Razlaga poteka geodetskih merjenj pred vhodom v predor Foto: I. Cergolj mag. Pavel Zupančič, Ljubljana Prispelo za objavo: 1998-05-22 30 let Ljubljanskega geodetskega biroja UVOD Ljubljanski geodetski biro p.o. je bil ustanovljen leta 1968, potem ko se je tedanji Zavod za izmero in kataster zemljišč razdelil na upravni in operativni del. Leta 1976 se je biroju pripojil tudi Zavod za urejanje kmetijskih zemljišč. Osnovni namen ustanovitve Ljubljanskega geodetskega biroja je bil opravljanje geodetskih meritev na območju bivših petih ljubljanskih občin. Na Ljubljanskem geodetskem biroju je bilo zaposlenih največ 48 strokovnjakov in je deloval na treh lokacijah: Topniški, Rimski in Cankarjevi cesti, kjer deluje še danes. Glavna dejavnost biroja so bile katastrsko-topografske izmere, parcelacije zemljišč, kataster komunalnih naprav, inženirska dela pri gradnji objektov idr. Ljubljanski geodetski biro je tako sodeloval pri praktično vseh pomembnejših projektih za Mesto Ljubljana, kot so: Univerzitetni klinični center, Cankarjev dom, Kongresni trg, Hala Tivoli, Metalka, stanovanjska soseska Fužine, Štepanjsko naselje, BS, od kasnejših del pa Poštni center Slovenije, Geodetski vestnik 42 (1998) 2 Fakulteta za družbene vede, Župančičeva jama, Monitoring premikov na V AC Sodelovanje pri takšnih projektih pomeni biroju predvsem referenco in priznanje delavcem, da zmoremo obvladovati tudi najzahtevnejša inženirska dela. To zmorejo le ljudje s profesionalnim pristopom, strokovnim znanjem, ambicijami in idejami. Danes naši geodeti nudijo podporo tako gradbeni stroki kot kmetijcem, arheologom, vodarjem, pravnikom in geologom. V 30-ih letih so se na Ljubljanskem geodetskem biroju izmenjale številne generacije (prek 200 delavcev), nekateri med njimi imajo danes svoja lastna podjetja, vsi pa so se zemljiškega katastra naučili prav na Ljubljanskem geodetskem biroju. Uspelo nam je obdržati kontinuiteto in znanje starejših izkušenih sodelavcev prenesti na mlajše rodove, ki so bili vzgojeni v dobi računalništva in informatike. V letih 1994 - 1995 je Ljubljanskemu geodetskemu biroju, kot prvemu od geodetskih podjetij v Sloveniji, uspelo zaključiti lastninsko preoblikovanje, tako da je podjetje danes organizirano kot delniška družba v 100% lasti zaposlenih in bivših zaposlenih delavcev. Podjetje danes zaposluje 30 delavcev diplomiranih inženirjev geodezije, inženirjev geodezije in geometrov - s povprečno starostjo 35 let Ljubljanski geodetski biro je bil tako v lanskem letu po izboru Gospodarskega vestnika uvrščen med Gazele, to je med najhitreje rastoča podjetja v zadnjih treh letih v Republiki Sloveniji. Prav danes pa smo uspešno izpeljali tudi 3. skupščino družbe Ljubljanski geodetski biro, kjer so delničarji potrdili sklepe, ki jih je predlagala uprava, tako da bodo delničarji že drugič prejeli izplačilo dividend. Danes je dejavnost Ljubljanskega geodetskega biroja povezana predvsem z avtocestnim programom, ekspropriacijami magistralnih, regionalnih in lokalnih cest, katastrom komunalnih naprav, inženirskimi deli, vzpostavitvijo geografskih informacijskih sistemov itd. Vsi, ki naše usluge potrebujejo, so se že prepričali v kakovost dela in spoštovanje rokov. ZAHVALE Ob okrogli obletnici delovanja podjetja Ljubljanski geodetski biro je treba omeniti nekdanje in še aktivne delavce Ljubljanskega geodetskega biroja, ki so gradili podjetje v teh tridesetih letih. Zato izrekamo zahvalo za 30-letno pripadnost in delo v Ljubljanskem geodetskem biroju: Lojzu Pungerčiču Lojze Pungerčič je po zaključeni maturi na Srednji geodetski šoli v Ljubljani leta 1960 svojo službeno pot začel na takratnem Okrajnem ljudskem odboru - Oddelek za kataster v Ljubljani, kjer je služboval dve leti. V letu 1962 ga je pot vodila na Zavod za izmero in kataster, kjer je ostal vse do 31. julija 1968. Pri Ljubljanskem geodetskem biroju je od ustanovitve podjetja l. avgusta 1968. V vseh teh letih je opravljal vsa strokovna dela v geodeziji, predvsem na področju topografske izmere in izdelave topografskih načrtov mesta Ljubljane. Moramo poudariti, da je imel pomembno vlogo pri vzpostavitvi komunalnega katastra in njegovi izmeri v Ljubljani. Nikakor ne gre prezreti tudi njegove športne kariere, ko je tekmoval v teku na srednje proge pri Atletskem klubu Olimpija. Danes je v istem klubu trener atletov, hkrati pa tudi trener državne reprezentance tekačev za gorski tek. Tako kot v športu je tudi pri delu zahteval od sebe maksimum. Dela je opravljal strokovno, korektno in v zahtevanih rokih. Ljubljanskemu geodetskemu biroju je ostal zvest vse do Geodetski vestnik 42 (1998) 2 l i . l i l l j 1 1 upokojitve 300 avgusta 19970 Še danes s svojim znanjem in strokovnostjo sodeluje pri izmeri v katastru komunalnih naprav, kjer svoje znanje nesebično prenaša na mlajše sodelavce o Pavli Mlakar Pavla Mlakar se je kot mlada deklica, ki je komaj končala osemletko, leta 1964 zaposlila na takratnem Zavodu za izmero in katasteL Po uspešno opravljenem tečaju je opravljala dela geodetskega risarja vse do ustanovitve Ljubljanskega geodetskega birojao Pri Ljubljanskem geodetskem biwju je od samega začetka delovanja podjetja. S svojim vestnim in predanim delom geodetske risarke je prispevala svoj delež k uspešnemu delovanju podjetja. Marsikateri topografski in katastrski načrt ter načrti, ki jih še danes uporabljamo, so tudi njeno deloo V novejšem času pa je eno glavnih področij njenega delovanja ažuriranje načrtov katastra komunalnih naprav. V kolektivu velja za strokovno in vestno sodelavko. Zahvalo za več kot 20-letno delo na Ljubljanskem geodetskem biroju na vodilnih delovnih mestih prejmejo: Boris Kren Po diplomi, ki jo je opravil leta 1955, se je zaposlil v podjetju PNZ (Projekt nizke gradnje), kjer je delal že kot študent od leta 19530 V omenjenem podjetju je delal do leta 1961, od koder ga je profesionalna pot za krajši čas zanesla na Jesenice, kjer se je zaposlil v tamkajšni železarni in tam ostal do leta 1964. Leta 1964 se je zopet vrnil v Ljubljano in bil postavljen za svetovalca za komunalo pri takratni Skupščini občine Ljubljana - CenteL V tej službi je tudi napredoval do mesta načelnika, zadolženega za komunalno gospodarstvo. Na tem mestu je ostal do leta 1969, nakar ga je službena pot vodila na Republiško geodetsko upravoo V letu 1973 je bil imenovan za direktorja Ljubljanskega geodetskega biroja. Na mestu direktorja podjetja je ostal vse do upokojitve, t.j. 31. marca 1994. Delo direktorja Ljubljanskega geodetskega biroja je Boris Kren tako opravljal polnih enaindvajset let. Tomislav Bizjak Po diplomi leta 1954 se je 8. julija zaposlil na Geodetskem zavodu SRS. Nato ga je leta 1957 službena pot vodila na takratno Glavno zadružno zvezo Slovenije, ki se je kasneje reorganizirala v Zbornico za kmetijstvo in gozdarstvo in še kasneje v Kmetijski inštitut Slovenije. V okviru omenjenega inštituta so ustanovili Zavod za urejanje kmetijskih zemljišč. V Zavodu je na podlagi rezultatov svojega dela, izkušenj in zaupanja, ki si ga je pridobil, prevzel tudi vodstvene funkcije. Tako je 1. avgusta 1968 prevzel mesto direktorja in vodil zavod vse do L januarja 1975, ko se je zavod pripojil k Ljubljanskemu goedetskemu biroju. V Ljubljanskem geodetskem biroju je prevzel mesto pomočnika direktorja, ki ga je opravljal vestno in dosledno vse do 1 o septembra 1994, ko se je upokojil. Predanost in zvestoba podjetju se čuti tudi sedaj, saj še danes dejavno sodeluje pri različnih zahtevnih strokovnih nalogah v podjetju. Franc Pakiž Diplomiral je v letu 1961 in kmalu nato odšel na strokovno izpopolnjevanje na Nizozemsko. Sodeloval je pri strokovno zahtevnih delih, tako v uporabni geodeziji, Geodetski vestnik 42 ( 1998) 2 kakor tudi pri delih pri komasacijah zemljišč. Leta 1963 se je vrnil iz tujine in se zaposlil na takratnem Zavodu za izmero in kataster zemljišč, podjetju, ki se je kasneje preoblikovalo in iz katerega je nastalo podjetje Ljubljanski geodetski biro. Po ustanovitvi Ljubljanskega geodetskega biroja, ki je bil registriran l. avgusta 1968, je v podjetju opravljal praktično vsa strokovna dela, tudi najzahtevnejša inženirska dela v gradbeništvu. Med drugim je vrsto let vodil dislocirano enoto Ljubljanskega geodetskega biroja na Topniški cesti in kasneje na Rimski cesti. Podjetju je ostal zvest vse do upokojitve 31. decembra 1994 in še danes v njem dejavno sodeluje, predvsem na področju zemljiškega katastra. Prispelo za objavo: 1998-06-19 Jože Smrekar Ljubljanski geodetski biro d.d., Ljubljana Spominsko srečanje slovenskih geodetov na. rimu o·b 3. obletnici postavitve obeležja izhodišča krimskega koordinatnega sistema V soboto, 18. oktobra 1997, je bilo športno in družabno srečanje geodetov na Krimu. Pohodniki daljše variante z višinsko razliko 750 m so se zbrali pri Domu v Iškem Vintgarju. Pohod je potekal po markirani gozdni poti do vrha Krima. Zbor pohodnikov krajše variante je bil na križišču ceste Preserje - Rakitna in ceste na Krim, od koder so šli pohodniki po 8 km dolgi gozdni cesti do vrha Krima. Športno-tekmovalni del srečanja je bil 8 km dolg tek po gozdni cesti od rakitniške ceste do parkirišča pod vrhom Krima z višinsko razliko 300 m in tekma kolesarjev od Rakitniškega jezera do istega cilja. Tekmovalce, geodete in svojce smo razdelili v moško in žensko konkurenco po starostnih kategorijah. Po tekmovanju je bilo družabno srečanje s podelitvijo medalj najboljšim tekmovalcem, pa tudi najmlajšim in najstarejšim pohodnikom. Tudi spremenljivo vreme med meglo in soncem ni kalilo prijetnega vzdušja na družabnem srečanju. Letos bo podobno srečanje organiziralo Ljubljansko geodetsko društvo v soboto, 6. junija 1998. Geodetski vestnik 42 (1998) 2