Odgovor na oglas iz močirja.
Zlo se motite, ljubi Matjaž! ker mislite, de se močirje drugači ne da v rodoviten, kmetovaveu koristen svet popraviti, kakor z požiganjem. Pa se več vam rečem: požiganje močirja razun perviga je nar ber-žej vam še neznana potrata, ktero vam nar boljši pri-delk komaj deseti del poverne. Pomislite, de vsak kočni sežen (Kubikklafter) zapopade nar manj 12 centov suhe šote , ktero tukaj prodajamo lahko po 10 kraje. Delo in vožnja vzamete 6 do 7 kraje., ostane tedej čistiga prihodka 3 kraje, pri centu. Če preorjete mah za požiganje, ga nar manj šest paleov globoko prekucnete, tedaj na vsakim sežnji en cent, kteri bi vam za šoto prodan, 3 kraje, prihodka vergel,in verh tega tudi priložnost dal, z vašo družinico in govedi še 7 kraje, ob časih pridelati, kadar silniga poljskiga dela ni. Zraču-nite po tem prihodik eniga orala, ki zapopade 1600 kočnih sežnjev, in vidili boste, de znese 80 gold. — prištejte mu še kar znate zraven s pridnostjo pridelati, namreč po 7 kraje. . . 176 gold. 40 kraje, in zavzeli se boste, de ste zavoljo k večimu 35 mernikov reži in do 20 centov slame . . 356 gold. 40 kraje, zavergli.
Ako pomislite, de bo cena derv, premoga (Stein-kohle) in po tem tudi šote (Torf) gotovo poskočila, ka-košna neizrečena nemarnost in potrata je požiganje mahu!!
Kdor svoje premoženje tako nemarno kvari, takimu ni dovoliti, po svoji glavi gospodariti, marveč se mu spodobi preklicanimu biti.
Po pervim požiganji gre mah dobro vsušen z mešanico gnojiti, to je, z gnojem, s cestnim bla-tam ali s perstjo z mešanim; on bo brez vsiga na-prejšnjiga požiganja rodoviten, in spodnja šota bo ostala za pozneji rabo.
Požiganje mahu je dovoljeno od veliciga šmarna do 15. veliciga travna. Priden delavec, ki skerbi, de vred mah oberne, pred pa še na vsacih 15 sežnjev šir-jave globok graben vreze, de se voda odteka, v dovoljenim času večidel lahko požge. Med 15. malim travnam in veličini šmarnam pa zares ni varno požiganje dovo-
liti, ker ob času cveta okajene, zlasti pa ogrerte žita ogluše.
Veliki vodotočni grabni, po kterih zamore voda iz malih vodotokov naprej teci, so perva potreba. Te napraviti naj bo skerb celih sosesk, ktere jih potrebujejo, sicer obdelovanje mahii ne pojde naprej.
Moje mnogotere skušnje v obdelovanji močirja v travnike, njive in boršte od leta 1830 do sedaj so me izučile, kar vam tukaj odgovorim. De je vse to gotova resnica, pridite se k meni prepričat; vam bom vse z veseljem razkazal.                                     Dr. Orel.
128
134
Popravik.
V poslednjim listu na pervi   strani na 22. versti od s pori ej namesti kočnih sežnjev beri štirjaških sežnjev.