ZAPISNIK ČETRTEGA ZASEDANJA PREDSEDSTVA MEDNARODNEGA SLAVISTIČNEGA KOMITEJA
(Ohrid, 14.-17. september 2007)
Četrto zasedanje predsedstva Mednarodnega slavističnega komiteja (v nadaljevanju MSK) je potekalo na Ohridu (Makedonija) med 14. in 17. septembrom 2007. Sodelovalo je 29 predstavnikov nacionalnih komitejev iz 11 slovanskih in 9 neslovanskih držav: Gerhard Neweklowsky (Avstrija), Francis Thomson (Belgija), Henadz Cyxun (Belorusija), Aljaksandr Lukašanec (Belorusija), Todor Bojadžiev (Bolgarija), Karl Gutschmidt (Nemčija), Stefano Garzonio (Italija), Nicolas Zekulin (Kanada), Jan Ivar Bjornflaten (Norveška), Stanislaw Gajda (Poljska), Lucjan Suchanek (Poljska), Aleksandr Moldovan (Rusija), Ana Plotnikova (Rusija), Michael Flier (ZDA), Peter Ženuch (Slovaška), Alenka Šivic-Dular (Slovenija), Slobodan Markovic (Srbija in Črna Gora), Oleksyj Onyščenko (Ukrajina), Antonia Bernard (Francija), Anica Nazor (Hrvatska), Miloš Zelenka (Češka), Kiril Ribarov (Češka), Ivan Dorovski (Češka) in Rafael Guzman Tirado (Španija). Iz države gostiteljice so poleg predsednika MSK Milana Gjurčinova sodelovali še Trajko Stamatoski (podpredsednik MSK), Dimitrija Risteski (tajnik MSK in koordinator zasedanj), Snežana Venovska-Antevska (predsednica Organizacijskega odbora in koordinatorica tematskih blokov) in Biljana Mirčevska (tehnična tajnica MSK).
DNEVNI RED ZASEDANJA:
1.	Poročilo o poteku priprav na 14. mednarodni slavistični kongres (M. Gjurčinov).
2.	Poročilo o tematskih blokih (S. Venovska - Antevska).
3.	Vprašanje plenarnih referatov.
4.	Organizacija okroglih miz.
5.	Organizacija razstave slavističnih publikacij za obdobje 2003-2008.
6.	Organizacija spominskih in drugih prireditev na kongresu.
7.	Vprašanje bibliografskega popisa kongresnih referatov.
8.	Finančna vprašanja (kotizacija, sponzorji, donatorji).
9.	Poročilo o delu komisij pri MSK (S. Gajda).
10.Vprašanje	organizatorja 15. mednarodnega slavističnega kongresa.
11.	Sprejeti sklepi.
Četrto zasedanje predsedstva MSK je v organizaciji Makedonskega slavističnega komiteja potekalo v hotelu Metropol na Ohridu. Pred začetkom prve delovne seje sta udeležence pozdravila prof. dr. Gjorgji Martinovski, rektor Univerze Sv. Cirila in Metoda v Skopju, in gospod Aleksandar Petreski, župan mesta Ohrid, in izrazila svoje zadovoljstvo zaradi dejstva, da bosta Ohrid in Republika Makedonija prvič gostila tako pomembno znanstveno prireditev ter potrdila svojo pripravljenost na pomoč pri izvedbi kongresa.
Delovno zasedanje je predsednik MSK akad. Milan Gjurčinov začel z uvodnim pozdravom, nato pa je udeležence seznanil s personalnimi spremembami: predstavil je novega podpredsednika MSK prof. dr. Trajka Stamatoskega, obvestil o spremembah v
vodstvih nacionalnih komitejev Avstralije, Hrvaške, Romunije, Slovaške, Srbije in Črne Gore); z večino nacionalnih komitejev je v stalnem stiku in iz 34 držav je prejel več kot 650 prijav na kongres. Kljub številnim poizkusom pa ni bilo mogoče vzpostaviti stika z nacionalnimi komiteji iz Grčije, Moldavije, Indije, Bosne in Hercegovine. Poročal je o očitkih iz Črne Gore, češ da na kongresu ni nobenega njihovega udeleženca, in jih zavrnil s pojasnilom, da so črnogorski slavisti vključeni v delegacijo Srbije in Črne Gore zato, ker po osamosvojitvi še niso ustanovili črnogorskega nacionalnega komiteja. Še vedno pa si prizadeva, da bi se kongresa lahko udeležili kitajski slavisti, medtem ko pa so se nanj individualno prijavili tudi že slavisti iz Turčije in Španije.
V	razpravi je glede pretrganih stikov z Grčijo prof. I. Dorovski predlagal, da se MSK poveže s prof. Malingudisom z Univerze v Solunu in da se z njegovo pomočjo obnovijo stiki z grškimi slavisti, prof. S. Markovic pa je v zvezi z Bosno povedal, da so slavisti iz Republike Srbske vključeni v delegacijo Srbije in Črne Gore.
Prof. Thomson se je odzval na sklep z zasedanja v Vidmu (Italija), da se belgijska kvota zmanjša z 10 udeležencev na 5, a mu je predsednik Gjurčinov odgovoril, da je bilo to vprašanje že rešeno z vrnitvijo na prvotno kvoto 10 udeležencev za Belgijo.
Podan je bil predlog za posodobitev statuta MSK, ki je bil nazadnje deležen popravkov na zasedanju v Urbinu (1994). Po podrobni razpravi je bilo sklenjeno, da se ustanovi posebna komisija, ki bo zbirala pripombe in predloge nacionalnih komitejev o spremembah statuta, in da se za predsednika komisije imenuje prof. H. Cyxun.
Izmed poslanih individualnih prijav za udeležbo na kongresu sta bili sprejeti naslednji: Miodrag Jovanovic (Rasprostranjenost nekih adriatizma u Crnoj Gori), Jelica Stoja-novic (Morfo-sintaktična sredstva za izražavanje uzročno-ciljne semantičke vrijednosti u srpskom jeziku - istorijska perspektiva i savremeno stanje).
Sledilo je poročilo predsednika Gjurčinova o poteku priprav na 14. mednarodni slavistični kongres v času po zasedanju v Vidmu: te so se intenzivirale, prišlo je do sestanka s premierjem in drugimi pristojnimi organi ter sponzorji, ki so obljubili finančno podporo za izvedbo kongresa, ki bo potekal v času 10.-16. septembra 2008 na Ohridu v hotelih Metropol, Belvi, Granit, Turist, Ineks-Gorica in v Kongresnem univerzitetnem središču. Na koncu je predsednik Gjurčinov povedal, da bo Osnutek programa pripravljen do konca 2007 in dostopen tudi na spletni strani kongresa, Zbornik povzetkov pa marca 2008. Spomnil je, da je vsak nacionalni komite dolžan poslati MSK po 4 izvode zbornika z referati svojih udeležencev, vsakemu nacionalnemu komiteju pa po 1 izvod.
V	drugi točki dnevnega reda je prof. S. Venovska-Antevska spomnila na sklepa z zasedanj v Beogradu (2005) in Vidmu (2006), ki določata, da se mora tematski blok nanašati na problematiko, ki je aktualna za vsaj dva slovanska jezika, in da morajo v njem sodelujoči udeleženci (tj. 1 moderator, 2 referenta in 1-2 diskutanta, skupaj torej največ 5 oseb) izhajati iz treh držav. S tema določiloma so bili vsi pobudniki tematskih blokov že seznanjeni. Potem ko je prof. Venovska-Antevska predstavila vseh 25 izbranih tematskih blokov, sta prof. T. Bojadžiev in K. Ribarov ponovno aktualizirala zbiranje tematskih blokov in predlagala, da se njihovo število še poveča. V nadaljevanju razprave je bilo sklenjeno, da se število tematskih blokov ne povečuje več in da se izvedejo samo že sprejeti bloki.
Na koncu prve delovne seje je prof. D. Risteski predstavil plakat 14. mednarodnega slavističnega kongresa.
V	tretji točki dnevnega reda je predsednik Gjurčinov spomnil na sklep iz Vidma, po katerem naj bi bil po zgledu prejšnjih kongresov eden izmed treh plenarnih referatov dodeljen državi gostiteljici (in sicer s področja jezika), ostala dva pa slovanski in neslovanski državi (in sicer s področja književnosti in kulture). Za plenarne referate so bili enoglasno sprejeti naslednji predlogi:
TpajKO CTaMaTOCKu: Pa3BojoT Ha MaKegoHCKUOT nuTepaTypeH ja3HK
A^eKcaHgp MongoBaH: nyTU cnaBHCTHKH b coBpeMeHHOM Mupe
Po6epT Xogen: ^BnaeTca nu ceMeHHo-ÖHTOBofi poMaH »aHpoM?
V	okviru četrte točke dnevnega reda je predsednik Gjurčinov udeležence zasedanja spomnil na sklepe glede organizacije treh okroglih miz, ki so bili sprejeti na prejšnjih zasedanjih predsedstva MSK, in sicer:
1.	CnaBÄHCKHH Mup u EBpona (pobudnik: Lucjan Suchanek);
2.	MecTo cnaBÄHCKux a3HKoB u cocTo^Hue cnaBucTUKu b Mupe (pobudnik: Karl Gutschmidt);
3.	yHUBepcuTeTH u 6ygy^ee cnaBucTUKu (pobudnik: Ivo Pospišil).
Pobudniki okroglih miz so poročali, da pri prvi in tretji izmed navedenih okroglih miz ni organizacijskih problemov, medtem ko je prof. K. Gutschmidt opozoril, da se druga okrogla miza tematsko deloma prekriva s tematskim blokom, ki ga organizira prof. S. Gajda, in plenarnim referatom prof. A. Moldovana, poleg tega pa tudi na težave pri določanju sodelujočih referentov in razpravljalcev na njej. Sklenjeno je bilo, da se v dogovoru s prof. Gajdo in prof. Moldovanom vse tri prireditve uskladijo, da ne bo prihajalo do tematskega prekrivanja. Pobudniki pa so bili že obveščeni, da okrogla miza traja največ dve uri, da so uvodne predstavitve omejene na 15 minut in da naj večina časa nameni razpravi. Sprejeto je bilo tudi, da se v programu objavijo kratke informacije o okroglih mizah.
Od predloženih dveh posebnih tem sta obe spominski, posvečeni 100-letnici rojstva Koče Racina (organizacijo prevzema Makedonski slavistični komite) in 180-letnici rojstva Leva Tolstoja.
V	zvezi z razstavo slavističnih publikacij iz obdobja 2003-2008 je bilo nacionalnim komitejem poverjeno, da pripravijo izbor del, s katerimi se želijo predstaviti, vendar pa naj bi skupno število publikacij bistveno ne presegalo količine, razstavljene v Ljubljani. Publikacije je treba poslati v času 1.-30. junija 2008 na naslov kongresnega agenta:
BHCnOJ
6yn. TypucTuHKa 50
6000 Oxpug
Peny6nuKa MaKegoHuja
V	nadaljevanju je bil sprejet sklep, da se preučijo možnosti za organizacijo prodaje slavističnih publikacij, računalniške predstavitve v elektronski obliki objavljenih publikacij, nacionalnih korpusov in uporabnih povezav (linkov).
V	razpravi, ki je sledila, so udeleženci zasedanja podali že tudi prve predloge za predstavitev knjig na kongresu. Tako je prof. S. Markovic predlagal, da se predstavi reprint publikacij za 3. mednarodni slavistični kongres v Beogradu, ki je bil zaradi iz-
bruha vojne odpovedan, in Zbornika referatov slavističnega sestanka leta 1946. Prof. Dorovski je v imenu češke delegacije predlagal, da se ob 80-letnici rojstva predsednika Gjurčinova predstavijo njegova Izbrana dela (10 knjig). Predlagal je tudi predstavitev češkega prevoda knjige K. Racina Svitanja (Benu Myrpu) in makedonskega prevoda knjige o pogrebu Sv. Metoda. Prof. Markovic pa je dodatno predlagal, da se obeleži tudi 80-letnica projekta Slovanski lingvistični atlas (OLA); sklenjeno je bilo, da bo na razstavi posebno mesto dodeljeno temu projektu in da bo za kratko predstavitveno besedilo zaprošena T. Vendina. Predsednik Gjurčinov je spomnil tudi na predlog Makedonskega slavističnega komiteja že v Vidmu sprejeti sklep, da se ob 10. obletnici smrti akad. B. Vidoeskega na kongresu posebej predstavijo tudi njegova dela.
Vsi gornji predlogi so bili enoglasno podprti, nacionalni komiteji pa so prevzeli obveznost, da bodo najkasneje do 1. marca 2008 poslali organizatorju predloge za predstavitev svojih publikacij.
Za bibliografski popis referatov z dosedanjih kongresov je tradicionalno skrbela Slovanska knihovna iz Prage, zato sta se prof. M. Zelenka in prof. I. Dorovski zavezala, da bosta tej ustanovi posredovala prošnjo za popis referatov tudi tokratnega kongresa. Predsednik je prisotne pozval, naj nacionalni komiteji obvestijo svoje referente, da na kongresu izpolnijo obrazec, ki ga bodo pripravile službe Slovanske knihovne.
Na koncu delovne seje je bil na vprašanje češkega predstavnika K. Ribarova, ali se kongresa lahko pasivno udeležijo tudi mlajši slavisti, sprejet sklep, da bo to mogoče, vendar pa da število pasivnih udeležencev ne sme presegati števila 30.
Prvi delovni dan četrtega zasedanja predsedstva MSK je sklenil recital pesmi znanega makedonskega pesnika Mateja Matevskega, ki ga je uvodoma predstavil predsednik Gjurčinov, recital pa je izvedel Mitko Apostolovski, član Bitolskega narodnega gledališča. Sledil je organiziran še ogled kulturno-zgodovinskih spomenikov na Ohridu, ki ga je vodil prof. dr. Saša Korunovski, član Organizacijskega odbora kongresa, zvečer pa je rektor Univerze Sv. Cirila in Metoda prof. dr. Gjorgji Martinovski za udeležence zasedanja priredil svečano večerjo v restavraciji Sv. Sofija.
Drugega dne zasedanja je seja potekala v prostorih samostana Sv. Naum.
Prof. S. Gajda je kot koordinator komisij pri MSK na kratko poročal o delu komisij: povedal je, da je od 29 komisij aktivnih 21 in da stikov sploh ni bilo mogoče navezati samo z dvema. Obsežno končno poročilo o delu komisij v obdobju 2003-2008 bo podano naslednje leto na plenarnem zasedanju Mednarodnega slavističnega komiteja. M. Gjurčinov se mu je zahvalil za doslej opravljeno delo.
V diskusiji je bilo opozorjeno, da bodo na kongresu organizirane odprte seje komisij, na katerih se bo razpravljalo o dejavnosti v obdobju 2003-2008, o delovnih načrtih za obdobje 2008-2013, nominirani bodo predsedniki komisij za naslednje obdobje. Zato je bil sprejet sklep, da je do konca decembra 2007 treba poslati podatke o komisijah MSK, ki na kongresu nameravajo organizirati zasedanje. Prof. Markovic je dodatno predlagal, naj bi predsedniki komisij, afiliiranih pri MSK, podali poročilo o delu, kar bi okrepilo vez med komitejem in komisijami. Prof. T. Bojadžiev je zaprosil za premislek o načinu, kako bi se kongresa lahko udeležili predsedniki komisij, katerih tematski bloki niso bili sprejeti v program; sklenjeno je bilo, da bi jih bilo mogoče povabiti.
Predsednik Gjurčinov je poročal, da je bilo z novoimenovano vlado dogovorjeno, da bo zagotovila dotacijo za leto 2007, pogovori o celovitem zagotavljanju sredstev za izvedbo kongresa 2008 pa so še v teku. Predvideva se, da bo končna finančna realizacija kongresa znašala okrog 170.000 evrov. Sprejet je bil sklep, da višina kotizacije ostaja enaka kot Ljubljani, tj. za aktivne udeležence znaša 120 evrov (za pravočasno vplačilo), 150 evrov (za zapoznelo vplačilo) in 50 evrov za spremljevalce. Skrajni rok za pravočasno vplačilo kotizacije je konec marca 2008.
Vse potrebne informacije, povezane z namestitvijo, cenami, rezervacijami ipd., bo posredoval soorganizator VISPOJ do konca leta 2007.
Kot je že uveljavljeno, bodo na kongres kot gostje povabljeni vsi častni člani MSK, nadalje posebni gostje (tj. izjemno zaslužna imena s področja slavistike) in tudi predsedniki nacionalnih komitejev.
V predzadnji točki dnevnega reda se je razpravljalo o prejetih kandidaturah za organizacijo 15. mednarodnega slavističnega kongresa: Češke, Belorusije in Srbije. Po dolgi razpravi je bila enoglasno podprta kandidatura Belorusije, medtem ko se bo kandidatura Srbije upoštevala pri izbirah organizatorja kasnejših kongresov.
Po tej delovni seji je župan mesta Ohrid gospod Aleksandar Petreski za udeležence priredil slavnostno kosilo.
Na zadnji delovni seji četrtega zasedanja Predsedstva MSK so bili strnjeno povzeti vsi sprejeti sklepi. Ob tem je bi sprejet predlog prof. Thomsona, naj se nacionalni komiteji iz neslovanskih držav spodbudijo k izdelavi bibliografije slavističnih del, ki so izšla v obdobju 2003-2008.
Z zahvalo za bogate diskusije in za odlično delovno atmosfero je predsednik Milan Gjurčinov sklenil četrto zasedanje predsedstva MSK.
Ob koncu zasedanja je bila za vse udeležence organizirana skupna večerja v Hotelu Metropol, na kateri so si gostitelji in gostje izmenjali zdravice.
Zapisnik z zasedanja bo objavljen v revijah MaKedoHCKu ja3UK, C^aenHoeedeHue, Slavia, Slavistična revija.
Zapisala: Biljana Mirčevska, tajnica
Zapisnik sprejel: akad. Milan Gjurčinov, predsednik MSK
Prevedla: Alenka Šivic-Dular