(iorica* izliaja vs:iki turek in suboto Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. slrwdniätvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9, karnor je naslavljati pisma. Wt> frankirana piHin» se ne sprejernajo, enako se tie uvažujejo pisma brez podpisa. HokopiNi dopisov se ne vračajo „Gorlca- stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 2.50 Upravnistvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. />a »glasn se plačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vin , za večkratni natis primeren popust. Ponam^/.ue ttevilkr stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. Št. 103. V (iorici, v torek dne 27. decembra 1910. Leto XII. Harlekin in Fakanapa (Konec.) Svoje in svojega gospodarja Gre- gorina neresnice o razdelitvi podpor v dež. zboru torej „poštena" „Edinost" ne more dokazati, pač pa bi jo hotela ne- koliko ublažiti. Pravi namreč: „Dr. Gre- gorin ni zlostavljai deželnega zbora ka kor takega, ampak le obsojal stranke in njih posamične Člane, To, da sta sedaj Gregorčič in Pajer v večini, jima še ne daje značaja sakrosanktnosti. Po Gregor- čičevi logiki bi isto lako lahko rekli, da je bil on nevreden sedet v deželnem zboru, ko ja njegov organ — list „Go- rica" - strastno in na najostudnejši način napadal neljube mu Clane tedanje večine slovenskih poslancev !! Ako bi su ta praksa uvedla povsodi, poteni bi sploh vsaka večina smela uničevati mandate neljube jej manjšine. To pa je vendar proti vsakemu parlamentarnemu načelu i:i najhujši afront proti volilcem samim, ki so z izvolitvijo izjavili, da hočejo ravrio takega poslanca za svo- jega zastopnika". Iz ten besed „Edinostinih" kuka kar eel advokat s svojitni „knifi" ; ali nani laka „roba" ne imponira. Najprej nam naj pravni konzulent „Edmosti" pove, kaj pa tvori prav za prav deželni zbor ? Ali morda deželna dvorana? ali nje mize, stoli, klcpi, svetilniki itd. ? In če je deželni zbor v zmislu konzulen- tovem zlostavljen, kdo naj se temu upre? ali morda dvorana ali nje oprava ? Menda ne; stolov, miz in takih neživih reči ne more menda nihče žaliti. So pač ljudje, katere je možno žaliti, so pač ljudje, ki tvorijo deželni zbor. Kdaj pa se je še slišalo, da bi bil ta ali ta po- slanec pozvan k redu, ker je razžalil predsedniško ali kako drugo niizo? Je pač menda nekoliko drugače, namreč: kdor zlostavlja večino deželnih poslan- cev, zlostavlja deželni zbor; kajti v de- želnern zboru se god: to in ne le to, kar večina hoče, ona ima zasluge za dobra dela deželnega zbora in nosi od- govornost za njega slaba dela. Smešna in za jurista nečastna je trditev, da se na shodu v Dutovljah ni zlostavljai dež. zbor, ampak so se obsojale le stranke in njih posamični člani. Ali veljajo. sklepi deželnega zbora le članom posamnih strank? ali ne vežejo ti sklepi cele de- žele? ali so se delile deželne podpore le pristašem nekaterih strank? S tern ne menimo, da so poslanci večine sakrosanktni, katero mnenje nam bi „Edinost" rada sugerirala. 0 ne! Mi vemo, da je delovanje zbornične večine odgovorno javni kritiki, in to je tudi prav! Ali Latinec pravi: est modus in rebus. Javna kritika se mora opirati na resnico, ne pa na laž. Kritika oprta na nere- snico je žalitev, žalitev tembolj, Čejo izusti znana oseba na javnem mestu in vrhu tega oseba, ki je, ali je bila in misll zopet biti — poslanec. In to je bil dr. Gregorin v Dutovljali. Leži pač pa dlani, da se ni — pripravljaje se na Harle- kina in Eakanapo — kar nič pomišljal, da li ne postavi svoje kritike na neresnico. Sei je še dalje: izbral je namenoma to obliko, da je poslance večine še bolj osmešil in ponižal. Hujšega se pač menda ne more očitati ljudskim zastop- nikom, kakor, da so aeumnejši nego naj- neumnejši človek na svetu. To je storil dr. Gregorin in pri tern še prav grdo neresnico govoril. Ako bi bil ta insult položil v „Edinost" in se skril za od- govornega urednika, bi bili mogli naši poslanci to žalitev ignorirati, ali da je sam stopil v javnost in s tern hotel ostentativno označiti svoje zaničevanje do naših poslancev ter si istočasno pri- zadeval, prili zopet v zbornico pred te poslance, to ni bilo le žaljenje, ampak tudi predrzno izzivanje, ki je vpilo po reakciji. Poštenost je zahtevala od dr. Gre- gorina, da bi bil krivico. katero je pred javnostjo napravil našifh poslancem, tudi pred javnostjo popravil. Njemu ni prišlo to niti na inisel. Mi smo ga par- krat vprašali: s kakim obrazom stopi pred naše poslance, katere je tako grdo razžalil? Njegova znana prevzetnost se je seveda upirala temu vprašanju. Ali je mož mislil, da se bodo naši poslanci bali, klicati ga na odgovor? On se je čutil razžaljenega, ker smo mu pripo- ročali, naj odskoduje sčistim dobičkom od „Edinosti" Kraševce, katerim je bre/.- potrebno provzročil novo volitev ; tožil je naš list in — pošteno pogorel. Naši poslanci pa naj bi mirno držali. da bi na njih kar drva cepil, naj bi mu pu- stili zmerjati še i največjimi osli tega sveta. Ali mož misli, da je sakrosank- ten ? No, v deželnem zboru se je lahko prepričal: da ni. Naše! je pač. kar je iskal. Zaslužil je še hujšo kazen: za- hvali naj Hoga, da mu ni razžaljena večina pokazala vrata in ga postavila pred zbornico. Taka kazen bi bila še vedno premajhna za poslanca, ki večino smeši, žali in o nji neresnico govori. „Hdinostina" trditev, da je tudi dr. Gregorčič nevreden sedeti v deželnem zboru, ker je „Gorica" napadala libe- ralne slov. poslance, so pač le praznd besede. Če je „Gorica" pisala proti lib. poslancem. ni še dokazano, da bi bil pisal to ravno dr. Gregorčič, kar tudi v resnici ni. Razen tega ni „Edinost" še do dandanes dokazala, da ne odgovar- jajo ti „napadi" resnici, če tudi smo jo opetovano k temu pozivali. Ti „napadi" so torej nekaj vse drugega nego Grego- rinov „Harlekin in Fakanapa"!! Da je večina Gabrščeka izključila iz dež. zbora, je imela vso pravico, ka- tero ji daje deželni volilni red (zakon z dne 12. sept. 1907), katerega § 53. se glasi: Vse volilne spise mora poslati predstojnik deželne politične oblasti de- želnemu odboru, ki jill pregleda in po- roča o njih deželnemu zboru, kateremu prlstoja odlofcitev o dopustitvl izvolje- nih. — Mi prav ne vemo, zakaj bi ne smela sedanja deželnozborska večina storiti z GabrScekom, kar je storila ve- čina pred devetimi leti z enim poslan- cem naše stranke („poštena" „Edinost" še vedno prikriva to svoji publiki!!). Takrat so tvorili to večino Lain in slov. liberalci. Predlog za izključenje našega poslanca je stavil slovenski liberalec, ki ga je opiral na svoje mnenje, rekoč: „Po mojem mnenju ni dovolj, da je vo- litev formalno pravilna". — To mnenje je odobrila večina in naš poslanec bil izključen. Vprasamo „Edinost", ali so naši poslanci sedaj kaj drugega sto- rili nego liberalni 1. 1901 ? Takrat je „Edinost" molčala, kaj se torej sedaj repenči, čebljaje o „nasilju" in „straho- vladi" !! Zdaj imenuje izključenje „naj- hujši afront proti volilcem samim, ki so z izvolitvijo izjavili, da hočejo ravno takega poslanca za svojega zastopnika", pred devetimi leti je pa zopet molČala, ko je na§ poslanec Grča v dotični seji (27. dec. 1901) izjavil: „. . .. moram opomniti, da bi mi krivico delali volil- cem, ako ne potrdimo izvolitve. Volilci imajo pravico dati komur hočejo svoj glas ... Ako bi to volitev ovrgli, bi bi o to žaljenje za volilce... ." Ako se niso slov. liberalci takrat nič brigali za te besede našega poslanca Grče, zakaj bi se morala naša delegacija za „Edino stine" „afronte"?! Kakor se nam poso- juje, tako vračamo. Če delajo isto libe- ralci, „Edinost" molči, Če delamo mi. vpije o „nasilju" in „strahovladi". „Še bolj smešno — pravi „Edi- nost" — je dr. Gieguriičevo dokazova- nje, da je zakrivil dr. Gregorin kaznjiv čin nedopustnega vplivanja na izid vo- litve z odprtim |/ismom na protikandi- data g. Babiča". — A tako? smešno? Menda ne! § 6. zakona z dne 26. ja- nuarja 1907 o kazensko- pravnih dolo- čilih v varstvo volilne svobode se glasi: „Razširjanje lažnjivih poročil o volitvi. — Kdor premišljeno javno razširja laž- njivo poročilo o kraju ali času volitve.... ali o kaki drugi okolnosti. ki je v stanu volilne opravičence odvrniti od izvrše- vanja volilne pravice ali jih pripraviti. da izvrSujejo volilno pravico v deloče- nem smislu. ob oasu. ko volilni upravi- čencl ali del volilnih upravičencev ne more več poizvedeti resničnega stvar- uega položaja, se kaznuje zaradi pre- stopka z zaporom od enega tedna do treh mesecev." Tako zakon! Zdaj pa pozivljamo „Edinost". naj dokaže, da ni Gregori- novo odprto pismo na g. Babiča pre- stopek zoper volilno svobodo. kakor je označen v gorinavedenem § 6.!! Prav radovedni smo. kako je rnogla „Edinost" imenovati „smešen" dotični predlog dr. Gregorčiča!? S prvim odprtim pismom (na dr. Gregorčiča) se je „Edinostina" juristerija temeljito osmešila. ali se hoče tudi z odprtim pismom na g. Babiča s tern, da ne bode mogla na ta naŠ poziv niti odgovoriti ? Hočemo videti in molk „Edinostin" -- komentirati! — Uredifev Soče pri Volčah. Soča neprestano izpodjeda in od- nasa zemljisča na svojih obeli bregovih pri Volčah. \folčanska občina se je že opetovano obrnila s prošnjami na c kr. vlado, da bi se ta zavzela za ureditev Soče pri Volčah in napravo tudi gmotno podprla. Žalostno je gledati, kako valovi bistre a samovoljne Soče odnasajo kos za kosom rodovitne zemljice ubogemu kmetu, ki ji je posvečal vso svojo skrb. Po načrtu, ki ga je izdelala eks- pozitura za ureditev Soče in Tera v Gradiški, bi stala uajriujnejša obrambna dela ob desnem bregu Soče pri Volčah 14.400 K. Levi breg bi se za sedaj opustil, ker se mora prej urediti potok Kamnica, ki vali v Sočo cele kupe grušča in odtiska vodo na levi breg. Za pokritje teh troškov je dovolilo c. kr. poljedelsko ministerstvo podporo 7200 K iz melijoracijškega zaloga s po- gojem, da je zagotovljeno pokritje vseh potrebščin in vzdrževanje dela, ki se izvrši. Istotako je c. kr. ministerstvo za notranje zadeve zngotovilo prispevek 4000 kron pod enakimi pogoji. Občina volčanska je bila priprav- Ijena žrtvovati od 1000—1200 K in tako bi ostalo nepokritih še 2000 kron. Deželni odbor je predlagal dežel- nemu zboru, naj se podeli podpora 2000 K iz deželnega zaloga za popolno krilje troškov 14.400 K, ki jih zahteva tako nujno delo. kot je uredi- tev Soče, ki prizadeva ubožnim polje- delcem občutljive skode s tern, da jim odnaša najbolj rodovitna zemljišča. Ta podpora bi se naj dovolila s pogojem, da bo vodil delo tehničen organ c. kr. glavarstva v Tolminu, in da občina Voi- ce jamči za vzdrževanje izvršenega obiambnega dela. Deželni zbor je ta predlog deželnega odbora vsprejel in cd:)bril. Deželni odbor je naprosil c. kr# namestništvo, da bi se nemudoma na- pravili načrti za uravnavo Kamnice na licu mesta in na podlagi teh ra*zisko- vanj napravil načrt. Imenovani oddelek se je podal na lice mesta in konštatiral. da potok Kamnica ne prinasa mnogo šodra s s seboj in torej njegova ureditev skoro ni potrebna, nujna pa celo ne. Preje bi se mogli urediti drugi pritoki Soče, ka- kor Koritnica in še mnogi drugi, ki va- lijo s seboj ogromne kupe peska in kamenja in na ta način zapirajo pot sebi in Soči. Creditev Kamnice bi stala 10.000 kron. Če bi se napravila Kamnici tako- zvana 500 m dolga struga. bi stalo to delo 15.000 K. Od tega časa je delo precej dolgo počivalo in občina Volčanska se je obrnüa na dež. zbor s prošnjo, naj bi ta ukrenil vse potrebno, da se uredi desni breg SoČe pri Volčah. Sočo ustav- lja tu edini občinski bran, ki pa je tako slab, da ga lahko prva močna po- vodej podere in potem gorje ubogim Volčanom; voda bi odnesla najbolj ro- dovitna in skrbno obdelana zemljišča s seboj ali jih pa popolnoma zasula s peskom in kamenjem. Občina Voice je dalje prosila de- želni zbor, naj bi ji nakazal dovoljeno podporo, da bo sama popravila edini občinski bran, tako, da bo mogel vzdr- ževati brez nevarnosti preteče Sočine valove. Toda občina Tolmin se je uprla temu. da bi se namreč uredil samo desni breg Soče. Tudi na levem, to je tolminskem delu naj bi se izvršila obrambna dela. Torej bi se morala ureditev izvr- šiti po polneni načrtu, kar bi stalo ce- lih 41. 616 K. Poljedelsko ministerstvo je pri- pravljeno prispevati s 50%. t. j. z 20.808 K; iz zaloga „cestna dela" je na razpolago 4000 K; občina Voice se je svoječasno zavezala, da prispeva s 1200 K. Tudi deželni odbor ni držal, ker je spoznal nujnost in krvavo potrebo te Sočine ureditve, križem rok, temveč je predlagal deželneniu zboru. naj dovoli za obrambna dela na obeli bregovih Soče pri Volčah, oziroma pri Tolminu, katera dela je projektirala c. kr. ekspo- zitura, iz deželnega zaloga 20% skup- nih stroskov, kar bi znasalo v najvišjem znesku 8400 K. Ta predlog je sei v tehničen od- sek, ki ga je pioučil in nekcl'ko spre« menu. Sprernenjeni predlog je zopet pri- šel v zbornico in na njega podlagi je deželni zbor sklenii: 1. Za ureditev desnega in Ievega brega Soče pri Volčah oziroma pri Tol- minu se dovoljuje iz deželnega zaloga podpora v najvišjem. znesku 10 500 K. 2. Deželnemu odboru se nalaga, da ukrene pri c. kr. vladi vse poirebno, da sprejrne ta to obrambno delo med poinožne akcije a Primorsko in pri- speva iz državnih sredstev s 60% skupnih stroškov. poleg onih 4000 K, ki so na razpolago za to podjetje iz državnega zaloga „cestna dela". Deželni odbor je naznanil ta sklep dež. zbora c. kr. namestništvu, ki ga je naprosil, naj uvažuje važnost in nuj- nost omenjene ureditve in naj posre- duje pri visoki c. kr. vladi. da ho ta usliSala drugi del deželnozborskega sklepa. Odgovor do sedaj §e ni dospel deželnemu odboru. „Samouprava". Dopisi. Baška dolina. — (Občinske v o 1 i t v e.) — Odkar se vdeležujem vo- litev v tej dolini, nisem še videl, da bi bila katera stranka igrala tako sra- niotno vlogo, kot jo je S. L. S. pri zadnjih občinskih volitvah. Pa poreče dopisnik „Prim, lista": saj se ni šlo za stranke. Ali se je šlo za stranke ali ne, priča nam najlepše zmagoslavje libe- ralcev, ki so se oprijeli celo črne suknje, da so dosegii na Grahovem kompromis, kateri je njim* čez mero koristil, nam pa neizmerno škodoval. Ta kompromis je porušil v naši stranki vso disciplino. To je ono „nesporazum- ljenje", o katerem piše dopisnik „Prim, lista". — najbrž v stanju morai- ne g a mačka. Šlo se je za stranke pri vseh raz- sodnih volilcih: ti so oddali vsi tiskane glasovnice, na katerih so bili kot kan- didati sami zvesti pristaši S. L. S. A kaj je počenjaia s temi glasovnicami komisija, predno je prišel g. komisar in kaj potem zapeljani kompromisovci!? Nasproti liberalcem, ki se ponašajo v svojih listih z zmago na celi črti, trdi dopisnik „Prim. Lista". da so lzvo- ljeni po večini možje- naše stranke. Kdo ima prav, bomo še videli. Za enkrat pribijemo dejstvo: Liberalci so ssvojo taktiko dosegii vspeh, s katerim se lahko ponašajo; S. L S. pa je sama sebeizdala in porazila v tistem hipu, ko je roko v roki z liberalci nastopila proti lastni duhovščini. To je resnica o naših občinskih volitvah. Posledice bomo čutili vši, od- gcvornost pa prepuščamo kompromi- sovcem. Za slovo pa vprašamo še tiste, ki trde, da se je tukaj šlo le za sedež županstva: Ali je blagor občine odvisenodsedeža županstva ali od kakovosti mož, ki sejih izvoli v občinski zastop? Vol il ec s čisto zas t a vo S. L. S. Brje. (Tatovi.) — V noči od Bo- žiča do s. Štefana so vlomili v gostilno in trafiko Besednjak na Brjah. Odnesli so nekaj tobaka in jestvin. Danes večer pričakujemo novih vlomov. — Krasno! Nebroj vlomov v Rilienbergu v zadnjih par letih in vedno se nadaljujejo, ne da bi prišli na sled le zločincem enega slučaja. — Sedaj napovedujejo, da vlo- mijo v kratkem v tukajšnjo žendarme- rijo! Opozarjamo sl. glavarstvo, da takoj pomnoži število orožnikov v Ri- henbergu, da izsledijo vlomilce in za- trejo tatinsko golazen, ker vlada med ljudstvom veliko razburjenje in vlomi se vedno množe. Iz Rihenberga. — (T a t o v i.) -- V Rihenbergu so dobili v župnišču med sv. mašo o polnoči nepričakovan in nenapovedan obisk. Neljub gost je vlo- mil vrata, skozi ktere je hotel do cer- kvene blagajne, a je bil od 90 letnega župnikovega očeta, kterega je razbijanje vzbudilo, vznemirjen. Poskusil je skozi shrambo pri kuhiriji do nje. Razbil je okno. vpognil zadostno železno omrežje, zlezel skozi v jedilno shrambo. Dalje ni mogel. ker so prišli domači iz cerkve. Aloral se je naglo vrniti in je odnesel le nekaj jestvin. Tu poskus pri župnišču je uže drugi v 3 letih. Tatvin je pa silno veliko v Ri- lienbergu od nekdaj, zlasti v zadnjih 5 letih. V tem času so krog 7 krat tatvi- no izvršili, krog 8 krat pa poskusili. In kar je značilno, pri nobeni tatvini oz. poskusu se ni zvedelo za zločince. Niti sledu. To jesen so pa tatvine na dnevnem red u. — Do zadnjih let so vedno v Božfčne noči stražili obČ, čuvaji. a ta koristna navada se je opustiia. Župnikovega psa so namenoma pred 3. tedni zastrupili, da je poginil. Nekaj dni pred vlomom v župnišče so zastrupili psa župnikovega soseda in še tretjega psa v Britofu. Vse kaže, da je bi! vlomilec premišljen priti do cerkvene blagajne. kar se pa mil ni posrečilo. Razven tega je zastrupljenih po Rihen- bergu še več psov v zadnjem tednu. Št. Andrež. — „Kat. izob. društvo „Mas Dom" priredi na dan novega leta ob 4. uri pop. veselico s telovadbo, petjem. igrami in skioptičnim preda- vanjem v dvorani g. Petra Lutmana. Polifični pregled. Delegacijam predloži viada v jutrajšnji seji v Bu- dimpešti trimesečni začasni proračun za leto 1911. Celoleten skupen proračun za leto 1911 se predloži še-le v glav- nem delegacijskem zasedanju meseca januarja. Avstro-ogrska vojna mornarica. „Fremdenbatt" poroča, da vojna mornarica čim prej pomnoži osobje vojne mornarice, ustanovi 50 novih častniških mest in zviša število moštva za 860 mož. Nemškl častnikl v brazllskl armadl. Brazilska vlada je za dobo treh let pridobila za instruktorje brazilske armade dvajset nemških častnikov, med njimi enega majorja nemškega general- nega štaba. Italljanski zunanjl minister odstopi. Italijanski zunanji minister San Giuliano je podal laškemu kralju svojo demisijo, kakor se poroča iz Rima San Giuliano je bolehen, zato hoče odsto- piti. Kandidata za njegovo mesto sta dozdaj prešnji eryträaski guverner Mar- tini in Guicciardini. DarovL Za „Š o 1 s k i Do m" je došlo našemu upravništvu: Ivan Vogrič, nadučitelj v p. v Gorici 5 K. Bog živi! Domače in razne vesfi. „Božičnica" v zavodih društva „Šolski Dom" v Gorici vršila se je dne 23. decembra in sicer v „Šolskem Domu" predpoldne, v „Malem Domu" in v otroških vrtcih pa popoludne. Obdarovani so bili vsi pridni in siromašni otroci; mej te se je razdelilo 62 parov črevljev, hlačevine za 74 moških oblek, 10 jopičev in 13 hlač; forštajna pa za 150 ženskih oblek in perkala za 5 predpasnikov, 2 haveloka za dečke, 4 maje, 9 velikih rut pa 28 malih za nos, 48 parov nogavic, 2 ovratnika, 6 parov rokavic, 2 klobuka, 32 kap, 12 zapestnic in en rokavnik (muf). Vsi otroci otroških vrtcev in nižjih razredov so dobili kolačev itd. Obda- rovani so bili zelo veseli in sosedostoino zahvalili; učiteljstvo pa jim je priporo- čalo, naj se pridno uče, lepo vedejo in naj Boga prosijo za dobrotnike, ki so jim priskrbeli potrebne obleke, obuvala in pokrivala. Vesellca v „Oentralu na praznik sv. Stefana v korist „Slovenskemu Si- rotišču" je privabila mnogo Ijudi, tako, da je bila velika dvorana do zadnjega kota polna. Vspored se je proizvajal jako lepo. Pevski zbor „SIov. bral. in podpornega društva" je pel prav lepo pod vodstvom pevovodje g. Kubište in žel burno pohvalo. Mirenska „Ma- rijina družba" je vprizorila igro „Lur- ška pastirica", za kar ima največjo za- slugo Č. g. kaplan Drašček, pod čegar vodstvom se je tudi igrala. Igrala se je dobro, kar je pričala burna pohvala za vsakim dejanjem. Nastopile so večino- nia male deklice in sicer tako, kakor bi bile vsaki dan na odru. Potem se je vprizorilo „Razglašenje Gospodovo", ki je napravilo najboljši vtis na množico. Krasni kraljevski kostumi so se leske- tali, maskiranje izborno, nastop krasen, petje veličastno. Na odru se je videlo tri modre pred Herodom, s pismouki, katere je Herod poslal v Betlehem. Potem se je videlo dete v jaslicah, zra- ven Marijo in Jožefa, potem tri kralje z velikim spremstvom, k' so se prišli poklonit novorojenemu detetu. Občinstvo je z napetostjo sledilo petju in dekla- macijam tega krasnega prizora. Tekst tega prizora je spisal nek odlični go- riški Slovenec, harmoniziral pa je preč. g. župriik K o k o š a r. Veselico je za- ključil številni ženski zbor, ki je pod vodstvom preč. g. župnika KokoŠarja zapel vedno lepi „Rožmarin". — Gmo- ten vspeh v.selice je lep. — Veselico je posetilo več odličnih oseb z druži- nami. Prav bi bilo, da bi se veselica ponovila. 25-letnico mašnikovanja je praz- noval v četrtek naOpčinah preč. g. mon- signor župnik dekan Ivan S 1 a v e c. Se na mnoga leta! LJudsko štetje. Na vratih ljudskega štetja smo. Opozarjamo vse mestne Slo- vence, da se nikdo ne vpiše za Laha ali za Nemca. Nevarnost je velika in sicer od laških posestnikov his in od magistratovcev, p^ tudi od laških trgov- cev, obrtnikov in podjetnikov. Delali bodo na vse kriplje, da prekrstijo ko- likor mogoče Slovencev za Lahe. Pozor torej! Slovenci, držite se navodil odbora za ljudsko štetje! LJudsko štetje. — Goriški magi- strat je oDelodanil odredbo, ki se tiče ljudskega štetja. -Razglas pravi: Razde- Ijevanje predpisanih obrazcev za ljudsko štetje vsem lastnikom his in upravite- Ijem se bo vršilo v drugi polovici de- cembra. HiŠni posestniki so dolžni: 1. do dne 31. decembra razdele med svoje najemnike zglasilne pole, ki jih bodo morali najemniki izpolniti in podpisati po priloženem pouku. 2. Hišni posest- niki so dolžni dne 3. januarja 1911 zah- tevati od najemnikov zglasilne pole na- zaj; prepričati se morajo, da-li so bile pole pravilno izpolnjene in podpisane in če treba, morajo jih dati takoj popra- viti. 3. HiŠni posestniki so nadalje ob- vezani pregledati, da-li so priloženi po- lam krstni listi ali izpiski iz krstnih knjig za vse družinske člane moškega spola, ki so bili rojeni v letih 1891 do 1901. 4. Izročiti morajo vse listine do 5. januavarja 1911 mestnemu anagrafične- mu uradu. (Ulica Municipio St. 19.) 5. Hišni gospodarji ali upravitelji so dolžni izpolniti pole vsem tistim na- jemnikom, ki ne bi znali tega sami opra- viti. Ker bo treba o priliki ljudskega štetja ugotoviti tudi domovinsko pravico, vabi magistrat vse tiste, ki niso pristojni v Gorico, da si za časa preskrbe legiti- macijske listine kakor so: domovnica, delavske knjižice, potni listi, itd. Te listine, skupno s krstnimi ali poročnimi listi bodo vpogledavali revi- zijski občinski organi, ki bodo meseca januvarja 1911 hodili od hiše do hiše, od družine do družine, da se prepričajo, aM se je pri napovedbah v zglasilni poli pravilno postopalo, ali ne, in bodo even- tuelne progreške popravljali. (Koliko laških hišnih gospodarjev ne bo skušalo dati popraviti slovenskim strankam njihov občevalni jezik ? I Naši Ijudje, posebno služkinje in manje za- vedni Slovenci, naj pomnijo, da se ni treba dati strašiti od nikogar. Če bi takšen gospodar ne hotel odnehati, naj ga opozore, da je vsako zavajanje k napačnim in neresničnim izpovedbam kaznjivo po zakonu, ob enem naj takoj stvar naznanijo odboru za ljudsko Stetje! Pričakujemo, da nobeden Slovenec in nobena Slovenka ne zaupa laškemu gospodarju. Cesar kdo ne zna sam, mu opravijo odborovi zaupniki, na katere naj se obrne. Ni tret a se posebej povdarjati, da bodo ti korrisarji najraje iz vsakega Slovenca napravljali *Laha, ali, če dru- gače ne pojde, vsaj — Nemca! Upamo, da bo njihov trud zaman. Vsiljivce pa naznanite odboru!) Poslanec Gostinčar je vložil dne 16 t. m. v seji državnega /bora inter- pelacijo na trgovinskega ministra za olajšavo dobave obrtnih listov rokodel- cev na deželi. Zapopadeni so predvsem rokodelci, ki izvršujejo rokodelstvo bolj kot domačo in postransko obrt. Preganjanje koroškib Slovencev. Minoli petek je bil pred nemškimi po- rotniki v Celovcu obsojen slovenski du- hovnik na 6 tednov zapora, ker je kri- tiziral v „Mir-u" koroški ponemčevalni šolski zistem. Dvanajst prič, ki jih je navedel obtoženec, je sodnija odklonila, dočim so pričali vsi, ki so bili proti obtožencu. Porotniki, med katerimi ni bilo nobenega narodnega Slovenca, so na vsa vprašanja odgovorili soglasno z „da", oziroma vprašanje o dokazu res- nice zanikali! Razkaz zastavnih pisem deželnega hipotečnega zavoda poknežene grofovine Goriško Gradiščanske izžrebanih pri de- vetem žrebanju, ki se je vršilo dne 22. decembra 1910. Pri devetem žrebanju dne 22. decembra 1910 so se izžrebala sledeča zastavna pisma, ki se izplačajo dne 1. julija 1911: po 20O kron št. 213, 290, 304, 384, iS49, 578, 633, 842, 1090, 1160, 1286. 1590,1909,2181,2182,2237; po 1000 kron št. 56, 205, 387, 530,719; po 2OO0 kron št 388, 600, 951, 955, 1201, 1425, 1693, 1730, 2033.2053, 2134, 2246, 2480. Od v prejšnjih žrebanjih iz- Žrebanih zastavnih pisem se niso še iz- plačala sledeča: po 200 K štev. 1391, 1392, 1393, 1661, 1934; — po 2000 K štev. 1380, 1424, 2213. V razkazu niso navedene številke serij, ker zaporedne številke se vrste nepretrgoma za vse serije posameznih kosov zastavnih pi- sem. Izplačilo izžrebanih zastavnih pi- sem se vrši v smislu § 20. pravilnika 1. julija 1911 v polnem imenskem zne- sku, proti vrnitvi zastavnih pisem z dotičnimi kuponskimi polami in taloni vred, pri blagajni dež. hipotečnega za- voda. S plačilnim dnevom izžrebanih zastavnih pisem se konča tudi obresto- vanje istih; za nadaljno dobo, a ne daljšo od šestih let, pristoja lastniku izžrebanih zastavnih pisem odškodnina v znesku treh četrtink od izgube, iz- virajoče iz tega, ker jih ni predložil v izplačilo (§ 21). Izžrebana zastavna pi- sma se zamorejo doposlati v izplačilo tudi po pošti; v tem slučaju je treba označiti naslov pošiljatelja z vso na- tančnostjo. Nemški list v Gorici. — Goriški Nemci nameravajo izdajati v Gorici svoje nemško glasilo. Prišlo bi že v novem letu na svitlo, pa niso še pred- plačniki nabrani. Naznaollo. — Kuratorij zavoda za pospeševanje obrti namerava v prihod- njern mesecu prirediti poučno potova- nje rokodelcev na Dunaj, kjer si bodo ogledali razna industrijska podjetja in se bodo ua lieu mesta obdržali poučni tečaji. Črevljarji, kovači, napeljevalci eleklrikc, mizarji, klepprji, galvanotehni- ki, tapetarji, ki se mislljo udelcžiti tega potovanja, se iniajo zglasili najkasneje do 10. januvarja 1911 pri zavodu za pospeSevanje obrti v ul. Morelli št. 37. Udcleženci tega potovanja dobe 50% znižano vožnjo, revnejši celo popolno- nia prosto vožujo. Za bivanje na Duna- jti, ki bo lrajalo 3 dni, bode moral vsak za se skrbeti. Okrajna bolnlška blagajna v Go- rloi je zvišala prispevke od 375 odsto na 4-25 odsto (283 odsto za zavaro- vance in T42 odsto za delodajalce). Doba za bolnisko podporoje raztegnena od 20 na 25 tednov. Namestništvo je potrdilo povišanje, ki stopi v veljavo 1. januvarja 1911. Enjige Slovenske Matlce so došle Dobe se v ulici „Corso Verdi", št. 17, drugo nadstropje. Šolske doklade. — Proračun okraj- nega Šolskega sveta sežanskega za I. 1911 kaže: dohodkov 78.600 K, troškov 186.344 K, primanjkljaj 107.744 K. — Pokrije se z doklado 110 odstot. na vif.e izravne davke. Napad z revolverjem na cesti. Iz Devina poročajo: (iozdni Čuvaj princa Tliurn-Taxisa, Anton Büxner in delavec Anton Legiša p. d. Kupec, se že dlje časa nista nič posebno prijazno gledala, Büxner je nanireč že parkrat ovadil Legišo radi lovskih tatvin. Dne 21. t. m. je prišel Büxner v gostilno „Alia Ville" v Sesljanu, kjer je dobil notri Legišo. Takoj ga je začel zbadati in mu očitati, zakaj da vedno pije? lz tega je nastal prepir. Legiša je vstal in se na- potil proti Devinu. Kmalu za njim je odšel Büxner. LegiŠa je Šel po svoji potrebi za neki zid in ko je prišel Büxner blizu, se je ravno oblačil. Biixner ga je tedaj udaril s palico po glavi in ustrelil trikrat z revolverjem ter pri tem Legišo nevarno ranil v glavo in levo ramo. Büxner je tekel takoj k orožnikom in stvar prijavil tako, da ga je hotel Legiša z zanjko napasti in zato da je streljal v silobranu. Ranjenega Legišo so odvedli v bol- nišnico v Gorico. Vojaštvo v Brdih. — Medan- skemu županstvu je došel odlok g!a- varstva, naj pripravi prostore za nasta- njenje vojaštva, ki bo vsako leto bivalo v Medani od meseca rnarca do sep- tembra. Za sedaj pride v Medano 80 vojakov-planincev. Nekateri posestniki so se že pogodili z erarjem za oddajo stanovanj. Avstro-ogrska banka. Objavljena je bilanca avstro-ogrske banke. Zago- tovlja se, da bo znašaladividenda 89.60 K po delnici. Argentlnsko meso. — Angležki parnik „Wyandotte", ki ga je najela Avstro-Amerikana in ki vozi — kakor znano — iz Buenos-Ayresa v Trst 691.500 kg zmrznjenega argentinskega mesa, dospe v Trst 4. ali najkasneje 5. prihodnjega meseca. Odomenjeriega to- vora mesa je 15.000 kg določenih za Trst, ostalo meso odpošljejo v posebnih vozovih na Dunaj in druga mesta. Cesar, ki se je mudil za božične praznike v Wallsee, se je včeraj zvečer vrnil na Dunaj. Smrtna kosa. Na Dunaju je umrla udova po ranjkem bivšim tržaškim na- mestniku Depretis. Slovanske gledališke predstavo na Dunaju 1911. Gledališke predstave in umetniška razstava na Dunaju 1. 1911, o katerili se je poročalo, da se mbrda ne bodo mogle vršiti, se bodo vendarle vrŠile. Razstava bo sicer šele Jeta 1912 in ne 1911, kakor prvotno projektiranö. ^jesto tega pa pri rede meseca jüriija bfMh'ünje^a leta „muzi- kalni teden^'t^üsikwod^). Podjetje bo imelo mednarodni značaj: »prizarjale se bodo .slovenske, hrvaäke, čt.Ske, poljske, maloru*P nem§kef IIJadjarske ' f J ; munske gic^,isk . y tudi fllhannonic, > „ . . se °odo proizvajall mednaroku°nCerl1' ^ M° tistični vodja tega pouP^.me- Ar" Mader. bivSi ravnatelj budii.. *»' ' dvorne opere. "«tanske Gosposka zbornlca In žensiu noöno delo. Dne 20. t. in. je gosposka zbornica razpravljala vprašanje glede nočnega dela žensk. Znano je, da se povsod bojtijejo proti ženskemu noč- neinu dein iz tnoralnih in zdravstvenih ozirov. Puslanska zbornica je z ozirom na to sklenila zakon proti nočnemu delu žensk. Ali gosposka zbornica, v kateri sedijo veleindustrijci, je ta zakon zopet odkazala sociaino politčinemu od- seku. Ženske delavske inoci so, kakor znano, cenejše kakor moške in gospo- dom v gosposki zbornici ne bi bilo nič prav, če bi morali ženske nadomestit z moškimi, ker bi morali svoje denarnice malo več odpreti. Ljudski blagor jim ni mari, marveč Ie lasni žep XX. stoletje!!! Drobfinice. Casopis obsojen zaradi nedovo- ljene volivne agltacije. Pred londonskim sodiščem se je vršila 13. t. m. zanimiva obravnava. Pri januarskih volitvah je kandidiral unionist Simmons v nekem volivnem okraju vzhodnega Londona, seveda brez uspeha. Med volivnim bo- jem je prinesel list „Daily Chronicle" vest, da je Simmons trikrat glasoval proti brezplačnemu prehranjevanju ubožnih otrok. Zaradi tega in drugih podobnih trditev je Simmons omenje- ni list tožil. Pred govorom zagovorni- kov se je konstatiralo, da omenjena iz- java ni bila žaljiva, poleg tega pa se je tudi dognala resničnost trditve Iista. Sodnik pa je povdarjal, da je potreb- no, ohranjevati volivni boj pred taki- mi sredstvi čist ter je menil, da se more brez Žalitve reči, da je vodstvo volitev zašlo v roke neolikanih slojev. Porotniki so pritrdili stavljenim vpra- šanjem in priznali tožniku odškodni- no. „Daily Chronicle" mu mora plačati 100.000 K. 360 rudarjev mrtvlbl V premo- gokopni jami Yard Hilton-družbe na Angleškem se je zgedila strahovita ne- sreča, ena največjih, kar se jih je sploh dozdaj v zgodovini rudniških katastrof. Vsled pomanjkanja svežega zraka so se vneli ogljeni plini v jamah, v ka- terih je bilo blizu 800 delavcev, iz glo- bine je švignil sila visok plamen in zemlja se je daieč naokoli potresla. Re- šilo se je 400 delavcev, 360 pa je .nrtvih! Velik požar v Solunu. — V petek je v neki Veliki mirodilnici v Solonu izbruhnil ogenj, ki se je naglo razširil tudi na soseidna poslopja, kjer je bilo mnogo opija, tobaka in manufakturnega blaga. Škode, ki je pokrita z zavaro- valnino je 1 in en četrt milj. fränkov. Volk v gledaJisöu. V nekem gleda- lišču v Brooklynu so igrali igro, v ka- teri nastopi tudi rjoveč volk. Dne 20. t. m. je pa volk ušel iz kletke in je skočil med gledalce. Neki ženski je razrnesa- ril desno roko, obgrizel in ranil je tudi veČ drugih oseb. Neki pogumen mož je pa pograbil volka in ga vrgel na oder nazaj, kjer so zver vjeli in zaprli nazaj v kletko. Hofrlcbter v Ječl. — Major Navra- til, ravnatelj kaznilnice v Möllersdorfu, je izjavil, da so vse vesti o namerava- nem samomoru Hofrichterja neresnične. Hofrichter je zdrav. moli ves čas tudi takrat, ko ve, da se ga ne opazuje. Bogata občlna. Prebivalci Ober- ammergau-a so naredili letošnje poletje dobre kupčije s svojimi predstavami. ObČinski odbor je izdelal račun, ki iz- kazuje dohodkov 1,704.600 Mark od vstbpnine, prodaje knjižic z besedilom in fofografij. OdStevši stroSke in za jav- ne namene izdane denarje je ostalo «istega dobička 1.296.400 Mark, od ka- terega se je izplačalo 766 000 Mark rned 860 članov. Vodja predstav. ravnaielji godb, glavni blagajnik, predstavatelj Knsfusa, /Mat, Kajfež in Merod, kakor tudi govornik prologa so dobili po 2500 Mark. Vsote so različne, predsiavljalci udstva so dobili po 120 Mark, od šol- MarhPtrok pa jö dobil najmiajSi 30 reveže ^00 Mark se bo razdelilo med 435.785 MarRloieroma visoka vsota ske potrebSčine. - porabila za občin- Senzacionalna izhv učenjaka. — Iz Peterburga -ruskega da je profesor na tehnoloSkem in-^a Rozing, po 15lt:tnih poizkusih došel L senzacionalnega odkritja na polju elek- tro teleskopije S posebno konstruiranim električnim aparatom omogočuje Rozin- gova iznajdba, da more človek doma v hiši videti vse, kar se n. pr. godi na odru v gledališču, kakor tudi vse, ka- mor je obrnjeno električno oko aparata. Kakor trdi Rozing, more človek gledati, karkoii se godi v kaki ulici, kontrolirati more potnilfe na kolodvoru, na morju, more ^ledati vsaka morska tla, na boj- nem polju vsa gibanja sovražnika, ves tabor in katerokoli trd/ijavo. S pomočjo tega aparata more vsak tovarnar opa- zovati v svoji sobi, kaj se godi v tvor- nici in mogoče je najti vsako potoplje- no ladjo. V nekoliko dneh bo Rozing preizkuševal svoj aparat v carskem tehničnem društvu. Gospodarske vesfi. Kako pokončevatl živali, žlveče v zemlji ? — L. Mangin priporoča za po- končevanje živali v zemlji 5 odst. raz- topimo fonnalina pri močnem zalivanju, žveplenokisli karbonij po 20 do 25 gr na kvadratni meter, ali pa kalijevi arzenik v raztopini 1 do 5 odst. Ušl pri domačih pticah se po- končujejo vspešno z raztopino 20 gr žveplenokislega sodija v enem litru vode. Ptice se denejo popolnorna v vodo, paziti pa je treba, da jim ne gre voda v oči. Čez nekaj minut se jih vzame z vode ter spusti poleti v senci, pozimi v toplem prostoru. Kurnike in gnezda je treba večkrat očistiti in raz- kužiti. — Sako se preskuša öistost vode? Pol litra vode, ki se jo misli preizku- siti, se nalije v zelo čisto steklenico iz belega stekla, doda se ji kos sladkorja v „stokih" v velikosti graha. Sladkor naj bo kolikor mogoče zelo bei. Stekle- nica se potem zavije v papir ter izpo- stavi solncu. Ako se voda po 8 ali 10 dneh zblodi, je gotovo, da nl čista, marveč da so v njo prišle raznovrstne snovi, ki so podzemeljsko prišlevvodo. Bombaževo rastlino bodo skušali saditi v Italiji in sicer v njenem južnem delu in na otokih. Za ta poizkus S8 posebno zanima italijansko poljedelsko ministes tvo. Štetje žlvlne na Angleškem — Meseca junija vsakega leta se opravlja na Angleškem štetje živine. L. 1909 so našteli: 1,545.287 konjev; 2,767,606 vo- lov in krav, druge govede 4,296.692; 27,101.142 ovac, 2,349.897 svinj. Z ozi- rom na 1. 1908 se je žnižalo število vseh živali, razun onega goveja živine. Ovce so v enem letu padle za nad 500.000 ovac. Vellk kartel v lesni trgovlnl. - Tvrdke, ki izvažajo les iz Rumunskega, Bukovine in Transilvanije so sklenile velik kartel v svrho, da uredijo cene smrekovega lesa na trgih v Evropi. Trgovina je v tem oziru skoro vsa zve- zana, ker znaša izvoz iz gorenjih kra- jev skoraj 80 odst. vsega uvoza v Evropo. H kartelu so pristopile vse glavne tvrdke, ki predstavljajo nad 100 milijonov kron glavnice. Onojenje sadnemn drevju je pri nas malo znano. Zato so tüdi vspehi našega sadjarstva pomanjklj;^ P0' le" trcbuje sadno drevje ravno tako rvu. močl kakor druge rasrtine, je zlasti po dobrih sadnih letinah skrbeti za to, da dobi sadno drevje tudi nekaj gnoja Prav .sedaj je zlata prilika, da gnojimo sadnemu drevju, ki je hvaležno za vse, kar mu slorimo dobrega. Onojnica' hlev.sk! gnoj. kompost, vse to je dobro za sadno drevje. Po sadovnjakih vrlo dobro učinkuje Tomaževa žfiidra in kalijeva sol ne samo travi ampak tudi sadnemii drevju KnjiževnosL Ravnokar je izSla za župnije nad ^ V^HL knJižlca Pod naslovom- PTruP^ouhren-AquivaleHt für das De- rationed bis inkl. 1920 für Kirchen, katero je s'llliche Stiftungen, Korpo- ročna knjižica i. Fonds und Vereine" Bukvarni" v LjuD.^nton Oriessl.Pri- 20 v, po pošti 10 v via v „Kato'liski Kolera in kako se je^ne 1 K vati. — To broSuro je kot o svoje „Ijudske knjižnice" izdal ureu Vekoslav Spindler v Celju in se debiva knjižica pri njem. Posame/.en izvod stane 20 v in je treba poslati znesek bodisi v denarju bodisi v znamkah vna- prej. Knjižica je poljudno pnrejena po hrvaški brosuri g. dr. \'ladimira Vrab- čeviča, ki je doživela 40.000 naklade. Nujno poirebno je, da se med Ijudstvom razširi poznanje temeljnih pojmov o koleri in o obrambi proti njej. Zato toplo priporočamo slovensko brošuro, ki se dobiva pri uredniku Vekoslavu Spindlerju v Celju. ne le posameznikom v nakup in proučenje, ampak osobito vsem korporaeijam. krajnim šolskim svetom, društvom, denarnim zavodom itd., ki jim je pouk ljudstva v tako važni stvari pri sreu, naj jo naročijo v večjih množinah in jo razdele med Ijudstvo. Štev. 3145. Rizpis učiteljskih niest v desinitivno na- meščenje v sežanskem šolskem okraju. 1. Mesto višega ucitelja-vo- ditelja na trorazredni ljudski soli v Povirju ; 2. mesto učitelja-voditelja na enorazredni ljudski soli na Barki, v Štjaku, Temnici, Tomačevici in na Volejemgradu; 3. mesto učitelja na petraz- redni ljudski šoli v Sežani; 4. mesto učiteljice na pet- razredni ljudski šoli v Sežani in na trorazredni ljudski šoli v Lokvi- Službeni prejemki so določeni v deželnem zakonu od dne 14. januvarja 1906 1. dež. zak. in i ukaz. štev. 10. Za mesta navedena pod zap. štev. 1 in 2 zavrača se na do- ločbo § 28, 2 odstavek, državnega šolskega zakona. ' Pravilno opremljene prošnje mora se predložiti službenim po- ; torn podpisanemu okrajnemu šol- skemu svetu v dobi štirih tednov i po oglasu tega razpisa v uradnem . časopisu ^Osservatore Triestino". I Nezadostno opremljene in po določenem roku vložene prošnje se zavrnejo. . lit Uildjlll dUMl hVGl V OöZdlll, "' dne 22. decembra igio. n ' I "I podpirajte ; riOJäKI! slov. šolstvo f ZZ v Gorici! ZI übro krepilo za želodčno slabost I V- je dr. Elgelnov „B A L 0 R I A N U M". ^W ¦ itdno kreoilno na eel človeški organize!«. . uvanju. Najboljše je. ^H ^m^ JTTkisif%- R A 1.1 l"pridei!e nekaj sladkorja. iiiiiliniiiiilii ^^^H ^^KK^F ^¦¦^^' ^^^^^ 7 7 ^^^^ I ¦ i—--»'iiov „Baldrianum" ^H | JT*, J-jUnicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, mirodilnicah ^H .jsih prodajalnah jestvin Goriško-uradiščanske. ^B se dobittormimi, uradišču, Romansu. Ajelu, Dolgempolju, Ronkah. ^M * . Ajdovščini, üor. idriji. Tolminu. Kanaiu. Čedadu. Vidmu, Palmi. ^M *' Červinjanu, Ogleju itd. se dobiva v lekarnah. jTudi pošiljajo goriške lekarne dr. Engel-no v „Baldrian urn" I —-------po izvirnih cenah v vse kraje Avstro Ogerske. —------- I |n Svari se pred ponarejar\jem \ \\\ I Zahtevajte izrecno I Dr. Engel-nov „J3al dp i an urn". I Loterijske Stevilke. 24. decembra. Dunaj......6 18 90 61 70 Oradec......14 44 22 37 82 nUjdKI. prilikl „šolskega Doma•„ Sadnega drevja več tisoč krepko raslih jablan, hrušk. črešenj, breskev, dobrih vrsi. Bill 30.000 zavarovano najbolje Montikole in Ri- parije odda po ugodni ceni „Vinarsko sadjarsko društvo" v Rihenberku. Opozarjanw na novo vrsto valjanih ,,Peka- tef1, enako doma delanitn sa juho in prikuho. Vdobivajo se le v rumenih ovojih po r2 kg v najfinejših kakovostih a napi- sotn in sliko : »Štiri rumenjaki« » Osetn rnmenjakov«. Kemičiia iistilnics in bamalnica. Marsikdo ne ve, da se nahaja v Gorici Filialka kemične čistilnice in barvalnicc ALBIN BOE6ANA Iz Trsta, ! \ix se pere, čisti in barva vsakovrstno blago, moške in ženskeobk-ke, prqgrinjala, kožuhovine itd. Izdeluje se na parno silo. Močenje sukna, pranje in kodranje pcres. - Za barvanje se uporabljajo Ie take barve, ki so vstrajne in se dado prati. «——— Cene zmerne. ———— Za obiia naročila se priporoča zastopnik Anton Jug», ulica Vetturini štev. 3. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v Go- rici Gospoöska ulica St. 1 se priporoča si. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zrnerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lasepol2K'n naprej kilogram. Franc Novak, Gospodska ulica, St. 1. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica della Groce štev. 6. Klokcar M. Horvat v Gorici Gosposka ulica štev. 12 ima v svoji zalogi najraznovrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindre po naj- nižjih cenah. V zalogi ima najboljšo kožukovino za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. — Kožuhovino ku- puje po najvišjih dnevnih cenah. Pri- poroča se p. n. občinstvu v mestu in na deželi zlasti pa preč. duhovščini. Postrežba strogo poštena. Hotel Trabesinger 6ELOVE6 Velikovška cesta St. 5 - GELOVEG se piiporoca ¦ potnlkom, ki prenočujejo v Gelovcu ——.— Tukaj najdejo lepe, snažae in po zimi zakurjeiie ho be po 1 K do 5 K, okunne jedi, «lobro pijačo po eeni. ... . Veliko dvorlšče za vozove in tri hleve za konjo. =z=zz Za zabavo služi hegljišGB. v^^\fw^^ senčnatem urtu. V tern liotclu najdete vsak dan prijetiio slovwunko družbo, posebno ob sredah /večer. Vellke dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru priöakuje gostov doraači omnibus. Lastnik: Ivan Miilonig. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. Ml kill SlffllT ==HS. a"° kakouost, ceno in težo le treba pazitl pri kupouanju In prlmerlaui mila. Hobeno milo no suetu ne öoseze Schicftfr" u useh öobrih lastnostlh, u tistotl, izOatnastl, milobi in nizhi cenL Cevljapsha zadruga v Mirnu naznanja si obßinstvu, da je odprla proda- jalno svojih izdelkov na trg*u sv. Antona na vogalu v ßabatisee štev. 1 ter se priporoca za obilno naročbo. —- Ima v zalogi vsako vrstnega obuvala ter sprejema naročila po Mr zmernih cenah. ~m Stoite! ^, , ,, Stojte! «J Kdo ne pozna tvrdke ____*j____ Kerševani & Cuk na Stolnem trqu (Piazza Ducmo) v GORIGIštev. 9? kdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj ual Victoria siyalue stroje, ki so naj- iiajcenejši, najtrpežnejši, najlažji, ki de- e po 10-letni uporabi brezšumno, hitro in . Original Victoria ši\alni stroji so se i šiviljara, krojačom in drugim močno pri.- ' . Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šival- :----r--TT- - ¦ nega stroja ———-^---------I ginal Victoria" šivalne stroje. \ a da na razpolago učiteljico, ki poučuje ačno. 7, Original Victoria šivalnimi i sc izvršuje vsakovrstno utnetno vezcnje (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno knie lijsko orodjp: slam or« snice. sti skalnice, drozgalnize (stroje za< mastenje grozdja), pluge, brane itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj naj- m holiša dvokoleso bcla/rdečaitd. z znamko KERŠBVANI & ČUK, ki Jih sama izdeluje. Nadaljo, puške, samokrese, drugo belgijsko orožje, stre- v Ijivo. — Potem najboljše grain ol one. Daje na obroke. ?ss CENIKI ^- se razposljajpj zastonj. s===^- " Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i č.)