200. številka. Ljubljana, v četrtek 3. septembra. XXIV. leto, 1891. Izhaja vsak dan »večer, ueimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vs t r o - og e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H gld., za Četrt leta 4 gld., za jedeu mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina z nasu. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po t> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je v Gospodskih ulicah St. V2. N. Uprav nifitvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Politišk uradnik — kandidat? Ni dolgo temu, kar je poročal Vaš list, da kandiduje prejšnji Radovljiški okrajni glavar marki Gozani za deželni zbor. čakali Brno navlašč nekoliko dnij, bode li gospod marki to Vašo notico dementoval ali ne. On je doslej dosledno molčal v javnih listih, zato pa mi ne moremo dalje molčati. Vest, da hoče priitišk uradnik poskusiti svojo srečo na politiškem polji, nas Slovencev ne more preveč presenetiti; saj je tudi pri zadnjih državnozborskih volitvah Kočevski okrajni glavar Thomann po vsej sili hotel postati državni poslanec, kar se mu pa, hvala fiogu, ni posrečilo. Vsekako pa karakterizuje našo sedanjo politično dftbo to, da politiški uradniki silijo nastopiti na političnem polji. Da bode politišk uradnik, ako je poslancem voljen, plesal tako, kakor mu bode vlada godla, o tem ni dvomiti; zato pa politišk uradnik pri najboljši volji ne more zastopati interesov slovenskega noroda, kateri so z onimi naše vlade večkrat v bistvenem nasprotstvu. Slovenska naša narodnost ima še mnogo hudih nasprotnikov; dokler pa ista ni popolnoma utrjena, dokler se moramo Slovenci navzlic vsem izvrstnim zakonom boriti vedno za uašo jednakopravnost, do tedaj moramo s skrajno vztrajnostjo delati na to, da bodo naše interese bodisi v deželnem ali državnem zboru zastopali le taki možje, ki čutijo z našim narodom in pozuajo do celega njegove težnje. Vladi nič kaj posebno ne ugajajo narodnostni pojavi, zato bi jej bilo najljubše, da isti utihnejo za vedno v javnih zastopib. Zato pa mora sloveusk poslanec (in vsa-cega slovenskega poslanca sveta dolžuoHt je, delati na to, da postanemo politiško popolnoma jednakopravni) biti od vlade popolnoma nezavisen. Politišk uradnik že zategadelj ne more biti slovensk poslanec, ker, zastopajoč slovenske interese, mora priti z vlado v kolizijo. Ko se je začelo govoriti o kandidaturi markiza G o z a n i j a , poudarjale so se njegove zasluge, katere se je stekel za gorenjsko stran, poslujoč kot okrajni glavar v Radovljici. Marki Gozani bil je in gotovo je že vesten uradnik, občeval je prijazno e narodom in reševal slovenske uloge tudi v slovenskem jeziku. In če je to vse storil, ali je storil kaj druzega, nego svojo dolžnost? Ali ni vsak uradnik zavezan spolnjevati svoje dolžnosti, ali ga oe odškoduje za to tudi država? Mi zahtevamo pa še kaj več od svojega po-slauca. On mora ljubiti in Bpoštovati narod uaš in on mora z vso vztrajnostjo delovati na to, da se bode naša narodnost jedenkrat popolnoma utrdila. Res je, da je še mnogo perečih gospodarskih upra-5anj, katera bo morajo čim preje Umu boljo rešiti. Tudi gmotna Btran narodova se mora jemati v poštev in delati se mora na to, da si Slovenci kolikor toliko tudi gmotno opomoremo. Gmotnim upra-šanjem pa vesten poslanec ne sme žrtvovati narodnih. Kadar bode naša narodnost popolnoma utrjena, kadar smo dosegli popolno jeduakopravnost z drugimi narodi, potem nam bode mogoče brigati su samo za blagostauje našega naroda, a jako smo Še oddaljeni od tistih srečnih časov. Boriti se moramo na vseh periferijah za našo narodnost. Zato pa zahtevamo od našega poslanca, da je veren sobojevnik naš, kateri m ne bode strašil stopiti v naše vrste. Marki Gozani ni vzras'.el iz mase slovenskega naroda, zato mu ne štejemo v greh, ako nema srca za nase narodne težnje. Zato pa kljubu temu, da nemarno zoper njegovo privatno osebo prav nič ugovarjati, ravno tako ne, kakor zoper njega kot politiškega uradnika, vender se ne moremo ogroti za njegovo kaudidaturo. Ta njegova kandidatura pa je tudi že zategadelj sumna, ker se gospod marki o svojem politiškem prepričanji ni še prav nič" izrazil. In to bi za slučaj, da je voljen, celo mogoče bilo, da bi on z narodno večino deželno-zborsko ne glasoval, kadar bi se razpravljala politična uprašanja. In tudi iz tega razloga moramo njegovi kandidaturi nasprotovati. Vsekako pa čudno slika našo politično dobo, kakor Brno že rekli, ako hočejo politiški uradniki postati zagovorniki naših slovenskih teženj. Pisma iz Zagreba. Zagreb, 24. avgusta 1891. Jubilejaka razstava. II. Danes te, ljubi bralec, popeljem po vsej razstavi, da dobiš pravo in celovito podobo o njej. Ali hitro morava hoditi, ker, če bi su pri posameznih predmetih predolgo mudila, ne bi danes do kraja prišla. Tudi tam, kjer naji posebno mika, ne smeva dolgo ostati. Saj se utegneva vrniti drugi dan in si posebno zauimive skupine in predmete v pojedinih dvoranah in paviljonih prav po volji in natanko razgledati. Trije vzhodi so na zatvorjeni prostor razstave: dva na vzhodni strani, iz Marovske in Kukovičevo ulice, jeden na zahodni strani, na oglu Frankopan-ske ulice in Prilaga. Mi, prišedši od zahoda, vidimo takoj dve skupini: na desni strani vseučiliščni trg z mnogimi paviljoni, kioski in nasadi, na levi strani pa hrvatsko vseučilišče in park pred njim. Ko smo si iz daljine oči napasli na tej krasni sliki, gremo najprej v lepi vseučiliščni park, kjer najdemo kiosk D. Mondecara, ki prodava Šampanjce tvornice kneza Schaumburg-Lippea v Slatini v Slavoniji, po tem sladeičamo in pivnico Bodevode, naposled paviljon, kjer se prodaje izvrsten cognac tukajšnje tovarne cognaca; tukaj pijemo čnšieo cognaca— „peonšea", da se malo ohladimo in okrepimo za dolgo pot. Takoj, ko stopimo v preddvorje (vestibul) vse-učiliščne palače, kar ostrmimo pred prelepo podobo, ki jo tukaj ugledamo. Ves veliki vestibul ukrašen je raznovrstnimi narodnimi predmeti različnih barv, ki se pa vse vkupaj skladajo v krasno celoto. Na desni strani vidimo boudoir v hrvatskem narodnem slogu; stene pokrivajo zastori in tapete samih narodnih tkanin, posobje (postelja, chillouier, ormarič in divan) iz lepe, snežnobele javorovine. Napravil ga je domači mizar, a lepo po narodnih motivih (tikvicah) reliefno izrezal prost kmet iz Slavonije ; ves boudoir ima polpolnoma uarodni značaj. Na levi strani je moderna pušalnica (soha za kajo) tudi v narodnem slogu, s slavonskimi čilimi in ukusnu dekoracijo od tikoic, torb, tamburic, čutar itd. V sredini, nasproti ustopa, vidimo dva velika ormara in v njih veliko lepo zbirko fino pleteno pavolnate robe, stara vezenja iz raznih hrvatskih krajev in dogalije iz Slavonije, in pa tri visoke uhode na hodnik prekrasno odičeni vezenimi in pletenimi zastori. Cela podoba tega veličastnega uhoda v veliko dvonadstropno vseučiliščno palačo — ki je zdaj vsa posvečena razstavi — je lepa in ukusnu, in popolnoma narodnega značaja ter nam daje slutiti, kakšne čarobne reči nas še v tem poslopji čakajo. V hodniku na levi strani, kamor sedaj stupimo, da pridemo do prve dvorane, vidimo brez- številne lesene predmete domače obrti, največ gospodarska orodja. V 1. sobi naha)amo silno množino ženskih ročnih del : belo robje, dragocene Čipke, mašno opravo, sagovej vezene zastave, razne ornamente itd., ki so jih izložili rasni zavodi (največ šolski) milosrdnih sester reda sv. Vincencija v Zagrebu, v Požegi, v Mariji Bistrici in drugih mestih. V 2. sobi vidimo žensko ročno delo jedne same žene, gospe Šestakove, ki je v uaa posebno na glasu in že je večkrat tudi od tujcev bila odlikovana, vidimo pa tudi umetno cvetje domače umetnice in jedne Gradčanke. V 3. sobi so predmeti, izdelaui po učencih tukajšnjega zavoda za gluhoneme, največ male lesnorezbarske stvari. V 7. sobi nahajamo skupaj vse predmete izložene po župaoiji ličko-krbavski, ki je posebno na glasu s|svojim domačim obrtom; tu vidimo raznovrstne poljske pridelke, množino zemljevidov: analitičke, o kulturi tla, o zgradbah vode in o zgradbah cest, načrte šol, kmet-Bkih hiš, slavna „lička kuća8 vidi se v lepem lesenem modelu in Plitvičkih jezer, ki bo najlepši ures cele Hrvatske in napoBled velika množina predmetov raznovrstnega domačega obrta, leBorezbarstva, lončarstva, požarstva, domače opanke, belo robje itd. V 8. Bobi najdemo tekstilno industrijo treh župnij, varaždinske, belovarko - križevačke in modruško-riečko; poleg raznovrstnih domačih ročnih del (vezene robače in suknjice, ročniki, pregače, sagovi itd.) odlikuje bo posebno pavolnasto blago velike tvornice v Dugejveai pri Karlovci. Odtod moramo kreniti nazaj, na desni hodnik pritličnega prostora, kjer vidimo na stenah gunjeve, sagove domačega obrta in razne kože, da ustopimo skozi prva vrata v veliko dvorano (vseučiliščno čitaonico), katera je polua najraznovrstnejih predmetov tekostilne industrije treh slavonskih županij : požeške,1 virovitičke in sremBke, ki so res pravi biser cele razstave; vsi ti predmeti, od najprostejiu do najtinejih in uajdragoceuejih (tukaj so prekasne ženske oprave zlatom vezene, ki jih nosijo kmetice v Slavoniji okolu Djakova), vsi so prav narodnega značaja, pa jih je tudi vse samo kmetsko ljudstvo največ ženske izdelale. Tu najdemo tudi zbirko prekrasnih tamburic (narodnega hrvatskega glasbila, katera je zdaj mej inteligencijo prav v modo prišlo). Ko ustopimo v drugo, manjšo dvorano, ugledamo okrog sebe stotine najraznovrstuijib predmetov izrezanih od lesa, to bo proizvodi vseh hrvatskih leso-rezbarskih in „košaračkih" šol in urarske šole v Ogolinu, ki so vsi prav lepo in solidno, nekateri pa posebno ukusno in Hao izdelani. (Dalje prih.) Deželna učiteljska konferencija. (Daljo.) G. Ambrož stavlja dodatni predlog, naj se z ozirom na Dolenjsko sklene, da naj krajna šolska oblast dobiva razven polovice sadnih pridelkov šolskega vrta tudi polovico trtnih pridelkov. G. Le tu ar zagovarja predlog Linhartov glede izvolitve posebnega odbora. Poročevalec g. Še t i na vzdržuje svoje predloge in ugovarja in pobija prav krepko Linhartovo trditev o slabih šolskih vrtih, kažoč ua to, da so kranjski šolski vrtje oddali že dokaj tisoč mladih dreveB mej narod in da je to tudi uspeh, katerega ni smeti prezirati. Linhart zagovarja svoje trditve, priznavajoč, da so sicer mnogi učitelji storili celo več, nego je bila njih dolžnost, da pa vender niso šolski vrtje taki, kakor bi mogli biti in podpira predlog Beletov, da naj dež. Šolski svet skliče posebno enketo, ka- tera naj izdela vsa omenjena določila tičoča se šolskih vrtov. Po kratkem konečnem govoru g. poročevalca Šetinc, b katerim je govoroik prav dobro pobil vse ugovore, oglasi se Se dež. predsednik baron VVinkler ter pojasnjuje vsa v govoru stoječa uprašanja in podpira dodatne predloge, kateri bodo učni upravi izvestno dobrodošel materijal za presojanje vse zadeve. Konferencija vsprejme pri glasovanju nastopne predloge: 1. ) Šolski vrt je učilo, katero mora vzdrževati šolska občina. 2. ) Šolskega vrta sadnih in trtuih pridelkov polovica bodi last Šolske občine, vsi drugi pridelki pa naj pripadajo učitelju. Pred glasovanjem o tej točki unela se je v drugič, daljša debata. G. Linhart je ponavljal svoj že [»rej stavljeni predlog, da naj bodo vsi pridelki last učitelja. G. Hibni kar pa je dokazoval v dobrem govoru korist poročevalčevega predloga. Po kratkem govoru g. Lunderja glede užitka trt predlaga prof. Leveč konec debate, ki se vsprejme in vsprejme se tudi točka 2. Konferencija glasuje še v ostalih dodatnih predlogih ter vsprejme predlog g. Bele ta. 3. ) Visoki dež. šolski svet naj skliče enketo zvedencev in strokovnjakov, ki naj sestavi podrobna določila glede šolskih vrtov in razmerja mej učiteljem in šolsko občino. G. Škrbine in Ravnikar umakneta svoja dodatna predloga in s tem je reiena ta točka dnevnega reda. Prof. Leveč poroča na to o „šolskih knjižnicah" in o načinu, kako bi jih bilo najbolje osnovati in urejati. Govornik naglasa, da so šolske knjižnice posebuo važen faktor pri vzgoji mladine in da so z ozirom na to šolska oblastva se veduo zanimala zanje. Mmisterstvo izdalo je že več naredb o tej zadevi, ki določajo natančno vse, kar se dostaje vsebine knjižnic. Govornik pojasnjuje nekatere ukaze ter omenja, da se na Kranjskem ne stori za te knjižnice vse to, kar bi bdo treba. Ako ljudsko šolstvo uaše res ni istovreduo šolstvu v drugih, zlasti v severnih deželah, tako velja to še bolj glede knjižnic. V tem oziru pač najbolje skrbi mesto Ljubljansko za svoje šole. Glede drugih šol ni povedati tako ugodnega, tu in tam se sicer stori kaj malega, a to ni zadostno. Glavna ovira je pač, da v tem oziru še ni postavnih določil in da krajni šolski sveti svoje naloge ne razumejo ter za šolske knjižnice ne dajejo nobenih prispevkov. Zato predlaga poročevalec, da uaj konferencija naprosi dež. šolsko oblast, da določi: krajni šolski sveti morajo vsako leto dovoliti kakšen prispevk za šolske knjižnice. Druga ovira sestavljenja šolskih knjižnic je ta, da ni imeuika takih knjig, ki hi olajšal učitelju izbiranje onih knjig, ki so primerne mladini. Z ozirom na te čutne nedostatke stuvl;a poročevalec nastopne predloge: Deželna učiteljska konferencija izjavlja, da je osnovu šolskih knjižic, kakor jih ukazuje §. 71., lit. b) šolskega in učnega reda z dne 20. avgusta 1870. 1., dalje ministerski razpis z dne" 15. Bep-tembra 1871. I. in naposled §. 17 , točka 13. deželnega zakona z dne 9. marcija 1879, št. 13, tudi na Kranjskem, ker se je uredba takih knjižnic doslej zanemarjala po vseh ljudskih Šolah, zlasti pa po vseh večrazrednicah nujna in živa potreba. Da se takšne knjižnice kmalu osnujejo, vzdrže* in svojemu namenu primerno urede, nasvetuje deželna učiteljska konferencija to postopanje: 1. ) Kadar se sestavlja vsakoletni proračun za stvarne šolske potrebščine, postaviti je vanj za šolsko knjižnico določen znesek, ki se iztoči šolskemu voditelju in se sne- porabiti samo v ta namen. Ta znesek za nobeno Šolo ne znašaj menj nego po 10 gld. na leto. Pri večrazrednicah ga je z ozirom na število razredov primerno vzvišati. 2. ) Izdati je o šolskih knjižnicah priročno knjigo, katera obseza: a) Vse doslej o tem predmetu izdane zakonite predpise, b) Poučilo o uredbi in upravi šolske knjižnice, c) Imenik po treh starostnih vrstah razvrščenih, šolski in odrastli mladini primernih knjig slovenskih, kakor tudi spisek takšnih slovenskih knjig, katere so šolska oblastva na podstavi ministerskega razpisa z dne 16. decembra 1885. 1., št. 23.324, iz šolskih knjižnic izobčila. 3.) Visoki c. kr. deželni šolski svet se naprosi, da postavi stalen odbor zvedencev, ki z ozirom na ministerska razpisa z dne 3. januvarja 1883. 1., 8t 13.456 ex 1882, in z dne 16. decembra 1885. I., št. 23.324, presodi vsako novo, slovenski mladini namenjeno knjigo ter poroča o nji c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Zadnja točka se je vsprejela po nasvetu gospoda direktorja Senekoviča. Referent profesor Leveč je namreč nas veto val, da bi take knjige presojali knjižnični odseki okrajnih učiteljskih kon-ferencij ter o njih poročali šolskim oblastvom. Predsednik zaključi na to drugo sejo ter določi tretjo sejo za jutrišnji dan ob 9. uri zjutraj. (Daljo prih.) Politični razgled. Notranje iležele. V Ljubljani, 3 septembra. POSet cesarja, v l*rayi tu Poljaki. Organ poljskega kluba „('/.us" pravi, da poset cesarjev raduje tudi Poljake. Ne prvič in ne zadnjič primerilo se je nemškoliberalnemu časopisju, da je doseglo baš uasprotuo od onega, kar je hotelo. Dunajski listi pisali so toliko o tem posetu, da je postalo eminentno politično uprašanje, a obrnila se proti njim samim. Potovanje cesarjevo je dokaz, da se v merodajnih krogih sodi vse drugače, da vladar in vlada nikakor ne mislita na to, da bi ustregla željam onih, ki bi radi slikali Čehe kot sovražnike države. Tudi „Dzienik Polski" izraža se v jednakem zmislu, akopram pri tem polemizuje proti Mladočehom. • JMladočeški volilni shodi. MladoČeški državni poslanci se pridno oglašajo pred svojimi volilci. Tako sta govorila preteklo nedeljo dr. Slavik in Purkhardt v Vodmanu. Pri poslednjega govoru je vladni komisar razpustil shod. Poslanec Eim sklical je shod v Wildenschwertu, ki ga je pa tudi razpustil okrajni glavar, ko je poslanec hotel govoriti o prepovedi, da se ne smejo pozdravljati gostje, ki dohajalo k deželni razstavi. V Čas-lavi govorila sta dr. llerold ia dr. Pacak in je shod jima izrekel zaupauje. Na jedni strani vidimo torej, da narod odobruje postopanje svojih poslancev, na drugi pa se kaže svoboda, kakeršue se imamo nadejati od liberalno nemške dobe, če utegne nastop ti Hrvatje Iti Madjari. Vsi častniki hrvatskega polka grofa Jelačiča, ki je zdaj pri vojaških vajah v Samoboru, podali so se na graščino Novidvor in položili krasen venec z belo-zelenim trakom (barve polka) na grob bivšega baua Jelačiča, čegar ime nosi polk. Polkovnik Ivanosič poudarjal je v govoru zasluge umrlega za cesarja in prestol. Ta povsem naraven, korekten in patriotičen čin častnikov daje povod šovinističnim madjarskim listom, da napadajo hrvatske častnike. Ko so pa Madjari in celo hrvatski in srbski renegati pokladali vence na grobe Aradskih puntarjev,-ali po madjarski „mučenikov" je bilo pa vse v redu, to je bilo eminentno patrijotično. Saj se poznamo. Aou nemšk časopis. V Gradci počel je izhajati nov lis „Grazer-Tagblatt", ki hoče potegati se za blagor uemškega naroda, kateremu so neugodne dogodbe izvile ulogo voditelja v Avstriji. To hoče doseči na narodni podlagi. Le če bode padla umetna stena, ki loči danes Nemce v dva tabora, dobili bodo odločilen upliv na državno uredbo. J*rimasom ogerskim imenovan je škoi Sobotiški Kornel Hidassy in se bode njegovo imenovanje proglasilo te dni. Rojen je 1. 1827. v Komornu, torej 64 let star in je bil od I. 1883. škof v Soboti še i, poprej bil je sekcijski svetnik v poučnem ministerstvu, kateremu mestu se je le nerad odpovedal, ko je bil imenovan škofom. Vitanje držaje. O odstopu Giersovem. Iz Peterburga bo poroča, da bo vse vesti o odstopu Giersa, ruskega ministra vnanjih zadev neosnovane in nemajo nikakeršue podlage. Posebno se Še poudarja, da če bi tudi Giera se kedaj ločil iz svojega sedanjega miniaterstva, bi nikakor ne bil sedanji veleposlanik Pariški baron Mohrenheim njegov naslednik. Tega so v vseh merodajnih krogih popolnoma preverjeni. Vojaške vaje v Srbiji. Vest, da se bode zbralo 60.000 srbskih vojakov k velikim manevrom mej Nišom in Pirotom se oporeka kot popolno neosnovana. Letos vršile se bodo samo navadne orožne vaje, kakor jih zahteva zakon in se vrše vsako leto. Uprašanje o Dardanelah. Vest „Standardnva", da je Turčija odnehala nasproti Rusiji v uprašanji o Dardanelah se še vedno živo razmotrava po časopisih. Diplomati sodijo, da je svarilno znamenje Salisburva, katero se lahko dementuje, ko je storilo svojo dolžnost. Nemška nNational-Zeitungu misli, da se je dovršil preobrat, ki pomenja zmago ruske politike nad Angleško, da pa Angleška nikdar ne bode pritrdila takemu preobratu. „Standard" sam pravi o tem upraSanji, da imajo velesile nalogo, da kaj store o tej zadevi. Treba je, da se postopa jednako proti vsem državam. Francoski delavski ti rad. Francosko trgovinsko minister«tvo se peča z delavskim uprašanjem in prijavilo ravnokar načrt za delavski urad, ki se ima osnovati. Naloga tega urada bode nabirati in prijavljati take informacije, ki se tičejo dela, razvoja produkcije, organizacije dela in plač, razmer mej delom in kapitalom, stanja delavcev in primerjanja delavskih razmer na Francoskem z drugimi deželami. Delavski urad bode izvrševal vsa v ta okvir spadajoča dela. Sedež urada bode v trgovinskem miniBteratvu in bode podrejeno neposredno ministerstvu. Službovanje bode centralno in vnanje, katero poslednje bodo opravljali trije stalni delegati. Prideljeni bodo začasno temu uradu tudi uradniki raznih upravnih strok. Nova Ho me rule-postava. Homerule-unija, važna in uplivna politična zveza, ki je bila osnovana I. 1886, in .šteje 640 članov, mej njimi odlični člani liberalne angleške stranke, izdelala je načrt za novo Homerul-postavo, ki je vzbudila pozornost v uuijonističnih krogih, ker daje bodočemu irskemu parlamentu, ki bi se imel osnovati, večje pravice, nego Gladstonova postava iz I. 1886. Jeii Gladstone sam to novo postavo odobruje še ni znano. V merodajnih krogih se ko 1 i, da se bode Gladstonova nova predloga le malo razločevala od tu omenjenega načrta. Ustanek V Chl\c. Po poročilih iz Valparaisa je bil ustreljen izdajatelj Balmacedovskegu lista „Journal Commereio" zaradi razširjevauja necega spisa, ki je napadal kongresovo vlado. Domače stvari. — (Dež. učiteljska konferencija.) V dauašnji popoludanski seji stavil se je nastopni, jako važen samostalni predlog: „Deželna učiteljska konferencija izjavlja, da je javna višja dekliška šola s slovenskim učnim jezikom v Ljubljani nujno potrebna. — Dr. Tomaž Romih, Ribnikar, Fr. Papler, Št. Tomšič, L. Pintar, Letnar, L. Božič, A. Žumer, Lapajne, L. Abram, Fr. Lunder, Ravnikar, Janko Škrbinec, Gregorin, Bezlaj, Jeršinovec, Ljud. StiaBn^. Golmajer, Mandeljc, Bernard, Marko Kovica, Bele, J. Luvičnik, Kavčič, Fr. Koncija, A. Jerše, J. Barle, Leveč, Vilibald Zupančič, Gabnršea", Ivan Tomšič, Thuma, Vavken, M. Zamik, Josip Kragl. — (Nemščina v ljudskih šolah.) V današnji seji deželne učiteljske konferencije bila je na duevnem redu razprava o načrtu za pouk drugega deželnega jezika na ljudskih šolah. Znani veternjak, g. okr. šolski nadzornik Thuma, je predlagal, naj se poučuje nemščina že v II. razreda drugem poluletji, in g. Letnar, tudi c. kr, okr. šolski nadzornik, je predlagal, da se naj tako poučevanje le priporoča učiteljem, aku so pred koncem šolskega leta dosegli učni smoter, ki je določen za ta razred. Debata, ki bo je s tem unela, bila je precej živahna. Skupščina obklonila je oba predloga z globoko indignacijo in s tem pokazala, da pozna dobro svoje „Pappeuheimoveett. — (Banket.) Udeleženci v Ljubljani zborujoče deželne učiteljske konferencije so dne 2 t. m. zvečer priredili v Ferlinčevi gostilni „pri zvezdi" sijajen banket, pri katerem so se zbrali: delegati učiteljske konferencije, c. kr. okrajni šolski nadzorniki in mnogo druzih Ijudako-Solskih učiteljev, skupaj nad 70 oseb. Kot častni gostje so se udeležili banketa gg. deželni šolski nadzornik Šuman, vladni svetnik Mer k, cesarski svetnik Mu mik, ravnatelj dr. J u n o w i cz, primarij dr. vitez Bleivveis in ravnatelj Praprot ni k, kateri gospodje so vsi člani c. kr. dež. šolskega sveta. Vrsto napituic je odprl g. nadzornik Žumer, ki je v lepih besedah slavil pravega ustanovitelja nove šole, presvetlega vladarja in cesarja Frančiška Jožefa I. Napitnica je bila V8prejeta z burnim odobravanjem, pevci so zapeli na to stojo cesarsko pesen. Gosp. prof. Leveč je pil na zdravje uenavzočnega predsednika in navzoč-nih člauov c. kr. deželnega šolskega sveta. Za to napitnico sta se zahvalila g. dež. šolski nadzornik Šuman in vladni svetnik Mer k. Prvi je napil kranjskemu ljudskemu učiteljstvu, drugi c. kr. okr. šolskim nadzornikom. Gosp. Ravnikar je napil ravnatelju lir o vatu in Seuekoviču, odgovoril je tej napituici g. ravnatelj Se nek o vi e. Vimenu c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov se je zahvalil g. nadzornik Tomšič. S tem je bila vrsta oficijal-nih napitnic završena, Gg. učitelji bo navzočue vos večer zabavali z izbornim petjem. S kratka, bil je lep večer, katerega gotovo v prijaznem spominu ohrani vsak udeleženec. Iz govorov in njih glasnega odobravanja pa se je videlo, da ima tista stranka, ki želi prenaredbe dozdanjih Šolskih zakonov v zmislu Lichtensteinov«ga predloga — jako malo privržencev! — ( „S o k o 1 Ljubljanski") ki se udeleži korporativno izleta v Zagreb telovadil bode v nedeljo 6. sept. pri ljudski veselici v Maksimiru in bodo gotovo naši vrli telovadci tudi pri tej priliki pokazali svojo znano spretnost. Pevski klub Sokola pa bode na glasbenem polji nastopil in pokazal, da tudi v tem oziru se je storil znaten korak. Ko se izvežba še tamburaški zbor, ki se baš zadnji čas prav marljivo vadi in prav lepo napreduje, bode imel „Sokol" za zimsko dobo res prav lepe in zanimive zabave, katere bode zamogel prirejevati izključno s h v o j j: 11 i močmi. — (Bratje Sokoli) se vabijo, da pridejo gotovo jutri petek zvečer ob 8. uri v telovadnico k skupni vaji za korakanje. Želeti je, da pridejo prav gotovo vBi Sokoli, ki se bodo udeležili izleta v Zagreb v društveni obleki, ker se je tudi dogovoriti o marsikateri važni stvari. Brutjo Sokoli se posebno opozarjajo še na to, da se pravočasno preskrbo z voznimi listki, ker se je bati, da bi vsled preobile udeležbe ne nastale kake neljube zapreke. Zbirali se bodo Sokoli na kolodvoru v nedeljo zjutraj točno ob */»« uri. — (Znamke za Zagrebške slavnosti) z imenom „Ljubljana" dobivajo se v Pavlinovi potovalni pisarni in z drugim imenom po naročilu se ravno tu preskrbe. Dobivajo se tu tudi ustopnice za Zagrebško gledališče G. in 8. sept. Prihod posebnega vlaka v Zagreb, kakor se nam ravno od tod poroča, bo dno G. sept. že ob 9.12 m. zjutraj; odhod iz Ljubljane pa ob naznanjenim času to je ob 5.54 zjutraj. Zarad tega odhaja posebni vlak zdaj tako-le: Iz Trsta dne 5. sept. ob 9.50 m. zvečer, iz Šempetra G. Bept. ob 1.34 m., iz Logatca ob 3.17 m. zjut. iz Zidanegamosta ob G.37 Sevnice 7,10, Kajhenberga 7.35, Vidma 7.46 m., Brežic 8. dop. kar naj si vsakdo zapomniti blagovoli. — (Društvo „Pravnik" v Ljubljani,) katero je lani imelo tako lep izlet v Zatičiuo, napravi ta meBec, in sicer v nedeljo, 20. dan, izlet v Sežano. Natančnejši program se objavi pozneje. Za sedaj dajeta pojasnila : društveni tajnik dr. Danilo Maj ar on v Ljubljani in pa dr. Gustav Gregor in, odvetnik v Sežani. — (Slovensko gledališče.) Znani naš igralec g. Danilo biva že nekaj dnij v Pragi. V Prago je šel poleg drugih opravil tudi radi tega, da si natančneje ogloda „Narodno Divadlo". Posredovanjem „Dramatičnega društva" vsprejel ga je ravnatelj .Narodnega Divadla" g. F. A. Šubert zelo prijazno ter mu je poleg druzega dovolil pristop k skušnjam. Znani režiser gospod Š m a h a bode seznanil g. Danila z napredkom in težnjami moderne dramatične šole, in tako je pričakovati, da bode to bivanje in zuanstvo g. Danila z „Narodnim Divad-lom" imelo ugoden upliv na g. Danila. Posebe nam je tudi omeniti, da g. Danilo uživa pokroviteljstvo znaue češke rodoljubke gospe Maru.ške Pavle Neu-reutherjeve. Iz Prage pojde g. Danilo na Dunaj, kjer ostane le nekaj dnij in bode obiskaval dvorno gledališče in Narodno gledališče (Volkstheater). — (Iz Celja:) V torek zvečer pred odhodom cesarjevim iz Celja bil je še civilni dvomi obed, h kateremu bo bili povabljeni poslanca M. Vošn jak, dr. Jos. Sernec, notar L Baš in Žalski župan J. H ause n b i c h 1 e r. Cesar odlikoval je vse navedene gospode z nagovori. Z dr. Serncem govoril je o razmerah Celjskega okraja, z M. Vošnjakom o državnem proračunu in o bodočem zasedanji državnega zbora. — (Odlikovanje.) Deželni šolski nadzornik v Celovci, dr. Gobanz, dobil je red železne krone tretje vrste. — (Umirovljen) je g. Alojzij K a lig ar, stotnik prve vrste v domačem 17. pešpolku. — (Nadvojvoda Albreht) kupil je Mo-kriško graščino pri Jesenicah na Dolenjskem od baroninje Gagern, rojene Auersperg za jeden milijon goldinarjev. — (Poročil) se je včeraj gospod Fr. Peče, trgovec in posestnik v Starem trgu pri Ložu, zanesljiv pristaš narodne stranke z gospodično Olgo Lah iz Loža. Pproka je bila v cerkvi pri sv. Jakobu v Ljubljani. — (Rezervisti in odpustniki 17. pešpolka) in ne kakor napačno poroča „Liibacher Zeitung", 17. pešpolk prišli so včeraj po železnici v Ljubljano in bili takoj -odslovljeni. 17. pešpolk hodi peš čez Savinjsko dolino, Vransko in Krašnjo ter pride še le jutri v Ljubljano. — (Koncert v čitalnični restavraciji) priredi danes zvečer Ogulinske mestne godbe oddelek pod vodstvom gospoda Dragotina Langerja. Ta oddelek godbe koncertuje na novo izumljenih rogovih na jek, s katerimi instrumenti se izvajajo baje izredni efekti. Gospod Langer bil ie več 'let kapelnik Novomeške mestne godbe in je z njo kon-certoval v Ljubljani ob priliki petindvajsetletuice Sokola. S svojim oddelkom godbe koncertoval jo nedavno na Sušaku pri Reki ob priliki navzočnosti cesarjeve na Reki. — (Ubijalca) svoje žene Frana Špel o t a, klobučarja iz Vipave, so porotniki danes z 10 proti 2 glasom hudodelstva uboja nekrivim spoznali. Obširneje poročamo. — (Ispred porotnega sodišča.) Pri prvi včerajšnji obravnavi zatožen je bil Matevž Žan hudodelstva uboja, Urban Švelc in Anton Fajfer kot soudeležnika tega uboja. V noči od 24. do 25. maja šel je Jožef Rechberger s svojim bratom čakati svoje žene. Ko se Jože Rechberger vrne proti Kranjčevi hiši, klicali bo ga, a ker ni dal odgovora, slišal je njegov brat, da je nekdo rekel: „Udari ga, če na8 bode morebiti vse končal!" in kmalu potem se je slišal udarec, trije možje pa so zbežali. Jožef Rochberger je imel rano na glavi in ležal nezavesten na tleh in je tudi v nezavesti vsled rane umrl. Založeni Zan se izgovarja, da je bil popolnoma pijan, Švelc in Fajfar pa pravita, da nista prigovarjala Žanu, naj ga udari. Porotniki so krivega spoznali Žaua in Švelca, Fajfarja pa oprostili. Žan in Švelc sta bila obsojena na štiri leta težke ječe, poostrene s postom in tamnico dne 24. maja veacega leta. — Pri drugi obravnavi zatožen jo bil Sivavc Martin, 331eten premogokop, hudodelstva uboja in težke telesne poškodbe. 28. junija zvečer pride Martin Šivavec pred krčmo Jero Flisek v Risovem in upije, naj mu dajo njegovo ženo. Ta se ga je namreč zbala, ker jo zelo pretepa in je pobegnila k drugim ljudem. Mej tem gre Janez Povše, ki je pil s Tonetom Barličem v krčmi, pred hišo na stran. Ker nastane upitje pred hišo, stopi tudi Toue Barlič iz hiše in zapazi, da sta se držala Janez Povše in Martin Šivavec. Ko jih Barlič ogovori, spusti Martin Šivavec Povšeta, stopi k Barliču in ga sune z nožem v hrbet. Na to skočita Povše in Barlič v vežo, kjer se Povše, kateremu je bruhala kri iz prsne rane, zgrudi na tla. Po izpovedbi Janeza Povšeta ga je Martin Šivavec, ne da bi mu dal k temu povoda, pred hišo ranil na prsih in na roki. Janez Povše je vsled prizadete rane umrl. Martin Šivavec je bil obsojen na sest let težke ječe. — (Toča) bila je v ponedeljek zvečer ob polu G. uri v Ločah, Zbelovem, Žicah in na Ponikvi na Štajerskem in v kratkem Času uuičila skoro vse pridelke na polji, vinograde in sadje. — (Iz Toplic na Dolenjskem: Meseca avgusta došlo je semkaj 153 gostov, vso sezono obiskalo jo 578 oseb tukajšnje kopeli. MeBec september kaže, da bode prav topel in izvestno bode Še marsikateri gost došel semkaj, saj je sedaj topleje nego v juliji. — (Pri Mali Nedelji) so dne 29. avgusta šolo zaprli, ker ue mej šolsko mladino epidemično širijo dobrci. — (Vabilo.) „Bralno društvo" pri sv. Juriji ob Ščavnici priredi v nedeljo dne 6. septembra t. 1. ob 3. uri popoludne v šolskih prostorih BHe-sedo" s sledečim vsporedom : 1. Hajdrih: „Mladini". 2. Predsednikov pozdrav. 3. „Solzice" (narodna.) 4. Deklamacija : Turki na Slevici. (Stritar.) 5. Hajdrih: „Sirota", petorospev. G. Govor: Turški navali na Slovensko". 7. „Bojna pjesma". 8. Deklamacija : „Ravbar" (narodna.) 9. Kocijančič: „Rožen-kraut, nagelj in rožmarin". Potem . prosta zabava pri g. Vavpotiču. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — (Iz Istre) Be nam piše: Istre glavni pridelek je vino. Ako je slabo vinsko leto, je kmet uničen in pade zopet v roke svojih nikdar sitih oderuhov — svojih narodnih protivnikov. Lepo je kazalo grozdje do 23. t. m. Ali ta dan prihrumel je strašen veter od morja z dežjem in točo, da je v nekaterih krajih napravil obilo škode. Vender, ako ostane to od daljnih nesreč, bode si kmet veuder napravil vina, da bode nekaj za dom nekaj za prodajo. V nekaterih krajih na Motovunščini padala je jako debela toča in prouzročila veliko škode. Tužen kmet, vse ga bije. O tej priliki bi jaz priporočal kranjskim vinotržcem, da kadar pridejo v Istro vino kupovat, naj ga kupujejo od kmeta ; prvič ima kmet boljše vino, i drugič ima bolj potrebo denarja, kakor karnjeli, kateri bogate o kmetovih žuljih. Vprašajte slovenske duhovnike, saj jih je dosti po Istri, oui vam bodo radi povedali, kje in pri kom se dobi dobro naravno vino, a ne dajte se slepiti po sleparskih mešetarjih, katerih so i tu ne manjka. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Pariz 2. septembra. Veliki knez Vladimir in soproga semkaj došla. Milan 2. septembra. Nevihte in viharji opustošili so vso okolico, mej Monzo in Cecco. Toča uničila vse pridelke. < »kolu Vimcrcata je več ur na daleč vsa vegetacija uničena, več tisoč tičcv je toča pobila. V Hamicu zasul je plaz hišo župana in v njej sedem oseb. Jednako vesti prihajajo i/. Parme, iz Coma, s Pifemontskega in iz Brianze, kjer je bila toča 10 centimentrov na debelo. Okolica Tatinska je posebno prizadeta, mnogo ljudij rešilo je le golo življevje. Do 40.000 glav perutnine je toča pobila. Berolill 2. septembra. „AVoltlsche Bu-reauM javlja iz Pariza o novem ruskem posojilu, da so bankir Boskier v imenu skupine bank, katerim je na čelu „Bantjue (les Depots", pogaja zaradi 3°/o posojila. Dunaj 3. septembra. Avstro-ogerska banka zvišala menični cskompt od 4 na 5. Horn S. septembra. Avstrijski cesar, saksonski kralj, saksonski princ Jurij, nadvojvode Karo! Ludovik, Franc Ferdinand d'Este, dalje Kalnokv in vojni minister došli ob polu 8. uri k vsprejemu nemškega cesarja. Cesar bil v generalski uniformi, kralj in princ saksonski v uniformah svojih avstro-ogerskih polkov. Nemškega cesarja posebni dvorni vlak došel ob 7. uri 47 min. Nemški cesar v paradni uniformi avstro-ogerskega husarskega polka stopil hitro iz dvornega čakalnega salona. Oba cesarja sta se trikrat srčno poljubila in objela. Nemški cesar naj topleje pozdravil kralja in princa saksonskega, oba nadvojvodi in Kalnokvja. Cesar Fran Josip pa je milostno pozdravil Kaprivija. Vse pozdravljanje navzlic vojaški kratkosti bilo tako srčno, kakor le možno tedaj, ko se politična zveza strinja z najtoplijim osebnim prijateljstvom. Pred kolodvorom nabrana ogromna množica napravila cesarjema, ki sta korakoma jahala v mesto, burne ovacije. Horn 3. septembra. Srčni pozdrav visokih gostov po nadvojvodah Albreht, Viljem in Rainer kot vrhovnimi voditelji manevrov, vršil se je južno-zahodno od I loma na Pun-kerjevem travniku. Pred obem cesarjema bila je tiha „revue" tukaj postavljene prve konjiške divizije in 49. pehotne brigade. Potem bil skupni odhod na inaneversko polje. Razne vesti. * (Rudniki za zlato na Ogerskem. ) Francosko-Ilolaudski konsorcij kupil je na Sedmo-graškem rudnike za zlato Czebi, Herczeganvi, Kurt\ , Porkuri in Banyi. V okraji Koros-Banya našli ao v občini Birtiu bogate sklade zlata in srebra. Rudniki, katere je kupila omenjena družba za jeden milijon fraukov, so najimenitneji in najbogateji na Sedmograškein. * (Graški biciklist v Č mig ori.) Član Graškega kolesarskega društva g. M. Kleinoseheg prišel je te dni preko Celovca, Beljaka, Trebiža, Predela, Gorice, Trsta, Lipice, Zadra, Šebenika, Trava. Spleta, Dubrovnika in Kotora na Cetinje. * (Ljubeznjiva žena.) V Gradci polila je delavčeva žena svojega moža, ko sta se prepirala, s piskrom vrele vode po obrazu, vratu in ramah. Hudo poparjenega delavca odnesli so v bolnišnico. * (Divji mož.) V toplicah Tobelbad na Tirolskem se klati že kake tri dni v bližnjih gozdih mlad človek popolnoma brez obleke iu se približuje celo promenadnim potom, po katerih šetajo v toplicah uavzočui tujci. Sploh se sodi, da je kak iinin-bolen, ki je ušel iz kuke privatne zdravilnice. Po> naročilu okrajnega glavarstva se je pomnožila žandarmerija, da zasleduje misterijozneg t go.ita. • (Priizgredih v Vitebaku na Ru skem) zaradi izvažanja Žita streljali bo vojaki na ljudutvo in je bilo več ranjenih in mrtvih. Ljudstvo napadlo je železniško osobje in židovske žitne trgovce ter je zaplenilo njih hiše. Poziv ! „Sokol Ljubljanski", kot osnovalec izleta v Zagreb, pozivlje 8 tem vsa bratska Sokolska društva na Slovenskem, to e Sokole v Ajdovščini, Celji, Gorici, M o z i r j i, Novem mestu, P r vačini, Trstu in Zagorji, da se pridružijo po odposlancih ali korporn-izleta dno 6. septembra ter jim kliče v nadi, obilo bratov združenih, krepki: „Na t d ar!" . ODBOR. tivno videti V-CD N 9 prinasa v 9. zvezku nastopno vsebino: 1. Stebor: Vanda. — 2. Zoran : Izprememba. — '6. Zoran : Le jeden ! — 4. Dr. Nevćsekdo : 4000. Povest. (Dalje.) — 5. Andrej Fekonja: K apiHU „ Reformacija v Slovencih". — 6. y.: Potnikova usoda. — 7. Igo Kaš : Dalmatinske povesti. IV. Kamenito srce. — 8. Knežan : Nasprotno. — i). Halog: Tvoja slika. — 10. M. Cdenšek: Vrbe in vrbarstvo. — 11. y. : Ponoči. — 12. y.: Pri vinski kaplji. — 13. R. Pe-rušek: NeHrečna junaška kri. Črtica iz Bosue. — 14. Anton Funtek: Luči XX. — 15. Gr. Novak: Vir. — 16 Podgoričan: Naši vaščanje. VIII. IX. — 17. Gašper Križnik: Narodne stvari III. — 18. Književna poročila: VII. S. R. : Uebersicht der Slavenreste in Tirol von prof. dr. H. Ign. Bider-mann. — 19. V. Bežek : Slovniški razgovori. (Dalje.) — 20. Listek: Levstikovi zbrani spisi. — „Pesui Valentina Voduika". — Nove ŠolBke knjige. — „Pravila za piaavo". — Povesti za mladino. — »Naš dom". — „Rodoljub". — Koledarji za leto 1892. — „Zur Erklarung einiger grammatischer Formen im NeuBloveniHchen". — »Die osterreichisch-unga-rische Monarchie in Wort und Bild". — Družba sv. Mohorja. — Deželno gledališče v Ljubljani. — Blaga oporoka. — Alenka Prešernova. — f Luka Robič. — Osebna novica. — VI. izkaz darov za Prešernov spomenik. — Narodni pesenci. — Načrtek za propoved z leta 157.'{. — Književnost hrvaška. — „Srpske narodne pjesme". — f Stojau Nova-ković. — XVIII. knjiga rStarih pisaca hrvatskih". — Spomenik Kačičev. — Operne predstave hrvaške. — f Vasilije Živkovič. — f Jan Neruda. — Lepa nagrada. — f Stepan Zlat^vič. — Listnica. „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr , za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tlljcl: 2. septembra. Pri MnlUi : Pa&zkowaky, Schlieck, Seidler, Oau c Dunaja. — Laurič, Elsner, Miakola iz Trsta. — Sunek, Ponea, baron pl. Debary iz PuIjh.' — Krek, Pattei iz Gradca. — Dernjač iz Savnice. — Dr. Ungar iz Toplic. — Škof iz Jaške. — Kellar iz Frankobroda. — (Jralič iz Zagreba. — Plesch« iz Prage. — Schmidt iz Vipave. Pri Slona t Pl. Orion, Bruchla, Conrat, Kirnbauer, Rein z Dunaja. — Pundscbu iz Malega Lošinju. — Slane z Zidanega mosta. — Schuller z Dolenjskega. — Schwarz iz Celja. — Perko iz Poljćan. — Kerschitz iz Podkloitra. — Grasek iz Kamnika. — Hirncbmann iz Čakovca. — Pučnik, Florinn iz Kranja. — FML'. baron Schonherger iz Maribora. — Maurer iz Trsta. — Chwolson iz Peterburga. — Kollericb iz Budimpešte. — Nauendorf i% Ueroliua. Pri «v*trl|akeiu cesarji: Steklasa iz Zagreba. Tržne cene v LJubljani dne 2. septembra t. 1. L'1. kr i i *l.kr.| Pšenica, tiktl. . . .1 « 94 3peb povojen, kgr. . -64 'Rež, „ . . . 7 if> Surovo maslo, „ — 701 : Ječmen, „ . 4 03 Jajce, jedno : . . . Mleko, liter .... — 2 0 'CB, . . . . 2 92 — 8 Ajda, „ . . . h 2. Goveje meso, kgr. -62 Proso, „ . . . B 04 Telečje „ , -52 i tvorni*., „ . . . B 40 Svinjsko , „ — 60 Krompir, , . . . 2 BO Kostruuovo , , — 40. Leća, „ . . . 10 _ Pisanec...... —135' Grah, „ . . • ,10 _ — 17 Fižol, , . . . i V _ Seno, 100 kilo . . . ll78! Maslo, kgr. :1— iS Slama, „ „ . . . 2 14 Mast, . i— M Drva trda, 4 Quietr. 6J80 Speli triflen „ ■ — B8 „ mehka, 4 , 4J20 Meteorologično poročilo. | Dan Čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v ui m. j -gl 7. zjatraj S 2. popoi. ^ i 9. zvečer 1 1 73S*0 mm. 738'8 mm. 738'9 mm. 13-6° C 24 9° C 18-4" C brezv. si. szh. si. szh. megla jasno jasno 0-00 mm. Srednja temperatura 18-9P, za 2-1° nad normalom. ZO-uLiiaJslca- "borza* dne 3. septembra t. 1. (Icvirno tnlegraficuo poročilo.) Papiru* renta..... Srebrna renta ..... Zlata renta ...... b"f9 marčna ruuta..... Akcije narodno banke Kreditno ahcije..... London ....... Srebro........ Napol......... C. kr. cekini ...... Notnuke marko ..... i 1 , državne srečke \l I. 1854 Državne arrčk« is |, 1864 včerai — dan «■ gld. 90 50 _ Kld 90 35 , 90 35 — ■ 90 25 , 109-75 — rt l')9 95 „ • 1«'2 05 — M 102-20 n 1010- — n 1008 — „ 275 25 — n 274 75 „ 117-35 — ■ 117 30 B 33'/, _ n 9 33 li«50 — • 5 58 • 57 67«/, — • 57*66 250 «ld. 100 . 135 1*0 gld. 75 kr. Ogerska zlata renta 4°/,,....... 103 . — /o Oporuka papirna renta 50/4 Dunava reg. srećke 5°.u . . . 100 gld. Zeiulj. obd. avstr. 4«,,•/, zlati zast. listi . . Kreditna srečke ...... 100 gld. Budo I love srečke..... 10 „ Akcije anglo-avetr. banke . . 120 . Tramway-dniBt. valj. 170 gld. a. v. . . . 100 1*0 lin 184 20 152 220 40 25 50 75 Zahvala. Podpisana rodbina Mart zahvaljuje se tem potom prijateljem in znancem najpriarčoeje za mnoge dokaze sočutja ob bolezni in smrti predrage sestre, oziroma svakinjo, gospodične JOVANE BIENOTSCH za darovane prelepe vence in za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku. Osobito pa se zahvaljujemo belooblečenim gospodičnam, ki so ob sprevodu pri rakvi svetile in a tem pokazalo, da ved<\ ceniti in spoštovati zadnje želje umirajočih. Še jedenkrat prisrčna hvala 1 V Kranji, dne 1. septembra 1891. (73D Rodbina Mari. so vaprejmo na brano in stanovanje. Ondu imeli bi tudi priliko vaditi so v italijanskem jeziku in aviranji na klavirji. — Več je izvedeti pri gospej Joaiplnl Koron, v Ljubljani, na Mestnem trgu, v Kendlnl hlii v II. nadstropji. (711—3) Največja zaloga šivalnih strojev I i IIII »I j UII JI. Nizke oono. — Ugodno plačevanje na obroke. m „i"__. • 11 — Stari stroji so zame- frankovani. g ^„lo. - Popravki se Izdelajo hitro, dobro ln (26) ceneno. (476) ^MMOZš TIXrX« Potrebščine za pisarnice in na plNulne nilxe, pisue mape, pisne podloge, tiutnike, nakladnike za pisma, mo-cilnice, ravnila, deske beležuice, skledice sa peresa, držala, skrinjice za pismene znamke, steklenice za klejo zvitki pivnikov za sušenje tinte, sušilne deščice in sušilci, pečati iz proževine z vso pripravo, sušilni kartoni, kopirni listi in pivniki, tiskane iu misneiie pečatne znamke, inu-čilniki in lepivni papir za bankovce. P V1SO. Oziraje se na v ,,Slovenskega Naroda" št. 181 z dne 11. avgusta 1891 priobčeni zakupni razglas intendancije 3. voja, št. 690f>, zaradi zagotovitve dobave kruha in ovsa za leto 1892., se naznanja, da se bodo pri oddajnih obravnavah za VSC postaje, ležeče v področji tega voja, vsprejemale tudi alternativne ponudbe za kruh iz „na |»ol pšenične in na |»ol ržene moke" in za kruh. kakor je bilo določeno v zakupnem razglasu. V Grade', dne 28. avgusta 1891. (719- C. in kr. intendancija B. voja. Sv." DR FRAN JURTELA od 2. septembra t. I. naprej svojo odvetniško pisarno v Šmariji (St. Marein bei Ertochstein) nasproti c. kr. davčnemu uradu. (7yo; 'člpC-l.Mitf "\f '"{'?' ^i? n 4 Glavna dobitka inarjBY 100.000 D 50.000 LOZI po 1 gld, inarifiT (707—5) V Ljubljani se dobivajo lozi pri J. C. MAYER-ju, LOZI po 1 gld. Izdajatelj in odgovorni urednik: J o Bi p N o 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".