo zanjo strah in je bil zaradi nje v skrbeh, pa si je komaj komaj pridobil tako nekakšno zaupanje ustaških betic. Nekaj časa je potepi živel v miru, pa mu je na lepem izginil sin, študent na tehniki. Fant se je odpravil v partizane, in od tlej se je oče tresel, ali in kdaj ga bo ustaško redarstvo povprašalo za junaško zdravje . . , Morda bodo imeli kaj obzira zaradi drugega sina, ki je kot legionar z Nemcd dospel do samega Stalingrada, a tudi ta se že dolgo ni več oglasil. Ce pa je ostal pri življenju, kaj bo z njim, ko bo vojne konec, kajK podpolkovniku Vodopiji je bilo že sedaj jasno, kakšen bo ta konec . ..
Žena mu je od vsega tega seveda hudo bolna, v strahu je za otroka, za moža, zase, pa joče in nori, in tako se je podpolkovnik Vodopija, črnikasto človeče, ki ga že po rasti ni mnogo veliko, od same piuke in nesreče izsušil, kakor cigansko kljuse, potegnil dušo vase in od dne do dne je zmeraj bolj redkih besed in vse tišji, toliko, da mu še sem pa tja uide kak pritajen vzdih.
Tako poseda ta dvojica in molče opravlja svoj posel, če ga P« ni, se lotita listov ali pa enostavno buljita v zid. Stene so svetlosiv«, na eni visi ogromen zemljevid NDH, z druge je «Poglavnik» bedasto zapičil svoj razbojniški pogled v polkovnika Jendeka. Včasih se oglasi telefon in tedaj se polkovnik Jendek široko razbesediči, ali pa vstopi v sobo kakšen mlajši častnik s kakim spisom in tedaj se razplete služben razgovor o tistejn predmetu.
In potem zopet vzdih, bog ve, zakaj in čemu, prižge si cigareto, reče kako desedo o vojski ali o preskbi in referent odide. Cas •«! počasi odmika trudno v svojem dolgočasnem pisarniškem tempu..
Tako je nazadnje odbila tudi deseta ura. Polkovnik Jendek « pretegne in diskretno zazeha, pograbi — zaradi lepšega — nekakšen spis z namero, da se malo odpravi na razgovor v glavni stan, da izve novice in senzacije, ki jih je od dne do dne več. Stopi do vrat, kP pridivja skozi nje vojak s pozivom, naj izvoli takoj h gospodu’ K®-neralu Ivičiču.
— Kaj bi neki moglo biti! — se je začudil polkovnik JemJeH kajti general Ivičič z njim zlepa nima nikakega opravka in tudi *• nimata ravno rada. — Kaj neki bi moglo biti?
Ko je dospel do generala, je bila tam že polna soba oficirjev vseh vrst in činov. Trije Nemci, dva ustaša in nekaj domobrancev iz letalstva. Vsi so se odorožili z velikimi usnjenimi torbami, mapami in nekim merilnim orodjem.
Od samega začudenja se je polkovnik Jendek nekam zagledal h» v prvem hipu mu je bilo neprijetno, da je padel v tako svečano družbo^ v svoji delovni bluzi. Niti opravičiti se ni utegnil niti kaj povprašati, ko ga je general Ivičič že predstavil Nemcem, Šestkrat je moral skleniti pete in šestkrat dvigniti roko v nacistični pozdrav. (Ugajalo je to gospodu Jendeku in v ondar je bito spet vse preveč zamotano: pred vsakim posameznikom, ko ga pozdraviš, moraš skleniti in udariti s petami in dvigni ti roko v pozdrav, mu nato ponuditi roko in se z njim rokovati, potem pia spet pomoleti dlan v znak in znova udariti s petami. Ce naletiš na deset Nemcev hkrati, je to ž« cela telovadba!).
Pri tem in takem predstavljanju je polkovnik Jendek spoznat <fc sta dya Nemca «von» (eden od njiju si je nataknil monokel), * tretji, dq je inženir. Obenem je od generala zvedel, za leaj gre, d* je to komisija, ki naj pregleda teren okrog prečca in Ivaniča žara« morebitne zgraditve letališča, (ki se mu je po domobransko reklo «zračna luka»), Nemci, da so polkovnik von Strahlen in podpolkMAj" ntk Freiherr von Stolp z nemške komande ter inženir Klinge 0® organizacije Todt.	Nadaljevanje prihod»#
Razstava Aure lij a Lukežiča
v galeriji „Škorpione"
Presilovita slikarska žilica mu ni dovolila, da bi otrpnil
Imamo slikarja! — tako lahko parafraziramo znani izrek — toda o-pravlja mizarska dela. Vsa čast mizarski obrti, toda Lukežič je rojen «likar. To on sam čuti, to mu brez pridržka priznava, kdor je le videl njegove slike. V tem je vsa tragika.
Razveseljivo je vendar, da je PO tolikih letih končno le prišlo do njegove osebne razstave, in sicer po veliki večini novih del. Presilovita slikarska žilica mu ni dovolila, da bi otrpnil.
Je to stari Lukežič — ne Po letih, saj mu je komaj 37 let, in je zdrav in poln ustvarjalnih sil — to •e pravi, je prejšnji in ni.Vsa dela navdihuje ena in ista izrazita umetniška osebnost, skoro tudi nestrokovnjaku vidna na prvi pogled, na vtaki sliki. Vendar je nekaj novega, kar dokazuje spremembo, razvoj.
Slike, ki smo jih videvali doslej na skupnih razstavah, je naslikal Še v dobi fašizma ali narodno-bsvo-bodilne borbe. Kar smo trdili že pred poldrugim letom ng straneh Ljudskega tednika, drži in bo dr-talo gotovo tudi za bodočnost, da je namreč Lukežiij trd, kremenit, zaveden Slovenec in jrreizkušen antifašist, Tržačan, Skedenj iz ulice fkedenjskih «bigaric», sin delav-vec, garač, ki se ne ^sramuje tega tudi pokazati. Posledice tega je moral seveda grenko okusiti pod fašizmom. Samouk, ki ni mogel na umetnostno akademijo, se je udeleževal ilegalnega slovenskega kulturnega življenja, in je prvič ilegalno, razstavil z nekaterimi slovenskimi slikarji leta 1937. v ulici •v. Frančiška. Le za las je manjkalo, da se razstava ni končala z aretacijo razstavljalcev. Svetovno vojno je prebil kot dober Slovenec t> disciplinski «delovni stotniji», brez orožja. To je bila, z drugimi besedami, internacija na prisilnem delu v vojaški suknji in vojaški disciplini na Sardiniji.
Ta težki, brezupni, osebni social-»i in naš skupni narodni položaj, je vtisnil neizbrisno sled v njegovo umetnost. Vse njegove slike, krajine ali tihožitja iz te dobe so rnračne, temnbsive, slikane v viharnih poletnih ali ob deževnih jesenskih dneh tam po močvirnih žavelj-skih poljih, od morja do grozeče sajastih oblakov nad mračnimi kraz tkimi pobočji brega. Po svojem slikarskem značaju je Lukežič liričen impresionist, tenkočuten za najrahlejši barvni odtenek. Impresionistični slikarji so pesniki bujnega barvnega obilja v bleščeči sončni svetlobi. — Lukežičeve slike iz te dobe pa poznajo le brezupno enolično sivo barvo, od motne svetlo-*ive do temnosive in črne barve. Črne so male človeške podobe, največ osamljene ah v malih skupinicah, ki se brez upa vbadajo po samotnih poteh, poljih, pb morju. Značilna Je zanj siva slika z drobnim črnim pogrebom kmeta, ki ga neso preko njegovega polja. Črne *o ptice, znanilke nesreče, zlih slu-lenj nad fo megleno krajino, Isti brezup dihajo osamljena drevesa dii grmi, brezlistne vrbe, trhle rogovile topolov.
Vse sivo in črno kot njegov brezup in brezup vseh resničnih Slovencev v oni dobi.
Zato so Lukežičeve slike doku: Vient one nesrečne dobe, dobe fašističnega tlačenja.
Naj tu takoj nekaj rečemo o značaju njegove umetnosti. Kakor že rečeno, je Lukežič impresionistični realist, k{ podaja svoje barvne vtise, kot jih vidi in jih razčlenjuje Po vseh svojih najdrobnejših barvah sestavinah, v katerih se izgubljajo vse ostre oblike predmetov. Vendar je pri Ujem še nekaj več: ekspresija, izraz, ki ga je hotel po-'‘ati s sliko. Res je, da on ta izraz, **>daja čisto prirodno s to sivino, drevesi, ljudmi, bret pretiranih
povećavan j, spreminjanj, —) Vendar je on iskal ravno takih krajin, kjer sonce ni moglo predreti oblakov, iskal osamljenih dreves, grmov itd. Toda še več, ako ni bilo tam črnih člo-veškoh figur, jat črnih ptic, jih je potreboval, ker jih je njegovo razpoloženje, ki ga je hotel izraz ziti, zahtevalo. Zato Lukežiča lahko imenujemo na pol ekspresionista. O teh temnih, mračnih, včasih še viharnih krajin, ali tihožitij iz omenjene dobe, je sedaj razstavljenih le pet, vključene one v izložbenem oknu. Vse druge slike so iz zadnjih časov. Toda to niso več sive, ali vsaj ne samo sive. To saziata žitna polja, zelena drevesa.
Lukežič:
bleščeče ceste, zelenkasto nebo poleg mračnih sivih ali celo viharnih Oblakov na sivem nebu. To je novo pri sedanjem Lukežiču.
(Dalje prihodnjič) JELINČIČ ZORKO
Krajina
Lukežičeva razstava je odprta v galeriji Scorpione na Ponterossu na oglu ulic S. Spiridione in trgu sv. Antona Novega, vsak dan od 9. do 11. in od 16. do 20. ure.

MMGT p IDIDMIMII
h p et li fai frleveiiblte pehettt
jimiiimiHiiiiiiiiiiiitiimiiiiiimiimiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiii
Rad, zelo rad bi napisal o bar-kovljanski «Adriji» kaj več, ker ima «Adrija» pestro zgodovino za seboj, toda tako nalogo bi moral prevzeti na pr. kak Riko Pertot (Penila) ali Anica Martelančeva, ki imata kot pristna Barkovljana zgodovino «Adrije» v malem mezincu. Jaz bom napisal nekaj besed o barkovljanski «Adriji», ker mi je bila vedno pri srcu kot zelo važna postojanka in ker .hranim o «Adriji» prav lepe spomine na pevske nastope, ki so ji pridobili prvo mesto med pevskimi zbori.
Barkovljansko «Adrijo» je ustanovil teta 1889. pok. Karlo Martelanc, uradnik pri bivši tržaški Posojilnici in hranilnici. «Adrija» praznuje letos 60 letnico svojega obstoja. Ta jubilej pa bo praznoval — kakor sem zvedel — prihodnjo pomlad, in sicer ako se v tem času razmere kaj ne izpremene — kar na morju, ki je res idilično. Pravim, ako se razmere kaj ne iz-, premene, ker želeti je, da pride «Adrija» zopet v svoje prostore v bivše Gospodarsko društvo, ki ima tudi krasno dvorano, a je sedaj v rokah okupacijskih oblasti. Ta bi morala uvideti, da so Barkovlje, kljub temu da so danes naseljene tudi s tujerodci — slovenski kraj, ki ima kot tak pravico do svojega kulturnega hrama, do Gospodarskega društva, ki je bilo last Bar-kovljanov in si ga je fašistična oblast prilastila s silo. Komu tedaj spada bivše Gospodarsko društvo, ako ne Barkovljanom?! Barkovlja-ni so bili znani kot odlični pevci, zato so nastopali še pred ustanovitvijo društva s koncerti v gledališču Fenice. Ko se je leta 1889. ustanovilo društvo, je prevzel zbor v svoje roke naš znani Hrabroslav Rožem, ki je bil ta čas v Barkov-Ijah krojač in organist, a ga kasne-
je srečamo v Bazovici. Mislim, da ni več med živimi noben pevec, ki je bil pri krstu «Adrije». Pač Pa je še lepo število pevcev, ki so sodelovali ob 10 letnici društva in istočasno pri razvitju zastave, ki sta ji kumovala Zinka Ribareva in Hrabroslav Rožem. Med te veterane spadajo Martelanc Franc od Deteta, Bortoluti Ninin in njegova žena, Grošelj Ivan (Venček), Pertot Evgen (Mešina), Pertot Jakoma (Mešina), Pertot Riko (Penila) in še precej drugih, ki se jih pa sedaj več ne spominjam. Prve pevske vaje so imeli v prostorih, kjer je sedaj gostilna Marije od Kaštro-ta, kasneje v župnišču, nato pri tov. Gregoriču, v rumeni hiši, sedaj pa je zbor zopet pod streho tov. Gregoriča, ki ga v vsakem po-
gledu zelo podpira. Dvoranco si je «Adrija» okusno opremila postavila celo oder za majhne otroške prireditve, a zastor je daroval tov. Anton Pertot, ki se je doslej vedno izkazal kot velik dobrotnik društva.
Bazovci so neprestano snubili pevovodjo Hrabroslava Hažma in da tudi pregovorili, da je zapustil Barkovlje in se preselil v Bazovico. Po njegovem odhodu je prevzel zbor «Adrije» Grbec Anton, ki je bil tudi organist in dober komponist. Bil pa je prav rahlega zdravja in kmalu za jetiko umrl. Barkovljani so imeli izredno srečo, da so vedno razpolagali s prav dobrimi pevovodji in to se pozna še danes. Po Grbčevi smrti je prevzel zbor domačin železniški urad-
nik Pertot Ferdo na to Kralj Franc, oče gledališkega igralca Emila, ki je umrl med zadnjo vojno v Celju, za tem Banano Ivan iz Boršta in končno Premru Franc, blagajnik pri južni železnici, odličen glasbenik, ki je vodil zbor do svojega odhoda v Maribor, kjer je zopet sprejel zbor železničarjev. Razmere po prvi svetovni vojni so nam vsem znane. Naša kulturna društva so hirala in polagoma umirala kakor lučka, ki ji začne primanjkovati olje. V teh kritičnih letih sta vodila zbor dokler se je pač dalo, tja do leta 1927. tov Viktor Čermelj, ob smrtni postelji mu je Pa stal tov. Milan Pertot. O, ne, ne! «Adrija» ni umrla. Ves čas fašističnih Hunov je tlela kot živa žerjavica pod pepelom. Pevci so se zbirali ilegalno in vžigali srca našim ljudem kjer koli so se oglasili!
Ko je prišel 1. maj 1945. in z njim osvoboditev je bil barkovljanski zbor že pripravljen in pod vodstvom našega neutrudljivega Ubalda Vrabca nastopal v radiu. Kmalu na to vidimo zbor pomnožen z mladino, ki je pod veščo roko Vrabca nastopal s samostojnimi koncerti v Trstu, doma in okolici. Tov. Vrabec ni štedi! s trudom. Lotil se je tudi težjih skladb, kakor «Ognjeni vlak» «Ljubica», «Kozara» i. dr., ki jih je zbor precizno izvajal.
Kakor niso «zaščitniki» prizanesli nobeni naši kulturni organizaciji, tako niso prizanesli tudi «Adriji». Zbor je bil sicer precej razredčen, a si je kmalu opomogel in danes ga vidimo zopet krepkega in zopet pod vodstvom tistega, ki mu je stal ob mrtvaškem odru, to je pod vodstvom tov. Milana Pertota. Zbor je zopet prevzel svojo tradicijo in tisto mesto, ki ga je užival takoj po ustanovitvi, in to kljub šikanom in oviram nekaterih Vidalijevih trabantov. Omeniti moram tudi — dasi to ne spada v moj delokrog — da je «Adrija» razpolagala s prav dobrim dramskim odsekom, v katerem so sodelovale samo odlične domače moči in je bil ta odsek pri tekmovanju tudi nagrajen. Cim dobijo Barkovljani dvorano v svoje roke, bo tam zopet žarišče in središče slovenske kulture!
— ini.
DRAMSKA SOLA SNG V TRSTI)
vzgaja nove gledališke kadre
KULTURNA
KRONIKA
Od 9. do 16. oktobra bo na Koroškem kulturni festival. Na njem se bo pomerilo 22 gledaliških družin: doslej najboljša je družina ljudskega odra v Sv. liju, ki je naštudirala Žižkovo Miklovo Zalo. Na koroški kulturni teden se pridno pripravljajo tudi pevski zbori. Na krajevnih prireditvah bodo nastopile tudi številne godbe.
V ansamblu našega gledališča opažamo, da se iz sezone v sezono vedno bolj uveljavlja mlajši rod naših igralcev. Obiskovalci predstav so zadovoljni, tisti pa, ki jim je rast SNG ; a posebno pri srcu in so jim predstave našega gledališča postale nujna kulturna potreba, pomirjeno gledajo v prihodnost. Odločilno vlogo pri oblikovanju novega rodu igralcev imajo starejši člani umetniškega osebja, ki svoje bogate izkušnje, pridobljene v težkih delovnih pogojih v predvojnih gledališčih, prenašajo na mlajše člane gledališča in gojence dramske šole.
Ze 1945. leta, takoj po formiranju Slovenskega narodnega gledališča v obliki, ki je še danes značilna za naše tržaško gledališče, t. j., da gledališče zaradi pomanjkanja prepotrebne centralne gledališke stavbe obiskuje vse večje in manjše kraje na Tržaškem ozemlju, je tedanja uprava organizirala gledališki tečaj v Gorici Tečaj je vodila članica gledališča, kultivirana igralka Nada Gabrijelčičeva. Med tečajniki, ki so prišli iz cele Primorske, Je bilo mnogo nadarjenih gonjencev. S pridobljenim znanjem še danes delujejo na raznih ljudsko-prosvetnib odrih. Največji in za tržaško gledališče konkretni uspeh tega tečaja pa sta dva mlada in nadarjena igralca. Oba četrto sezono aktivno delata v ansamblu in se razvijata v zanesljive igralske moči. Režiserski tečaji, tečaj za recitatorje in redna dramska šola s predpisanim programom, so vztrajna skrb vodstva Slovenskega narodnega gleda-
lišča. V zadnjih letih je nešteto gojencev izpopolnilo svoje znanje in med njimi se vsako leto kdo z večjo vztrajnostje in nadpovprečno nadarjenostjo zagrize v delo in vrašča v poklicno gledališče.
Rezultati dosedanjega dela za vzgojo novih gledaliških kadrov se bodo površnemu opazovalcu morda zdeli vendarle skromni. Zato Je potrebno osvetliti tudi težave, ki na našem ozemlju ovirajo normalno delo za dvig napredne slovenske kulture. Ne smemo pozabiti na popolno kulturno puščavo, ki jo je zapustil fašizem. Velik del mladine je fašistična vzgoja odtujila lastnemu narodu in Jih pasivizirala z organiziranim siljenjem v plehko izživljanje. Zavedne slovenske matere so junaško vzdržale ta fašistični raznarodovalni napad in ohranile slovensko besedo v krogu družine, mnogokrat v pritajenem šepetu za zaprtimi vrati ob domačem ognjišču. Pa tudi današnji pogoji zapadne okupacije, z znanim sovražnim stališčem do vsake napredne kulture — posebno še slovenske — niso najmanjša ovira za razgibano in cvetoče kulturno življenje. Take ovire SNG premaguje in z rednimi dijaškimi predstavami budi v slovenski mladini zanimanje za gledališko kulturo. Prav te dijaške predstave morajo biti v bodoče še bolje organizirane in nalagajo tudi naši zavedni mladini odgovorno in veliko nalogo, da sama pritegne čim večje število dijaške, delavske in kmečke mladine na predstave Slovenskega narodnega gledališča. Naj ugotovimo končno, da tudi razbijaški udarec resolucije ln-
formbiroja, ob podpori vseh reakcionarnih in fašističnih sil, skuša razdvojiti mladino ter da vidali-zem, pravilneje vandalizem, pustoši po nekaterih prosvetnih društvih in uvaja fašistične metode «kulturnega dela« po znanem openskem receptu:
Kulturna prireditev! Prva, druga, tretja, četrta, itd. točka:
Ples, ples, ples v rasvetljavi vseh barvnih odtenkov.
Vidimo torej, da se napredna kultura bori z različnimi zajedavci, ki bi radi nagrizli deblo naše kulture. Toda korenine so že pregloboko pognale in vsi ti poizkusi bodo končali tako, da bodo sovražniki v lastnem strupu izbirali.
Tudi letos otvarja Slovensko narodno gledališče dramsko šolo, kjer se bodo gojenci teoretično in praktično seznanjali s slovenskim jezikom, (slovnica in izgovorjava), zgodovino gledališča, dramsko igro, recitacijo maskiranjem in Z vsemi problemi gledališkega ustvarjanja. Za gojence, ki aktivno delajo v dramskih družinah naših prosvetnih društev bodo tudi predavanja režiji in inscenaciji.
Prepričani smo, da bo dramska šola SNG-a v Trstu S svojim delom vzgojila vrsto novih gledaliških delavcev, ki bodo dostojno in uspešno dvigali slovensko kulturo na Tržaškem ozemlju in ohranili svetle tradicije gledališkega ustvarjanja na naših tleh.
JOŽE BABIC
Sl Ir

bo v petek 7. oktobra gostovalo na Opčinah z d'Usseaujevo igro: «Globoko so korenine». Igra izredno zanimivo obravnava problem ameriških črncev, zato opozarjamo ljudstvo, naj ne zamudi predstave!
nmmm
MIM
PRIDOBIVANJE HORMONOV IZ KITOV
Hormor so snovi, ki jih v telo izločajo posebni organi, imenovani žleze. Ce žleze človeškega telesa ne delujejo pravilno, nastopijo v našem organizmu motnje, ki se izražajo tudi z zunanjimi znaki. V teh primerih se moramo posluževati hormonskih zdravil. Te hormone, ki so sestavine omenjenih zdravil, dobivamo od živali ali jih pa tudi v kemičnih laboratorjih umetno izdelujemo. Vendar je pa pridobivanje hormonov iz živalskih žlez zelo zamudno in težavno, ker so žleze zelo majhne. Prav za prav ne izločajo kiti prav nič večjo količino hormonov kakor druge, v ta namen določene živali. Vendar so pa kitovi organi, ki izločajo hormone tako veliki, da je tovrstno delo mnogo lažje. Zato v vedno večji meri uporabljajo kitove organe z notranjim izločevanjem za pridobivanje hormonov. NOVO ZDRAVILO PROTI JETIKI
Znanstvenik Selamn Waksman, ki je dal bolnikom znano zdravilo streptomicin, je pred kratkim s svojimi sodelavci odkril neko novo snov, ki uničuje povzročitelje jetike. To snov jc imenoval neomicin. Vendar pa so raziskovanja ter preizkušanja neomicina na bacile jetike šele v početkih. Toda človeštvo upa, da bo ta snov v kratkem uspešno orožje v boju proti jetiki.
RIZ-ZDRAVILO
se pojavljajo na trgu vedno novi, svojevrstni gumijasti izdelki. Predvsem velik pomen je dobil gumij v strojni industriji v letih 1920 do 1930, ko se je posrečilo združiti gumij in kovino tako močno, da jih niti z močnim pritiskom ne moremo več ločiti. Zadnji tovrstni izdelki so avtomobilske vzmeti; Pri teh, z gumijem obdanih vzmeteh, se kovinski deli ne dotikajo med seboj. Teh vzmeti ni potrebno mazati.
V poslednjem času preizkušajo vzmeti v gumijastih ceveh, ki bi Jih uporabljali pri železniških vagonih.
Zelo pomembna je odpornost umetnega gumija do maščob in kislin. In te vrline odpirajo umetnemu gumiju pot v nova področja tehnike. Ponekod izdelujejo iz gumija tudi 'feumijaste klišeje, ki so se izkazali cenejši in mnogo prikladnej-ši od kovinskih klišejev.
Tehniki predvidevajo, da imajo veliko bodočnost gumijaste tkanine. Poleg tega pa uporabljajo gumij tudi za tlakovanje cest. Tako grajena cestišča so že z uspehom preizkusili v Anglijo in na Nizozemskem.
Ameriški zdravniki so pri nedavnih poskusih ugotovili, da je riž u-spešno sredstvo za zdravljene pojavov zvečanega krvnega pritiska. 700 bolnikov z zvišanim arterialnim krvnim pritiskom so hranili skoraj samo z rižem. Pri 70 odstotkih bolnikov se je krvni pritisk zmanjšal. Poleg riža so uživali ti bolniki tudi sladkor in sadje. Vendar pa mora tovrstna hrana vsebovati le male množine soli, maščob ter beljakovin. Riževo dieto mora stalno nadzorovati zdravnik, da ne bi bilo ne prijetnih presenečenj.
ZDRAVLJENJE OPEKLIN Z ALUMINIJEM
Pred nedavnim so poskusili na svojevrsten način zdraviti opekline. Na opeklino so položili tanek listič aluminija, ne da bi dali na rano penicilin ali kako drugo zdravilo. Ti poskusi so zelo dobro uspeli. Bolečina se je hitro zmanjšala, rana pa v kratkem zacelila.
NOVI NAČINI UPORABLJANJA GUMIJA
Kljub temu da lahko skoraj na nešteto načinov uporabljamo gumij.
NOVO UMETNO VLAKNO «ORLON»
Na trgu se je pojavilo neko novo umetno vlakno, imenovano «orlon». Izdelala ga je neka ameriška tvrdka. Glede na ceno in način uporabe lahko stavimo to vlakno med nylon in raion. Značilna lastnost orlona je ta, da nanj prav nič ne vplivajo sončni žarki, zato je zelo pripraven, da z njim tkemo jadrovino. Odporen je tudi proti zajedalcem in višjo temperaturo. Ta lastnost daje or-lonu vse pogoje, da z njim izdelamo dober električni izolacijski material (osamila), vrvi ter proizvode, ki morajo biti odporni za kisline. Orion lahko tudi peremo. Torej je primeren za oblačila. Vendar ima orlon to slabo lastnost, da ga ne moremo dobro barvati. Njega cena bo približno enaka ceni raiona. Vendar pa še ne izdelujejo to vlakno v tovarniških obratih. Sedaj šele grade tovarno, v kateri bodo proizvajali orlon. Ta tovarna bo v polnem obratu čez dve leti.
KAKO HITRO SE GIBLJEJO ŽIVALI?
Najhitrejše živali so ptice, njim slede sesalci, tem pa ribe. Orel preleti 192 km dolgo pot v eni uri. Fazan 95, žerjav 95, divja raca 92, prepelica 90, golob 87, jerebica 84, vrabec 78, vrana 76, noj 46, labod 53 km v eni uri. Gazela preteče v eni uri razdaljo 96 km. Antilopa 96, bivol 56, šakal 55, žirafa 55, lev 48, slon 40 km v eni uri. Tuni plavajo s hitrostjo 45 km na uro, ščuka 24, postrv 19, salmoni pa 18 km na uro.
In ljudje? Dokaj hiter pešec prehodi razdaljo 5 do 6 km v eni uri. Seveda če upoštevamo rekorde, ki so jih postavili tekači, vidimo, da je hitrost človeka Se večja. Vendar pa to hitrost zmorejo le izvežbani lah-koatleti.
Scena iz filma «Grenki riž»
GRENKI RIŽ
'ifilrn, ki ozfhija nafiazličmjSe kommtai/e
Film «Grenki riž» nam odkriva doslej docela neznan svet; prikazuje nam rjamreč trdo življenje delavk na riževih poljih v Padski nižini na močvirjih Vercellesa. Mlada italijanska dekleta, kakor jih imenujejo «mondine», odhajajo vsako leto za nekaj mesecev na ri-živa polja, da si tam prislužijo okrog 40.000 lir in 40 kg riža. Ves dan sklonjene, do pasu v umazani vodi in blatu, izpostavljene žgočemu soncu in komarjem, ki prenašajo malarijo, preživljejo dekleta življenje modernega sužnja. Nič
Nov slovenski dokumentarni film
a Ji* en i Cu t iiUafo »
Nedavno je filmsko podjetje Triglav film v Ljubljani izdelalo dokumentarni film o življenju in delu velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, neposrednega znanilca naše ljudske revolucije. Dokumentarni film «Ivan Cankar» je izdelan po scenariju in v režiji Borisa Režka, posnel pa ga je Milan Kumar. Ker so napravili film v spomin 'JOobletmce smrtj Ivana Cankarja, so vpleth vanj tudi -prireditve ob tej priliki, predvsem pa razstavo v Univerzitetni knjižnici. Ta razstava povezuje med seboj tudi posamezne dele filma.
V filmu gledamo tudi najznačilnejše scene iz Cankarjevih «Hlapcev», iz «Kralja na Betajnovi» ter drame «Za narodov blagor». Scenarist inrežiser je imel odgovorno nalogo, ker je moral s sorazmerno kratko metražo pokazati veličino in pomen Cankarja kot umetnika in ^političnega ter javnega delavca.
čudnega torej, da so se režiserju de Santisu zdela riževa polja vredna, da jih obdela v filmu.
Film se prične z odhodom mladih deklet na močvirja Vercellesa, vidimo jih pri delu ob soncu in ob deževnem nalivu, poslušamo njih razgovore in prepire ter, kar je najlepše, poslušamo jih, ko pojo narodne pesmi. V to prikazovanje je režiser vpletel kriminalno zgodbo: med delavke na riževih poljih zaideta bandit in njegovp pomočnica ter dekle Francesca, da se izogneta zasledovanju policije. Francesca se zbliža s Silvano, mladim lepim dekletom, katere dušna hrana so plehki časopisi in katere ideal je bogat mož in brezskrbno življenje. Ob teh svojih sanjah zapusti Silvana svojega podnaredni-ka, ki si je po 10 letih vojaške službe zaželel domačega ognjišča in zveste žene, in se zaljubi v Francescinega ljubimca; ko pa spozna, dg je tat, ga ustreli in izvrši samomor. F.-ancesca ce reši na pravo pot in s podnarednikom gresta novemu življenju nasproti.
Po naslovu sodeč pričakujemo da bo film obravua/al kr.ko zgod-
bo, ki je nujno povezana z usodo deklet, ki delajo in se mučijo n» riževih poljih. Toda vse življenje in trpljenje «mondln» je le nekako ozadje kriminalne zgodbe, ki bi jo brez škode gledali lahko v drugačnem okviru. Sicer skuša režiser vnesti v temačno zgodbo nekaj kreposti s podnarednikom in tragični konec simbolizirati, vendar se zdi, da ostane vse prizadevanje, kako najbolj originalno razložiti globoke človeške probleme, le poskus. Sploh vsebuje film kopico nerešenih vprašanj, tako na primer vprašanje trdega dela ali kako rešiti Silvano pred pogubnim koncem, dalje problem pustolovca in tatu, kakršnih po vojni ne manjka ali kvarni vpliv manj-vrednih časopisov itd.
Ker ni prave povezanosti med epizodami, film ne učinkuje kot lepo izdelana harmonična enota.
Toda film nas ne samo raz,■čar», pač pa tudi očara. Tako so na primer izredno mojstrsko prikazane masovne scene, ki jih ni malo. Nekako višek pa predstavlja petje narodnih pesmi, ki pretresljivo done preko riževih polj in se čudovite ujemajo z razpoloženjem v močvirni pokrajini.
Nekatere slike so tako močne, d» pozabimo, da nas od resničneg* življenja loči filmsko platno.
Film je izredno realističen I® tak je tudi režiserjev slog. V njegovem realizmu nahajamo polno duhovitih domislic; omembne vredna je zlasti slika, ko vržejo dekleta svoji umrli tovarišici nf krsto pest riža.
Film se ponekod torej dvigne do izredne umetniške višine, drugod pa zopet zdrkne v banalnost; neestetska je na primer scena, kjer si stojita v smrtni borbi nasproti dva para.
V igri se odlikujeta predvseffl Silvana Morgan in Rat Vallone; 1* njena igra spominja na arnerišk* ameriške filme, ker je režiser pi£ več poudaril lepotne odlike mlade igralke. Doris Dowling in Vitto. >o Gassman pa dobro lzpolnuje;a skU* pino štirih igralcev.
Film je sprožil že mnogo razil vendar pa lahko rečemo, da kljup nih kritik in jih verjetno še bft vsem pomanjkljivostim takega fu" ma pozabiti ni mogoče, ker se ** nekatere osebe in nekatere zborn« scene globoko vtisnejo v spomin*

KRONIKA
Tudi v Etiopiji hočejo svoje filme: zato bodo v Adis-Abebi zgradili s podporo ameriških kapitalistov primerno filmsko podjetje.
Vsi italijanski časopisi so že nekaj mesecev polni člankov o Greti Garbo, ki jo bomo po dolgem času kmalu gledali v filmu «Vojvodinja Langeais», ki ga trenutno snemajo v Rimu. Novinarji zasledujejo vsak
Pri večini šahistov prevladuje mnenje, da so končnice raznobarvnih lovcev z enakim številom kmetov ali z enim ali dvema kmetoma manj, nerešljive, oz. da je pri njih nemogoče doseči zmago. Bivši svetovni prvak Capablanca pa je izjavil: «Ce imaš pozicijsko prednost, lahko z lovcem zmagaš, seveda, če dobro igraš. «To pomeni, dp je za zmago potrebna dobra in pazljiva igra, da si ustvariš položaj, v katerem moreš zmagati ter da se izogneš remiju, ki bi ti ga nasprotnik hotel vsiliti. Pri tem nam pomagata šahovsko izkustvo in teorija, ki pa nam seveda ne kažeta, kako bomo speljali igro do zmage, temveč nam kažeta, kakšne so bolje pozicije in kako iz njih lahko izsilimo zmago.
Najprej sl bomo ogledali primer, kateremu se mora izogniti igralec, ki irha materialno prednost. Beli je n. pr. površno odigral zadnje poteze, ker je menil, da z dvema kmetoma prednosti, lahko dobi igro in je prišel v naslednji položaj;
BELI: Kd4, Le4, kmetje: a4, b3,
f3. g2, h2.
CRNI: Kf6, Lf6, kmetje: a5, g5,
ha
V tej poziciji je nemogoče dobiti igro. Cmi lovec obvlada polje b4, kar onemogoča vsako gibanje nasprotnika na damskem krilu. Ce se kralj približa b5, vleče črni Lf8 -b4 in nikakor ga ne more odvrniti od diagonale a5-el. Crni kralj paralizira vsako akcijo nasprotnika
^ /d/
KONČNICA.
RAZNOBARVNIH LOVCEV
nak kraljevem krilu. Torej — remi!
Iz gornjega vidimo, da je v končnicah lovcev glavna stvar razpored kmetov. Navajamo dva osnovna primera, kako je treba razporediti kmete, da dosežejo položaj, iz katerega lahko izsilimo zmago.
A) V primeru prostih kmetov se moramo vedno truditi, da jih držimo na polju barve nasprotnega lovca. To ovira gibanje nasprotnikovega lovca in zagotavlja največjo svobodo kretanja lastnemu lovcu. n. pr.
BELI: K14, Lh5, kmetje: f5, g6.
CRNI: Kg7, Lc3.
Jasno je, da bi 1. g6? privedlo do remija, ker potem črni lovec na diagonali al-h8 skupno s kraljem, popolnoma onemogoči kretanje belih kmetov. 1) f6 ne gre, ker črni takoj žrtvuje lovca za dva kmeta. Zato najprej 1) Ke4, Lb2 (na druge poteze možno l....Kf8 ali 1».
Ld2, sledilo bi 2. f6) 2. Kd5, Lel (drugače na dva... Lc3 3. Ke6 poleg poteze g6) 3. f6 + Kf8 (3... Kf7 4. g6+ Kh6 5. g7 Kh7 6. Lf7 in dobi) 4. g6 Lh6 5. Lg4 Kd8 (ali 5.... Ke8 6. Le6 Kf8 7. Ke4 in dobi) 6. Le6 + Kh8 7. LI6, Lf8+ 8. Kd7 Lh6 9. Ke8 Lf8 10. Kf7 in dobi.
B) Potrebno je, da si postavimo Po možnosti na obe krili po enega svobodnega kmeta, pa četudi se pri tem osvobode v centru nasprotnikovi vezani kmetje. Glavna stvar je, da lovec odlično drži do dva kmeta, ako nista daleč drug od drugega. Zelo težko pa se lovec bori proti kmetoma, ki sta daleč drug od drugega.
BELI: Kel, Lb4, kmetje: a4, f4 g5, 3h.
CRNI: Kg8, La6, kmetje: c6, c4, (5, h7.
Položaj belega je boljši. Crni
še je, da ima beli prostega na damskem krilu in da ga lahko osvobodi tudi na kraljevem. Sah-mat se doseže z noslednjimi potezami: Lh4Kf7 2. h5 Kc8. črni stoji pred problemom, na kateri strani naj drži lovca, a na kateri kralja. Naravno, da izbere za lovca tisto stran, na katero nasprotnikov kralj teže prodre. 3. Kd2 Le8 4. Kd3 Ld6 5. Kd4 Lf7 6. g6. Žrtvuje kmeta, da si osvobodi obe krili! 6.... hg: 7. h6 Lg8 8. Ke5 Lh7 9. KfG c5 10. Ld2 Kf8 11. a5g5 12. a6 in dobi.
Kot vidimo lahko zaključimo z zmago, celo take končnice raznobarvnih lovcev, pri katerih nobena stran nima materialne prednosti če igramo pazljivo in ppzimo na osnovna pravila, ki so v veljavi za take vrste končnic.
Prvo srečenie sehistov Trst - Koper
V nedeljo so tržaški šahisti v ok-
viru predkongresnega tekmovanja igrali s koprskimi šahisti in odločili dvoboj z rezultatom 6:2 v svojo korist. Zaradi nepredvidenih zadržkov so nastopili nekateri tržaški šahisti na dveh deskah. Obe partiji sta dobila dr. Deveglia in Božo Filipovič. Po eno partijo sta odločila v svojo korist Zdravko Ocvirk in Mitja Volčič. Za Koper sta zmagala Rudolf Kalčič in Karel Suša.
Popoldan so odigrali brzoturnir. Prvo mesto sl je osvojil dr. Deve-
ima oddvojenega kmeta, a važne j- glia s 7 in pol točkam od devetih.
njen korak in vedo celo povedati da si je v Florenci kupila 50 parov Čevljev.
Ob otvoritvi zagrebškega velese}" ma so prvič predvajali novi slovanski film «Zastava», ki ga >. izdelalo hrvatsko filmsko podjetj «Jadran film».	.
Scenarij za novi film je napis8 Jože Horvat, ki je obdelal dv;» P10! tiva: borbo za osvoboditev Kalu*' ka in vpliv narodno osvobodil»* borbe na preobrazbo umetnosti t® umetnikov.
V vrsti Obzornikov, ki so let»? izšli, je Triglav film izdelal št. 3*1 ki vsebuje naslednje točke: «V bof' bi za polletni plan». «Nova Gabb£ vica» in «Alpinistika». V «Novi brovici» vidimo, kako je iz požg8®J istrske vasi zrasla po osvobodit^ nova vas, v kateri so ustanovili delovalno zadrugo, ki je Ijudst^" rešila skrbi in trpljenja. ZadruS v Gabrovici je zgled, kako skupno in smotrno obdelovali življenjski standard delovnih 1*
di. Obzornik «Alpinistika», pa **
že Trento z izvirom Soče, ki je ’ osvoboditvi pripadla Jugoslav* Delovnim množicam je šele po o3 boditvi omogočeno obiskovanje ®y| ra. V plezalnih tečajih se VZgaJa..
mladi plezalci in vedno več de* ^ nih ljudi preživlja svoj dopust gorah, kjer se krepe in spoznav gorsko prirodo.
Znani sovjetski režiser VseV»^ Pudovkin se je udeležil filffo5^*^
kongresa v Perugi, kjer je
razložil principe socialnega rL‘a »1 ma v filmu. O isti temi je preda nato na kongresu v Rimu.
V dunajskih kinematografih ^ doživel velik uspeh film «Eroica*^ življenju Beethovna. Glavno v igra v tem filmu Ewald Bulscr. ^ i smo ga gledali v Pabstovem * ^ -cesu» kot zagovornika Zidov. 5*:^ co» je režiral H. W. Kolm-»
iiitt
[jU^j i .'-g 15
po finski tabelici
Objavljamo tabelico najboljših jugoslovanskih rezultatov v lahki atletiki. Rezultati na njej so ocenjeni po finski tabelici. Naša tabe-lica je prav posrečeno narejena; daje nam možnost, da po njej lahko sami prav podrobno primerja-mo vrednost enega razultata z drugim.
Ce podrobno analiziramo to tabelico, moremo takoj ugotoviti veliko neskladnost med posameznimi rezultati (rekord v troskoku 14.35 m velja 834 točk, rekord v disku pa kar 1093 točk — razlika je celih 259 točk). To dejstvo bo pray gotovo privedlo jugoslovanske lahkoatlete do intenzivnejšega dela tudi v teh' panogah, prav tako Da tudi k izboljšajo štirih predvojnih rekordov, ki so še vedno v Veljavi in ki imajo na tablici najmanjšo vrednost (troskok — 834 točk, 400 m z zaprekami 817 točk, HO m z zaprekami 929 točk in 100 m — 929 točk).
Iz tabelice nadalje spoznamo, da »o dosegli Jugoslovani visoko stopnjo v metih, z druge strani pa da *o precej slabi v skokih. Brez dvoma — kot sami opazimo — ima. jo nekateri rezultati visoko vrednost na finski tabelici. Tako na primer velja rezultat Žerjala v metu diska (51.61 m) 1.093 točk in Ima večjo vrednost kot svetovni rekord v troskoku (Tajima 16.00 m — 1.089 točk). Da bi dosegli rezultat, ki ima isto vrednost, kot Žerjalov državni rekord, bi morali teč j kratkoprogaši na 100 m 10.2 sek (svetovni rekord), na 200 m 30-6 sek (to leto je doseglo ta rezultat samo 6 lahkoatletov na svetu), 400 m v 46,6 sek, 800 m v 1:48,9 min, 1.500 m v 3:47,4 min, 5.000 m v 4:20,2 min, 10.000 m v 29:53,1 min (letos samo dva na svetu), 110 m j zaprekami v 14,1
sek (to leto samo 7 na svetu), 400 m z zaprekami v 51,3 sek (to leto samo dva na svetu), da skočijo 8.01 m v daljino, 2.04 cm v višino, 4.39 m s palico in 16.03 v troskoku (boljše od svetovnega rekorda) jn bi morali nazadnje vreči kroglo 16.50, kopje 73.92 m (najboljši letošnji rezultat na ivetu) jn kladivo 57,40 m.
• * *
Italijanska ženska lahkoatletska reprezentanca, za srečanje z reprezentanco FLRJ ki bo v nedeljo v Bologni, je naslednja: 100 m, 200 m in 4 x 100 m Martelli, Rossi, Tagliafar-ri, Toresi; 800 m Simonetti, Veronesi; 800 m zapreke: Rossi, Cavazzini; višina Jannoni, Palmesino; daljina Pie-rucci, Sdutto; krogla Piccinini, Turci;

Baratte in Hon sta spomladi Ckrat igrala v francoski reprezentanci.
DOSEDANJA BILANCA, FRANCOSKE DRŽAVNE REPREZENTANCE:
11 ZMAG ENA NEODLOČENA
in deset izgubljenih iger
Zadnje priprave ze tekmo med Francijo in Jugoslavijo v eliminaci j sk ih tekmah za svetovno prvenstvo, ki bo v nedeljo v Beogradu — so zaključene.
Francozi bodo nastobili v postavi: Ibrir, Jakowski, Marche, Prouff Hon, R. Carré, Baillot, Barette, Strappe, Grunelkm, Lechantre. Jugoslovani pa bodo verjetno nastopili takole:	Šoštarič, Stankovič,
Colie, Čajkovski I., Jovanovič, Ja-kovetič, lomaševič, Mitič, Valok, Bobek, Čajkovski II.
Jugoslovani so trenirali to nedeljo Z reprezentanco Vojvodine v Vršcu kjer so db tej priliki otvorili tudi nov štadion. Rezultat 2:2.
Izmed vseh moštrv, ki sodelujejo v letošnjem prvenstvu, se je dosedaj najboljše uveljavil Arrigoni. Njego-v vo moštvo je v odigranih tekmah pokazalo svojo nadmoč prejšnjo nedeljo nad Sv. Ano, katere moštvo se je zlasti popravilo v zadnjem času in to nedeljo nad Ponzianino. Premagalo jo je z visokim rezultatom 5:0, Arrigoni je presenetel že v prvih minutah z nadmočno igro, odlično povezanostjo in brezhibnim napadom. Jasno je bilo, da je šla Ponzianina takoj v obrambo. Toda tudi to ni prav nič posebno pomagalo. Parola, ki je odlično branil, je vseeno izpustil 5 žog.
Aurora je temeljito preuredila svoje moštvo. To je bilo že potrebno, če hoče braniti svoj naslov prvaka. No, ta preureditev ni bila slaba. To je okusilo tudi moštvo Bernigle, ko je prišlo to nedeljo na igrišče s precejšnimi upi, saj je bila kriza v Aurori obče znana stvar.
V tekmi je Aurora popolnoma prevladovala na terenu in je igrala od
TRŽAŠKO PRVENSTVO:
AURORA hoče oodoknaditj
d v g? izgublieiti toolci
90 minut, kolikor traja tekma, najmanj 75 minut na brniglinem delu igrišča. Prvi gol je dala Brnigla po Barnabi II. v 4. minuti. Aurora pa je dala gole po naslednjih igralcih: 4 Grlo, 3 Zetto, 1 Derin in l Sker. Končni rezultat je bil torej: 9:1 za Aurore.
Nova Gorica je to nedeljo gostovala v Novem gradu. Novi grad je v prvem polčasu pokazal, da se bo upiral in je tudi prvi polčas vodil z 1:0. V drugem polčasu pa je zavel vse drugačen veter. Nova Gorica je šla v napad in goli so kar padali. Novi grad je moral kloniti pred tehnično dosti boljšimi nasprotniki. Tekma je končala s 5:1.
TttZka		s'	S	/1	s'	rp-n.tn.a~»-» t»»V 71>1		/1	4?	&	/	/	/	/	/			a
AtsulS	W<?3	1024	2o63	40ĆĆ-		147*	t4 IV» (?	21811	s A 4	213	80/	204	459	1603	46 50	73.97.	5*64	
kZAwvfl	Ì06Ì		2082	4749	1499	U96	/ACSi,	lo ta 8	4 J 28	3166	79o	2048	43)	436)	46 23	7258	80 72	8624*
Homr	1020		2107	4774	1919	392 8	<4398	30336	/4 49	92 62	777	4968	424	4337	<568	70.B6	4987	8471»
S.OOV**,	tocO	1047	24 44	4787	184 7	1913	4 J 426	?0 45O	44 88	3263	771	1978	422	1884	/5.78	7037	4928	54 320
	QB7	1054	2/28	462o	1825	1980	14468	30 810	44 67	33 26	766	146	447	48.17	43.39	6972	4861	8380
4oo~	<767	1060	214*	48 5	1812	1966	iJ 84 8	31097	/4 73	9166	789	4948	4<?	4324	434!	68.94	4 S 07	3274
	76/	4062	24 44	48 8?	1814	9 870	/4 863	H p 6	44 61	5J 76	787	m	442	4320	1338	68 28	■478)	8231
«ŽOVtP«»	Q42	4067	2146	-J8 &9	4 84 1	3884	47.020	147o4	44 02	8417	78o	142-8	406	13.07	48.18	6744	4729	54.78
	939	40 66	Q46o	4b79	4 842	3 887	49oe.9	31723	44 Q4	8423	749	492 9	4C7	1306	13.16	6730	47.20	5466
[o JOOa*-	9^4	40.7	2464	-49.0/	4 84 4	3894	49044	11797	/4 07	8414	747	492	406	43.63	4841	6708	4708	3447
	929	/O.Z?	24-67	49 of	4 946	989}	49089	14 269	48.0	8443	746	4949	408	4499	<8.06	66.88	46.96	8427
20C~	925	Um	21 7	4946	494.7	3 996	4} 074	11H9	49 02	84 83	744	444.8	404	1496	136)	66 67	46 78	84.42
VifllVA	922	/074	24 72	4924	4.94 9	4 CO !	49 061	1/114	4904	54 59	743	491	403	4494	/9.00	66 84	4669	3100
	0/7	/0 75	217S	4927	4980	4oo9	49096	11167	4907	84 7	744	44ot	4o2	4494	/4.98	6634	4684	8661
UL]m	B91	/O«?	24 74	4972	4 961	-4 02 ò	49176	Vila	4921	5527	732	/668	397	/4 74	44-71	68.4}	4876	4978
«i/CA |	■ 6Ù2	10.63	22 49	foli	4 972	4.094	18772	12*4}	4844	8893	722	1668	390	4484	4444	6379	44 96	4862
Komati 1 —	S34	4103	2297	Bo.74	4 964	4 076	49 Ul	12120	49 39	86 88	7/2	164	764	44 38	/4/8	6?4A\43Q<;		47481
Tekma med Gorico in Sv. Ivanom v Sovodnjah ni bila taka, kot smo pričakovali. Gorica je hotela zmago izsiliti na vsak način. Tako je postala igra groba. Sv. Jvan je igral lepo. Pokazal je že s to prvo tekmo, da bo tuffi on lahko posegel v borbo za prva mesta nad kvalifikacijski lestvici. Zmagal je Sv. Ivan s 3:2.
Zadnja tekma je bila med Meduzo in Montebellom. Menda je bila ta najbolj zanimiva tekma te nedelje, v njej je v prvem polčasu popolnoma prevladoval Montebello, v drugem pa Meduza. Montebello je lepo igral, do-čim se Meduza kar ni mogla znajti. V drugem polčasu pa je šla Meduza v napad. Zdelo se je, da ne bo mogla prelisičiti odličnega vratarja Monte-bella Pitacca, ki je ubranil vse, kar mu je prišlo pod roke. Kljub stalnemu obleganju vrat MontebeUa, se rezultat po Pitaccovi zaslugi ni mogel premakniti z 1:1. Sele 5 minut pred koncem je uspelo Valentiju, da je s hitrim predorom pred golom presenetil Pitacca. Tako je končno zmagala Meduza z 2:1. Odlični vratar MontebeUa bi ji zmago kmalu preprečil.
* * o
Rezultati italijanskega prvenstva so bili to nedeljo naslednji: Atalanta-Bar! 2:1, Fiorentina-Roma 4:1, Lazio-Genoa 1:0, Juventus-Milan 1:0, Pa-lermo-Bologna 2:1 Pro Patria-Ndva-ra 1:0, Sampdoria-Padova 1-1, Torino-Lucchese 3:1, Triestina-Inter 4:2, Co-mo-Venezia 2:1.
Dva nova državna rekorda v skoku s padalom so dosegli v Lescah. Majnik Stanko je skočil z višine 130 m z letala, Rabuza Danica iz Celja pa z višine 190 m.
r
KROG
Vsaka beseda se prične s prvo črko v prvem belem krogu tik ob čtevilki. Prva beseda se potem nadaljuje na levo stran, druga beseda pa na desno. Ob pravilni rešitvi bo dobil reševalec prav na zunanjem krogu lep slovenski pregovor
1. reka v Sovjetski zvezi, kraj na Krasu, prav tako se tudi imenuje kraj y bližini Kranja. 2. zavest časti; kmetovo zamljišče. 3. najemnina za zemljo; divja pa tudi domača žival. 4. dobiček; kraj pri Jesenicah na Gorenjskem. 5. delomržnež); javna ustanova. 6. ime; prehlad. 7. instrument; ptica; 8. ples; počitek; 9. reka na Krasu; pisano obvestilo. 10. morska pošast; vzrok. 11. mesto na Štajerskem; dobra vozna pot.
pomena. Nove črke, brane zaporedoma, ti bodo povedale znan ljudski pregovor.
Rešitve
Pregovor
IZVEN JADRA IZOLA ZABIT D U R A K KRAJA NAVAL SOLZA KULAK
Zamenjaj v gornjih besedah po dve zaporedni črki z dvema novima tako, da boš dobil besedo drugačnega
VODORAVNO: 1. Ramadan - potepuh; 2. Ibikos . Polona; 3. balon - Lom - motiv; 4. oda - Arabija -oče; 5. Iona . Atila - okel; 6. on -hp - Ada - KP - no; 7. Bara -klas; 8. posoda - vratar; 9. avša -trik; 10. la - et - tok - aj * H-amor _ Vezuv - Abel; 12. von -nemanič - ili: 13. Irena - Ana -utrip; 14. negoda - strela; 15. Ata-kama - pristan.
NAVPIČNO: A. ribolov - Slavi na; R Abadon . Ameret; C. Milan - boa - onega; C. ako - Alia sver . nok; D. dona - prošt - nada; E. as - Ra - Ada - ve " am". F. lata -tema; G. robida _ Kozana; H. Mila - kuna; I. op - ja - krt - vi -sr; J. Toma _ Klara - čuti; K. elo • Opatija - trs; L. potok - sak - bi-ret; M. uničen . Melila; N. have-lok - tulipan.
Izžrebanje
Od reševalcev, ki so nam poslali pravilne rešitve naših križank, so bili to pot izžrebani naslednji:
Terkavec Milena, Bajt Angel, Košuta Sergej, Milavec Anton, Hribernik Jože in Jazbec Ivan.
Tekma je bila lepa zlasti v drugem polčasu, ko so državni reprezen-tativej bolje streljali na vrata.
Francozi so se srečali z dunajskim moštvom «Austria», ki so ga premagali s 4:1. Na trening bi morala priti tudi Venezia, ki pa zaradi italijanskega prvenstva ni mogla. Francija B, ki bo igrala v nedeljo z Luksemburgom pa je v predtekmi premagala periški «Ra-cing.»
To je prva tekma francoske reprezentance v novi sezoni. Od leta 1945 do letošnje pomladanske sezone je Francija odigrala 22 mednarodnih tekem. Od teh je enajstkrat zmagala, enkrat igrala neodločeno, deset tekem pa izgubila. Letošnje opmladanske tekme so se končale takole:	Francija-Belgija
3:3, Holandska-Francija 4:1, Skot-ska-Francija 2:0, Anglija-Francija 3-1, Fhancija-Svica 4:2, Spanija-Francija 5:1.
V	primeru, da izgubi, bo prvič, da ne bo sodelovala na svetovnem prvenstvu. Evropsko časopisje o tej tekmi precej piše. V lepih besedjih pravi, da je žreb pripeljal Francijo v zelo deroče vode, ko ji je namenil srečanje z Jugoslavijo. Francozi gledajo zelo resno na tekmo. Največ upanja imajo pri povračilni tekmi, ki bo 30. oktobra v Parizu.
Mednarodna kolesarska tekma v nedeljo
V	nedeljo bo mednarodna kolesarska tekma za «Pokal miru», ki bi morala bit; že to nedeljo. Tekma se bo pričela ob 9.30 na Rotondi, kjer bo tudi cilj. Proga bo naslednja; Rotonda - Lovec - Katinara -Ključ - Boršt - Boljunčc - Zavije -Škofije - Koper - Izola - Portorož * Buje - Koper - Škofije - Boljunec -Opčine - Sesljan - Barkovlje - Prosek i Opčine - ul. Fabio Severo -ul. Cologna * ul. Giulia - Rotondo.
RAZNE VESTE-
Lahkoatletska sezona Je Sedaj
na višku.
V	dvoboju Italija - Belgija je zmagala Italija s 120:98 točkami. Nekaj rezultatov: 110 zapreke; AN banese 14.9; kladivo; Taddia 54,64; 400 m: Siddi 47,2; daljina: Liberi (B) 6,96; 1500 m: Reiff (B) 3:52,3; disk: Consolini 54,22; 200 m; Monti 21.9, troskok: Sornani 14,45, 5000 m; Serman (B) 15:30,3; 4 x 400: Italija 3:16.0.
V	drugem dvoboju pa je zmagala
Francija. Švedska je dosegla še prav do zadnje točke sporeda izenačenje 88:68 in šele v štafeti, kjer je zmagala Francija se je dvoboj tudi odločil. Nekaj rezultatov: 11 m: Marie (F) izenačen državni rekord 14,4; 200 m: Bally nov fr. rekord 21,3; 400 m: Wolfbrant (S) 48,2; disk: Nilsson (S) 49,81; 1500 m: Strand (S) 3:46,2, skok s palico Lundberg (S) 4,20; daljina: Strand 7,22; 10.000 m:	Mimoun (F) 30:43,2; štafeta
100 x 200 x 300 X 400 m: Francija 1:54,3.
Dinamo bo šel na turnejo v Brazilijo. Osem iger bo odigral v San Cri-stovanu, pet v Riu in tri v San Paulu.
Stiri mednarodne tekme so odigrali v nogometu to nedeljo. V prvi je Belgija premagala Svico s 3:0, v drugi je igrala Švedska neodločeno z Norveško 3:3, Škotska je premagala Irsko z 8:2, Poljaki pa so premagali Bolgare prav s tesnim rezultatom 3:2.
Švedski boksarski prvak Ole Tand-ber* Je sklenil zapustiti ring in se posvetiti vzgoji novih mladih boksarjev.
Kupon št. 120
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
E. S US D 5 «.
."IT EP Nil
Odgovorili urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenje« AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu utica Moutecch! t
Rokopisi se ne vračajo
T7T*TTTT
ló I

Ta je pravi moz
Vidalijevci se pripravljajo na nov juriš. Sklicujejo kongres prosvetne zveze z namenom, da bi spravili prosvetno delovanje tržaških Slovencev pod svoje nadzorstvo.
Kronika beleži ta-le odlomek iz pripravljalne seje za kongres:
KOŠUTA: Zamisel je odlična in pravilna. Tržaški Slovenci so posebno navdušeni za prosvetno delo in imajo na tem področju sijajne tradicije. Kdor nadzoruje prosvetno delovanje, ima tudi politično moč v rokah. Toda vprašanje je: Imamo mi človeka, ki bi bil tej nalogi kos?
VTDAU: Imamo ga. To je compagno Gombač.
RIKO (sramežljivo): Ze prav. Toda ali ne bi bilo na mestu, da je dolični mož tudi mestni svetovalec, kakor sem n. pr. jaz?
VIĐALI: Tih bodi, Riko! Jaz že vem, kaj delam. Ali si pozabil, kaj je prišlo na dan za časa yo-livne borbe? Gombač ima imenitno preteklost kot fašist, on je specialist za menjavanje barve, on je moj mož!!
Mihec in Jakec
MIHEC: Danes sem izredno dobre volje. Rad bi ti rekel prav, prav sladko besedo.
JAKEC: Le reci jo, kar korajžno!
MIHEC: Sladkor!
JAKEC: Oha, Mihec-Ti pa postajaš duhovit. Ali hočeš, da ti jaz povem prav, prav grenko besedo?
MIHEC: Prosim.
JAKEC: Funt-Sterling.
JUC A
Draga Pepa!
O slovenski bi kulturi rada malo govorila, ki Vidalijevcev roka jo je z gnojnico polila.
Da Vidalijevci zmijo, kar je dobrega, podreti, vsak dan v časopisih bereš, vrabce o tem že slišiš peti.
Preden je prišlo do spora, se je pelo in igralo, zdaj zaščitniki kulture prirede le kakšen «ballo».
Le Slovenska in hrvatska je prosvetna zveza tista, ki ostala je do danes na kulturnem %>olju čista.
Vanjo se zato Viđali na pretege vse zaganja
Prijateljska
pogodba
Ce niso stari Slovani znali na-.pisati svojega imena, so se pod pogodbe prijateljstva lepo prekrižali. Novi Slovani- pa se pre križajo kar čez celo pogodbo.
Zanimivo, a ponesrečeno
A. Slišal sem, da so v Sovjetski zvezi nameravali križati kravo in žirafo.
B. Tako? Cernu pa bi Jim služila tako križana žival?
A. Zato, da bi se s svojim dolgim vratom krmila v Jugoslaviji, molzli pa bi jo v Moskvi.
in nešteto psovk ter kletvic če le more ji poklanja.
Ob volitvah majhno knjigo v svoje sem roke dobila in s preteklostjo Gombača sem iz nje se seznanila.
Crna srajca temu možu bila je nekoč svetinja, zdaj previdno preko črne v rdečo se Gombač ogrinja. In predsednik mož postal je, kar kulturi pedseduje in slovenske vrtce vneto kjer le da se, uničuje.
Ce takole mu pogledaš skozi srajčico rdečo, hitro boš zagledal podajo staro, črno, še živečo.
On od nje nerad se loči, le nekoliko jo skriva, za bodočnost pa še vanjo vedno tihe upe vliva.
Za predsednikom s to srajco pa podložno kakor putka mahata jo žaromilsko Just Košuta in Košutka Kamor pride ta ekipa tam kultura težko hrope, malo brca, a čez par dni že gredo po grobokope.
Ce tak vpliv bi ta ekipa na nadležne muhe imela, jaz bi v svoji hiši in hlevu jih bila zelo vesela.
A tako sem srčno rada -daleč proč od njih prosvete saj njih cilj je ugonobiti naše pidobitve svete.
Da prijateljsko pogodbo so s kulturo podpisali, rekla bi, ko toVko blata, zdaj so nanjo nametali.
Ko poslednji bo Slovenec njih postopanje spregledal, to, kar jaz, za vsakim oglom jim bo kdo v obraz povedal. Več ti zdaj ne bom pisala; za predsednika Gombača, več besed sem porabila kakor zdaj se sploh izplača.
Te pozdravlja
Tvoja Juca
Dva naslova
Felici bilingui! Tako je vzkliknil grof Sforza dne 29. septembra na univerzi v Ottawi (Kanada), kjer je bil promoviran za doktorja «honoris causa». — «Srečni dvojezičniki ste vi», je dejal Ka-nadcem, «ki ste izvedli v svoji deželi dvojezičnost ter tako posredujete med latinskim in anglosaksonskim svetom».
La buffonata bilingue di Maggia. Xo je pa naslov članka, ki ga je istega 29. septembra objavil «Messagero Veneto». Predlog, da se v Miljah uvede dvojezičnost, tako da bodo Slovenci milj-ske občine imeli tiste pravice, ki so jim priznane po mirovni pogodbi. se imenuje «buffonata»
Burjina kronika
V Haagu izhaja dnevnik, ki se imenuje «De Tijd» (Dan). Ta list je poslal to-le vest v svet: Glede na Trumanovo poročilo, da imajo Sovjeti atomsko bombo, smo zvedeli iz zanesljivega vira, da je bila v sibirskem mestu Atomgrad res eksplozija. Toda ta eksplozija se Je pripetila pri ponesrečenem poizkusu ter je celo mesto Atomgrad z vsemi pripravami za raziskovanje, z vsemi delavci in znanstveniki zletelo v zrak. Trumanovo izjavo moramo torej razumeti tako, da Sovjeti nimajo atomske bombe.
Tu imaš, stric Truman! Zakaj ne poizveduješ bolje, preden pošiljaš take lažnive vesti v svet? Alj ne veš, da izhaja v Haagu
(norčija, traparija) oziroma, na drugem mestu: «sconcia commedia» (sramotna komedija).
Kdo naj se tu spozna?! V Ottawi in v Miljah je šlo za isto stvar: za dvojezičnost. Kar je grofu Sforzi «srečna rešitev», je «Messaggerovemu» piscu «buffonata». Ce ima «Messaggero» prav, potem je grof Sforza «buffone», v nasprotnem prime-fu je «buffone» pa «Messaggero». Zmeniti bi se morala. Mi bi dejali, ker v tem pogledu poznamo Sforzovo iskrenost, da je vse skupaj velika «buffoneria».
Kadar si na tujih tleh in golčiš v jezikih dveh, sprejmi moj poklon!
Ako na domačih tleh to zahtevaš, je pa greh.
Takrat si - buffoni
list «De Tijd», ki je bolj kunšten nego vsa ogromna ameriška obveščevalna služba, za katero ti, dragi stric Truman, trosiš milijarde?
Da ne zaostanemo za listom «De Tijd», smo tudi m; poizvedovali in dognali, da Je glavni urednik tega lista dolgo let živel v kolonijah. Tam je gotoyo opazoval lepega tiča noja, ki ima to navado, da vtakne svojo glavo v pesek ter si prj tem misli, da ga nihče ne vidi. Ta glavni urednik ima torej odlično politično vzgojo in kaže, da je strokovnjak v tisti politiki, ki' je na zapadu v zadnjem času močno priljubljena in ki jo svet pozna pod imenom «nojeva politika».
ó konj ali 36 mož
Tak je bil napis na nekdanjih avstrijskih živinskih vagonih. Grdo je to bilo, da se je vrednost vojakov merila po konjih in da je en konj veljal šest vojakov. Zato je Avstrija morala propasti
Danes je vse drugače. Danes se vojak primemo spoštuje. To smo zvedeli od «Giornale dl Trieste», ki poroča v svoji številki z dne 2. t. m. da je moderno šolsko poslopje v ulici Giustiniani, ki je namenjeno za tisoč dijakov zasedlo celih trideset vojakov. Poslopje ima 30 sob. tako da pride na vsakega vojaka po ena šolska sobana. Iako je prav! Ne več 6 vojakov ali en konj, temveč 33 dijakov ali en vojak! To je pravično, obzirno, človekoljubno, skratka: kolonialno! Ker se v Trstu z dijaki delajo take temeljite spremembe, predlagamo, da se tudi v šolskih knjigah izvedejo primerne spremembe. Na primer v knjigi za zemljepisje, tam, kjer stoji, d» Afrika začenja pri Euezu in' Gt- Ì braltarju, naj bi pravilno zapi' sali: Od leta 1945 dalje začenja j Afrika že v Trstu.
Snemanje filma „Bela črta" in Gonv bačeva prosveta
Cim se je zvedelo, da snemaj® na jugoslovansko-tržaški meji * talijanski film s protijugoslova«*” sko vsebino, so se Gombačevi1*1 prosvetarjem zasvetile oči. Baj® se je celo Gombač sam ponudil da bi igral v tem filmu umazan®' ga Slovenca. Svetujemo filmsk®1 mu podjetju, na] Gombača za hj vlogo nemudoma angažira. B®” j umazanega Slovenca bodo nat01' reč težko še kje dobili
EVROPSKI (.LUNA PARK11
O Pi,

NA ZADNJE POTI