139. številka. Ljubljana, ? četrtek 20 junija imii OLK1V. leio. ;iiaja vsak dan zvečer, Iztmsl nedelje in praznike, ter velja po poit: prejeman za avatro-ograk* aeZeie aa vse leto M K, aa poi leta 1:1 & m Cetn. teta b K 60 h, za jeden mesec 2 K M h Za Ljubljane •rez pošiljanja na dom za vse leto 22 K. za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje oa dom račona se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša roetnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila platoje se od Stinstopne petit-vrete po 12 h, Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b fte se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoli (rankovati. — Bokopisi se ne vračajo - Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu 8t 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice st 2 vbod v opravniBtvo pa s Kongresnega trga fit. 12. .Slovenski Narod" telefon ftt. 34 Narodna Tiskarna" telefon 41 85 „Gospodarska zveza". Na zadnja dva dolga naša članka o .Gospodarski zvezi smo dobili včeraj na slednji odgovor. P. n uredništvo dnevnika „Slovenski Narod" Ljubljana Kongresni trg. Temeljem § 19. tisk. zakona zahtevamo* da sprejmete v postavno določenem rokn v dnevnik „Slov. N." sledeči popravek uvodnega članka, priobčenega v št. 129 z dne 8. junija 1901 pod aaglavjem „Gospodarska zveza". Ni res, da bi gospod dr. Šusteršič si pustil ekspensarje za „Gospodarsko zvezo" pri Ljudski posojilnici es-cojiptirati. Res je pa, da g. dr. ŠusterŠiČ še nobenega ekspensarja ni imel za aGosp. zvezo" in da še nikoli ni dobil niti vinarja za svej trud, bodisi kot načelnik ali pravni zastopnik taiste. V Ljubljani, 18. junija 1901. „Gospodarska zveza" v Ljubljani reg. zad. z o. z. J o s. Š i š k a r, J o s. Jeglič. To je torej vse, kar je našlo slavno vodstvo „Gosp. zveze" v naših člankih neresničnega ? Nas veseli! Pa tudi glede dr. Šusteršičevega ekspenzara sreo v položaju postreči s pričo, ki je pripravljena, če treba, izpovedati s prisego, da jej je neki natančni poznavalec razmer povedal glede eksp^nzarov vse to in še veliko več. nego smo pisali mi Končno pa bodi „Gospodarski zvezi" tudi povedano, da imamo v rokah pismo pokojnega Maksa Veršca, ki je tudi jako dobro poznal vso Šusteršičevo gospodarsko organizacijo, katero pismo postavlja v prav klasično luč dr. Šusteršičevo — požrtvovalnost. Duhovski glasovi proti klerikalizmu. Na Češkem obstoji že mnogo časa živahno gibanje mlajšega, svobodomiselnej-šega duhovništva proti nasilja in vlado hlepju nekaterih mogočnih cerkvenih dostojanstvenikov, kanonikov in župnikov. Socijalne razmere v duhovniške ... stanu so tako različne, tako zelo odvisne od sreče naključja, osobito pa od protekcije višjih, da se ni čuditi, da se je začelo nižie du-hovništvo, ki živi v strašni me ral ni in materijalni odvisnosti, zavedati, sebe i a svojih pravic. Odločno zahtevajo daleko sežne reforme, ki bodo onemogočile, da imajo nekateri cerkveni gospodje vsega v največjem izobilju, med tem, ko drugi v kakih gorskih zakotjih v težke aa izvrševanju svojih dolžnosti nimajo niti najpri mitivnejših življenskih pogojev izobraženega človeka Inteligentni, odločni dahovi v vrstah čeških duhovnikov posvetili so temu gi banju naj večjo pozornost in podporo. Usrano vili so pred dvema letoma svoj list „Razvoj", ki izhaja vak mesec trikrat in se odločno poteza za človeške pravice duhovništva in to ne samo v smislu pravične regulacije gmotnih razmer, ampak sploh v smislu svobode in prosvete. List deluje z vso vnemo na to, da vzbudi v mladih klerikih smisel za napredek in strpljivost do vseh staležev in da zatre ono nekrščansko bor-niranost in domišljavost, ki danes tako mogočno vlada v duhovniških vrstah. Stari življi, ki se boje za svoje privilegirane pravice, ki se boje, da se omaja njihova nepošteno pridobljena pozicija v narodu, pobijajo ta pokret z vsemi mogočimi sredstvi Hvala Bogu, zaman, ker želja po napredku, želja po zboljšanja sedanjih ne zdravih, uprav nemogočih razmer v cerkvi je tako velika da se ne da zadušiti; svobodomiselno duhovništvo pogumno vstraja v boju, ki se bi;e proti njemu na vseh črtah z največjo krutostjo in brezobzirnostjo. Bore se proti klerikalizmu, ki je v njihovih očeh sramota in skrunjenje vere. „Klerika lizem je zloraba kateregakoli veroizpove danja v neplemenite svrhe", to je njihovo prepričanje in v tem snvslu delujejo z vso marljivostjo in eneržijo. Njihov krog se vedno širi, največ pristašev imajo v vrstah mlajših duhovnikov, ki še niso po klerika lizmu tako okuženi, da bi zanikali vsako reformo in vsak napredek iz b .azni, da si ne izkaze karijere. Najlepši dokazj da padajo njihove ideje na rolovitn tla, je njihov list, ki ima preko 800 nbonentov in ki yi vedno premajhen, da bi mogel pri-občavati vse dopise in pritožb« iz duhovniških krogov. Vsebina te revije je najrazličnejša ; pečajo se z vsemi prašinji, prinašajo članke o vedi in literaturi, o socija lizmu, o ženskem vprašanju, o vsem. za kar se danes naobraženi svet interes ra-Osobito pozornost p svečujejo vsem, kar je v zvezi z duhovniškim s'anom Naravno, da razpravljajo enako tudi o colibatu, ki se je po njihovem mnenju že zdavnaj preživel. Navajajo dokaze in slučaje iz javnih listov in sodniških vesti o raznih zločinih duhovnikov, katere je ravno col bat povzro čil Znajo pa tudi ob jednecn, da bi mogel hitri preobrat mnogo škodovati, zato predlagajo v začetek, da se obljube in po svečenja polagajo šele s tridesetim letom, ko ima vsak že vendar toliko življenskih skušenj, da zamore s polno zavednostjo prevzemati dolžaosti in vez», katere ga vežejo za celo življenje. Dotlej bi imel biti vsak tak kandidat katehet ali učitelj, osobito pa nekaki župai in duhovni pomočnik. — Tudi bi morala cerkev i pozneje v izvanrednih Blnčajih dovoliti, da oni, ki uvidi, da ne more izvrševati prevzetih dolžnostij, izstopi iz stanu in sicer, da zo pet postane katehet in nekaki pomočnik duhovnika, a da ima pravico tudi ženiti se, ako hoče. — Mladi naprednjaki so nverjeni da bi bilo za vero in za moralo ljudstva tako razmerje med dubovništvom mnogo koristnejše nego razni pohujšljivi škandali proti nravnosti, ki so danes pri duhov ništvu na dnevnem redu. — Klerikalno časopisje je seveda zbok tega vse raz sebe in obklada pristaše novega gibanja z naj gršimi priimki. Nu, ti niso nikaki bojaz ljivci. Oni niso hinavci, nastopajo odkrito in pogumno. Kako energičen ton vlada v njihovem listu naj ilustrira ta primer: Seminar v Pragi je v najslabšem stanju Poslopje je docela nezdravo in naravnost nevarno za življenje. Vladal je tifus, strop jedilnice se je udri, spalnica so pravi hlevi, temne brez zraka in strahovito vlažne Klerikalci so hoteli vse to polepšati aH vsaj pre-1 javnostjo prikriti in zaaoolčati, ali „Razvoj" je neustrašeno odkrival in bičal pcžrešnost in skopost nekaterih kanonikov, ki se skoro zaduše v svoji lastni masti med tem, ko ubogi kleriki žive slabje, kakor kaznenci v ječah. List piše: „Hlevi kardinalove konjarne so res lepo urejeni. Ali so konji gospodu kardinalu res ljubši, kakor njegovi bogoslove:?* H koncu še nekoliko odstavkov iz pisruH nekega kaplana: ,Večina duhovnikov soglaša z Vašim listom ali razni obziri branijo, da bi javno priznali barvo. Da branite pravico in nastopate pogumno proti hinavcem in kri-vičnikom, služi Vam v čast in vsak resni-col;ub je na Vaši strani. Mnogokrat sem se intimno in odkritosrčno razgovarjal z svojimi duhovnimi kolegi in vsi so se pritoževali čez strašne razmere, ki vladajo v Kristovi cerkvi.. ." Dalje govori o snženstvu nižjega duhovništva, ga poživlja k organizaciji in pravi: „Kaj ima biti duhovnik in kapelan manj navdušen >.a svojo osvobojenje, kakor priprosti delavec? I a žalibože, mi smo večji sužnji, kakor ti." Redakcija na to pripominja: „Med duhovništvom je v grozni meri razširjen surovi materijalizem, resignacija in topost. Prikopati se do fare, pa naj bo kar hoče!" Da, da, kakor pri nas ' Samo s tem razločkom, da pri nas noben kaplan ne čuti nikakega „suženstva", ampak ja srečen, če sme lizati svojim gospodarjem, zapovednikom in uzorom v vsej dolžnej ponižnosti in pokornosti — pete. Ravno najmlajši so pri nas prava trdnjava in nepremagljiva garda klerikalizma Tako napredni, kakor na Češkem še dolgo ne bodo. _ X. V LJubljani, 20 junija. Cesar Čehom. Kako zelo je bil zadovoljen cesar s svojim sprejemom na Češkem in z vsem, kar je videl v Pragi in drugod, dokazuje najbolj njegovo lastnoročno pismo na namestnika gre f* Coudenhoveja. Pismo so Bacili ljubezni. Spisala Marica Str nad. (Dalje.) Tudi doktorju so se zdeli ti joar-fixi grosno prazni. Brez sledu je pobegnil par krat iz družbe, katera ga je tudi končno z nekako resignacijo prepustila njegovi usodi, sosebno odkar se je raznesel po trgu glas, da doktor ogenj nesrečne ljubezni gasi s potoki vinca, in kakor bomba je počila med gospice njegova izpoved, daje le jedenkrat v svojem življenju mislil na ženitev, in še takrat je bil - - - pijan. Škoda, prav za prav, silna škoda za takega moža. Izgubljena eksistenca . .. In takim načinom so bili jour Cxi oropani svojega pravega, vzvišenega pomena. Drugih uglednih samcev ni bilo v trga . .. malo je manjkalo, da niso pokopali vzbu jene družabnosti, vendar so ostali večerni sestanki na dnevnem redu „Ti, Milica, ako se bosta s tem učiteljem gledala tako .. • tako ... hm ... saj veš, kaj je ... in" .. . „Mama, prosim te, kaj pa misliš! Saj, saj... on" ... .Nič, nič ne mislim druzega nego to, da si in hočeS biti pametna dekle, in da veš, kaj si dolžna svojim starišem in sebi! Lepa punica, izobražena, ki bo dobila po vrhu še znatno doto, no, in iz dobre, spoštovane rodbine, gotovo se najde zate prej ali slej dobra partija ..." In kakor električna iskra je šinilo Mi lici v misel: „Mhm! lepa dota, dobra partija, seveda! — in če prav gre vsa lepa dota v dolge „dobre partije .. . naslov, na slov!. . ." Dobro, da ni bila več mama blizu, kajti Milica je zardela črez ušesa, ko se je zasačila pri vsebini te dalekosežne misli. Bože moj, a misel je misel, človek se je ne more ubraniti. Le to je sreča, da ni lobanja steklena . .. To je jezilo Milico, da se sosedova Tončka uči gosti... „0h, treba ji je, niti posluha nima, muzikalična ni, Kumič ne bo imel potrp ljenja ž njo . .. Eb, zakaj ne! Dobro pla Čilo. .. učitelj. .. vesel mora biti, če dobi postranski zaslužek, posebno, če hoče biti tako eleganten. In nocoj bo pri soseda jour-fixe Veselim se že", snala je Milioa misli; „takt se nama nikoli ne zmeda. Meni se zdi, da se je dečko zagledal vame. Reveži učitelj notarjevo hčer za ženo... Hahaha! To bi se mi smejali po trga! In mama, mama! Ne, ne Milioa, med ve polotiva višje višje!... Ob, ta Tončka! Gosti se not Ne- mara se bodo vse gospodične začele učiti. Ah, ab, ah! Nocoj bo humoristično preda vanje o nalezljivih boleznih Vlado (neumnost) učitelj Kumič bo predaval. No, rado vedna sem! Končno ine bo pa prosil, naj kaj zaigrava — že naprej vem. Plesne vaje nameravajo prirediti. A kje dobiti plesalcev!? Da bi le moja mama ne bila tako stroga .. . Jaz pa sprožim misel, da začnemo diletantske gledališke predstave. To pač to!" . . . Učitelj Kumič je torej predaval. . . BGospoda slavna! Nikakor vas nočem nadlegovati s suhim, strokovnim razmotri-vanjem nalezljivih bolezni Teorija je dolgočasna! PreiSčimo rajši praktičnim potom, na podlagi izkustva in dokazov iz življenja, bistvo nalezljivih bolezni. V naše namene bo služila najbolj taka bolezen, katero je že vsak izkusil sam, nemara že po večkrat, ali pa ravnokar boleha za njo, in tako torej začenjam s stavkom: .Ljubezen je bolezen", in sicer nalezljiva bolezen" ... Ob, ta utisk! Gospod notar je zaklical: .Aha!" in ae prav od srca zasmejal, potre-paje svoji soprogi, katera je postrani opazovala, kam gleda Milioa. Grajski gozdar, ki je bil danes po naključju priftel v N. in v zbrano dražbo, vprašal je v naglici že ozdravelo učiteljico, sli pritrjuje tovariševim „Pst, pst! poslušajte", bil je njen odgovor. Matere so se skoro nejevoljno pogledovale, gospodje so se smejali, gospodične pa so globoko hodile po sapo. Kumič je nadaljeval: „Medicina razločuje več vrst nalezljivih bolezni. Nekatere so nevarne le za otroke, druge se pojavljajo samo med odraslimi, tretje zopet, ki se ne ozirajo na starost svojih žrtev. Za provzročitelje bolezni v obče veljajo bacili. Ni je skoro bolezni, katere bacilom bi zdravniki ne bili prišli na sled, a bacila ljubezni niso mogli zaslediti do današnjega dne, zato pa tudi sredstva za ozdravljenje te bolezni ni... To niso malenkosti! Pomislite, prosim! V narodu gre beseda, da je fant le tako dolgo varen pred njo, dokler ne obleče pivih hlačic, potem pa je brez pomoči napram njej, in dekle istotako sluti njene simptome v otročjih šolničkih. In ni vam je pomoči zoper njo. Svoje dni, tako se pripoveduje, sta živela grof in grofica dolgo let brez otrok. Niti bogati milodari, niti božji poti, niti svete mase niso mogle prisiliti neba, da bi ja porosilo s svojim blagoslovom. Končno pa se je obupana grofica zaobljubila, da boce svojega otroka, ako ji ga Bog da, posvetili njegovi službi In gle), črez leto in dan je povila Čvrstega sinčka. Grofu j« povedala o svoji obljubi Sklenila sta — obljuba je sveta — dati dečka čim glasi: Ljubi grof Coudenhove! S posebnim zadovoljstvom sem sprejel resnično prisrčne i a iskrene izjave zveste odanosti do mene in moje biSe, katere sta mi med mojim bivanjem v vedno zvestem kraljestva češkem izka zovala oba naroda te dežele na tako lep in složen način. Povsod vidni napredek, katerega sem imel priliko viđeti iznova na vseh poljih duševnega in gospodarskega življenja, presenetljiv rszvoj mojega kra Ijevskega glavnega mesta Prage in dragih obiskanih mest me je jako razveselil ter utrdil iznova mojo nado, da dobi moje ljub Ijeno kraljestvo češko kmalu tisto najzanesljivejše poroštvo trajnega procvita dežele, vročezaželjeni narodni mir, ki je dobil že temelj z uspešnim zbližanjem obeh narodov na gospodarskem polju V to pomozi Bog! Te moje čute, kakor tudi mojo zahvalo in moje popolno priznanje za vzorno vedenje občinstva blagovolite sporočiti javnosti. V Ustju, 17. junija 1901. Franc Jožef I. r. — .Politik" je prinesla cesarjevemu posetu epilog, v katerem kon-statuje, da je sedaj na češkem tisoč in tisoč ljudij, ki hočejo spravo na vsak način. Spočetka je bilo Se nekaj nasprotja v Časopisju in pri uličnih nastopih, a kmalu so ta nasprotstva izginila, bližina vladarja, ki je vedno priporočal mir in spravo, je delovala na vse duše blažilno. Tudi družabno življenje se je v Pragi te dni popravilo. Možje, ki ne občujejo sicer nikdar, so bili skupaj gostje cesarja ter so občevali. To so kali, katere je položil v zemljo cesarjev pose t; ali se bodo razvile ter rodile mir in spravo, danes še ni gotovo, ali vsekakor želi to vsak avstrijski patriot! Francijs nazaduje. Jacques Bertillon, ravnatelj statističnega urada mesta Pariz, je objavil v .Temps" studijo o zadnjem ljudskem štetju na Francoskem, ki je še žalostnejše, kakor se je bilo bati. Dne 24. t. 1. je znašalo število Francozov nekaj manj kot 38600000 oseb. Po vseh departementih skoraj se je število prebivalcev zmanjšalo; izvzeti so le oni okraji, kjer so velika mesta. Vsega skopaj je prirastlo le 330.000 oseb, največ seveda v Parizu. V istem času je prirastlo v Nemčiji 4,065113 duš. Med velevlastmi stoji Francija na predzadnjem mestu. Francija je edina dežela Evrope, v kateri je število prebivalcev skoraj stalno in se vzlic vsemu ne izpre minja. Resnica je, piše Bertillon, da je Francija na poti, da postane vlast tretje vrste. Potem bo izročena na milost in nemilost tujim državam. Prirastek tujcev na Francoskem je vsako leto večji Dogodki na Kitajskem. Princ Tuan je še vedno prvi gospod na Kitajskem dvoru. Baje hoče sedanjega cesarja odstraniti in svojega sina postaviti na prestol. Cesarica bi ostala do njegove polnoletnosti regentinja. Tako hočejo končno reakcionarci vendarle zmagati. Mir, sklenjen s sedanjim vladarjem, bi bi bil brez vred nosti in pomena, vojna pa bi se začela iznova. V pokrajini Čili je bivši višji kitajski častnik Tienlosiaog zbral boksarje in porazil cesarsko vojsko. Tudi neka druga ki prej v odgojo modremu puščavniku, da bi na tak način obvarovala žrtev svoje obljube pred skušnjavami. Deček se je na duhu in telesu krepko razvijal pod vodstvom očeta Vincencija. Razven njega in svojih starišev ni videl nobenega človeka. Nekega dne, črez mesec dni so nameravali peljati mladega grofa v samostan, zašla sta z očetom Vin cencijem daleč, daleč od svoje kolibe, katera je stala v sredini velikega gozda, razprostirajočega se za mestom. Že so se slišali tu in tam zvoki Človeške govorice, oče Vin-cencij je hitel nazaj, a bilo je prepozno. Dve kakor gozdni vili krasni devojki sta jima prišli naproti. Grof je ostrmel, zaman ga je vlekel oče Vincencij za seboj... .Kdo je to, dragi oče, kdo, povej mi, povej!" častiti oče si je pa znal pomagati. Z besedami: .Pojdi, pojdi sinko, to so mestne gosi!" potegnil ga je v goščavo, kjer sta izginila. Mladi grof pa je pobešal glavo, oziral se za mestnimi gosmi in bil sploh zelo izpreme-njen. Večerjati ni mogel, večerno molitev je opravljal mehanično in raztreseno. Zvečer pa, ko se je vlegel spat, je tako ganljivo zaihtel, da je celo očetu Vinoencijn nekaj slanega zalilo oko... .Kaj ti je, sinko?" .Oče Vincencij, umreti moram, ako mi ne kupiš takih mestnih gosi. Vsaj jedno, samo jedno! Ali so drage?" .. . .0, da, da, sinko I Jedna sama te lahko stane celo življenje ..." .Oh, ode, oče, kako krasno bi bilo, ako tajska brigada se je morala umakniti pred boksarji. Evropske vojaške čete in ladije se vračajo domov, hydra boksarska pa se dviga iznova. Vojna v Južni Afriki. V Londonu nastopajo liberalci sedaj že kar odkrito proti vojni in za mir. Na nekem banketu sta govorila Harcourt in CampeelI Bauermann ter nazvala vojno največjo nesrečo Anglije, ki se pa vojuje barbarsko ter priporočala naj se sklene pod poštenimi pogoji z Buri mir ter jim da samouprava ter splošna amnestija. Ali o mirovnih pogajanjih ni slišati ničesar, pač pa o novih dogodkih na bojiščih. Oidelek Scheepersovega komanda |e 13. t. m. zavzel Mnrravsbnrg ter se preskrbel z živili in streljivom. 150 Borov je vjelo pri C*lvi-ni ji angleško pocruljo 29 mož V Kakamas okrožju se je pojavilo 200 ust h še v, ki mar Sirajo proti jugovshodu. Iz Kroonstada po ročajo, da so poskušali Angleži dvakrat, da bi pregnali Bt-y<*rsa cd S-*ndriverpoola. Dasi so imeli z Bori boje trije polkovniki, Greenfell, Muc Micking in Wilson. niso opravili ničesar. Minuli petek se je blizu Houtkopa vršil bo| o katerem Se ni na tančoih poročil, kar je sumljivo. Dopisi. Iz Krope, 19. junija. Za pogorelce so dalje darovali: Gg I Vidio, obleka Ljubljana, M Bonceli, manufaktura 60 K, A Rihar 3 kg obleke, F. Sirnik obleke 7 kg Depoli, Kranj 2 kroni, Simon Ažman, župnik 40 kron, Fid. Raihtarek 3 V« kg obleke, po J. Fabianu, Gričar A Mejač 8 kilogramov obleke, Kamna gorica župljani 47 K 66 vin., neimenovan Kranj 20 vin., Marija Gašperin 3 K, Dobrava župljani 47 K. Fid. Raihtarek obleke 4'/» kg, po I. Fabianu, Gricar & Mejač obleke 8 kg, Olše, župljani 29 K 32 vin. Josip Preša, župnik 30 K, po županstva Radovljica: Ru belli, o. kr. glavar 10 K, Roblek 5 K, Ferk, svetnik 4 K, Šlibar 1 K, Tavčar 1 K. M Hudovernik 10 K, Bulovec 10 K G Eržen 2 K, M Zalar 1 K, dr. I. Vilfan 5 K, S Sa tori 2 K, L. FUrsager 2 K, A. B. 1 K, Fr. Korošec 1 K, Rudez, notar 10 K, A 2 K, neimenovan 2 K, V. Hudovernik 10 K, J. Pogačnik, J. Meršolj, Fr. Pirker, T. SusierSič, PavlovSič, darovali več obleke, uredništvo .Slov. Naroda" 14 K 20 vin, A Kokelj 10 K, J. Gnjezda, profesor 10 kron. M. Jereb, žup. 16 K, J. Pfajfar 12 K, uredništvo .Slovenca" 55 K, Podbrezje, župljani 24 K, Fr. Kocijančič, kamnosek 10 K, Boh. Bela, župljani 60 K, Homec, župni urad 10 K, Ljubljana, župni urad Trnovo 18 K, J. Ažman, deželni poslanec 200 K, Gorje, župljani 115 kron, Gorje, hranilnica 50 K, neimenovana Gor jana 15 K, G. Kremžar, magistratni svetnik Dunaj 20 kron, J. Ažman, deželni poslanec, nabral od deželnih poslancev 250 kron, H. Pobisch Dunaj 5 kron, P. Milhlbacber-jevi nasledniki Borovlje 300 K, neimenovana Boh. Bistrica 8 K, Josipina Počivavnik, hotel Lloyd 6 kg obleke, Helena Hafner obleke 9 kg J. Berlič, župnik 10 K Brezje 10 K, Mošnje, župljani 76 K, Marija Jelovčan 10 K, J. Šafer, Duplje 10 K, Lesce, župljani 34 K bi midva imela tukaj take gosi . . . v sa mostan pa ne grem drugače, ako mi ocene privoli, da si vzamem tako gos seboj!"... Gospoda slavna, ta povest vam je jasen dokaz, da pred ljubeznijo boleznijo nihče ni varen in sicer zato, ker prinese vsakdo kal za njo s seboj na svet. In to je najhujše, ker človeka lahko muči dolgo časa ne da bi prav za prav vedel, kaj mu je. Telesno se čuti popolnoma zdravega, a vendar bi rad umrl; to je prvi simptom. Jesti mu ne diši, za družbo ne mara le sam bi kje zdel in gledal, gledal daleč, daleč brez smotra v svet V hipu pa je spet ves razposajen, vesel, poje, pleSe. S svojo boljo muči vso svojo okolico. Največ trpe s takim bolnikom njegovi prijatelji, ako pa teh ni blizu, toži oelo luni svoje težave. Človek, ki boleha za to boleznijo, lahko tudi izgubi pamet. Na vrhuncu krize pa celo sam sebi načne življenje. Čim nežnejega živčevja je, tem rajši se ga piime bolezen, in kakor vsaka druga, je tudi ta ponoči mnogo hujša.... .Prej neznane, srčne rane meni spati ne puste"... Ženski spol baje Se hujSe trpi nego moški, ako zboli na tej bolezni. Najlažje in najčešče se je naleze po pogledih... .En ljub pogled — srce se vžge, en hud pogled — srce se stre"... V toj bolezni torej srce največ trpi, ki včasih radi prevelike ljubezni poči m se no da potem ved z vezati V prvi Tisti se 60 vin., Rateče, župljani 47 K 15 vin, uprav-ništvo .Slov. Naroda* 10 K, Dražgoše, župljani 50 K. — Za odbor: Jos. KoroSeo. Slovenska Matica. 126. odborova seja v ponedeljek dne 17. rožnika 1901. Navzočni: Gg. Fr. Leveč (predsednik); A. Bartel, dr. H. Dolenec, Fr. Finžgar, A. Funtek, P. Oraeselli, dr. Janežič, dr. J. Leaar, dr. M. Opeka, R. PeruSek, A. Koblar, L Pintar, M. PleterSnik, dr. L. Požar, S. Rutar, A. Senekovič, dr. J. Stare, I. Šubic, A. Tavčar, dr. I. Tavčar, dr. A. Ušeničnik, I.VavrS, I. Vilhar, Fr. Wiesthaler A. Zupančič in V. Zupančič (odborniki); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 27. Predsednik proglasi sklepčnost in pozdravi navzočne, v prvi vrsti novoizvoljena odbornika gg. Fr. Finžgar j a in dra. M. Opeko. Podpredsednik P. Grasselli čestita v imenu odbora predsedniku k imenovanju za ravnatelja c. kr. učiteljišč, in proseč ga, naj tudi na svojem novem službenem mesta ostane društvu načelnik, kar leta z zahvalo obljubi, če mu odbor še nadalje poveri vodstvo društva. Tajnik poroča, da je dne 31. velikega travna umrla znana pisateljica gospa Pavlina Pa j kova, ki je bila marljiva društvena sotrudnica. „Matica" se je pokojnice spominjala z dostojnim spremstvom ob pogrebu in sozaljenjem sinu profesorju ter prejela od njega za to pismeno zahvalo. Isti poroča o izidu volitev v odbor. Oddanih je bilo 416 glasovnic s 500 veljavnimi glasovi. Soglasno so bili izvoljeni gg. S. Rutar, dr. J. Start: in L. Svetec; po 499 glasov sta prejela gg. P. Graasell in A Tavčar; po 498 gg. dr. M. Murko1 in I Vavru; 485 g. dr. J Lesar, 482 g Fr Finžgar, 472 g. A Zupančič. — Navedeni gg so torej izvoljeni v smislu § 12. dr. pravil na štiri leta; gg. dr. M. Opeka s 472 in F. Stegnar s 427 gla so vi pa v smislu § 11. odst. 2) opr. r. kot namestnika — prvi na tri, drugi na eno leto. Razen njih so še prejeli gg. dr. Fr Zbašnik 85 glasov, I. Vrhovnik 27, dr. Fr. Ilešič 26 J. Kostanjevec 11, A Aškero 7, dr. J. Gruden 3, T. Zupan 2 F. Govekar in L Svetina po 1 glas — Vsi izvoljeni gospodje so izvolitev sprejeli, le g. Stegnar jo je odklonil. Zato se sklene na njegovo mesto v smislu § 10. odst. 5) dr. pravil za dobo enega leta v odbor poklicati g. dra. Z ba Sni k a, ki je pri občnem zboru prejel za njim največ glasov. Na znanje se vzame, da se je odborniku g. Fr. Hubadu ob njegovem imenovanju za c. kr. deželnega šolskega nadzornika poslala iz predsedništva pismena ča-stitka, o. kr. dvornemu svetniku in častnemu uda Matičinemu, d u. V. Jagiču, pa za zasluge za naklonjeno državno podporo v zmislu sklepa občnega zbora pismena zahvala. Odobre se brez ngovora zapisniki o 124. redni in o 125. izredni odborovi seji in o 37. rednem občnem zboru. Današnjemu zapisniku bosta overovatelja odbornika gg. Fr. Finžgar in L. Pintar. je torej varovati in izogibati takih pogledov, pri katerih vztrepeče srce, kri Bine hitreje po žilah, pri katerih je človaku hladno in vroče ob enem. Nadalje so nevarne besede, sosebno take, ki ne izražajo določno željo srca ampak samo na pol* Kdor se ni branil piti strupa bolezni iz plamtečih očij, kdor je poslušal lepe be sede, ta je izgubljen. Potem pa sledi neodoljivo hrepenenje po stiskanju ženskih rok, zatem pridejo objemi, poljubi in žrtvi sta padli Prisege, katerim je cela dolga večnost v posmeh, prisege, ki se rogajo smrti in peklu!... To bolezen pospešuje pomlad in slavčkovo petje, različne ovire, čtivo o ljubezni in za njo bolehujočih, posebno pa vplivajo na njen raz vitek tema, vino ali ...godba. Milica je po bledela, mravlje so ji lazile po hrbtu. .Da, da!" ... globok vzdih ... .na Tončko misli!" .Največja nesreča je, če od dveh pri-zadetih.ozdravi eden prej nego drugi, kajti tudi taki slučaji niso izključeni No čas navadno ne ostane brez vpliva Kakor bi odrezal, seveda pa se ne izleči nobena rana, a po lagoma, polagoma zaceli čas vse, le obrunki Se ostanejo, čas je torej edino sredstvo, katero vsaj lajša in". .. .In, in vince," zaklical je doktor odhajale ... Danes ga je seveda zanimal jour-lir, ker je imel na programu razzpravo o nalezljivih boleznih. (Konec prib.) Preide se na volitev upravništva za upravno dobo 1901/2. Predsednikom se zopet izvoli g. ravnatelj Fr. Leveč, prvim podpredsednikom g. ravnatelj P. Grasselli, drugim podpredsednikom g kanonik I, Sušnik, blagajnikom zopet g. dr. J. Stare, ključarom« gg. dr. L-s s .* r in dr. L Požar. Gospodarski odsek ostane neizpremenjen, knjižnemu odseku se pa mesto gg A. Kržiča in dra. M. Murka privzemd gg. Fr. Finžgar, dr. M Opeka in dr. Fr. Zbašnik. Na znanje se vzame, da je za lansko leto plačalo 2778 letnikov, za letos pa doslej 643. Od zadnje seje je pristopilo društvu 7 udov na novo. Knjižnioi je prirastlo 53 knjig, zvezkov in časopisov: 6 podarjenih in 47 zamenjanih. Za založne knjige se je oglasilo 5 prosilcev, katerim je .Matica" vsem ustregla; za darila je prejelo društvo pismene zahvale. Za .Slov. zemljevid" bo treba novih poizvedeb pri drugih avstrijskih in tudi pri vnanjih založnih tvrdkah. Na znanje se vzame, da se je neka zastarana tirjatev za društvo končno povoljno rešila. Dvema rokopisoma se določijo presojevalci in sklene se povabiti pisatelja .Po ljudne kemične tehnologije", da osnuje in predloži svojemu delu načrt. Ker se nihče več ne oglasi za besedo, zaključi predsednik sejo ob pohedmih zvečer. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20 junija. — Osebna vest. Gosp. dr. K Za-krajšček se s 1. julijem naseli kot praktičen zdravnik v Skofjiloki. kjer bo ordi-niral v hiši g. nadučitelja Pape. — Deželni zbor kranjski. IV. seja bo jutri, 21 junija ob 9 uri dopoldne. Na dnevnem redu so naslednje točke. 1. Branje zapisnika III seje. 2 Naznanila deželno-zborskege predsedstva. 3 Poročilo deželnega odbora o ustanovitvi treh deželnih ustanovnih mest v kranjskem ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani 4. Ustno poročilo finančnega odseka o nujnem predlogu glede dovolitve podpore za pogorelce v Kropi 5. Ustno poročilo finančnega odseka o računskih sklepih kranjskega učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1899. 6 Ustno pororilo finančnega odseka o računskih sklepih normalno šolskega zaklada za leto 1899. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o računskih sklepih deželno kulturnega zaklada za leto 1899. in o proračunu za leto 1901 8 Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za leto 1899. in o proračunu za leto 1901. 9 Ustno poročilo finančnega odseke o računskem sklepu pokojninskega zaklada deželnih uslužbencev za leto 1899. in o proračunu za leto 1901. 10. Ustno poročilo finančnega odseka o vpeljavi začasnih poučnih tečajev v vinogradništvu na deželni kmetijski šoli na Grmu. 11. Ustno poročilo finančnega odseka glede dovolitve podpor za šolske zgradbe. 12 Ustno poročilo upravnega odseka glede dovolitve priklad za cestne namene. 13. Ustna poročila upravnega odseka o prošnjah, in sicer: a) županstva v Horjulu, da se ne ne zgradi okrajna cesta Podlipa Žiri ; b) okrajno cestnega odbora v Višnjigori, da se razširi okrajna cesta Ivančegorica-Mutjava; c) županstva v Strugah za preložitev okrajne ceste Prilipa - Četež; d) županstva v Iškivasi, da se zgradi nova cesta iz Iškevasi na Gorenji Ig; e) županstev Moro vec, Kočevska Reka, Lienfeld in drugih za napravo okrajne ceste Kočevska Reka Morovec; f) posestnikov iz Ilovegore, da se davčna občina Ilovagora izloči iz občine Krke ter zdrnži z občino SaČno; g) avstrijskega društva za lončarski obrt na Dunaju, da se vpelje majhina oblika za opeko; h) o vlogi okrajnega sodišča v Senožečah glede kazenakosodnega pregona nekega deželnega poslanca; i) posestnikov iz Pristave pri Tržiču za podporo za napeljavo vode na planino Kofce; j) posestnikov v Preloki za podporo za napravo vodovoda; k) vaščanov iz Zadloga pri črnemvrhu, da bi deželni tehnik izdelal načrte za trebljenje požiralnikov in napravo vodovoda 14. Ustna poročila finančnega odseka o peticijah: a) vodstva bolnice usmiljenih bratov v Kandiji za podporo; b) Ane Frefer, da se ji dovoli daljno uživanje miloščine letnih 50 gld.; c) gospodarskega odbora vasi Baje za podporo za napravo dveh kalov; d) Jakoba Demšarja, posestnika v Stari asi pri Žireh za podporo za nravnavo R*čeve; e) vpokojenega paznika Emanaela Kovačija za zvišanie miloščine; f) okrajnocestnega odbura v Tržiču za podporo za prelužitev ceste v Kovorji; g) društva v varstvo avstrijskega vinarstva na Dunaju za podporo; h) Marije Toman za podporo; i) Marije Androjne «a miloščino; j) Marjete Abčin za miloščino. 15. Ustno poročilo fioaučnega odseka o uravnavi prejemkov slug na c. kr velikej realki v Ljubljani; 16. Ustno poročilo fi nančnega odseka o računskem sklepu za klada prisilne delavnice za leto 1899; 17 Ustno poročilo finančnega odseka o prora J-u~, u zaklada deželne prisilne delavnice za k to 1901; 18. Ustna poročila finančnega odseka o peticijah: a) Otilije Giobočnik, vdove okrožnega zdravnika, za pokojnino; b) dr. Antona Perkota, okrožnega zdrav nika, za izpregled prekoračenja normalne starosti; c) dr. Josipa Wurnerja, okrožnega zdravnika, za dovolitev doklade; d) Ivana šabeca, bivšega deželnega dacarja, za nagrado. — Občni zbor kmetijske družbe kranjske. Danes vršil se je v dvorani .Mestnega doma' ob obilni udeležbi članov občni zbor kmetijske družbe kranjske. Vb iitev predsednika in štirih odbornikov izvršila se je v zini si u sklenjenega kompromisa, in je bil g. deželni glavar Oton pl. Detela soglasno izvoljen predsednikom. Pri volitvi odbornikov bilo je oddanih 241 glasov in so bili izvoljeni: grajščak Henrik baron Lazar i ni in pristav kmetijske šole na Grmu Viljem Rohrman z 241 glasovi, meščanski učitelj in župan v Krškem dr Tomaž Romih z 239 glasovi in državni poslanec in posestnik Josip Pogačnik s 187 glasovi. Dosedanji družbeni predsednik gosp. cesarski svetnik Ivan Murni k bil je v priznanje njegovih zaslug za kmetijsko družbo soglasno izvoljen častnim članom. Obširneje poročilo priobčimo jutri. — Prihodnji boj. Klerikalci se marljivo pripravljajo na prihodnje deželnozborske volitve. Brez ovinkov so razglasili, da hočejo deželni zbor popolnoma v roke dobiti, da bodo mogli v njem „pometati*, kakor se jim bo ljubilo. Tudi kandidate so že izžrebali, in sicer same intransigentne klerikalce, naj boje vitej še peteline, kar jih imajo, mej tem ko so brezobzirno odstranili vse tiste konci-lijantnejše može, s katerimi se je dalo govoriti in izhajati. Tudi .Slovenec" je že začel na njemu lastni način ubirati volilne strune, in roti kar po dvakrat na teden duhovščino, naj se loti dela, naj začne agitirati, Češ, letos se bode bil odločilni boj, potem pa bo mir, ker po neugodnem izidu volitev mora napredna stranka opešati in propasti. „Slovenec* pač 3sm ne verjame, kar piše o naši stranki. Prepričani smo, da ga v celi klerikalni stranki ni človeka, ki more resno misliti, da bi za klerikalci ugoden izid volitev pro-vzročil mir v deželi. M ž je, krščanski, ne bodite otročji! Zmaga klerikalcev, in 3icertacih ekstremnih klerikalcev kakor jih kandidira Šusteršič, bi že sedaj veliko nasprotje še stokrat poostrilo. Boj bi zadobiltake dimenzije in take oblike, da bi bila groza, zakaj pod kler i ka ln i nož ne gremo za nobeno ceno, pa naj se zgodi kar hoče! Čim hujši bo klerikalni pritisk, toliko hujši bo naš odpor. Sicer pa .Slovenec" sam uvideva, da letošnji „odio čilni boj" ne prinese odločitve v njegovem smislu, in s tem tudi ne stega miru, ki 3i ga želi, in ki pomeni za našo stranko smrt. Že leta in leta nas polagajo klerikalci 7 grob, že leta in leta oznanjajo, da je napredna stranka mrtva, da je samo še kadaver, ki se pri prvih volitvah pokoplje za vse večne Čase, a naša stranka rase in se krepi od dne do dne. Zdaj nam .Slovenec" celo dovoljuje, da živimo še — šest let, da ostanemo še šest let tisti mogočni faktor v deželi, katerega klerikalizem z vsem svojim velikanskim vplivom ni mogel omajati, tisti faktor, ob katerem si je Šu steršič razbil črepinjo, tisti faktor, v kate-rtga se klerikalstvo zaletava z največjim naporom, pa mora vselej s krvavimi glavami pobegniti. .Slovenec" se tolaži, da .na to ni misliti, da bi čez 6 let Tavčar še tako oblastno govoril kakor sedaj". .Slovenec" se torej boji, da napredna stranka tudi v .odločilnem boju" ohrani svojo pozioijo. Tudi mi smo tega mnenja, n parno oelo, da se pozioija napredne stranke v .odločilnem boju" še utrdi, zakaj: toliko eneržije, toliko požrtvovalnosti v najhujših razmerah kakor so je pokazali naši možje, mora s svojo nravno silo najti odmeva v ljudski duši, ki je tudi nravna in ima čut za požrtvovalnost. — Klerikalci so hoteli dva učitelja ubiti — tako se je danes govorilo v vsi okolici .Katoliškega doma". No, to je bila le šala. kajti klerikalci bi sicer radi vse učitelje utopilii če mogoče, v žlici vode, ali v Ljubljani jih na cesti še dolgo ne bodo pobijali. Pač je pa resnica, da je z druzega nadstropja .Katoliškega doma padel" cvetlični lonec na cesto in sicer ravno med dva mimoidoča nčitelja. Seveda sta se oba zelo jezila, a ljudje so ju potolažili, češ: Nikar ne zamerite — danes je za .Kat. dom" kritičen dan prve vrste. — Novodobno krščanstvo. Pri. D. M. v Polju imajo kaplana, ki ima kaj čudne nazore o duhovniških dolžnostih. Ta duhovnik stoji na stališču, da sme iz oseb nega sovraštva odreči celo zadnjo sv. popotnico, torej nbozega človeka pahniti v večno pogubljenje. To svoje stališče je kaplan sam razodel. Rekel je namreč ženi gostilničarja I. B., da mu je žal, da je prišel s sv. zakramentom k njenemu bolnemu možu, in da ne pride nikdar več, Četudi bi mož umiral! Za tako krščanstvo se seveda lepo zahvalimo, in bi se zanj še ljudožrci zahvalili. — Zakaj se je sklical istrski deželni zbor v Koper. .Naša Sloga" piše: Zadnjič smo povedali vzroke, vsled katerih bi se bil istrski deželni zbor imel sklicati v Poreč. Mej drugim smo rekli, da bo italijanska večina deželnega zbora s po reškim meščsnstom mogla svobodneje in izrazoviteje proslaviti 401etnico deželnega zbora v Poreču, kakor bi to bilo mogoče v Kopru. S*oro bi rekli, da se je te proslave nekdo zbal in svetoval osrednji vladi, naj deželnega zbora ne skliče v Poreč, nego v Koper, kjer je nižje meščanstvo protivno onim, ki bi morda hoteli uprizoriti kako protiavstrijsko demonstracijo, kjer je za vsak slučaj oddelek o. kr. vojaštva in kamor se v vsakem slučaju lahko še več c. kr vojaštva spravi. Sodimo torej, da se s sklicanjem deželnega zbora v Koper ni hotelo nikomur ugoditi in nikomur škodo vati, nego da je hotel nekdo zavarovati svojo kožo, držeč se onega narodnega pregovora: Koza sita in zelje celo. — ..Gospodarjeve" smešnice. Iz Maribora se nam piše: Zadnji .Slovenski Gospodar" prinaša pod rubriko: .smešniear" sledečo duhovito .smešnico": .Na potovanju: A Zakaj se imenuje štajerski učiteljski časopis .Popotnik" ? B Zato ker popotuje iz tiskarne v tiskarno. A. Torej ti tudi nimaš upanja, da bi .Popotnik" v Olji ostal? B. Nikakor ne." — Kakor se vidi, bode .Slov. Gospodar" kmalu vse hu moristične liste prekosil. Mogoče mu bodo ugajale tudi sledeče smešnice: A. Zakaj se imenuje štajerski duhovniški časopis .Slovenski Gospodar"? B Zato, ker hočejo dnhovniki povsod Slo vencem .gospodariti". — A Zakaj se .Slov. Gospodar" toliko huduje na .Štajerca"? B. Ker je .Slov. Gospodarju" urednik .Korošec". — A. Zakaj stane .Naš dom" na leto samo eno krono? B. Ker več vreden ni. — A Zakaj se ime nuje .Naš dom" sinček .Slov. Gospo darja"? B. Ker je bil .Naš dom" od .Slov. Gospadarja" brez madeža s poč-1. — Zakaj je izšel .Naš dom" v manjši obliki kakor .Slov. Gospodar" ? B. Zato, da si kmetje ne bodo mogli vanj zavijati sira in klobas, kakor v .Slov. Gospodarja". — Murnov pogreb. Piše se nam ii krega pokojnikovih prijateljev : Udeležba pri pogrebu ranjkega Jos. Murna Aleksandrova je bila zelo velika kljub sila slabemu vremenu. Med udeležniki smo opazili predsednika .Matice Slovenske" gosp. ravnatelja Levca, predsednika slovenskega pisateljskega društva g. Peruška, ravnatelja gg. Senekoviča in Šubica, obč. svetnika gosp. Dimnika, mej damami naj omenimo gospo dr. Tavčarjevo in gospo Šubicovo. Razen navedenih je spremilo pokojnika k počitku mnogo njegovih dobrotnikov, prijateljev in znancev ter veliko število slovenskih dijakov. Pred hišo in na grobu so združeno zapeli nekateri gg. pevci .Glasbene Matice" in gg. dijaki raznih učiliftč prelepi žalostinki. Vsem onim, ki so ranjkemu Murnu v življenju izkazali dobrote in prijateljstva, pri pogrebu pa zadajo čsst, osobito pa blagi gospe dr. Tavčarjevi, ki mu je bila mnogo let izredno naklonjena dobrotnica, bodi izrečena naj iskrenejša zahvala. — Za pogoreloe v Kropi je cesar iz svoje zasebne blagajne daroval 4000 K. — Pevsko društvo „Ljubljana" priredi v nedeljo dne 23. junija t. 1. veliko gozdno veselico pri .Čonžeku" pod Rožnikom (nekdanja Seunigova grajščina). Na vsporedu je godba, petje, srečolov, kegljanje in streljanje na dobitke, šaljiva pošta, narodne igre itd. V mraku kres in sijajen umetelen ogenj. Društvo odkoraka ob 3. uri popoldne z godbo in zastavo na čelu po Bleiweisovi cesti mimo jahalnice po drevoreda k Čonžeku. Začetek veselice točno ob 4. uri. V slučaju nengodnega vremena vrši se veselica na dan 29. t. m. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. — Za gospode lovce. Kakor se nam z Vrhnike poroča, preteklo je letos peto leto zakupa vrhniškega lova, katerega je v zakupa imelo vrhniško lovsko društvo za letno svoto 320 gld. Da bi se zakup za pet let zopet podaljšal, je lovsko društvo ponudilo letno svoto 500 gld. na kar je slavno o. kr. okrajno glavarstvo zakupno svoto in čas 5 let potrdilo. Oskrbniki k Vrhniki spa-dajočih podobčin, pa niso s tem zadovoljni, ter zahtevajo, da se na vsak način lov potom javne dražbe odda. — Nov zvonik se boda letos delal pri cerkvi sv. Antona v Virdu pri Vrhniki. Dela se bodo oddala po zmanjševalni licitaciji, dne 30. t. m. v občinski pisarni na Vrhniki. — Velik požar je uničil Jurkovo Selo v občini Sošioe v Žužemberku. Zgorela je cela vas. Škode je 50.000 kron, a zavarovan ni bil nihče. — Olas iz občinstva. Tovarnar in veletržeo g. Pollak ima na Dunajski cesti št. 21, torej v jako frenkventiranem delu mesta skladišče kož. Iz tega skladišča prihaja tak kužen smrad, da ga ni prenašati, in se vse pritožuje. Želeti bi bilo, da se v tej zadevi kaj ukrene, ker je ta kužni smrad posebno sedaj v poletnem času neznosen. — Stojališce za delavoe na Cesarja .Jožefa trgu. Mestni magistrat je odločil, da bodejo dela iskajoči poljski delavci, kosci, žanjioe itd. imeli stojališče na Cesarja Jožefa trgu pred .Mestnim domom" in ne več na Marijinem trgu. — Konjsko odejo ukradel je neznan tat z voza hlapcu Gašperju Mlinarju v ho telu pri Maliču. — V mestni klavnfol bo jutri dopo ludne ob 10. uri na javni dražbi prodanih 52 zaklanih prašičev, ki so bili na Dolenjskem konfiscirani. * Iz raznih krajev. Od povsod javljajo, da nastaja silna povodanj. Zlasti reka Ina je visoko narastla, tako da iz podkonuje in odnaša drevesa, mostove in železniške nasipe. Po nekaterih krajih — n. pr na Tirolskem — vsled povodnji vlaki sploh ne morejo voziti, dokler ne popravijo nasipov. V Inomostu je prišla voda skozi kanale v prodajalne, da jih niso mogli odpreti. V Szatmaru na Ogrskem je bila 16. t m. strašna nevihta in toča, katere je naredila mnogo škode. V Szekely Udvarhe-lyju je Ikabaha preplavila vso vas, škoda je velikanska, tudi je neki otrok utonil. — Na Goriškem, češkem, Tirolskem in Gornjem Štirskem je zapal celo sneg. — V Škotski je zavladala prava zima. Grampi-jansko pogorje je pokril črevelj debel sneg. Povsod ie jako hladno. * Četrta hči ruske oarloe je dobila pri krstu ime Anastazija. Zdravje naj mlajše velike kneginje in njene matere je prav povoljno. Peterburg je bil povodom rojstva carjeve hčerke ves v zastavah, zvečer pa ie priredilo mesto svečano razsvetljavo. Ruski car ima sedaj šest, štiri-in triletno hčerko ter novorojenko Anastazijo. * Očetovski poljubi klerikalnega profesorja. Češki .Čas" je prinesel po .Na-przodu" vest iz Pfemisla, da je bil na on-dotni soli klerikalni profesor Przybylski odstranjen, ker je v šoli pridne učenke na-grajal a poljubi. To profesorjevo navado je izdala neka učenka, ki je bila užaljena, da je profesor ni poljubil, dasi je bila pridna. Učenka pa ni bila tudi lepa! V preiskavi ae je klerikalni profesor zagovarjal a tem, da so bili njegovi poljubi vedno le in jedino samo* — očetovski! Ker pa v dekliških šo- lah profesorjem tudi .očetovski" poljubi niso dovoljeni, je moral brumni pedagog zavod zapustiti! * Smrt pri zaročni pojedini. Z Dunaja se poroča, da so v SiUsenbrunnu ob severni železnici slavili zaroko hčerke go-stilničarke Terezije Schlederer s sinom župana Schopfleiterja. Zaročenčevi stariši so bili preti zvezi, in niso prsostovali zaroki. Med tem ko so se gostje zabavali, pili in peli, sta zaročenca izginila brez sledu. Našli so ju na polju mrtva. Ustrelila sta se. * Vsa obitelj zastrupljena. Ciganski kapelnik J-_sip Totzauer v Titelju je kupil 15 t m. popoldne od neznane srbske kmetice dva litra mleka ter ga dal piti svojim otrokom. Kmalu pa se je radi silnih bolečin v drobu začela vsa obitelj valjati po tleh Poklicali so zdravnika, ki je dognal, da so otroci zastrupljeni. En otrok je umrl, a tudi dragi so nevarno bolni ter bodo morda umrli. Srbsko kmetico so dobili in zaprli. Dognalo se je, da je bil v mleko padel pajek, ki ga je zastrupil. * Nevarni tatovi pod ključem. Bero-linskemu redarstvu se je posrečilo ujfeti jako predrzne in nevarne tatove, kateri so ulomili pred kratkim v več velikih tvrdk z zlatnino ter odnesli skoro vse dragoce noati in denar. Tatovi so imeli svoje podružnice v Kodanju, Londonu, Hamburgu, Brandenburgu in sploh v vseh večjih mestih Evrope. Voditelj je neki Ende, kateri je nevarno ranil policijskega agenta, ko ga je hotel nkleniti. Ušel je tudi, a so ga zopet ujeli. * Gospa Louis Botha je jako imenitna žena. Poznajo jo v Natalu prav tako kakor v Transvaalu, kjer je stanovala s svojim možem, in sicer v Viyheidu, na meji dežele Zulov. V Botbovi hiši se je zbirala vedno vsa burska inteligenca; ta nad vse gostoljubna hiša je bila vedno vsem vzor mirnega, prijetnega življenja. Gospa Botha govori prav tako angleški kakor svoj materin jezik. Ko je otvoril lord Roberta bolnico v Pretoriji, občudovale so vse Angležinje ljubeznivo in duhovito gospo Botba in njeno prijateljico gospo Maver, ženo bur skega generala. Gospa Botha je prav tako junaška kakor njen mož. Stopala je smelo po bojiščih, kjer so žvižgale krogle okrog nje. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 20. junija. Cesar je praškemu županu dr. Srbu podelil kom-turski križec Franc Jožefovega reda. Dunaj 20. junija. Uradni list javlja, da se je na nedoločen čas podaljšal rok, v katerem izgube stari krajcarji in polkrajcarji veljavnost. Praga 20. junija. V dež. zboru je grof Buqua predlagal, naj se deželno-zborski volilni red, v kolikor se tiče veleposestva uredi, tako, kakor je urejen za volitev v drž. zbor. Praga 20. junija. Mestni svet je dobil uradno obvestilo, da pride na vsesokolsko slavnost dne 29. in 30. t. m. pet zastopnikov občinskega sveta v Parizu. Brno 20. junija. Klub čeških deželnih poslancev je odklonil vladno zahtevo, naj se zajedno reši dež. proračun za letošnje in za prihodnje leto, češ, da v tem slučaju vlada prihodnje leto dež. zbora lahko sploh ne skliče. Lvov 20 junija. „Globe" poroča, da je princ Tuan prišel zopet na površje in si pridobil odločilni upliv na cesarskem dvoru. Bolcan 20. junija. Nadporočnik Repaszky 14. pešpolka je tu na javnem trgu napadel mestnega koncipista dr. Rudolfa in ga s sabljo vsekal po glavi. Ko je ljudstvo prihitelo ranjencu na pomoč, je častnik moral bežati. Na begu je še slikarja Forsterja smrtno ranil. Vsled tega je prišlo do velikanskih demonstracij zoper vojaštvo. Oficirji so morali v varstvu patrulj zapustiti vse javne lokale. London 20. junija. Pod predsedstvom znanega politika Laboucbera se je vršil tu velikanski shod, ki je sprejel resolucijo, s katero se vlada poživlja, naj sklene z Buri mir in naj pripozna neodvisnost burskih republik. SO.OOO Uren je glavni dobitek Con-eorilla-loterUe. Opozarjamo svoje čast. čitatelje, da bode arečkanje nepreklicna dne 9*. JunU* f 901. Meteorologično poročilo. Viiin« nad morjem 808 8 m. Bradnjl mini U»k 756 0 m '2 j Cas opa-»5 Tovania 1 Stanje barometra v mm. 5. * a m 22 Vetrovi Nebo |l| 19 1 B. snrečer 20 7.aj*ntraj j 2. popoL 733 7 1 735 5 735 6 10 6 8r.szahodj oblaCno |j 12 1 si. j vzhod oblačno ^ 210 p.m. svzh. sk. oblač. og Srednja vCerajSnja temperatura 10 6°, nor-niale: 182°. Dunajska borza dne 20. junija 1900. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4°/0 . . . Ogrska zlata renta 4°/,...... Ogrska kronska renta 4s/0 .... Avstro-ogrske bančne delnice . . . Kreditne delnice ...... London vista......... Nem&ki državni bankovci za 100 mark 30 mark ......... 20 frankov......... Italijanski bankovci....... 0ikr. cekini..... .... 98 20 9810 11795 95 75 11785 92 95 1667 — 664 75 23972'/, 117'47V. 23 60 1904 90 70 1132 Kovaški pomočnik in učenec se takoj sprejmeta pri (1295—2) Franu Kastelic-u kovaškem mojstru v Cerknici. Kleparski pomočnik kateri je zmožen tudi samostojno delati, se takoj vsprejme. Delo je trajno. Kie? pove iz prijaznosti upravništvo „SIov. Naroda8. (1310—2) Parni stroj 4 do 6 konjskih sil dobro ohranjen, proda se jako po ceni. (1257—3) Kari Maintinger Dunaj, I., Liebenberggasse štev. 1. Lepa hiša v kateri je večletna trgovina, na dobrem prostoru v Borovnici, se iz proste roke proda. Več pove lastnik Fran Verbič v Borovnici. (1298—2) Čevljarska obrt se takoj odda pod prav ugodnimi pogoji. Kje? pove upravništvo ^Slovenskega Naroda". (1307—2) Bottger-ja podganska smrt za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr., se dobiva samo v deželni leknrni ,,prl TI arij I ponia-araj" JU. LeuHlek-a v EJ ubijani. Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem naSel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo. Schweinfurt, dne" 11. februvarja 1899. 1—20) fu. Kres, mlekarija. Spretne, solidne potovalne uradnike (akvixlter| «-1 za vse zavarovalne stroke vsprejme proti visok.! proviziji, sčasoma tudi s stalno plačo tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter *S" upravniStvu „Slov. Naroda". (1026—12) Zastopnik za Kranjsko: [KISEJA v lOSVEŽUJOCA K^^^st^iSB Mihael Kastne* m^9^M^W^m V Lj«l>lj»ni. (71412) OCA PIJACA. Nepresegljiva zdravilna voda. 9 J l'A*1^ Št. 1603. s. (1315) Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani razpisuje mesto konceptnega adjunkta ki je podeli najprej z^ leto dni provizorično z adjutom 2000 K, potem pa ob zadovo Ijivem službovanju definitivno z uvrsttvijo v III razred konceptnih uradnikov v smislu zborničnega plačnega in napredovalnega predpisa, potrjenega po c. kr. trgovinskem ministrstvu (2000 K letne plače in 480 K aktivitetne doklade) Definitivno nastavljeni madniki imajo pravico do pokojnine na podlagi pokojninskega statuta, potrjenega po c. kr. trgovinskem ministrstvu. Prošnje, opremljene z dokazili o dovršenih pravoslovnih in državoslovnih študijah, o znanju jezikov, o drugačni uspoaobjenosti in o dosedanjem službovanju, ja najpozneje do O. j ul i j zx t. 1. vložiti pri zbornici. V Ljubljani, dnč 18 junija 1901 Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko. Grofa Štefana Erdody-ja graščina v Jaški na Hrvatskem —Nsfr- proda -$^r-- okoli 800 hI vina lastnega pridelka iz 1. 1898. bela vina in Rizling.....a hI. 24-30 gld. iz 1. 1900 bela vina in Rizling.....a hI. 24—28 gld. iz 1. 1898 rudečkasta (Schiller) in iz 1. 1900 rndeča vina.........a hI. 24 gld. direktno zasebnikom in gostilničarjem od 5 hI naprej. F. n. kupce na debelo se postreže s prednostnimi cenami Grajsko oskrbništvo. (1289—2) C. kr. notar - VINKO KOLSEK ~-e£o v Šoštanju e^i— otvori svojo pisarno dne 1. Julija 1901 (1293—2) Trgovski pomočnik Špecerijske stroke, tudi izurjen koin-ptoarlst9 želi premeniti službo tu ali kje na deželi. Ponudbe pod „Trajnost" na uprav ništvo »Slov Naroda". (1318—1) Ccs. kr. avstrijske j& državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. juniju 1901. leta. Odhod lz Ljubljan* j t. kol. Pros-a, će? Trbiž. Ob 12. ari 24 m po noti osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensteste, Inomost, Monakov<>, Ljubno; cez Selztbal v Aus.iee, Solnograd, čez Klein-ReiHing v Steyr, v Line, na Dnnaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj ogobni vi,.k v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno^rad, Inomost, ••. uri oo :a zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni v'ak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Stevra Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža — Ob II. uri 16 m .iopuidne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, PLsnja, Budejevic Solnograda, Linca, SteviM, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gaste" a, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne jsobm vlak z Dunaja iz Ljubna, Selztliala, Beljaka, Celovca, Monako7a, Inomosta, Fianzeusfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega. Prage, Francovih varov. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Liuca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga iz Bfove^a caesta in Koftevja. Osobni - vlaki : Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob t. uri 39 m popoludne iz Straže Toplic Njvega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. Odaod iz I«Jub-IJaue drž, kol. v Zaianiic. Mešani vlaki: Ob t. ari 28 m zjutraj, ob 2. ari 5 m popoludne, ob S, ari 60 m in ob 10 uri 85 m zvečev, poslednji vlak le ob nedeljah in pravnikih — Prihod v Izubijaš*, o drž. kol. iz Kamnika.. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m Ejutraj, ob 11 ari 6 m dopolndne, ob 6. ari K; m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in pravnikih. (4) Dve košnji posebno dobre, šest oralov velike senože* blizu Ljubljane se takoj ceno prodasta VprnSa naj se pri upravn Štvu .Slov Naroda". (1317—1; v 'Žagar dobi takoj službo! Plača po dogovoru. Ponudbe z izka zom d »sedanjega službovanja ta*) se dopi B ljeio do 1. juiija t. I. pod naslovom: Josip Kogovšek, posestnik žnge v Idriji. 1300-2 Trgovski pomočnik izurjen v železnini, kakor tudi dva učenca za trgovino «e takoj % m prej mejo. Pomoč nik, izurjen tudi v Špecerijski stroki, ima predi: Pran Stupica P«fl trgovec z železnino in špecerijo v Ljubljani oinik se sprejme proti proviziji in stalni plač: po zmožnosti pri (1319-1 Jos. Petriču tovarniška zaloga papirja v Ljubljani Razprodaja. M. Zargi v Ljubljani Prešernove ulice. (Mao-3 Po znižanih cenah cele zaloge oblet, perila, miMm \\i za moške, ženske in otroke. Žrebanje že v torek! Glavni dobitek ^r°n 30 000vednoti m n • vi priporoča (1083—16; Concordia-srecke j. 0. maykr fl 1 kl*OfflO T JUJutelfanf. CO j* E CO Prva The Premier Cycle Co. Ltd. znamka ■1 .td. Prva Covcntr) (Angleško) Il>b( Egcr) (Češko). td in IlmiitJ. VI. Windmuhlgasse 38. CO > Zastopnik: (668-11) 1*3?. Čuđen, trgovina s kolesi, v Ljubljani. Prva znamka N Z3 03 3 Cenjenim gostom uljudno naznanjam, da sem prevzela dobro znano gostilno „pri znamenji" Radeckega cesta št. 2. ToCila bodem pristni dolenjski evleelt, črno latrljansko vino, belo Rebulo in priznano Izvrstno Dreherjevo moreno pivo v sodčkih in steklenicah, kakor tudi Sehvvehatslio Bork-plvo v steklenicah. Vsak Cas dobe" se gorka In mrzla Jedila po zmerni ceni, sprejmejo se tudi abonenti na obed In na večerjo. Glasovir in guitara sta cenjenim gostom na razpolago. Za obilen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem (1316) umne Reza £exander, HM! Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.