435
Novice.
—    Slovenske šole v Gorici. Naučno ministerstvo je zavrnilo pritožbo mestnega zastopa goriškega, ki se je pritožil proti ukazu deželnega šolskega sveta, da mora ustanoviti na svoje stroške slovensko ljudsko šolo v Gorici. Mestni za-stop sklenil se je dalje pritožiti na upravno sodišče. Nadjati se je pač, da i tu zavrnejo predrzni rekuiz Groričanov in da bo mestni zastop prisiljen ustanoviti slovensko ljudsko šolo v Gorici. Verujemo, da bo to bolelo ošabne Lahe, toda preverjeni naj boio, da se bodo tudi na to navadili, kakor tudi še na kaj "druzega, kar pride.
—   Družbi sv. Cirila in Metoda so od 20. septembra do 20. okt. t. 1. darovali: Gdč. Janja MiklavčiČ-eva učiteljica v Kranju, lepo zbirko koristnih knjig; vzorne rodo-Ijubkinje, litijske Slovenke, drugo pokroviteljino v znesku 100 gld., zastopnica jim bo blag. g. Helena Bevk-ova; podružnica v Kranjski Gori, ki jej je sedaj prvomestnik naš glavni tajnik, vč. g. župnik A. Žlogar, v svojem letnem donesku 86 gld. tudi 15 gld. „kronskih darov", nabranih povodom svojega letnega zborovanja; si Gornjesavinska posojilnica v Mozirju zopet 25 gld.; vč. g. župnik J. Černko, blagajnik vuhred-marenberške podružnice, 35 gld., nekaj je let-nine, večinoma pa dohodek tombole in znesek nabran v nabi-ralniei v Marenbergu, v6. g. duhovni svetnik Matej Preželj, župnik v Mavčičah, 5 gld. in g. Avg, Kune v Černomlju 6 kron kot III. dobitek pri kegljanju v podporo naši družbi. — Srčno priporočamo vesolnjemu Slovenstvu našo družbo. Zaupanjem pričakujemo obilih darov. Slovenska požrtvovalnost, kot jo svedočijo n. pr. Litijske Slovenke, ki po krajcarjih zbirajo stotake in delavne podružnice, to nam daje pogum. Zato kličemo: Bog povrni darovateljem! Bog živi naslednike!
,   Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
—  Napisi v Istri. Eogoviljenja od strani italijanskih prenapetežev proti pravičnim dvojezičnim napisom po Istri še ni konca. Dne 2. t. m. zbralo se je v Trstu več isterkih italijanskih županov, da bi storili pri c. kr. namestniku potrebne korake v prospeh svoje stvari. Namestnik Einaldini je bil vendar toli previden, da italijanskih mož ni vsprejel. Imeli so na to v mestni dvorani neko posvetovanje, v katerem so dali duška svoji nevolji proti dvojezičnim napisom in se navduševali drug druzega za boj proti pravičnosti. Tržaški župan dr. Pitteri pa je pozdravil v imenu mesta svoje italijanske sodruge. Pred mestno hišo zbrala se je množica Ijudij, ki so hoteli demonstrovati, a policija jih je razgnala.   Ko se je raz-
obešal napis v Piranu je pred sodnijo in v obližju se postavilo 2 stotniji vojakov pod poveljstvom podpolkovnika. Pri taki straži pač ni bilo nevarnosti za tistega, ki je tablo na zid pribijal. Dvojezični napis pa tudi pozneje stražijo vojaki. — V Balah napali so na vernih duš dan orožuiško postajo s kamenjem. Pobili so vse šipe in ranili ednega orožaika Dvojezični napis orožniške postaje so tudi razbili. Le z težka so orožniki pomirili izgrednike. — V Buzetu so dne 6. t. m. po noči zamazali dvojezični napis na pošti. — V Novemgradu (Cittanova) v okraji Poreškem je dne 5. t m. po noči pijana druhal kričala po ulicah „Ev^viva Y Italija" ! in s psovkami grdila Slovane. Orožuiki so s silo razgaali razgrajalce — Slovanski državni poslanci iz Primorske grof Alfred Coronini, dr Grregorčič, Nabergoj, dr. Laginja in Spinčič bili so dne 6. t. m. pri ministerskem predsedniku knezu Winlischgratzu zaradi isterskih zadev m so ga v prvi vrsti opozorili na de-moralizujoci vtis, katerega je naredilo vladno omahovanje glede dvojezičnih napisov na primorsko prebivalstvo. Ministerski predsednik je natančno se pomenkoval o tej nadevi s poslanci in jih zagotavljal, da je vlada vsem narodom enako naklonjena. — Ko bi to vse delali Slovani, bi najbrž že davno imeli izjemno stanje.
—   Na starinjske najdbe iz rimske dobe, ki so precejšnje vrednosti naleteli so pri izkopavanji zemlje za temeljno zidojje  „Narodnega doma"  v Celji.
—   Častnim občanom izvolil je občinski zastop litijski g. Janeza Jeretina, večletnega prvomestnika cestnega odbora, za zasluge, katere si je stekel kot tak.
—   Telefon. Dne 2 t m, izročil se je v Gorici državni telefr^n javnemu prometu. — Za Ljubljano je naprava telefona gotovo tudi potrebna. Vršile so se svojedobno v ta namen že poizvedovanja, a ker je prišla na površje graditev novega poštnega poslopja, je naznanilo trgovinsko ministerstvo, da se bo mogel v Ljubljani napraviti državni telefon šele, ko bo dovršeno novo poštno poslopje. Ker se s to zgradbo v kratkem prične, je torej tudi obistinitev državnega telefona v Ljubljani prav blizu.
—   Državna podpora. C. kr. poljedelsko ministerstvo je za vodovod v Selščeku-Begunjah pri Cerknici dovolilo 4000 gld. podpore.
—   Knjige družbe sv. Mohorja so že izšle
—   Kmetijska družba kranjska vabi na izredni občni zbor, ki bo v četrtek dne 29. novembra t. 1. ob ^/g H- ^" dopoludne v ljudski šoli v Mokronogu Na zboru se bode raz-govarjalo o pridelovanji sladkorne pese in o vpeljavi sladkornega obrta na Dolenjskem. Pristop k občnemu zboru je dovoljen tudi nečlanom.
—   Podržavljenje južne železnice. Jutri prično se mej zastopniki obeh trgovinskih ministerstev in zastopniki uprave južne železnice posvetovanja glede pogojev o prevzetji južne železnice od strani države.                              •
—     Podružnica c. kr. kmet. družbe v Starem trgu pri Ložu je v namen povzdige sadjarstva v Ložki dolini napravila drevesnico.
—   »Glasbena Matica« v Ljubljani priredi svoj prvi koncert v pondeljek dne 12. novembra zvečer v redutni dvorani Vspored je posebno zanimiv. Sedeži se dobivajo pri knji-gotržcu g. Ant. Zagorjanu na Kongresnem trgu. Eodoljubi se opozarjajo, da obilo posetijo koncert,
—  Novo poštno poslopje v Mariboru, ki je v velik kras mestu, so dne 29. m. m. slovesno odprli.
—   Za belokranjsko železnico sta sklenili črno-meljska in metliška posojilnica podpisati po  1000 gld.
—   Porotno zasedanje pri c. kr. deželnem sodišči v Ljubljani se prične dne 26. novemdra t. 1.
—   Trtorejsko zadrugo »pepinjero« šo osnovali v Krškem. Namen zadruge je pospeševati trto- in vinorejo v obče, posebno pa v krškem okraji s tem,  da ustanovi na primernih
436
krajih pepinjere. da vzgojuje, kupuje in prodaja ameriške ključe, bilie in cepljene ameriške trte. Zadružni deleži so določeni na 10 gld. Zadružni odbor daje rad natančna pojasnila o nameravanem delovanji zadruge. Predsednik zadruge je g. Iv. Knavs župnik v Krškem, tajnik dr. T. Eomih meščanski učitelj v Krškem.
—    Prašičja razstava v Novemmestu dne 23. oktobra t 1 se je nepričakovano dobro obnesla, je pokazala lep napredek domače prešičoreje in ob ednem svedočila v Itpih vspehih, ki se dado doseči s tem, da se požlahtnuje domače pleme z jorkširskim plemenom. Vsega skupaj je bilo razstavljenih ravno 100 prašičev s 53 praseti. in sicer v I. oddelku za plemene prašiče : 12 merjascev, 17 svinj (med tem 7 s 53 praseti) 1 merjašček in 14 mladih svinj, skupaj 44 glav; v II oddelku za pitane prašiče le bilo pa lazstavljenih 22 pršutnikov in 34 starih pitanih prašičev, skupaj 56 glav. Izmed razstavnikov so se posebno odlikovali grof Barbo iz Rakovnika, za tem kmetijska šola na Grmu (za razstavljene prašiče v obeh cddeJkih), dalje vitez Langer iz Bršlina, Flor. Zorko iz Družinskevasi in gruf Magheri iz Otočic, kateri so razstavili prašiče, ne da bi tekmovali za premije. Razstavni odbor jim je priznal diplome Premije. 20 na številu, so se pa priznale v I. oddelku in sicer po 20 kron sledečim tekmovalcem : Jož. Košaku iz Dol Kronovega. Amaliji Schiebtl, graščakinja v Breitenau in Ivanu Kristanu iz sv. Roka ; premije po 10 kron pa: Jakob Košaku iz Družinskevasi, Fran Florijaučiču iz Št. Petra, A. Hodniku iz Dol. Kronovega, Jože Pergarju iz Smarijete, Sporarju iz Herinjevasi F Sme-rekarju iz Radule in Ig. Pavlinu iz Mokronoga V II. oddelku za pitane prašiče so se priznale premije po 20 Kr. Jakobu Pavčiču v Novem Mestu, Ivan Banjku iz Metlike in Jure Banjku iz Božakovega , premije po 10 kron pa: Ivan Vuhši-niču iz Božakovega, Jože Kolencu iz Novega Mesta, Miha Nageljnu iz Smolene Vasi, Fran Pezdircu iz Drašič, Jože Košaku iz Kronovega, Miha Vovku iz Gotne Vasi in Janezu Turku iz Gotne Vasi.
—   Pri padci se je smrtno poškodval 24letni magi-stratni praktikant v Trstu Josip Cozzutti S svojimi znanci je popival po raznih gostilnah. V neki gostilni je padel na pre-kucnjeni stol. Priletel je ravno na jedno stolovo nogo in takoj čutil hude bolečine v trebuhu. Prenesti so ga morali v bolnico kjer je tudi umrl.
—   Poskusen samomor. Postrežnica tržaške bolnice S. si je v bolniški kopelji prerezala žile. K sreči, da jo je našel vratar. Uzrok poskušenemu samomoru je, ker so jo hoteli odpustiti iz službe
—   Samomor. V nekem hotelu v Grinjanu so te dni našli mrtvo Pavlino Schuman iz Draždan. Njen Ijubinec arhitekt Emil Melzer je izjavil, da sta se hotela oba ustrupiti, ker jima gre slabo, ali on je zgubil pogum Ona se je pa zastrupila s karbolovo kishno. Ker tudi kako hudodelstvo ni izključeno, so njega zaprh
—    Zastrupil se je v Trstu Že drugič neki Albert Kordeš iz Ljubljane. Nesrečnež prišel je pred kratkim iz Brazilije. Beda ga je trla in zastrupil se je prvikrat dne 21. oktobra t. 1. Toda skesal se je svojega djanja in hitel je k zdravniku, ki ga je rešil smrti. Drugič se je zastrupil dne 3 novembra. Iskala ga je policija zaradi nekega politiškega prestopka Sedel je v neki gostilni, kar zapazi, da gre policija ponj ; spije hitro strup. Prenesli so ga v bolnico, a se dvomi, da bi sedaj okreval.