G. Zver Joško, knjižničar Naš Dora                                          Črenšovci
fpffliB pliiini t sotBital-XIII. lejtnik.
1935. mdrclul 20.
4. numera.
Mesečne verske novine.
Vu imeni prSkmurske evang.  šinjorije reditel
I v&davnlk < rLISAR jAtfOS, Murska Sobota.
Rekopfsi se morajo v Puconce poSflafi.
Ček računa št. 13,586; imč  ,,Duševnl   Hst"   Puconci.
Cejna na cejlo leto 20 Dln., v zvfinstvo 30 din., v Amerlko 1 Dol., edne numer« 2 din.
NaprejplaSilo goriviteme vsaki evang. dUhovnik I viiZital.
Oh nedužni flgnec Boži...
Vnogi krivi svedocke so stanoli pr6ti Jezuši, da bi njegovo krivičnost potrdili. Ali njihovo svedostvo je krivo bilč, ne žtimalo. Zdto poglednimo ednopšr druga vrsta svedostva i pOglednimo či eta štimajo.
1.  ,,Jas sem", erčč Jezuš  večkrat  k vojdkom i slugam, ki so Nazaretskoga Je-zuša iskali, da bi ga zgrabili.  Z tem po-kaže   On   svojo   batrivnost,   svojo čisto dušnovest, svojo nedužnost. T6 nedužno-sti občutžnje so obfidile   njegove reči vu njih i oni so se zbojali, na tla so  spad-noli, ali odišli brezi toga, ka bi ga vlovili.
Jezuša ete reči bi Iehko obrno i pra-vo: ,,Sem jas?" T6 bi bile ednoga z bini oklajenoga i skvarjenoga srcd reči, štero svojo odurnost zakrivati i stšvo ed-noga pravičnoga, nediižnoga človeka ščč kLzati, dokeč njegova hamišija na dčn ne pride. Kak je to tttdi Judaš včino, gda Zveličitel pita: wAli sem jas?" pri sled-njoj veččrji.
2.   »Pregrššo sem, ka sem to   nekri-vično krv odao." T6 je gvflšno edno prdvo svedostvo z viist odavca Judaša. Dugo se je boro proti istini i jo je ne   štčo   gori-vzčti od svojega Vučitela. Končno, gda je vu   caglost   spadno,   donok   jo   je mogo spoznati, vadltivati i od njč svedočiti.
3.   ^Nika nčmaš ti z onim pravičnim, Sr sem jas dosta trpela dnes vu   sne   za njega volo . . .•
Eto silno opominanje je dobo Pil&tuš od svoje žene Klaudije, ki ga je od edne krive sodbe štela obvarvati. Kak je prišla do spoznanja, ka je Jezuš pravičen i ka se nje je senjalo, nevemo. Tadanki nam pravijo, ka je dosta čula od Jezuša pri-povedavati, od njegovoga včeiijž i dela, od edne pobožne židovke Hanne, ka se njš je odnjega senjalo ono noč, da ga je vu sne moliti vidla v ednom ogračeki, od edne divje bande zgrablenoga bidti, pred sod pripelanoga i na smrt obsodjenoga. V etom groznom sne je Klaudia eden opomin ti bogecov vidla, ki njčnoga moža od obsodjenjd ednoga pravičnoga varva-ti Šččjo.
4.   ,,Tč  je  nika  hiidoga  ne  včino." Eden razbojnik na križi dene etakše sve-dostvo od Jezuša. Zaman ga   špotajo   od spodaj te višešnji pop, ti piselčje, ti starci i slugi, zaman se špotžri žnjega  tč driigi razbojnik. ,,Či si  ti  Kristuš,  tak   pomori nam i sam sebi," dčnok se osvedoči žnje-govi blagoslavlajčči reči; t€ je nikaj   hfi-doga, nikaj lagojega  ne  včino,  štero   bi kaštige vredno bil6.
5.  Te stotnik pa erčč:   »Zaistino,  tč človek je Boži sin bio." Te poganski mož posvedoči z tem edno globoko krščansko pravico, štera je obri Šla njegovoga  vad-luvanjskoga zarazmenja. Telo i krv njetnj je to ne oznanila, nego Oča nebeski. Kak? po oni znamenjaj, štera so se godila   pri Jezušovoj smrti i celo  vnožino   vu   strdh spravile: nZetnla se je genola, pečine  so
Stran 50.
DOSEVNI LIST
marciuš 20.
pokale i grobovje so se odpčrali i vnoga tela ti                 Semta hodeč sem Tebe iskao,
ivdti, ki so zaspali, so goristanola,   i  zakrivalo                 — Ah, zablodo sem daleč vkraj.
cčrkve se je razpraščilo na dvoje odzgora notri                 gd I^hVS"1 ".-h*-"? ^dI5a°'
do fla.- Z tfcn je Bog. te najv^kii sodtc, potrdo                 ™$ vXm?spfltiIa
to, štero je te zemelski  sodec,  PHdtuš,  večkrat                 I k-Te pripelala. pravo:   »NS   setn  najšo  vu človeki  etom nika
hiidoga."                                                                                 Hvala boj Tebi, večcn posvet,
Či eta svedostva vkflpvzememo, te dobimo                 Ki presvetiš dflš kmičen mrak
eden svekel kep: Jezuš je le pravičen,  ncdužcn                 Z dfihom tvojim ravnaš celi svžt,   ''-
Boži sin, ki je vedno čisto   i  dcbro   dflšnovest                 Od blodnosti sCistiš srdc zrak.
meo, ar je nigdar nika hudoga ne včino.   I do                   Hvaia Tebi, sv6f Boža rfič,
nok je na križ prebiti!   Zato z tčm vžkši more                 Trflšt si mi vsegaveč
on blagosiov bldti, šleri z trpleni etoga   neduž-                 ^, . , .       ...          .   ,  „       ;
M2     -*   uz-       n   •     K    x -   ¦-                          Tebč bom  ubo, tnoa krona,
noga za celi svet zhija : »On je vbztn^rjcnje za                 _, . ,        . , .     ,..'   .        '
,       -t.                                   x              ,,.j,                       Tebe, predragi sveti Bog;
nale grehe, ne pa samo za  naše, nego tudi za                  .  ., "1..*     . .„    s'
M          ¦>»  «                                     o;i                              Jedino Tebč brezi lona,
celoga sveta."                                    Silvanus.                 :,     .         ..    .„- .   \.
°___________________________________                Ka sl me rešo dašni mok.
m u'   u   __   i r:u~                                            Tebč zda i navekveke,       ;.
„, .      Tebe   b0m   lub0   •••-..                           Ka nebom rob rnoke!
/(»j, ,r    Tebž bom lubo, radost raoja,---------------------------------------------------------------------
Tebe mo'hodba naj zfišava,            -,'             natOFSIIa   IMDCI©!!«
.     (    Tcbi radost speva d«a.                   ¦                         Pisao: HARI LIP0T ev' dflhovnik-
Tebd bom lObo, HJoj pcspet,      -*:,.*.*         .., Pavel apoštol je svojemi vernomi vučenikl,
Dokeč de tni stan svet.                               Timolheuši v ednora plsmi ete krasne reči pisao:
T6 dobro   pri  tebi  doli  položeno vari po Sv.
:'<¦    ¦' . Dugo sem iskao Teb6,   -  gde si               DOhi, ki v nami prebiva.
"'   . '   kepota ?ojega ŽI*a?.~   41                                Znova se k nam bliža  sprotoletje,   i  kak
"^ S3g L?SL? iSGifff-                <«¦«' l0"6ie "6- "ih*k na? "k M1'
Duia mi za te želeln                                   vsigdar več i več dece  vidimo   voni na cestaj,
"c       I žalost trpela.                                             na dvoriščaj i na zelčni tržvnikaj.   TQdi po va-
Staroga rektora či.
.,.     PripovSst. — Flisar Janoš. (NadaljSvanje.)
—  Bobola je dober,   bogžboječi, pobožen človek, pri njegovoj hižl de štošte lehko srečen, erče oča.
—  Oh jas se ga   bojim,   te   stari Bobola nemre  dober človek   bidti,  jako   strahšen po gled ma.
—  Viš  z Lčnardom  bi oba šla v njegovo fatnilio, eden toga ovoga bi podperala, zagovar-jala 3 tak preštiraaniva, bi vidva ravnala.
Birika je jako dobra deklina. Lčnarda rada na, pa on tiidi njo, blaženiva mata biti, ali jas . . . Oh oča, kakoli včinim, ali Boboiova sneha nebodem nigdžr.
Toga staroga rektora so - oblgjali čemčrje. Ti nesrečna či, ito tak rnentfije nas od sratnote, Jto mentfije tebč od moje srditosti ?
—  Jas 1 — se čfije eden oster možki glas med dverami i tam je stao Zotčr Vince.
—  Tl ?! — se uzori na njega rektor — ti mehovnati  latnp  šmrklavec,  ti iiči mentuvati, obraniti njo od lastivnoga očč ?!
—   Eiče i od pekla i od gyehenskoga og-nja vse vragov  i   či de potrebno od lastivnoga oU tudi! — Dve par oči s^tlost  se je naišla, d?6 lflbeznivi srdci sta se genole,   dveduši sta se vu misli vjedinale.
—  Hej! mati!   totL   smo ! — erCž  rektor tuvarišlci — Anika nikak nepoda 1
Nevolna sirota Anika je žalostne dni za-dobila, — n6 sarao od oče je pregSnjana, nego ešče od sosedov hiidi jezikov ogrizavana, od drugi devojk osmejavana. Stari rektor je od dne-va do dneva bole morfanderao; ta dobroga srdca tnati je nikeliko milGvala čer, ali vu dfiši
mdrciuš 20.
DOSEVNI LIST
Strdn 51
rašaj so zda žč vse vilice pune mčnSs i včkše dece. AU v varažaj caše oči zopstom iščejo po-leg dece ttidi stariše, naimre pa mater, sarao slfižbenice vidltno ž njimi hoditi. Gde so ps matere, gdL rnajo tak čosta dela, po kakši pcslaj jih vodijo njihove poti, što bJ vse to povedati znao ? Edna Ižpe govore drži pred odebranov publikov, dtflga na banketi ragovžrja deco, trčtja v kavarni kadi ndjbogše clgaretline, ta štrta v svetloj plesnoj dvorani kaže svojo telovno le-poto, štero je satno na pol pokrito z dragov oblekov. Takše so dnesdčn večinoma tiste va-raške matere, šteri raoževje so ešče v dobro pličani slližbaj. Povsod je vidiš, samo pri svojoj deci ne. T6 džme so ne samo svojoj deci na škodo, nego na kv&r so človečoj drOžbi, cčrkvi i državi tadi. Največ te mater samo tam ne vi-diš, gdč bi nšjboie biti mogle, gdL njim tnater-ska dužnost zapoved&va tiidi. Ne je zadosta sa-tno telovno živlenje dati otroki, &r otrok tudi duševno živlenje šče i žele živeti. Kak v sproto-letji vsaki naržs tople sunčne žarke iiče, ravno tak si žele miloga deteta osn&vlajoča duša ma-terske lGhčzni oživavajočo topločo. Nega na svčti tistoga stvorjenja, ki bi z svojov liib^z-nostjov mogo nadomestiti to dobro raatersko srcč i kelko je vredno to držgo toplo srcč, sa-mo tisti zn&jo zaistino, ki so rano, v svojetn detinstvi, ali v ranoj mladosti zgfibili svojo drž-go maraico.   Zšto pa vi ktnečke,  vesničke ma-
tere nigdar ne nasledfijte varaike raatere v nji-hotfi modern! norijaj, dr se tak vi samč zgObite i tiidi zgObite svojo deco.
Svčto pistno, biblija nas skoron v vsžkom tali opomina na naše človeče dužnosti, od iteri je pa najplemeniteša: lobezen do naše decč. Tiidi Pavel apoštol nas lepo opomina na to dužnost, gda nam etak pravi: Či se pa ito za lastivne svoje i nijbole za domanje ne skrbi, vero je zatajo i od nevernoga je lagoješi. Ne samo za detinsko lelo se moramo skrbeti, ne-go dužni smo todi duševno hrano dati svojoj deci. Ednoga deteta bodočncst je vsigdžr od-visna od dela njegove matere, ar toga maloga otroka duio največkrat mati osnavla v edno ali driigo ztner. Detinska diiša je eden čiidno fdjai inštrumentum, pri vsdkom otroki je driigi, zato ki na tom inštrumentumi igrati ščč, on mora meti lepo i čisfo dtišo i potrplivi človek mora biti, napamet mors vzeti toga inštrumentutna najrcenši glas i rOm. Edna liibezniva mati z svojov vernov skrbnostjov obinč svojega deteta celo živlenje, ona verosttije obri njegovi sen, v betčgi ga ona obravnava, ona njemi dvori, za njega ona moli, v žitka trplenji ga znova ona batrivi i navdiiššva.
Ete celi svet lOb^žen drži vkuper, ta labž-zen se sveti z oči prave matere, z vsakoga nje-noga poglžda. Td lubezen vsdko dete na to na-digava, naj vsigdžr tisto dela i nasleduje, ka je najlepše i najbugie. Mater^ prvo osnavlanje pre-
je celo pomenkala. Bobola Gergor vu 3vojoj naduhtosti ošpotani i ponlžani, je nikak ne šteo vu glavo vzčti, ka bi njegovotni sine edna dek-lina košaro dala. ~ Oh ti nediiznoga devojk-stva deklina — zaka si tak velke lGbčzn!, za itere volo teliko trplenja, mantre semena pose-jai i li po velikom boji znaš pridti k-srdca tvojega želenja cili. Geto teliko tvoji tOvariškinj nalehci preobržča srdca svojega nagibe. I kelko srdc spadne na porob strtini zžto, &r je kre čiste lObčzni vOdržalo i sledi za tnčrni dugovdnj volo riižno vkanjeno. Lendrda so zato nezvrgli, ar se ga je Birika z celim srdcotn držala, ali ženitev je oddaljena, kapa či eiče Aniki pride pamet ?
Od Bobola Gergora so tudi hfidi glasi šli že od nigda mao, ka se je prej hitro obogato, urgazda je, ali on je z°svojim jalnim djdnjem tak pelao svoja skrivna dela, ka so ga zapoite-
noga držali i zaogrizavanje štimali vse odnjega nošene hfide glasi. Zda so pa gučali za bojne, ka je ipion, odavcc,  kommunistov  skrivcn  voj
š«6rcar itv.                                                     ., ,.,
L6nard slobod jeinle od Bobolove fatnilie. Birika se njcmi za iinjek obinč i liki gingavo bičovje okoli nanjega zosuče i z-bojazlivov 1Q-bčznostjov ga pita od naza prihajanja. Te stiri Bobola špotlivo (a vrže : da je td velko delo od Sobote do Monoštra potiivati.         «~       "''     '
—  Bogme v etakšem besnom komunistič-notn vreraeni je nt najmčnše, si misli L^nard.
—  No to bi ešče trbelo, — či bi se bojaol
—  Za sčbe sem ne strah  —   odgovori te raladenec, ali jezero zlšti nesera pred komunist-mi vu varuost, po poiti je nemremo poslati.
—  Jezero   zlžti   —   popždne nanšgli   ršč Bobola Gergor i gda te je nesli ?   ^
Stnin 52.
DOŠEVNI LIST
mdrciuš 20.
več velko raoč tna na tisto nedužno i nšvučno m41o stvorjenje, Sr dobra i jakosti puna mati jdkosti ltibezen ze sama notrivcepi v diišo svo-jega deteta. Dete nž trbe caitati, ar to vekiveč-no cifranje i cartanje pricajti pokvari dete, gda pa ž njega človek postžne, pua bode slabosti i napak, od šteri se več ne raore rešiti. T6 dčlo ne samo občOtiti trbe, nego dobro i pravilno tudi opravlati. T6 pa v vsakdenčšnjem žitki ja-ko malo lGdi znž činlti, to najbole leko žene, matere napr&?ijo pri toploči držinskoga ognjišča. Tfl je ne potrebna nikša larma i kričanje, to dčlo mir, tihOčo i potrplivost potrcbiije, šteri tnir zna dfišo potroštati i v dčli zgiibleno dfi-ševno ravnino poravnati. Zato nam pravi Pavel apoštol: T€ svetske i prazne reči pa zastavlaj, ar na vekšo nepobožnost razhajajo.
Na takše delo je samo liibčzen zmožna, štero lflbčzen raati vcepi v detinsko src6, z ed-nov rečjdv tista jakost, štera z človeka na boži k&p stvorjenoga pravoga človeka včini. Edino ta lepa jakost spravi zemelskorai človeki blaj-ženstvo na etotn sveti, ta lepa jakost varje v srci mladčzni sprotoletje, krotkosti lepoto i sta-rosti veseljč. Kakkoli visiko zdigne nikakoga njtgova patnet, ztnožnost i sreča, zaistino veliki i znameniti samo tak postane, Ci lubiti zna. Brezi lObezni je človeča velikost i znamenitost samo takša, kak visiki bregovje, iteri kem višiši so, tem bole goli i prazni postanejo. Te visike planine se istina daleč vidijo, ali žitka vupanja pa tatn nega,   ar   nega   tatn   hranodavajočega
griinta, nega nagibajdče toploče. Tiidi vretine, itere iz te planin napreidejo, nigdar ne ostanejo tam gori, nego daleč odteččjo, doli v doline, gde se žitek zeleni i gde liibezen hica. Ki ne Ifibi druge, on se tQdi od drugi ne ]Qbi.
Zato pa krstšansko-evangeličanske matere, ne lfibte sveta marnost, nego lubte svojo deco, svoje liiblene, posejajte že rano v njihova srca to dobro i plemenito setnen, z iteroga naj etoga zemelskcga i bodočega žitka lepo drevo včpo-žene i gorizrasl^. Toga plemenitoga materin-skoga dčla nashaj bode eden novi i pravičen svet, po iterotn deli k natn pride mira, liibčzni i bogabojaznosti kralevstvo, v iterom kralevstvi bodo vsi poiteni lOdjč ednoga razmenja, i vje-dinijo se v mirovnotn, pravičnom i poštenom živlenji z pomočjov istinske bratske lab^zni, šte-re sejač je bila naša trpeča i vse gorialdOvajoča draga mati.
Vu vsakom deteti tnojem,
Oča, dar tvoj spoznavam,
I teb6 po duhi tvojetn
MolLč, za n\6 zviiavam.                        i
Daj mi za nje skrbeti,
I nji srečo žeJeti,
Tak da je vu tvojem stršhi
Gorihranim cti v prahi.
Oh ti, ki si mene hrdno Do etimao z dobrote, I dčco mojo boš brano, Kak vse driige sirote, Nji brez trožta nenihaš, Nego njitn blagoslov dai, Da vu tebi nezdvojijo, I vu svetstvi te česiije."
—  PoOtri.
—  Kelko vas bode z-stržžov vr6d? Ve se bar zda nega nika bojati, ti  erdčči  okoli  Len-dave hodijo.
Ščst de nas šlo, štirje drflgo pot niajo. .   — Dobro je. — Tak pofltri v-gojdno rano se vzemete z-ddmi ?
K šestim 60 se eiče štirje kcoj pridružili, napovedano gojdno so se napot vzčli na konjaj — milo jesensko sunce, kak je gori zišlo nanebi je žalno plčsalo po konjaj hrbtaj i sersambe, rinčice, z pleha bodoče svekle potaččke, poga-čice, blisččč presvetilo.
Kak   se   k-gradi   pelajoče   ceste napravo proti Trtkovskoj ioli obrnejo, pri brezčeci z-dve krajov z-gostše 12 konjenikov načarno zatnaza-nimi obrazmi, z-vsefel6 rožjora oboroženi, pred n\h i za njč vdari, na glavaj erdčče hobe majoči.
Grda praska tečč, Ti crdeči je notri ščejo
zarobiti. Te se srdčno branijo, eden vsekaj ne vdari zaman, po ednotn se ta ta vtegfijejo, doj kaplejo hobe z-glavami vrčd. Eden na ništerni stopa] dale stoječi, za voja se vidoči mož, se nemeša vu bitje, v-rokaj koitric i pistolo držčči ravna tekaj bitja. L^nard na njega vderč z-visiko držečim mečom, na štero ga ov z-pistolov v-cil jemlč i strliti namSni. Vu tom megnenji ravno njemi z-ti naši eden za hrbtom poitane i cilajdčo rokd dojvdari z-pistolov vr^d, na štero se njemi v glavi zavril i erdeča velka hoba njeroi tOdi z-glavc spadne i vldi se edna gola glava napre v-trl kite z pletenimi vlasmi.
Z Lčnardom se je zdčao vrleti svet. V-goloj glžvi je spoznao Bobola Gergora.
Razbojnici so razbežali. L^nard pa z-gotnbami i z-lampami glčda, obladni priatelje so ga komaj z-sebom odvlekli.
Bobola Gergor je v-posteli ležčči betežnik gratao. Tak so gučali, ka se  je konj   potekno,
mdrciuš 20.
DUSEVNI LIST
Strdn 53.
Mladine delo.
Ka se md iiniti?
Pisao Dr. Ravasz Laslo.   ¦  Poslov. Flisdr Janoš.
Eden nemški vučenjžk, ki je od žitka težkoč knige pisao i vnji potrdižva žitka Irplenje i brige-puno stavc, od žtere že huše nemre inlsiiti, etak piše: BK3k čfidno je t8: mam desčt prstov i či so vsi zdravi, to ne čfitim, ka so zdravi, ali naj me sarno pod nojčt š(o| z-ednov raalov spicov malo pJlaie, z ovi deveti se ceio spozSblm, tak da bi ji niti nebi bi!6, samo Iž na toga bo!ečega misiira." T6 bi Jehfco z-tem priglihžvali, či bi moja deca radi betežni bili. Zaka ? Zato ar z tčn? to hodi, ka njim te nč trbe v-lolo idtš, bole je cartsjo, dvorijo, okoli nje se vrti, obfača cela familia, — naedndk cšle familie sredsšče posflnejo,
Dnesdčn tak jesteaio., ka je talsdina gratala središče celcga naroda i c^rkevnoga žitka. Okoli mladine se vrts narodne politike ves skrb i tak lQdi cerkevnoga dela cela rrethoda. Zafo a"r je mladina betežna. Mladina je boleča i cna je on dei Ddrodg, šteroga je spica pšknola i zžto se od vss drfigoga na sveti zda spozib:<rno. T6 spico nameninio Ldsiraniti. Edno drugo, novo mladino ščemo zgojiti.
Drždve zevsov ndrodnov zgcjov fe cil slQ žijo, Štero cerkev SQdi z-cS!ov vdžnostjov pod-pera, ar je to to pikvo, netnudno potrebno, — žitka tneatuvaoja delo.
Zžto z-cela raočjov podperamo todrždvno de!o. Ali držšva negžji nam cerkvi epangeličan-ske roiadine. Tak erče: osnšvlaj sdms sebi evang. raiadjno, kx M to razmiš i ne jas držšva.
Kakda mra je mogoče dobro evangeličan-sko mladino zgšjati?
Ml pri evang. mladine gšjenji v-prvoj vrsti <a postžvimo aikakoga, od koga visi evang. mladine žitck, dflh, vršdnost i kakšost. Tak vad-Ifijemo: za evang. mladino jedino Jszuš Kristuš znk gdjiti. Zato tak cd fškšegs znladinskoga dela gučimo, vu šteroin gSaven voj je Krisfuš, štero cd Kristuša prosi tandč. Od njega čaka tnoč, na Kristuša račun deia. Evangeličanske mladine pastčr, kra! je: Kristuš.
Ka znamenfije to ? T6 znamenuje, ka je dobra evangeličanska mladina or>a, štera je v Gcspon Jezuš Kristuža tuvžrištvi. ŽnjJm živč, žnjira je v-prijatelstvi. Vu njegovcm t{hšriSt?i rada preblva, njega se držl. Krisluš je vsigdšr v.našem tiivanštvl, ali nij smo ne vsigdar v-nje-govom. Krisiuš je vsigdšr blfizi k-nam, Ji ms se ne čfitimo v njegovoj bližini. Ar Kristuš ]e ne samo eti z-nami, z-nanii je na poti, vu veselid, v-delavnici, na pol>; v»di nas vu razveseljžvanji, všdi nžs ešče i te, gda smo v-nevarnotn, v-ne-pripravnoK mtsil Li tni ne^idiiuo njega. Vnogi se i vu cčrkvi, — ešče več se \i na deli, vu delavnici nerea nžvade žnjim srečati, to pa za celu  grozno pogiibelnost  držijo,  či bi se med
spadno i on si |e roko vlotno. Z tiljemdnjera so ga hodili g?edat, toga vu poštenje stojžčega senžtora. S*an rektor |e fiidi gori poiskao svo-jega vrlcga podpornika i boleznosti njegove tžljeffianje vadlfivao za nesireSnoga pripetjš volo. Lčnard se je pa vusebi grizso, žgao, liki pod pracov bodoči ogen. Iskso je kluč toga skrovnega dela, ali r.e ga je naišao. Včasi, včasi se je z-tčm šteo porairiti; kapa či je ne prav vido, mogoče se njemi je samo tak vidilo, nej je mogao tisti Bobola senator bidti ! . . . Aii, da pripetjč tak vkiip spddne z-betegom i ka r&vno roko tnš potreto, vse, to jemotilo L^ndrda, tak da je Hjegova pamet z-srdcom v nemirov-nom boji stala. Srdcč njerai je iošnjalo naj tnuči, Biriko, svojo zdrotnico v-špot neposfavi i svo-joj sreči groba neskopa. Ali pamet ga je pri-siljavala, budila, da vse odkrije, to njemi je šepetala, ka je staroga   Bobola   delo ne   čisto,
njegovojga velikoga bogastva vretina je ne?ista i kak vu vžraši skrivoma gučijo, či ednok to vse na svetlost pride, tofd de njegove lQb!čne Birike pošlenj^. Ka rca činiti? Gori je poiskao Blriko. Štera se je jako radOvala pavidenjš i ka se je žnjim nika tse zgodilo, ar ie čula, ka so ¦e razbojnici napadnoli. Na cči njemi je metala, karala ga je iobeznivc, zaka je $6. Kak stuo se staral! za tčbe . . . Či bi te naišli bujti, to bi i tnoja srart blla . . .
—  Srdce moje, zda že nega zroka na sta-ranje. Doraa sem, celi i živ sem.   Moje IGbezni sveklošča dale   odtira   strahote   oblačine,  jeli-bžr daleč ?
—  Či sem blfizi nj^, blajžena sem,   či od-hšja, tak se mi nika bolečega sorani, ka ga ne-veke zgubim.
—  I odkud pride, z-koj zrastč vu  tvojetn srdci etakše zdžnje ? Z-etakšimi rnisli je nevred-no od sebe sploditi blšženstva goloba.
Strdn 54.
DUSEVNI LIST
mdrciuš 20.
razveseljavanjem z-<č<n vekivečnim kralom trbelo naidii. Mi tak vu Kristtiša iiivarišt?o zovčtno naio miadezen. vu Njegovo prijdtelstvo, naj Žnjim živč, Žnjim se tOvarišiva!
No kakši raore bidtt eden tnlad&iec vu Kristuša tti^žrištvl ? bi pitao eden svetske na-sladnosti zganjajočj zčlec. Zagvušno nikši kisi-lega, seonoga zndšanja, neihoblenoga držžnja človek incre bidti, ki ne čfiti veselnosti, — bi odgovorHš ti pitsjoči. Jas pa tak rnislim i vad-liijem, ka de on najbogše vole, ar biajženost čuti vu srdci. D:ugš bi pravli: nevolak, nezreli zavržek Ifidi je! — Jas pa vadlujem, ka de on najkrepši, najpopolneši, športtrpččž sriladčnec, ar je najčisteSega žitka, najzdra^eši človek. — AH de pa nedeiaven, vtraglivi clovek žnjega vu Krisiuša tiivarištvi? — Prottorai verjem, ka de on najgedrneši delavec. — Ali medli bojazlivi bode vu Kristuša tuvanšSvi ? Najbole batriven mož bode, ar takšega kra!d rcaV ki je za njega vrnro, ne vcaga, kaLšaštč nesreča ga dosegne; vu sreči se pa ne zvilžva, nepreštimava. — Mo-goče se vu Kristuša tOvarištv] neraore razvese-ljavati? — Oii'nel I tam je tnogoče vedrnomS bidti. Vu Njegovom tuvarištvi se je ešče tnogoče z istinom veseiiti, dobre voie bidti, zmenjati, eden zdrugim se šengariti. Ali vu Kristušovom tii variitvi je nemogdče hotllve, gniisne reči pravitf, nernre se ogrijava!!, skazlivi bidti, nikoga ne razlačati, bantuvati, t&m boie odpQščenje prositi. Vu Kristušovotn tuvarištd se nemre za zvirino pcnižati. Vu Kristušovom tuvarištvi nemore os-kiuaiti roditeiov prebivdlišča; vu Kristuša lQvž-rištvi živoči človek se neogible cerkvi, ne pašči se vu nepnstojna mesta.   Vu Kristuža tiivarištvi
bodoči človek žija Reč Božo i blajženo se čfits, či Bogi podeli svoje srdce.
Jeli je pa to že eti na zemli tiidi raogoče? Vadifijeaio i znamo, ka je mogoče i to šč^tno, naj se vsdki ogtfiiša od toga. Mogoče je, samo naj se mladina vdinja i dobrovolno, brezi zadr-žžpanja, batrivno notri stopi vu Jezuš Kristuša tiivžriltvo. Ar ib nevidoči kral eti hodi med nami. Hodi povsčd, išče, zveddva snlade svoje prijatele. Zovd je. Na srdce njihovo kaže, erkoči: Tu pre-biva inoj sin, či raoja, te r.ediižen, veren, dobro-tlvtn, koga čakam, koga sem od veka Ifibo, za koga sem vmro! — I ka odgovorite, gda vatn na srdce kdže ?
Eiče i to natnenimo zatcerkati, kaj sto mladinsko deio neščc, nežele, naj mladina naza v-šo!o ide, nego naj ona sarna v roke vzeme to deio. Ar mesto nje to nišče drfigi nerore odpra-viti. Jas nemrem ni Ivojega, ni tnkoga drflgoga srdce Kristuši dati, či ga ti nedaš ta. Satno H telko mi je mogoče, da ti pokažem, ka sem svoje Njetnš dao i blajženi se čfitira. Liibitn te, i rad bi bio, či bi ti tiidi njerni dao svoje. Ali čl bi jas jezerokrat telko zmožnosti meo 2 te tudi niedne tvoje misli nemrera Njemi ta dati. T6 si samo li raogoči ta dati. — Nišče drfigt ne !
Sam moreš ednok srdce tvoje tadati. T6 se neda prisiljavati. Kak bi zaman naložili ogen pod drevo, naj se sdd pr?Ie dozori, ga nemore prisiliti. Sam od sebe se dozori od sunca tra-kov dpravic. Mladina sama ma td delo doprinesti.
Draga mladina, napre tak batrivno ! — Ne-vcagaj i ne strahši se! Na tčbe čaka svetl T6 boj i ta obladnost de tudi tvoja!
(Vzeto z »Magveto* časoptsa.)
—  Ncvem odkud pride,  z-koj rasiž, ali ČJ sem sama, rae vsigdar obvzeme bojaznost, štera rai   veliko   nesrečo   naznanjuje i to pravi,   ka raidva nebodeva  edendrugoga.  Oh  L6n&rd, po-troitaj me!
Kak so pa oča ? pita Lčnird.
—  Nevžm. Jas se nesmim  k-njihovoj  po-steli bližati. JSnoš njlm dvori i 16 pravi,  ka so strahšno   razdrastšenf,   pa   ka   njim je roka ne potreta, nego vsečena. Nevemo, ka se ]e žnjimi zgodilo ?
—  Te dni so vs!gdar domž bili ?
—  Gda ste vi v Monoiter šli, tisti dčn so na konja seli i odtirali so se. Janči je pravo, ka so zagvušno v-Qčzer marof sli birke vrčdjemat. Li večdr so prišli donio z-krvavov rokSv i tožili so se, ka so doj spadnoli z-konja  i vdarili se.
—  Barica ! nemisliš si  ti  kaj tdkšega, da' si od očč zgučavava? ...
—   Nika si nemlslini, gda si li Lendrd pri-meni, te jas nika drfigo nemislhn,  li telko   ob-čutirn, ka sem jako blažena.
—  Oh bar bi  jas  tak  občiito,   brezi vse grožajoče britkosti!
—  Kakda ? Tak si ti ne blaženi primeni ? Inatn misliš ? T6 menč žmetno   stane.   Ali   pa kakšo skrovnost tnaš na mojega   očo   gledoč? Lehko verješ onitn tutam, štere nevoščenJ,   hudi lQdjd na njih gučijo ?                  (
—  Moje srdce! Jas neverjem, ka ludjž gu-čijo, ali či ednok poštenjč vu blato spadne, teda zakrije svoj obraz ešče i JObezni mili angel tfidi.
Ti za nikoj nevši, Bšrica ?
—  Na   mojo   dfiio,   na   svčto   vero i na srdca raojega lfib^zen vadliijem, ka nika nevetn, pravi deklina sretnežllvoglčdajoča vu L6nSrda oči.
—  Krotek golob vu kivk gnčzdi,  nedužen agnec vu vučoj jami. Kfišne zžročnico i odhaja.
(Dale.)
marciuš 20.
DUŠEVNI LIST
Strdn 55.
Krivda i pokora.
Roman, pisala: Kovatš irida. Poslovenčo: SILVANUS.
IV.
Tiho vu sebe vtanjeno je sedela Hedvika pri obedi z svojimi roditeli. Kržtko i zgiibleno je odgovarjala na pitanja, sama ta veika čoko-ladna torta jo je ne mogla razveselit?, štero je med vsov jestvinov nžjraj me!a. Čfidiiyaj6č so gledali roditelje na to ovak vesčlo občOtlivo dete.
Popoldočvi je Hedvika vošla vu s skrbli-vov pazkov obravnani cgradček, gde je vsakša korinica k toj zamišlenoj dekiini pripoveddvaia. Z časorn si je dolisedla na kiop, poleg 2tere je te cveteJi grm bio, šteroga nje je te stari farar dao, ka je vrla vučenka b!ia. Njene misli so se okoli Ehrbacherovoga ralina krožile. Ka dnes Peter dela, jeli de si prerniila?o vu sebi, ali pA mreže nasiavla ftičam, štero je njegovo nžjržjše dčlo bilo. Te ma"!i Wagner Majči je gviišno pri svoji knigaj sedo, ar njemi je pL to bilo najboJe liibleno dčlo, on je vrli dečko bio. Pred krštkim ga je Peter vu šoli brezi kakšega zroka na tla vrgo i gda je vučite) pito, što je to napravo, je samo z pleči cuko. Prijateli so tfldi mučaH, ar so se bojaii od toga močnoga včkšega, i tstk je vučitel za edaoga bina volo celi zloč šteo notri-zapreti. Na to goristšne te tnšli Majči:
SN6, gospon vučitel, naj nišče ne trpi za volo takše nialenkcsti, jas tak mislirn, ka sem se potekno i zdto spadno."
Vučitel ga je ostro pogledno, ali pojeb ni z očmi ne migno. Gda so pa domo šli, je Peter donok etak pravo:
BNe trbe, ka bi ti mene brano, ti kučarski sin, jas se satn znam zagovarjati.*
Kak si Hedvika od toga premiSldva, te stari farar stopi z ceste. Ona je poerdečila, kak tovaj, gda ga na kradji zgrabijo, ar je mislila, ka te seri starec z čeia doliprečt^ njčne raisli. Ete odpre te mala dv^rica i k nje stopi.
,No Hedi, si sploj sama ? Tak razmišleno vovidiš." Ali gda na pamet vzeme vu njčni rokaj edprete knfge, jo pogladi po vlasaj.
.Dobro je tak, dete raoje, etakši dnevi z dobrimi delami tnorejo napunjeni bidti, da natn naj dugo v spomenki ostanejo i \6 de se naš Gospon Jczui tfidi veselio nad tem."
Pomali se dolipfisti te starec na klop, v roke vzeme roko (e dekline i na dale erče:
,No, Hedvika, kak se ti je povidlo dnes vu cžrkvi ?«
Dekline svekle oči so se gorizdignole.
„0, gospon farar, to njitn niti nemretn po-vedati, kak je lepo i plemenitno bilo, itero je «amo ednok dano ednomi."
»Vidiš, dete, ka čini vera v našetn nebes-kom Oči i či ti vedno tak pobožna ostaneš, ti najžmetneši časi vu žitki tiidi lehki bodejo. Kelko sem že jas pretrpo i preboro, bi že davno na nikoj prišo, či bi mi naš lubeznivi Gospon Je-zuš z svojimi pomagajočimi rokami ne na po-moč bio."
Zda fOčkajSč i rok^ v lačine žepke vtek-njene ide mimo Peter. Staroga farara obraz orcuren postane.
-Petcr!"                                      ;.''/- ¦¦,.»*
»Želejo, gospon farar?"
,Nebi si rnogo malo ese k nama dolisesti, jas si rad zgovarjam z vami decov 1"
nNemam časa, gospon farar, raoram mesto očč k kovžči fdti. Z BSgom uij ostaacjo!"
Medt^rn ka si je houbo z glave zdigno, se je pali z onim čfidnitn pogledom zgledno na Hedviko i na to je dale šo.
BVidiš, Hedi, to je tudi eden, pri šterom moje včenjž ne prinaša sžda."
Z skrbmi puno erčč farar te rečl i ta deklina ga primle za roke.
»Gospon farar!"            :    " .."."   .
,Ja, dete! erče on i na patnet vzeme vu njeni očaj eden smehčči trak.
aPeter je, gospon farar, ne hudi, verjejo 16, samo ka nerna matere, je zato tak divji i razvGzdani." Zda na paraet vzeme te preiskava-joči pogled svojega vučitela na sebi i z gorččim obrazora dokonča pretrgavajoč : ,Tak je pravla moja mama i či bodejo z njim roalo potrplivi, vse bogše bode."
»Vidiš, dete, jas sem potrplivi že puni osem let i za eden mesec Peter vopride z šole i zmojega triida se nika ne pozna na njem. Vi-diš, Majček on je sploj nika drfigi."
,Ja Majček !"                                 ..   L;
I pa čfiduvaioč pazi te sfari gospod na te deteči glas, kak da bi praviti štela: »Ja on, kak se more tč z Petrom glihati." Kak Spotlivo i aičesno se je to glasilo.
,Ti rada roaš Petra ?•               '
BOh...!"
Pogldd se nje je pa svetlio. Farar se je po-mali zdigno.
,Tak Hedi, jas bom šo malo k Ivojira roditelam. Ti ešče na dale tQ ostaneš ?"
,Ja, gospon farar!"
Z naklonoin njemi je kušnolo dete roko i medtem je na cesto pžzila, gde je Peter zda že nazaj mogo pridti.
Stran 56.
DUŠEVNI LIST
marciuš 20.
V.
Sfnehčči je prišo   Peter   i   ona   kak cdna srna je bistro bežala prčti njemi k ograji. »Peter!" »Jai« »Že domo ideš ?*
»Ja!«
wHodi raalo notri k meni."
BNe bom, z druge strani  esigldda  te  ku čarski pojeb i mogoče de se čeraerio."
..Peter!"
Te pojeb je vu plavi očaj skuze zsgiedno se svetiti.
MNe joči se, Hedi, to je sasio špajs bio. Te stari je že odišo ? Ka je pravo ?"
»Dosta, Peter, lOdi od tčbe. Nebi znao ti malo ndčiši b«d$i ?¦ Mehko ga je proso te glžs i te roke so se sklfičile obri bodeče grajke.
»Zska?«
Hedvika je vidla toga pojba smeheči obraz i se je junačko cdiočila na to veliko reč:
BZa Gospodncga Bogš volo."
Skoron se je komično gl&silo z ti deteči vust.
,.Idi, Hedi i tiho boj," se smehčč obrne vkraj te poieb, ,,za Gospodnoga Boga volo. Gospodnoga Boga netnšram, vera mi je devčta briga. — Ali to ti ne raztniš. Modtfivajoči je gučo te pojeb, trdno i na velki je gledala Hed-vika vu doiino.
5)Odkod pa zndš ti to Peter ?"
,,T6 ? T6 rai je naš mlinarski inaš pravo i razložo." Gizdžvo se vdšri vu prsi. »Tak, zda jas idem, obri Boga:si pa zgučavaj z Majčekom."
»Lehko noč, Peter!"
T6 se je tiho i pršsilno glšsilo, pojeb se je pa obrno, ešče ednok je na deklino pogledno i se glasno smeheči odlšo.
Hedvika je pomali vu hišo šla, pri večerji se je niti ne genola, tak merno je sedela. Rodi-telji so pune skrbi gledali, na to bledo dete.
BSi betežna, Hedi?"
.Ne, mama, samo me malo glava boli( »raem si dolilžčti ?"
Mati jo je vu malo hišičko sprevodila, gde je Hedi sama spala. Dolipokleknovši je molila ,Oča naš*, z trudnim trepetajočim glasom. Dugo je ležaSa budna vu posteli z gorečim obršzom i v vročini sveklččimi očmi. Eiče vu sen se nje je silo eden špotlivi pojba glas: »Gospodnoga Boga nemšram."                           '         (Dale.)
Spr&višče farnoga ženskoga driištva.
Soboško iarno žensko drOitvo je v nedelo 17. fcbruara držslo svoj redni letni gjiiles. Pa smo priliko me!i vlditi, ka zaznamenfije v žitki edne krščanske gmane žensko društvo.
Predsednikojca gospa dr. Šomenova je s staritn krščansklm pozdra?om stopila pred gju-leš: rair vara bojdi! BMir vam bojdi! jeli jeste od toga lepše želenje, je!i more meti člo?eško srce od raita vekši blagoslov?" Z lepimi rečsni je pckazala predsednikojca nadale, ka ete mir samo tak moremo zadobiti, či nas naša lastivna diišna vest nede zatožiia i če nas nsši biižnji ne bodo pred Bcgcm zatožiii.
S tem je pa podani že ca ednoga žensko-ga driištva: povnožžvanje vere i služba liibezni.
I z naznanlla psedsedništva smo vidili, ka je naše žensko društto etomi pozvanji tfidi lani verno ostanolo. To svedočijo cni lepi verski zadvečarki na posini nedelsj, gda je driiitvo z napredavanji, deklat»acijami i verskimi igrami hranilo i krepslo vero. Ali to svedoči tiidi oni .*« 48 siromaini žolarov, šiere je naše driištvo obleklo i njitn s tem djanjem zapisalo v rnlado srce božično radost.
Zvua toga si je spravilo žcnsko drflštro eden harmoniutn za 2.000 dinarov, naj mladi i stari z viškim veseljem popevajo naše lepe pesmi.
Gjiileš je z velikim n&vdušenjem i rado-stjov pcddriio raaloj  apačkoj fiiijž'i 1.000  Din.
Vse to so samo številkc, ali za ujitni se skriva nikaj driigoga: iflbžzen naši žensk, štere so gotove etakše aldove prinašati na oifari svoje vere.
Gda je predsednikcjca račun dala od dela staroga leta, se je z onim pitanjem cbrnola k vsem nazočim: s ken naj siuži diuštvo nadale svojemi pozvanji?
I te je edna krščenica napredala: vsigdar radi prihajamo k božoj siužbi, vsigdar napunimo veliko cerkev, aii v velikom mrazi donok vnogi ne vupajo v cerkev. 2ensko drbltio je včasi spoznalo, ka bi resoin veliko sliižbo napravilo celoj gmani, či bi spravilo dve peči v cerkev, naj zavolo velikoga mraza nikomi ne bode trbelo dotna ostanoti. Zednira bispravilo društvo tepihe v cerkev, naj nede trbelo na mrzlom cementi stati i hoditi.
Preveč lepo bi bilo, če bi naše žensko drOštvo to doprinesti moglo! Cela gmana bl njemi veliko zahvahiost bila dužna.
mdrciuš 20.
D0SEVN1 LIST
Strin 57.
Ali k tomi je potrčbno, naj pa nazaj pri-demo k rečam predsednilcojce: mir, vkflpdržanje vs6 fdrni žensk. Jeli se zbojimo sliižbe? Ali pa šččmo pomžgati? Eden človek s svojimi malimi zmožnostmi nikaj nemore včiniti, vnogi Ifidjč s skHpnimi močmi velika dela znžjo doprinesti. Evangeličanske ženske, gmane vas čakajolVeli-ko je vaše pczvanje!
R6zlo2ni mžli gl&si.
Radosti glas. ,,Milostiven i smileni je Gospod; dugotrplivi i velike dobrote." (Žolt 145, 8)
Občinska cčrkev naia je jan. 22. i 23 ga tnela svoje spravišče vu gostolGbnoj fari Nova Pazova, blfizi Beograda. Od našega seniorata so nazoči bili poleg ččsti Benko Jožef senioratni inipektor i Luthar Adam pficonski dohovnik, kak senioritniva odposlanca pa Siftar Karoly bodonskiiHariLipotdomanjševski ddhovnik. Pred gjGlčšom je bila boža slfižba, pri šteroj so Ba-ron Janoš mariborski sinjor predgali. Prešnji veččr je propagandni osvetek Gustav Adolfa druitva bio vu cčrkvi. Gjiiles so Dr. Roth svetni predsednik odprli. Vu svojem govori so poka-zali na nevole i pokvarjenosti vezdašnjega člo-večanstva. Vu vsetn etom Bog je naša vflpazen. Potom so Dr. Popp pušpek med lepim govorotn predložili razločna poračanja, štera je spravišče osvojilo. Vu na 80 drukani strdnov rasprestčra-jočem svojem naznanili dela se spominajo g.puipek zevsakoga znamenitoga dogodka cčrkevnoga žitka iz zadnjivi skoron dve leti. Z-toga nazna-nila se iudi vidi, kak verno delaven i skrblivi so nai višji pastčr. Prestor nam nedovoli, ka bi naznanilo podrobno zpoznati ddli, ali vupamo se, ka bomo večkržt citirali edno-driigo žnjega. — Spršviiče je lz zvčnski orsagov dosta telegra-fični i pismeni pozdrivov prdjalo. Razprdvlanje dnčvnoga rčda je dva dni trpelo. Fontošneša skončanja naše cerkveno ltidstvo zve z protoku-lomov. Eden veččr so P. H. Sitters, direktor krstšanskoga drOitva mladine v Beo-gradi, meli predavanje i notripokazali interesant-ne filtne z dela prestora tnladinskoga drOštva. Eto društvo stoji pod obrambov Nj. kralj. Vis. Regenta Pavla, ki je sam tiidi globoke pobož-nosti oseba.
Naš rojšk, Vlaj Štefan z Lemerja, je ne davno diplomirao na pravnom fakulteti beograj-
ske univerze. Gratuleramo njemi i veselimo se žnjegovimi roditeli navkup tem bole, ar naia šinjorija itak potrebfije že preveč ednoga evtn-geličanskoga pravdenika!
Nikša prlllka brez dobročin6nja! Na gostflvanji Kološa Gezo i Fartel Gizele v Pu-conci, na lepo goripozvanje Marič Kolmana z Vaneča, so vesčli svatovje 207-5 Din. darOvali na Guitav Adolfa Podpornico. T6 je eden ndj-lepši spomin z toga velikoga gostOvanja.
Turobni glasi. Odselili so se zadnji me> sec z Puconske fare vu večnost: Bfikvič Ivan v Lemerji, star 48 I., Šiplič Kata, roj. Fiisar na Vaneči, st. 50 1., Vajda Karolina, roj. Kerčmar v Dolini, st. 61 1., Soštarec Iloni, roj. Cipott na Gorici, st. 61 1., Horvat Kalman na Gorici, st. 27 1., Gal Števan v Brezovci, st. 46 1., Varga Kata, roj. Škrilec v Puconci, st. 84 leta. — Naj niajo sladtek grobski sčn i blaženo goristanenje I
Gornja Slaveča. Celec Štefan iz Gor. Slaveč je aldUvao na diko Boga na spomenek f tOvarišice 40 klaftrov zemle našoj gmani po-leg naie cčrkvi. Hvala za te plemeniti darl
Turobni glasi z Gor. Slavečke fare. Ostavlli so v februar rneseci te svoje lublčne Skledar Marija, ledična, iz Serdtce 54 ]. stara; Hajdič Matjai, oženjen, iz Vidonjec vu 53.1. st.; Kiizmič Marija roj. Bertalanič, vdovica, v Nus-kovi, 72 1. stara. — Eti v6premin6či naj poči-vajo vu rairi! Ti nazajostdnjenl naj najdejo na njihovo rano balžam trošta od smilenoga Boga, ki zvrači vse rane človečega srdcal Do pa-videjnja!
Gibanje prebivalstva v Gor. SlaveSkoj fari. Preminoče leto narddilose44 (1933-ga38) otrok, od te moškoga spola 22, ženskoga spola 22. Zakonski bild 39, nezakonski pa 5. Mrld je: 38 (34) osčb, od toga moškoga spola 17, žen-skoga spola pa 21. Narddilo se dotično mrld je na G. Slaveči 11-7, D. Slaveči4-6, Sotina 4-5, Nuskova 7-5, Kuzma 6-3, Serdica 3-1, G. Lendava 6 1, Sv.Juiij 1-0, Rogaševci - , Večeslavci 1-2, Vi-donci 0-2, Matjaievci 1-1. Zdald se je: 8 (15) čisti ev. parov. Pri konfirmaciji je bilo 1934. apr. 8. 35 (52), od toga moškoga spola 15 i ženskoga spola 20. Izstopile sta z naše vere v r. k. cčr-kev 2 ženski osebi zavolo ženidvi.
Samovolni dari na D. Lista goridržanje: Gospa Voglerova Cankova 10 D, Kačan Karol Francija 5 D, Kalmar Terezia Los Angelos 10 D, Banfi Jožef veiki kur. Mosčanci 10 D, KQ-har Štefun farni inšpektor Puconci 20 Din. -Radi bi nadaljavali! Srdčna hvala!
Sfrdn 58.
DUSEVNI LIST
mdrciuš 20.
Nova cčrkev. V Liisaboni (Portugalija) je nč džvno bila posvetšena nova evang. cžrkev. Zidanje cčrkve i farefa je koitalo bole poldrfigi milion dinirov. Nova lepa cčrkev je prva i jedina evang. cčrkev v Portugžliji. Vu njo spršvlene orgole so najjakše v celom Lissaboni. Znotrešnja oprava je z Nemčije darBvana od pok. drž. pre-sidenta Hindenburga, od drž. vl&de, cd žensko-ga drfištva v Konigsbergi i v Leipzfgi itv. Evang. fara v Lissaboni vezdaj okoli 700 dfiš mL. — Vedno globše razpDstšava korenjš evangeličan-sko krstšanstvo tfidi vu Španjolskom i Italijan-skom oriagi.
Oustav Adolfa Podpornica. V Gor. Sla-večkoj fari je na G. A. podpornico nasledujoči aldov vkupnabrdni: G. Lendava 233 D, Sv. Juri-Rogaievci 170 D, G. Slaveča 101 D, Sotina 92 D, Nuskova 74 5 D, Kuzma-Matjaševci 51 D, Dol. Slaveča 49-5 D, Serdica 30 D, Večeslavd-Pertoča 22 D, Vidonci 19 D; offert. jan. 6-ga 30-75 D; aldov šolske decč 164 D. Vsevkup 1036 Din. Od lanskoga več 330 Din-ov, no či je žitek žmetnfiši i sOkeiina včkia postžnola. V G. Lendavi i pri Sv. Jurji so ništerni drugover-nici tiidi lepo dariivali. Naj sprimlejo za svoje krstšansko bližnjega podpfcranje istinsko zah-vžlnost!
Dari na DijaSki Dom: Z-Sobote Šiftar Lajoi mlinar 30 D., Evang. ženskoga dffižtva odbornikstva sobotske gospe so z fašenskimi fankami obilno obdariivale i spravile veselje dijaškoga doma osnovlenlkom. Kuhar Matjaš (Lukač) Puconci 20 D, Kuzma Zoltan Pužavci 10 D, Jos. Weren veletrg. Celje 50 D, Zelko Ferencova Chicago 20 D, Kološa Geza Puconci 10 D, Fras Jožef Berkevči 10 D, Žeralič Jolan-ka Maribor 25 D, Šftar Pavel Pužavci 20 Oin. Z-toploga srdci hvalimo našim dobrotnikom i od G. Bogž blagoslov prositno na njč !
Sv. Sava. Srbska pravoslavna cčrkev sveti tekoče leto kak sporainsko leto na njenoga na rodaoga i cerkevnoga, bOditela, reformžtora Sv. Savo. T. 1. janua>a 27 ga je minolo 700 let, ka je Sv. Sava komaj 60 let star mro. — Znano je, ka se srbska-pravoslama cčrkev proti našoj cerkvi prijdtelsico drži. Gde je potrebno, na dr-žanje bože slflžbe prekpOsti svojo cčrkev, da mesto naiitn mrtvecom na svojetn brfitivi, dovoli njim vOzvoniti, na evangeličanske osvetnosti tam, gde tfidi pravoslavi jesto, vsigdir odpoile svoje zastopnlke. Naturno je, da i oaia cčrkev prispo- ,
dobno čini prdti pravoslavnoj cerkvi. Naš pušpek Dr. Popp so v posebnom pisrai opomenoli fare, da taovzemejo na od pravosl&vne cerkvi držani Sv. Savo Csvetnostaj.
Dari k nesprhlivotni venci v spotnin na Luthdrovo FJiszdr Šarolto za DJačkoga Doma štipendij: Banko Zolldn Francija 10 D, Merica Vilma Gorica 10 D, Šooš Terezija Francija 10 D, Zrinski Kalman Moščanci 5 D, Vlaj Štefan Šalamenci 10 D, Kološa Ana Gorica 5 D, Dr-varič Lajoš Gorica 10 D, Ficko Ana Montevideo 10 D, Flisar Gizela Francija 20 D, Kerčmar Jo-žef Puconci 10 D, Norčič Števan Sebebord 10 D, Pozvek Kolman i Domjan Geza Brezovci 20—20 D, Sever Irena i KOhar Marta Puconci 10 D, FJJszar Mihalj i Varga Janoš Brezovd 10—10 Din. Najsrčnejša hvala za te korine poštiivanja!
Ka novoga po sveti ? Hitler Adolf pr-zi-denf in kancelar Nemčijc je te dni bio boter 32. deteti ednoga črevljara. Med temi otrokami jih žive 29. - Vlada v Nemčiji je odločila, ka se satno tisti primlejo v državno službo, ki znžjo stenografijo (brzo pisanje). Tisti pa, ki so že v državnoj slGžbi, se tnorajo navčiti v tre letaj. Gde smo pa ešče mi ?! — V Rusiji v turkes-tanskoj oblasti so komunisti vkOperzostrelali tri derevnje (vesnice), ar so se kraetje protipostavili silje dati komunistom. Smrt je naišlo 2800 ktne-tov. To so že lepa »neb^sa" komuništov! V Romšniji je prepovedan izvozsilja, arjeletošnja močna zitna polovico ozimne setve vničila. — V Berlini pri ministerstci zvfinešnjih del je v slOžbi profesor dr. Schultess kak tumač, ki gladko guči okrog 150 jezikov. Ne samo ka perfektno obvlžda vse evropske jezike, nego tii-di azijske, posebno pa indijske. — Hauptmana, ki je znamenitomi prekooceanskomi letalciLind-bergi v Ameriki dete vkradno, — je porotno so-dišče obsodilo na srart na električnora stolci. Ta pržvda košta Ameriko, kak listi piiejo, 450,000 dolarov. — Olimpijadne igre 1. 1940 se bodo na Japonskom vršile, žr je Italija ne ščela prevzčti. — Italija je mobilizerala 2 diviziji svoje vojske, ka de praj rčd delala okoli Abesinije v Afriki. Abesinija itna okoli 10 milijonov ludi. — Ro-munski državni proračun je dosžgamao za okoli 42 1/2 milijard lejov v deficiti. Kak vidimo, indri tiidl slabo ide. — Veliki Bečkerek se bo odidaj naprej zvao Petrovgrad. — Nedivno so bili imenovani za našega bana dr. Dinko Puc, Ijub-Ijanski župan. V osebi novoga g. bana smo do-bili iirokogrudnoga i objektivnoga voditela ino smo ogviišani, ka tOdi naša evang. c^rkev pri nji dobi stalno oporo. — V Grčiji je bratomor-ska revolucija bila, itera je grozno materi&lno škodo tfldi naprdvila.
mdrciuš 20.
DUSEVNI LIST
Strdn 59.
Reform&dia vu Sv&id i na FrancuSkom.
Naprejda va: SILVANUS.
l                 1. ZVVINGLI ULRICH.
f                                      (Nadaljavanje.)
Ali Bog je št^o toga slugo tudi za odeb-ranoga činiti vu očiščavanji i vu pelanji skoz vsakiefčle nevole i trplšnja- 1519 ga leta je na smrt obetežao. Na vrščenje je v toplice Pfaffers odišo, gde je zvedo, ka je med tem v Zurichi peštiš vovdaro, na štero se je hitro nazaj paščo, ar te strašen beteg je že 2000 liidi pokoso. Brez! bojaznosti je goripoisko te mčrajoče, štere je vu evangeliutni danov Božov miloičov trošto, dokeč je sam nej vu te beteg spadno.
Vu varaši so se dosta brigali i molili za toga vornoga predgara, ki je med itm na nfivo vživao Božo lubčzen i gda je gcriozdravo se je z celim teiotn i zdlišov vu slfižbo Kristuša i njegovoga evangeiiuma na novo podao.
Zda je najobprvim včzplodo toga odpiistka . odavajočega barata Samson Bernharda, ki je to grehovodpiiščanje ešJe z včkšov nesraronostjov tržo za dobre peneze v Švajci, kak pa Tetzel na Nemškom. 120.000 zlata je vkuperpobro. Zfirich varaš, šteri je že od evangeliuma navdOšeni bio, je dolizapro svoje vrata pred Samsonom. Ali nej samo Zflrich, nego te pušpek vu Konstanci i na zadnje ta vlada tUdi je z kre Zvvlnglija strani bila, tak ka ga je papa z Švajca nazaj mogo pozvati.
Gda so Zwinglija včenjč od posta nikaki vu praktično živlenje notrivpelali, ki so si dovo-lili na postne dneve belice i niesd za jesti i z tem nepokorni postanoli cčrkevnim zakonom, se je zburkavanje obfidilo med liidstvom natelko, ka je ta oblast odldčila edno javno dišputacijo držati za volo vedno bole razšOrjavajoče protiv-nosti proti Zwingliji. Td disputdcija se je 1523. januira godila vu Zflricha varaškoj hiši. Približno 600 lodi je bil6 navzSči, med njimi tudi Dr. Faber, pfišpekov generalvikar z Konštanca.
Zwingli je pri ednom stoli sedo, na šterora so Sv. Pismo i drfge knlge bile gori odprete.
Zwlngii erč6: ,Ja$ sem to predgo, ka je zveličanje sarao vu Kristuii i za volo tuga rae vu cčlom Švajci za jeretnika, za zburkača i re-volucionara zovejo.
Naprej, dr vu Božem im6ni sem jas etil Jas želem naj oni, ki so me obtdžili   napresto-
pijo — i znam, ka so takši eti - i me za volo pravice naj vrčd poberejo" — Dr. Faber je pravo, ka je on nej zato prišo esi, naj se dišputera, nego naj vidi, ka de se godilo i po totn de pri-nešena piišpeka sodba Na to si je nazaj doli seo. Zwingli je ponovo svoje pltanje, ali vse je mučalo.
Zda se je eden oster g!as čQo: »Gde so zda oni, ki so po vilicaj i vu oštarijaj tak glasni biSi? Naprej, tQ je zda te človekl" — Nišče se le nS ogldso. Na tQ je te tanač skcnčo, gda je Zvvingliji nišče ne proti povcdo, naj on na dale predga evangeliom, drOgi diihovniki pa samo ono, ka je vu sv. pismi na-pisano i se vu njetn posvedočiti da, od tadan-kov i človeči zapovedaj pa naj mučijo. Zwingli je svoje včenjč ešče pred etov dišputacijov vu 67 paragrafušaj napiso, šteri so fundacja švaj-carske reformacije i k tomi je po dišputaciji na 300 strani svoje verevad!Qvanje napiso i to kak zakliični govor je k titn 67 paragržfutom pri-kapčo. Vu totn je napisano, ka vu verski dugo-vanjaj je jedino sv. pismo merodavno, od njega neodvisnosti od cčrkvi, od pravoga kričanstva, šteroga glavni motiv je vera vu Krlstuii, ki je Božo volo nazveščavo človečanstvi, po njegovoj pravičnosti je ludstvo od vekivečne smrti rešo i z Očom vo zmčro. Kristuš je jedina pot k zve-ličanji; cčrkev je pa občinstvo vse oni, ki vu Kristuši i pod Njetn živčjo. Meia ali sv. veččrja je ne aldov, nego spomenek edndkprinešenoga aldova Kristuiovoga.
Na jesen ravno onoga leta je ešče edna dišputacija bila, štera se je za te protivnike re-formacije ravno kak ta prva, neprijčtno skončala. 900 iiidi je bilo navzdči. Za volo meše i kepov so se štukali, na itero so nikaki odOrjavci dali zrok, ki so vu Zfirichi ravno tak, kak oni vu Wittembergi vse rfišili i trli.
Zwingl! jih je grajao: »Dete, štero brezi drugoga pomoči netnre hoditi, ne pfisti tečas to klops dokeč si njetni eden stolec nž dao, za šte-roga bi se držalo. Kepi i stebri, iteri ne slfižijo za bolvanstveno čestitje, so ne za zavrčti, ar malanje i kamenarstvo je tOdi Boži dšr. Ali oni kepi i stebri, šteri za bolvanstveno molenjž slu-žijo, se morejo odstraniti.                  •           '!'
Na zapoved vlade je Zwingli edno »Kratko i krščansko notrivpelanje vu krščanski navuk" napisao. Vsetn predgarom je prepovedano bilo predgati proti onotni, ka je Zwingli napiso. Novi cčrkevni red je bio notrivpelani; vse kepe, ešče
Stržn 60.
DOŠEVNI LIST
mdrciuš 20.
Prednosti, koje Vam se pružaju kod kupnje ,,Tivar" odijela jesu te, da kupujete lijepa odijela a k tome vrlo jeftina, i da ste pošteno posluženi.
NAŠE CIJENE:
..V.    J
ODIJELA ZA RADNE DANE: Odijela za radne dane   Din 120-160." vunena odijela   .   .   .   . „  170—390.-dječačka odijela    .   .   .  „   110-290.-
hlače........„    75-160.-
dječja odijela.....„    60-130.-
kape........„      1O-18.-
nepremočivi hubertusi 32o, 26ot 16o.-
TlVAR ODIJELA
i križ so odstiinili z cčrkvi, orgole vovrgli, stene z vapnom obelili, oltžre vodjžli, mešflvati prepovedali i na vOzem 1524. leta obprvim je bila sv. veččrja tim vernikom vu krflhi i vini voobslužavana, pri iteroj priliki so za oboje, za kruh i vino, leseno posodo nlicali.
Ali nej samo vera i navuk je bio reformi-rani, nego živl&nje tudi. Kdrtanje, špile za penez, pijanost, gizdavo oblekšvanje, maškardde so bilč prepovedane. Oštarije so po devčtoj v6ri zapre-te mogle bidti. Ki se je nepoftteno obndio, je nijprvle od farara, te od voditeJstva cele graaj-ne opominjeni i na zždnje od svetske prdvde na zgubiček vsej državljanski i cerkveni pravic osojeni bio. Tudi med dfihovniki, ki so vsakše leto od cčrkvenoga gjOleša kontrolirani bili obri včenjž i vandranja, se je pošteno živelo. Barž-totn je bilo dovoljeno kloštre ostaviti, niine so lehko ostale ali voztopile, kak se njitn je vidlo. Dahovnikom se je dovolilo ženiti se. Sam Zwln-gli se je oženo z ednov plemenitov dovicov z Reinhart Annov 1524. vu šteroj je edno vorno ženo najšo, z šterov je vu tnernom i bldjženom zškoni živo.
Ali te boj pidti Rimi je nej bio te jedini i mogoče te najžmetnčši tomi reformatori. Tii se je ne šlo samo proti krivomi včenjej   se  boriti,
nego tudi krivoj sloboščini. Vu paverskoj bojni i vu nanovokrščenjej se je edna kriva sloboščina razifirjavala po drželaj, žtera je vsaki boži i človeči red porušiti štela. Na mesto državnoga redtij ed,en sociaini komunizrauš, na tnesto sv. pisma i Kristuša svestva so ,duh" šteli na tron posaditi. Te navduššvci so pod tčm božega duha zvali, ali to je njihov človeči dah bio, ali eiče huši.
Eden voditel te navdQšdvcov je Thomaš Mflnzer bio, ki je z Nemškoga priio vu Švajc i je kak tned lOdstvom, tak med dOhovniki raz-šurjžvao svoje včenjd, štero se je vu onom vre-meni hitro sklicalo. Z Wa!dhuta Hubmeier farara je zadobo za sčbe. Vu pevnicaj sta predgala i med igranjem svctski not sta svetila i obsluža"-vala sv. večerjo. Vnogi, ki so odiirili njihovo okrščenjd vu detinstvi, so se dali na novo okrstiti. TS hOdobnjaki so za edno tfldi komu-nisti bili, ki so se nšjbole vu shodnom Švajci razšurjavali i so vdporobili klošter v Riiti. Dva-krat je posktiso Zwingli te nanovokrstitele včiti na pravi navuk, ki so že nej šteli nikakšo ob-Jast spoznati obri sebe, ali vse je zaman bilo. 1527 leta so edno par voditelov njihovi, med njitni tiidi Hubmeiera vu vodo Limmat vtopili.
(Dale.)
Stampano v .PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.