številka 17 Cena 15 din Ptuj, 12. maja 1961 Cena 15 din Po h-uid'fh vojaških dog'cdkih v АШги in na Kubi ter. po ustavitvi sovražnosti v Laosu in delno v Kongu so svetovni politiki zcipet sedli za številne konferenčne mi- ze, da bi pretehtali položaj in se začeli pripravljati na nove udarce. V Alžiru so upor zatrli in pred dnevi je de Gauile že gcvoril o francoski politiki do te sevemo- afr.ške dežele. Sedaj čakajo na odločitev francoske vlade, -aiH bo nastopila preti desničarjem z močno reko, ai pa bo z:pet vse skušala pogladiti, da ne bi izgu- bila vsaj te opore proti levičar- jem. ki vedo, da pomen.jo smrtni icrči francoskega im^perija nevar- nost za delavski razred, k¿ oo bržda moral prevzeti izgube v ko- lonijah na svoja ramena. Sedai se pripravljajo na poga- janja z Alžirci, da bi zaključili vojno in da bi nato navezali st ke z neodvisno državo, tako da bi ohranili zase čimveč koristi. A'.- žirci so trenutno v takšnem polo- žaju, da ne morejo zahtevati vse, pač pa bodo morali pristati na komprcmise. V tem primeru gre za francosko prebivalstvo in za zemljo ter za Saharo, Na Kubi je trenutno mimo, ni pa s tem rečeno, da se že ne pri- pravljajo na novo invazijo. Ob'-ko bedo šele našli, kajti največja' nevarnost je, da se bodo ZDA vmešale neposredno s svojo voj- sko, :n to pod takšnimi oko-Mšči- nami, da ne bo mogel nihče inter- venirat.. Preostalo ј>т bo le mo- ralno obtoževanje. Z južnoameriškimi državami pnpravljajo konferenco Organiza- c\je ameri.ških držav, na kateri bodo obsodiR Kubo. Hudo je to, da je Kuba v Tjadnjem času izgu- bila pri južnoameriških državah precej podpore, saij se tamkajšnj kapitalistični ravsed boji. da bi kubanska revolucija zajela še njih. V začetku so ploskali Fidelu Ca- stru, ker je kazalo, da bo ostal v mejah boja proti veleposestnikom tn delno proti, tujim vplivom, toda sedaj je revolucija prerasla meje SK~cial zma in tako so se celo libe- ralni meščani odmaknili od ku- banske revolucije. To gre vse y korist Američanom, ki iščejio pravi trenutek in pravi ¿zgovor za uni- čenje kubanske revolucije. Na otoku še ni vse mimo. V Laosu so s cer doseg^fi usta- vitev sovražnosti in danes naj bi se v Ženevi začea konferenca 13 držav, toda krize s tem še niso odpraWli. Zahodnjaki so pristali na konferenco zato, ker so videli, da z vojaškimi ukrepi ne morejo streti volje laoškega ljudstva, da s^ zagotovi enotno in neodvisno državo. Na konferenci 'ahko pride do takšnih premikov, da s: Zahod zagotovi uspehe. Američani so že začeli gcvoritt o razdelitvi Laosa na južni in se- verni del, da bi si tako zagotov li vsaj polovico ozemlja. Čeprav j:m sosednja vietnamska in korejska pnmera kažeta, da je takšna re- ^tev nespametna, bedo bržda pri- š'i s takim pred.ogom, da bi dro- bili tiste sile, ki se up rajo neo- koonializmu. Britanci za sedaj napovedujejo, da bodo odločno nastopili proti delitvi, toda iz iz- kušenj vemo, da iz zahodne soli- darnost^ potegnejo z Američani in t>cdprejo predloge, ki v sebi no- s;.io ka'i nadaljnje krize. Zakaj so Čombeja zaprli? To vprašanje je umestno, posebno •^er je to človek, ki je dal umoriti Lumumbo m številno druge ugled- ne politike. Že takrat smo pisali, je Čombe belgijski človek, Tiedtem ko .sta Mcibutu in Kasa- ^bu bolj pod amer škim vplivom. V ZDA se trudijo, da pridobijo koncesije v Kongu, toda ne v de- ljenem, pač pa v vsem Kongu, ^-ombe jim je postaC prenevaren, ker z njtm bi Kcngo razbili ter ^"^očili državljansko vojno. Za- hodu ni do tega, da bi iz humanih •"a^logov onemogočili državljansko pač pa vid jo v takšn! vojni Nevarnost, da bi izgubi'i pHožaje. so žrtvovaili Lumumbo id î^zda bodo žrtvovali še svoje ne- iogosto poplavlja Pesnica, čezmerno vlažnih pa je 5000 ha. Močvimost pa prizadene še poleg tega vsaj 4000 ha, 77 % prizadetih površin odpada na travnike, na njive 2700 ha ali 18 %. Nerodovitnega zemljišča je vsaj 750 ha ali 5 % poplavam podvržene ali zamočvirjene povr- šine Po končanih melioracijah pašnikov ne bi več bilo, 1800 ha bi bilo travnikov, njiv 12.600 ha. V teh predelih bi pridelali pred- vsem sladkorno peso ter krmne rastline, deteljo in rastline za si- liranje. Sedanja vrednost pridel- ka na 1 ha je okrog ¡52.000 din, po melioracijah pa bi bila vsaj 310.000 din ali približno devet krat več kot sedaj. Za melioraci- je vložena investicijska sredstva — 2,5 milijardi dinarjev bi se hitro amortizirala. Doslej je bi- lo investiranih za nekaj skoraj 9 km nekaj nad 224 milijonov di- narjev. Od tega so člani vodne skupnosti v prispevkih vložili 7,800.000 din, torej le 3,5 %. Po ocenitvi skupščine je to v raz- merju s sredstvi skupnosti pre- malo, zato je bilo sklenjeno, da se prispevek poveča še na po- moč pri odvažanju zemlje in pla- niranju po končani regulaciji struge. Tako bo zemljišče čimprej usposobljeno za svoj namen. Pra- vilnik za prispevek v delu bo iz- delal novi upravni odbor. Na skupščini je bil potrjen predračun dohodkov in izdatkov za 1961. leto. Glavni vir dohod- kov za melioracijo Pesniške do- line bo tudi letos predstavljala dotacija Vodne skupnosti za po- rečje Drave v višini 50 milijonov dinarjev. Sedmino te vsote bo znašal prispevek članstva za mi- nula in letošnje leto. Za regulaci- jo Pesnice bo porabljenih nekaj nad 47 milijonov dinarjev, 2,7 mi- lijona dinarjev pa bo porabljenih za vzdrževalna dela na Pesnici in za mostove. Ostalo bo porablje- no za mehanizacijo, za generalno popravilo bagerja (3 milijone din) in za osebne in rñateriaine izdat- ke. Operativni in funkcionalni iz- datki bodo letos zna.ïali rad 1 milijon 600 tisoč dinarjev. Na skupščini sprejeta osnovna pravila Vodne skupnosti za me- lioracijo Pesniške doline obsegajo 35 členov in določajo pravice in dolžnosti skupnosti ter njenih članov, gospodarjenja s sredstvi in delo ter pristojnosti organov skupnosti. V novi upravni odbor je bilo izvoljenih 14 članov. Za predsed- nika je novoizvoljeni upravni od- bor izvolil inž. Milana Štarkla, za podpredsednika pa Ivana Vobiča iz Maribora. Po končani skupščini so se de- legati in gostje z avtobusom od- peljali na gradbišče Pesnice k moškajnskemu železniškemu mo- stu, kjer so si ogledali dela in novo strugo. Tolmačil jim je no- vi upravnih tov. Šepec. VJ Ptujčanl v L niarlElorslii ШВ Pred 30 dnevi je sprejela oila- diina iz mariborskega okraja del velijie naloge vse mladine Jugo- slavije, da bo zgradila cesto »Brat- stva in enotnosti 1961« — avto- put od Grdeiice d3 Skcpja. V tej MDB (mladinski delovni brigadi), ki je odšla iz Maribora 26. marca Í961, je tudi precej ¡ptujske mladine. Pod praporom MDB ».Alfonza Šarha« je odšla na ,jug domovine, v južno Srb jo. Tam sodeluje po svojih močeh in do- ,prinaša pri graditvi ceste svoj de- Jež. Ta cesta bo fxivezovaia bliž- nji vzhod z zahodom. Kakor ptuj- ska mladina, je tudi mladina iz manborskega okraja in vse dr- žave dobro raizimiela svojo v'ogo ter doprinaša za njeno izvršitev svoj delež. Bi-iigada biva v mladinskem na selju »Josip Debeljak« v Džepu. Tu žive tovariško brigadirsko živ- ljenje s tremi drug rmi brigadeimi. Prav te dni pričakuje.^ še dve drugi mladinski delovni brgadi. .Naselje bo postalo v teh dneh eno izmed najbolj živcp^aih našel;j na celotni trasi, saj bo v njem zbrana m'adina iz vseh šestih re- publik. Samo brigadirsko življenje n upravljanje v mladinski brigadi se ie znatno spremenilo. Tudi tu je samoupravljanje. Na brigadirskih konferencah sprejemajo brigadirji sklepe, ki jih iizva.ia brgada s šta- bom na čelu. Tukaj ima samo- upravljanje še posebno vzgojno tn izpodbudno vlogo. Vsak brigadir lahko nakaže probleme in da pred- loge. bamouprav.janje imamo tu- di v naselju. Svet naselja rešuje probleme v naselju: graja, po- hvali a'i ocenjuje delo in življenje brigade v nase'ju. Tudi ocenjevanje brigad je letos znatno spreimenjeno. Letos je pri- znavanje brigad za udarne vsa- kih 30 dni. V takem razdobju se delijo tudi pohvale in posebno po- hva'e. Glavni štab MDB daje pri- znanja najbol.išemu naselju na trasi. -Minilo'je 30 dm in naša brigada je v teh dneh znatno presegla ncrmo. Pogoj za priznanje udar- ne brigade je 111 odstotkov nor- me, mi smo pa dcsegli 134 od- stotkov. Prav tako važne so efek- t vne ure. Pogoj za priznanje udarnosti je 92 odstotkov. Naša brigada je dosegla 94,8 odstotka. Brigada si je močno prizadevala pri urejanju naselja, dvorišča in barake. Uspešno se je izkaza'a tu- di na kultumo-zabavnem m poli- tičnem področju. Brigada je bila 24. aprila prizna- na za udarno. Dobila je tudil po- sebno pohvalo za delo v naselju. To priznanje je dalo vsem še več- .jo pobudo in vztrajnost pri izvr- ševanju nalog. Z ckrepljenimi močmi in z žel.>3 p» več.jih delov- nih uspehih smo stoi)iri v drugo dekado. Z veselim hcs-ruk v nove delov- ne zmage! Za ptujske brigadirje Lojzka Zelenik Mladinsko nase!.je »Josip Debeljak« v Džepu v Srbiji, k.ier letos živijo prvi ptujski brigadirji (Foto: Traprarič) Vse večja uporaba krvi Letošnji Teden Rdečega križa od 7. do 14. maja je posvečen krvodajalstvu. Napredek sodobne medicine terja vse večjo uporabo krvi pri zdravljenju najrazličnej- ših bolezni, pravtako pa je po- trebno, da imamo na zallogi do- voljno kolicáno krvi za primer večjih elementarnih nesreč. V Tednu Rdečega križa naj or- ganiz-acije predvsem poglobijo svojo dejavnost na piodročju kr- vodajalstva, pritegnejo k temu v.se družbene organizacije in vzpostavijo čim tesnejše sodelo- vanje s transfuzijsko službo. Zato bo Centralni odbor JRK sklical v Tednu Rdečega križa izredni plenum oziroma razširje- no posvetovanje, na katerem bo- do obravnavali prtobleme prosto- voljnega krvodajalstva. Hkrati bo organiziral tudi sprejem najza- služnejših aktivistov in večkrat- nih krvodajalcev ter nekatere od njih odlikoval z znakom prizna- nja Jugoslovanskega Rdečega križa. 20 let našega tisba Na sprejemu novinarjev ot dnevu tiska v petek, 5. maja t. 1., ki ga je priredil predsednik Okrajnega ljudskega odbora Jo- že Tramšek za novinarje z ob- močja poverjeništva Novinar- skega društva Maribor, sta bila povabljena tudi novinarja na- šega lista. Na sprejemu je predsednik OLO Jože Tramšek vpričo na- vzočih gostov, sekretarja okraj- nega komiteja ZKS Miloša Le- dineka, generalnega pKxipolkov- nika Staneta Potočarja in pred- sednika Društva novinarjev Slo- venije Dušana Benka čestital na- vzočim novinarjem »Večera«, »Dela«, »Radia Maribor«, našega lista in »Skozi TAM« za dan tiska in je pohvalil dosedanje sodelovanje med novinarji in političnimi ter družbenimi orga- ni, obenem pa je želel na tem delovnem področju tudi v bo- doče mnogo novih uspehov. V imenu navzočih novinarjev se je predsedniku OLO Jožetu Tramšku zahvalil za pozornost predsednik poverjeništva Branko Sonica ter mu je obenem čestital, enako tov. Milošu Ledineku za odlikovanji, ki sta ju prejela od predsednika T4ta. PREBIVALCI PTUJA! UDELEŽITE SE PARADE MLADOSTI iN VELIKEGA ZBOROVANJA. KI BO V NEDELJO 14. V. 1961 OB 10. URI NA TITOVEM TRGU V PTUJU! Stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTT'J. DNE 12. МЛ.ТД 1961 Uvaianfe dela po ekonomskih enotah, glavna skrb sindikata v nedeljo, 7. maja 1961 je zabeležil Občinski sindikalni svet med svoje uspehe še enega nov ega. V redu je potekel dobro pri- pravljen letni občni zbor. Dvorana v Narodnem domu jc bila polna delegatov in gostov. Vabilu na zbor se je odzval predsednik Okrajnega ljud- skega odbora Jože Tramšek. predsednica Občinskega ljudskega odbora Ptuj Lojzka Stropnik, tajnik Občinskega ko-miteja ZKS Janko Vogrinc, predsednik Občinskega odbora SZDL Branko Gorjup in tajnik Franc Tetičko vič. Iz Jesenic je prišel na povabilo Slavko Brlisk, član pred- sedstva Občinskega sindikalnega sveta, iz Varaždina pa Ivan Vi- tez, predsednik Občinskega sindikalnega sveta, iz Čakovca pa Ivica Bartolič, član predsedstva Občinskega sindikalnega sveta ter Franc Majcen, član predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Ormož. Po razpoloženju in delu zbo- ra so vsi odnesli vtis, da taki zbori ne pomenijo le formalne nujnosti ob koncu poslovnega le- ta, ampak nujen sklic najvišjega sindikalnega foruhna v občini, ki se resno bavi s tekočimi \'-pra- šanji in jih tudi želi in hoče pra- vilno rešiti. Povabilo gostov iz Jesenic, Varaždina in Čakovca predstav- lja resno željo Ptuja in gostov, da bi prišlo do čim tesnejšega stika zaradi koristne izmenjave izkušenj pri političnem in osta- lem delu, Tak način stika med eosedi je zbor pohvalil. Zbor je začel predsednik Ob- činskega sindikalnega sveta Jože Seguía, ki je pozdravil zbrane delegate in goste ter predlagal, da 99 strani obsegajočega poro- čila o delu Občinskega sindikal- nega sveta ne bi čitali, ker so ga itak vsi dobili z vabilom na zbor. Prebral je nato predlog na- črta za bodoče delo novoizvolje- nega upravnega odbora in sin- dikalnih organizacij med drugim s sledečim poudarkom: »Sindikalne organizacije bi morale izkazovati večjo pozor- nost ко1ек11л'от, predvsem dvi- gu socialistične zavesti in vzgoji naših proizvajalcev, da bodo kot zavestni upravljalci in spo- sobni izvrševalci nalog v proce- su proizvodnje ali v delavskem samoupravljanju. Za uspešnejSe delo in za odpravo nekaterih po- manjkljivosti v iedanjem siste- mu poslovanja organov uprav- ljanja in za boljše rezultate dela sprejemajo sindikalne organiza- cije obširne naloge in jim lahko zaupamo, da jih bodo tudi izvr- šile!« V tem smislu so izz\'€nele več aJi manj vse diskusije delegatov in gostov. Gost iz Varaždina Ivan Vitez je de,jal: »Za izvrševanje prevzetih na- log želi Občinski sindikalni svet Varaždin najiskrcneje sodelova- ti z Občinskim sindikalnim sve- tom Ptuj. Na ta način bomo prevzete naloge hitreje in lažje rešili v dobrobit obeh naših sve- tov in vseh delovnih ljudi. Na ta način se bodo še bolj zbližali de- lovni ljudje iz Varaždina in ptuj- ske komune!« Gost Ivioa Bartolič iz Čakov- ca pa je tako povedal: »Vas čakajo v vaši komuni, nas pa v naši velike naloge iz pet- letnega plana za razdobje od 1961. do 1965. leta. Želimo, da bi pri izvrševanju tega plana dose- glo delovno ljudstvo Vaše komu- ne tako velike uspehe kot jih je doseglo doslej!« Štefka Tušnik je pohvalila zboru delo sveta: »Nadzorni odbor ugotavlja, da je bilo finančno kakor vso ositalo poslovanje v 1960. letu zelo obširno, pestro in živahno, kar je razvidno iz vseh poročil. Nadalje je ugotovil, da so člani odbora kakor tudi plenuma in člani vseh komisij v minulem letu vložili mnogo truda in ze- lo veliko svojega prostega časa za -zvršitev nalog, ki so jih pre- vzeli in so jih tudi uspešno re- šili.« Po diskusijah delegatov kot Franca Kekca, Dušana Znida- riča, Albina Piška, Cirila Šateja in drugih so diskutirali: Janko Vigrinc, Lojzka Stropnik, Jože Tramšek, Branko Gorjup, Ivo Kamnik, Franc Majcen, Meta Feldin in drugi. Janko Vogrinc je med drugim poudaril: »Sindikalno organizacije se bodo morale v bodoče bolj za- vedati važnosti novega gospodar- skega sistema in borbe za nje- govo uresničenje. Doslej so se več ali manj bavile z vpraša- njem počitniških domov, leto- vanj, menz itd. S tem se bodo sicer morale baviti tudi v bodočo, njihova glavna skrb pa bo le skrb za delo po novem gospodar- skem sistemu, za pravilno deli- tev dohodka in drugo.« Predsednica občine Lojzka Stropnik je dejala: »Pojem komune bi morale ra- zumeti vse sindikalne podruž- nice. Pri tem gre za stvarnost, ne samo za parole. Vsakemu čla- nu sindikalne organizacijo bi moralo biti jasno, zakaj dajemo vsi skupnosti, za skupne potre- be, za skupno življenje v njej, morali pa bi se tudi zavedati, kako se vsa ta sredstva trosijo. Člani zbora proizvajalcev so vse premalo seznanjeni z vsemi pro- blemi delovnih kolektivov, da bi se lahko na zasedanjih obeh zborov zavzemali za tista vpra- šanja, ki jih zbor mora rešiti. Ponekod celo ne vedo, kdo je član zbora proizvajalcev, ki so ga izvolili. Take in podobne ix)- jave bo potrebno odpraviti...« Predsednik OLO Maribor Jo- že Tram.šck je diskutiral v sle- dečem : »Navadili smo se glodati pri mnogih vprašanjih na sindikal- no organizacijo in na občinski ljudski odbor. Od obeh vedno pričakujemo tolmačenje predpi- sov in ukrepov. Prav bi morali biti obrnjeni h kolektivu, ki sprejema in obravnava vse pro- bleme v zvezi z našimi novimi predpisi. Ravno pri kolektivu bi našli toliko predlogov, zamisli in pobud, da bi lahko reševali z upravnimi organi tudi taka vprašanja, ki se zdijo včasih upravnim organom nerešljiva. Neposredni proizvajalci se res- no lotevajo vseh družbenih vpra- šanj in za nje je potrebno pov- sod imeti posluh. Oni se zaveda- jo, da danes več ne upravljamo v njihovem imenu, ampak da oni sami soodločajo o vseh vpra- šanjih." Po diskusiji Iva Kamnika je še diskutira! Dušan Znidarič iz Ptuja: »Predlagam, da bi sc pri Ob- činskem sindikalnem svetu ali pri Občinsikem ljudskem odboru Ptuj ustanovil posebni sklad, v katerega bi se stekala vsa fi- nančna sredstva, zbrana od de- lovnih ljudi kakor tudi dotacijo. Ta sredstva bi bila porabljena za zgraditev delavskega doma. K akciji za zgraditev tega doma bi morali resno pristopiti ter tu- di vztrajati pri njej vse do otvo- ritve doma.« Vse diskusije so bile kratke. S pregledom bodočih nalog sin- dikalnih organizacij, ki jih je na- kazal predsednik Občinskega sindikalnega , sveta Jože Sçgula in s predlogi, ki so jih dali dele- gati in gostjo v diskusiji, jc na- kazana bodoča smer dela sindi- kalnih organizacij v občini v skadu z novimi gospodarskimi predpisi kot glavno nalogo v dobrobit vsega delovnega ljud- stva. Pri volitvah 80 delegati izvo- lili plenum Občinskega sindikal- nega sveta same agilne sindikal- ne funkcionarje, ki se bodo tudi daljo trudili za procvit našega gospodarstva in napredka. V kratkem .se bo sestal novo- izvoljeni plenum, ki bo Izvolil iz svoje srede predsednika in pod- predsednika Občinskega sindi- kalnega sveta ter tajnika, ki bo- do takoj začeli prevzeto delo ter si prizadevali do nadaljnjih uspehov. V. J. Delegati in flostje na zboru Občinski sindikalni svet ima nov prapor Od nedelje, 30. aprila 1961, ima Občinski sindikalni svet Ptuj svoj prapor s 2.3 trakovi, 25 zlatimi in 22 srebrnimi žebljički, ki so jih prispevali občinski, upravni in politični organi ter delovni kolektivi. Tudi občinski sindikal- ni svet Jesenice je prispeval trak, zlati žebljiček pa tudi Občinski sindikalni svet Varaždin. Zadnji dan aprila 1961 je bila v Ptuju trojna slovesnost za 1. maj. Najprej je bila v dvo- rani na magistratu slavnostna seja Občin.^^iega sindikalnega sveta. Poleg sindikalnih in drugih funkcionarjev iz občine so se je udeležili tudi gostje iz Maribora, Jesenic, Varaždina in Čakovca. Za njo je bilo zborovanje in raz- vitje prapora na tribuni za pred- stavnike in goste pred magistra- tom. Prapor je razvil tajnik Okrajnega sindikalnega sveta Ma- ribor Ivo Kamnik ter ga izročil prapK)rščaku Jožetu Škrlovniku in pa praporšča-ora je odšla povorka na nov cestni most čez Dravo z godbo »Svobode« na čelu. Tam so vsi gledali ognjemet z gradu in z železniškega mostu. S tem je izpolnjena dolgoletna želja Občinskega sindikalnega sveta, da bi imele sindikalne or- ganizacije na svojem čelu pra- por kot simbol delovnih zmag v sindikalnih organizacijah in osta- lih delavcev, kolektivov iz ptuj- ske občine. Jaže .Škrlovnik in Tone Potočniik sta prev/ola prapor TE DNI V OBČINI V ponedeljek, 15. maja 1961 bo ob 15. uri v Delavskem klubu Ptuj prva plenarna seja novo- izvoljenega plenuma Občinskega sindikalnega sveta Ptuj. Izvolili bodo predsedstvo, predsednika, podpredsednika in tajnika Ob- činskega sindikalnega sveta Ptuj ter imenovali stalne komisijo pri Občinskem sindikalnem svetu Ptuj. Na soji bo tudi razprava o načrtu dela za novo delovno ob- dobje 1961,62. V torek, 16. maja 1961 bo ob 16. uri v Delavskem klubu Ptuj posvetovanje slušateljev Sindi- kalne politične .šole Ptuj. Na se- stanku bodo slušatelji predložili pismene izpitne naloge, istočasno pa se bodo dogovorili o nalogah v zvezi s študijskimi ekskur- zijami. ki bodo v Varaždin. Ki- dričevo in v Velenje. Tir v sredo, 17. maja 1961 bo ob 14. uri bo sestanek slušateljev Sindikalne politične šole Maj- šperk. Na sestanku se bodo po- gogovorili o zaključnih izpitih in o študijskih ekskurzijah. Pri Občinskem sindikalnem svetu in Delavski univerzi so v teku temeljite priprave na eno- tedenski seminar za predsednike in tajnike sindikalnih podružnic, ki bo koncem maja tega leta. NOVGIZVOUENI PLENUM OBČINSKEGA SINDIKAL- NEGA SVETA PTUJ Bagar Feliks, Čuš Janez, Cucek Alojz, Cepin Gvido, Cerne Marija Grahrijan Maruša, Golob Ivanka Grdiša Štefka, Granda Ivan, Ilovar Zora, Klančnik Rczika, Klemenčič Franc, Kekec Franc, Križančič Ježe, Kclenko .'Xnton, Kralj Mile- na, Kosč Rudi, Korršec Elizabeta, Lacko Vt an, Levčntk Hin,ko, Lan- gus Anica, Meško Tončka, Mako- vec Viktor. Majcen Mirko, Mihe- lak Fraine, dr. Neudauer Jože, Pre- lO'.q Viktor, Praprotnik Adc^lf, Pi- šek -Albin, Prešern Franc, Potcč- nik Tone, Rijavec Alojz, Rižner Franc, So'ovjev B'ris, Sctler Jože, Škrlovnik Jože. S&rdinšrk Maks(- miljan, Šegula Jože, Skrjanc So- nja, Šcšterič Milan, Vavjda Fanika, Vauda Franc, Veber Bogomir, Vo- da Mirko. Vučak Franc. v N.'VDZORNI ODBOR SO BILI IZVOLJENI: Dolenc Vinko, Joha Stefan, Ma- sten Danilo, Nahberger Ivo, Puš- nik Štefka. IZVOLJENI DELEGATI ZA OBČNI ZBOR OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA MARIBOR Baga.r Feli.ks, Cuš Ja^nez, Grdiša Štefka, Ilovair Zcra, Kekec Franc, Klemenčič Franc. Križančič J-rže, Kolenko Anton, Kra j Milena, Ko- rošec Elizabeta, Lacko Milan, Le- vičnik Hinko. Me.ško Tončka, Ma- kovec v ktor, dr. Neudauer Jože, Prelog Viktor. Petrrvič Janez, Pra- protnik Adi, Rijavec Alojz, Skrlcv- nlk Jože, Sošterič Milan. Stran 3 PTUJSKI TEDNIK PTT'J. DNE 12. МЛ.ТД 1961 OB DVAJSETLETNICI ШДЈЕ Pred 20 leti so nas selili Ob dvajsetletnici vstaje se s trpkostjo spominjamo tudi onih dni pred 20 leti, 'ko so začeli Memci množično preseljevati na- še ljudi s Štajerskega in Gorenj- skega na Hrvaško in v Srbijo. Vendar so se trpko čustvo tisoč in tisoč izgnancev, ki ob dvaj- setletnici vstaje gledajo novo Ju- goslavijo. ki so zanjo trpeli in jo pomagali graditi, spreminja v zadoščenje; saj njihovo trpljenje in delo ni bilo zastcnj. Pred menoj je tisKani nemški seznam oseb, izseljenih iz Spod- nje .Štajerske (Verzeichnis der aus der Unterstiermark umgesie- delten Personen). Je to mapa, kjer so po abecednem redu vpi- sani izseljenci. Pri vsaki družini so poleg imena pyoglavarja (na- vadno očeta) navedeni tudi roj- stni fwdatki, poklic in bivališče. Pri ženi, otrocih in ostalih dru- žinskih članih pa le ime in rojstni datum. Podatki niso povsod točni, kar je raizumljivo, ker je bi.1 nemške- mu preselitvenemu štabu odmer- jen zelo kratek rok, da bi čim- prej opravil delo, ki mu j-e bilo naročeno z najvišjega mesta, prav tako manjkajo v seznamu imena mnogih izseljencev. Ven- dar daje seznam v celoti zanimi- vo sliko. Pri statistiki, ki jo navaja nem- ški seznam, je upoštevan ves bivši ptujski okraj. Izseljenih je bilo 607 moških in 557 žensk, skupaj 1164 oseb. Zaradi Ipomanjkajivosti sezna^ma bi po moji presoji lahko dvignili to število na približno 1300 oseb. Od »upoštevanih 1164 ljudi jih je bilo: v starosti od 1. do 10. leta 150, to je pribl. 13 odstot- kov, od 10. do 20. leta 225, to je pribl. 19,5 odstotkov, od 20. do 30. leta 154, to je pribl. 13 od- stotkov, od 30. do 40. leta 208, to je pribl. 18 odstotkov, od 40. do 50. leta 190, to je pribl. 16 odstotkov, od 50. do 60. leta 146, to je pribl. 13 odstotkov, od 60. do 70. leta 72. to je m-ibl. 6 od- stotkov. od 70. do 80. leta 14, to je pribl. 1 odstotek, nsd 80 let 5, tio je pribl. 0.5 odstotka. Če primerjamo desetletja med seboj, vidimo, da število otrok med 1. in 10. letom ni v pravem razmerju z številom ostalih. Vzrok je najbrž v tem, ker so dali starši te svoje najmlagše pred odhbdom v izgnanstvo v oskrbo sorodnikom. Zanimivo je, da izkazuje drugo desetletje naj- višji odstotek, skoraj 20. Med najnižjimi odstotki je desetletje od 20 do 30. kar je razumljivo, ker je bilo mnogo moških še v voinem ujetništvu, precej pa .se jih je na kakršen koh' način od- tegnMo deportaciji. Značilno za nemško brezobzirnost je, da sb bili izseljeni ljudje v starosti nad 70 in 80 let. pa Judi do.jenč- ki. .stari nekaj tednov ali dni. Glede ooklicev izseljenih oseb se vidi na Drvi oogîed. kakšne n^ene je Imel okvrt>?tor. Izse- ljeni so bili v oretežni večini I.fudje. »od katerih ie pričako- vati. da bi se monîi glede na osebnost, isvoj orejšnji tpoložai ali Dolitično tideistvovanjé uoreti procesu reqermanizaciie in oroa- nizirati nova sl'ovenvinski zvezi v Ce- lju). Izseljenih je bilo: 68 učiteljev, 3 profesorji, 6 sod- nikov, 8 odvetnikov, 3 zdravniki, 1 živinozdravnik, 59 uradnikov, 11 študentov, 14 duhovnikov, 11 že- ležničarjev, 72 obrtnikov, 15 go- stilničarjev, 39 delavcev, 37 kme- tov, 18 gosp. pomočnic, 13 upo- kojencev, 23 orožnikov in 6 fi- nancarjev. Tudi ta pregled poklicev po se- znamu ni povsem točen, ker pri mnogih izseljencih ni naveden poklic, vendar dobro prikazuje razmerja med njimi. Vidimo, da med izgnanci ni bilo malo delav- cev in kmetov, zlasti če pomisli- mo, da so upoštevani le f>ogla- varji družin. Toda posezimo nekoliko glob- lje. (Naslednji podatki so fwvze- ti po članku Franceta Škerla »Nacistične deportacije Slovencev v letu 1941«, glej Zgodovinski časopis 1952-1953!) V svojih na- črtih, da razširijo svoj »življenj- ski prostor«, so_ imeli Nemci z našo Slov^isko Štajersko in Go- renjsko posebne namene. Ti dve pokrajini naj bi bili kot obmejni deželi velikega nemškega rajha, branik nemštva {xrti jugovzhodu, proti Balkanu. Zato so ju hoteli ponemčiti. Zadevne načrte so imeli nafH-avljene že pred vdorom v Jugoslavijo. V maju 1941 je šef civilne upravei za Spodnjo Štajersko Uiberreither predložil načrt, p>o katerem naj bi izselMi kar 260.000 Slovencev, to je če- trtino slovenskega naroda, v Sr- bijo. Ta načrt ni bil izveden. V naslednjih tednih je bilo še več sestankov imed vodilnimi nem- škimi funkcionarji v Beogradu in hrvaškimi (ustaškimi) v Zagre- bu. Zdaj je bilo število znižano na okrog 180.000. Rezultati teh posvetov so bili naslednji: Po prvem valu naj bi izselili s Sipodnje Štajerske in Gorenjske 9.000 Slovencev, veči- noma izobražencev in političnih osumljencev. Drugi val naj bi obsegal 25.000 Slovencev, ki so se naselili na Štajersko p>o letu 1914. Tretji val pa naj bi zajel 65.000 slovenskih kmetov iz ob- mejnih krajev Spodnje Štajerske in 80.000 Ccmetov iz obmejnih krajev Gorenjske. Po tem načrtu se je izseljeva- nje začelo, ne pa tudi končalo. Ze pri prvem valu niso dosegli števila 9.000, pri drugem i>a sa- mo 40 %. Tretji val pa je za- enkrat sploh izostal. Iz nekega tedanjega poročila je raizvidno, da je bilo po prvem valu izse- ljenih: s Spodnje Štajerske 4.470 oseb v Srbijo, 217 duhovnikov na Hr- vaško, z Gorenjske 2.250 oseb v Srbijo, 180 duhovnikov na Hrva- ško. skupaj 7.117 oseb, namesto 9.000. Pri drugem valu so nastale še znatnejše spremembe, tako da je bilo do pozne jeseni 1941 izse- ljenih le 10.200 oseb namesto 25.000. Če seštejemo številke prvega ih drugega vala, dobimo 17.317 deportirancev, od tega .je bilo preseljeno v Srbijo 6.720 ljudi, na Hrvaško pa 10.557. Pri tretjem valu so nameravali preseliti Slovence iz 20 km širo- kega obmejnega pasu ob robu Štajerske in Gorenjske, na iz- praznjeno ozemlje pa naseliti nemške Kočevarje. Tudi tu so jih namesto 65.000 preselili le okr^ 34.000 (Brežice) in sicer večino- ma v Šlezijo (prvotno je bilo miš- ljeno v Srbijo in na Hrvaško), planiranih 80.000 gorenjskih kmetov pa sploh niso selili. Vzrokov, da se preselitev Slo- vencev ni izvršila po načrtu, je več. Že ob preseljevanju Sloven- cev v Posavju je Poveljstvo slo- venskih partizanskih čet skušalo preprečiti izvedbo nacističnih na- črtov. Organiziralo je napad na Kozjanskem in na Bučko na Do- lenjskem. Ti prvi napadi parti- zanskih čet eo Nemce zmedli, vendar niso mogli preprečiti že začetega preseljevanja. Splošen upor slovenskega ljudstva, ki ga je organizirala Osvobodilna fron- ta, pa je popiolnomai preprečil selitev 80.000 gorenjskih kmetov iz obmejnega pasu. Kakšen je bil pastoF>ek pri iz- seljevanju? Vsi, ki so to doživ- ljali, vedo dobro, kako je bilo. Odmaknjeni so ti časi, trpki so ti spomini, vendar jim že spošto- vanje do mrtvih iz njih sredine narekuje, da povedo to njim v spomin, 2mancem p>a v opomin. Vsi s<. vedeli, da bodo šli, le tega ne, kdaj in kam. i:>e prve žrtve so se dale presenetiti, ko so prišli ponje. Pozneje so bili yudje že pripravljeni. Najnujnej- še so imeli spravljeno v kovčkih in zavežljajih. »Oni« so prihajali ob vsaki uri, tudi podnevi, o naj- rajši ponočj. Ljudje so bedeli cele noči in prisluškovali \-sake- mu avtomobilu, ki je vozil v bli- žini. To je šlo na živce. Nekateri Nemci so »velikodušno« pustili vzeti več, še celo prigovarjali so, naj se vzame čim več, toda vse to in še tisto, kar je bilo uradno dovoljeno, so jim pozneje vzeli na zbirnem centru. Pri odhodu je poglavar družine moral pod- pisati izjavo, da prepušča svoje premoženje državi. (Nadaljevain.ie sledi) V nedeljo 14. maja 1961 VELIKO ZBOROVANJE mladine Okrajni komite L.MS Maribor in Občinski komite LMS Ptuj sta pripravila za nedeljo, dne 14. maja 1961, ob 10. uri veliko zborovanje mladine okraja Ma- ribor, ki bo v Ptuju na Titovem trgu v počastitev dneva mladosti. Prebivalstvo z območja okraja Maribor in občine Ptuj, zlasti mladina, je povabljena na zboro- vanje z velikimi plakati v rde- čem tisku, ki op>ozarjajo na to veliko mladinsko prireditev. Najprej bo ob 10. uri po Ptuju po mestu velika parada mladosti z mimohodom pred tribuno s predstavniki oblasti, JLA, mno- žičnih organizacij in društev ter gospodarskih organizacij pred magistratom, nato pa bo zb-^ro- vanje s slavnostnim govorom na Titovem trgu. Popoldne bo ob 14. uri na stadionu »Drave« fiz- kulturni in športni nastop TDV Partizana, sabljačev, gasilcev, boksarjev in drugih športnikov. I>o nastopu bo skrbel za veselo razpoloženje na razstavnem pro- storu pri Mladiki ansambel Vi- tek iz Maribora. Za udeležbo je tudi močna agi- tacija p>o kolektivih, organiza- cijah in društvih. Pripravljalni odbor je razposlal vabila pred- stavnikom in gostom. Zbirališče sodelujočih v paradi je pred osnovno šolo »Jožeta Lac- ka« (Mladika) ob 9. uri. Društva in organizacije naj prinesejo za- stave, prapore in transparante. MOJ KRAJ VČERAJ šolska reforma, ki se je začela uveljaviti zadnja leta, že prinaša sadove. Če smo si pred vojno ogledovali šolske razstave, smo videli, da se je pri šolarskih iz- delkih povsod poznala bolj ali manj posrečena učiteljeva roka. Učenci so delali le po navodilih in predlogih svojih učiteljev, zato je bilo pn njihovih razstavljenih delih kaj malo samostojnosti in samoiniciativnosti. Vse te razstave so prikazovale skoraj le omamen- tiko v risbi in ročnih delih. Kar je bilo likovnih del, večinoma niso bila odraz takratnega življe- nja, temveč bolj idealizirani pri- kazi- E>anes je to drugače. Kar uče- nec ustvarja, naj bo neizumetni- čena slika njegovega doživetja in tesno povezano z njegovim živ- ljenjem in njegovo življenjsko sredino. PIONIRJI IN DIJAKI V STUDIJSKI KNЛŽNICI Zanimivo je, kako danes pionir ali dijak pod nevsiljivim vod- stvom svojega učitelja-mentorja samostojno išče in zbira gradivo za svoje delo. Knjižničar Študij- ske knjižnice bi vedel povedati, kako so v preteklih mesecih ob dnevih, ko je odprta študijska čitalnica, prihajali vanjo dijaki vsak s svojo temo in iskali zanjo gradivo. Ta je hotel opisati Ptuj v davnih časih, ko so vladali še fevdalci, oni se je zanimal za septembrske dogodke leta 1908, ko je nemčurska drhal napadla Slovence, tretji je iskal podatke o učenjaki Matiji Murku, četrti je zbiral gradivo o heroju Lacku in njegovi četi. Dijaki so po cele popoldneve sedeli v čitalnici, obračali liste starih »Poročeval- cev«, »Ptujskih tednikov« in dru- gih publikacij. Nekaterim knjiž- nica kljub svojimu obsežnemu skladu ni mogla postreči, pa so iskali podatke drugod. Dobili so jih pri f>odjetjih. v tovarnah, pri udeležencih NOB, pri izgnancih, ki so jih pripovedovali .iz svojih sp>ominov. Tako so si dijaki in pionirji napolnili svoje zvezke z gradivom in napisali svoje teme. Plod tega marljivega zbiranja in izpisov so pismeni izdelki, ki smo si jih ogledali na razstavi v »Mladiki«. Ne samo pismeni iz- delki. Vsa ta naša ptujska zgodo- vina je prikazana tudi v likovnih izdelkih- Ti izdelki kažejo izvirno samostojno ustvarjalnost, ki pri nekaterih izdaja talente. RAZSTAVLJENE RISBE Na razstavi je prikazan »Naš kraj včeraj« od rimske Petovie pa do današnjih dni. Tako sta Orfejev spomenik narisala kar dva. Eden ga je upodobil kot sra- motilni kamen s človekom, pri- vezanim na obroč, kako ga te- pejo. Nazorno je podano, kako Turki oblegajo obzidano mesto. Stara Jugoslavija je manj ob- delana. Zanimiva sta spisa, kako so živeli v tem času kmetje (Kune Meta) in učitelji (Burg Angela). Preseneča delo učenca 8. raz- reda Milana Strelca pod naslo- vom »Napad na Jugoslavijo«. Vrsta risb predstavlja napad nemških bombnikov, vdor okupa- torja, izgnance, talce, borce in končno osvoboditev. Pod vsako risbo je besedilo. Strelčev talent za risanje je nedvomen. Mislim, da je to bodoči študent slikar- ske akademije in morda slaven likovni umetnik. Iz dobe N OB je mnogo pK>dob. Tako sta večja p>ortreta Lacka in Osojnika napravila Strelec in Zor- ko. Večkrat je upodobljen boj Lackove čete pri Mostju (prika- zana je tudi situacijska zemlje- Em fll^ № lai«» tedi^ Osojnika, mučenje in streljanje talcev in še mnogi prizon iz dru- ge svetovne vojne. PRIPOVEDOVANJE O NOH Lepi so opisi fK) pripovedova- nju udeležencev NOB. Tako je Nada Cvim napisala sestavek »Junaško in požrtvovalno delo Fajsove mame«. Še več drugih je opisalo žene-borke. Doživljaje svojih staršev, očeta in matere med NOB, sta opisala Vogrinec in Holobar. Jakob Emeršič je v pesmi, ki ga kakor Milana Strelca v risbi, predstavlja kot pesnika začetnik, ki daje obete. Preberite njegovo pesem! Prav tako je upo- števanja vredna pesnitev »Drav- ski dolini« Janka Bezjaka. Ob- sega 12 kitic po 8 vrstic. Kako o zemlja draga, rajska ti dolina, kako si tiha v zarji prebujenja... Junaku Spolenjaku v spK>min pa so zloženi prav dobri helcsametn. Bral sem jih in se čudil. Na spisu nisem našel avtorja. Letošnje kurentovanje je naša mladina globoko doživljala. To nam pričajo neštete upodobitve v nsbi in različnem materialu. Tudi mali kurenti, podobni spominč- kom, ki so jih prodajali o pustu, so tu. Koliko drobnega, pazljivega dela in potrpljenja je treba za tak majhen udelek! Razen ku- rentije je upodobljenih še več drugih etnografskih zanimivosti: kožuhanje koruze, svatba, delo na kmečkem dvorišču. «Konec na stean» Doživetje moje mame v NOB M/P »"Oje mame v času NOB še nisem pisal, četudi m. je v^krat pripovedovaia o partizan- skih pohodih ,11 borbah. V okviru igealovanskih pionirskih iger pa bi hotel opisati dogodek, ki m: je ostal najbolj v spcminu. Kalniški odred 32. divizije X. korpusa je v .jesen, leta 1943 na- ^del Varaždinske toplice. Cilj je ^'la topliška trinadstropna zgrad- ba. ki je bla last zagrebškega Škofa Stepinca, ker je škofijski ürad povabi: v top'ice na oddih štirideset gestaipovcev. Za te »goste« so zvedeli parti- ^ po svojih ilegalnih terenskih Obveščevalcih. Neko ncč je od- f«d krenil .;z Kalnika proti Varaž- ^wißkim toplicam. Toplice ležijo na hricku in so obdane z gozdovi. tega kraja se vi.>e ozek po- ^«k. Zgradba, ki so jo naipadl:, stala blizu parka. Zaradi zelo ^ko dostopnega poiožaja te ^adbe je b«l napad težak. Par.- so bili; pripravljetni za na- ob treh zjutraj. Zaradi veli- ^ oddaljenosti, težko prehodne m dežja so bili bcrci za na- nekoliko prepomi. Zdanilo se ze. TiOc pred toplicama, ob vznožju ^zda, so naleteii na ustaški bun- Nekaj tovarišev se je malo ^^žaio. s sipečimi sovražniki. Ko- Jovica je vpraša": »Ali ste koraki obkroževali mesto, sjxrto- ma obračunaval: s stražami, ko- likor tega niso (îpravili ilegalci, ter počasi krenili proti cilju. Ker je deževalo, je poplavil pokrajino pctok. Nič ni tako strašnega, kot če moraš v jesenskem jutru v vo- do. Lepše je biio preskočiti pctok tovar,.šu Jožetu Vnuku, ki je bil na konju. »Ne bo šlo tako gladko,« poše- peta Štef ter pckaže na ustaše za vogalom neke hiše. In res! V ti- stem trenutku zamahne z roko m vrže bom'bo. Komisar Jovica je dal povelje na napad in vzkliknil: »Bombaši, naipred!« V nekaj mi- nutah se je zaslišalo z oken zgradbe ostro streljanje iz brzo- stre ke. Kmalu nato .je bilo videti, da so vsi gestaipovci stopil, v pro- tinapad Tovariši v prvih vrstah so se umakniü ob zid, da so laže prišli v zgradibo, kajti dobili so nalog, da polov»jo čimveč živh qestapovcev, ker so jih večkrat zamenja'li za partizane. Medtem je napadala ostro in nenehno zad- nja četa. Z zelo težkega terena je mera la metati bombe iz nižine v zgradbo. Med to borbo so se prvi pomaiknili v ozadje in lovi'.i bežeče sovražnike. Zgradba je b - la porušena in je v čai^u borbe začela tudi goreti. Partizani so hiteli v notranjost, kajti odpor je prenehal. Pobrali so orožje, in si- strelk. 60 pušk, 30 samokresov in veliko munici.je. Poleg tega so uni- č:li vse ustaške postojanke, po- brali obleko, orožje in 'živiia. Ge- stapovci so se pred zajetjem sa- mi ustreHH. Nekateri so zlezli ce- lo v odtočne kanale, dvaijset na pol oblečenih so partizani zajeli. Partizani so videli klavrno sxko. Brez uniform so naduti gestapovci izgledali velike reve. V tej borbi je sodelovalo 20 žena, ki so napadale neprijatelja junaško, brez strahu za svoje živ- ljenje. V tej borbi je bilo več bor- cev ran.jeniih, smrtnih žrtev pa na srečo nc bilo. HOLOBAR JADRAN, ЗДи^^х«, âote Xnnfita Žtiiflarra Zvonko Sagadin .je odkril ploščo V spomin na ustanovitev osrednjega odbora OF Od nedet.je, 30. aprila 1961, da- lje je na vzhodini steni Bezjakove (pirej Lenartove) hiše, Ljutcmer- ska cesta 41, marm.ama plošča v spomtn na ustanovitev «srednje- ga odbora Osvobodilne fronte ok- tobra 1941, ktl ga .je ustanovil na- rodni heroj Jože Lacko z nalogo, da bi p3vezoval postojanke na- rodnoosvobodilnega gibanja v ptu.jskem okolišu. Odkritja te spominske plošče se je udeležil s predstavniki obla- sti in organizacij áz Ptuja tudi dr. Jože Potrč, ki Si je po daljš bo- lezni že toliko a^omogel, da je lahko zopet pohitel v svoj priljub- ljeni Ptuj. Po otvoritvenih bese- dah Franca Belšaka in po kraj- šem nagovoru dr. Jožeta Potrča je govoril o razvoju, delu in pripra- vah organizacije KPJ v Ptuju na najtežje dni zgodovine slovenske- ga ljudstva Zvonko Sagadin, pre- ž vei borec iz Lackove čete. Od ptujskih predstavnikov so bili na slcvesnosti Janko Vogrinec, Bran- ko Gorjup, .Andrei Mršek. Vinko Žigmar. Fekks Bagar. Franc Te- titkovič in drugi Od prežive.ih članov osrednjega odbora Osvo- bodilne fronte pa sta bila navzo- ča Karel Koren m prof. Ferdo Šentjurc. Inž. Cvahte se slovesno- st; ni mogel udeležiti. V svojem govoru je Zvonko 5a- gadiii navzočim tolmačil vztrajno borbo KP v Ptuju in cCe udeležil tudi dr. Jože Potre Stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTT'J. DNE 12. МЛ.ТД 1961 Desternik v Slovenskih goricah privlačna turistična točka Na poti iz Ptuja v smeri Zg. Radgone se nam že zdaleč iz se- verozapadne strani prikaže sku- pina visokili dostemiških poslo- pij. Od daleč se vidijo kot ne- kakšna trdnjava. Iznad njih moli stolp — zvonik. Ta lepa slika me vedno sili k razmišljanju: »Ali ne bi lahko bil Desternik izlet- nski kraj?« Pri 8. kilometru od Ptuja se odcepi krajevna cesta, ki vodi na precej visok hrib v vas Dester- nik. Destemiški hrib ima 376 m nadmorske višine in to pri cerkvi. Hrib se dviga približno še za 10 do 15 m. To je vsekakor najvišji hrib v spodnji Pesniški dolini. Destemiška vas se razsteza po strmem prebenu ter je zelo romantična. Zanimive so pred- vsem stanovanjske zgradbe. Prav zanimivo je opazovati Desternik z vrha klanca, z glavne ceste, od koder je na vas več kot zanimiv pogled. V Desterniku so vsa po- slopja čedna in tudi okolica ie vzorno urejena. Po tem se da sklepati, dia čemijo tamkajnji ljudje red In čistočo nad vse. So še možnosti, da bi postala vsa vas kot lep park. Potrebno je le še nekaj cvetličnih nasadov, gredic ter klopi za goste — obi- skovalce. Nekaj več bi kazalo storit! na najvišjem hribu, ki je od šole oddaljen kakih 600 m. S tega hri- ba je lep razgled na vse strani. Deloma le јшпо stran zakriva vas, nI pa kdo ve kako zakrit rsizgled. Lepo je opazovati pred- vsem vse grebene hribov Sloven- skih goric. Lep je pogled na Po- horje, na Boč, na Macelj, Ivanj- ščico in Haloze ter Ptujsko FK>lje. Srednje visok razgledni stolp bi I>estemiiku izpopolnil podobo. Sedaj prazna višinska točC in veselo za domačine in goste. B. J. GOMILA Prva letošnja prireditev na Go- mili bo v nedeljo, 14. maja 1961, popoldne. Igra »PRLEŠKO GOSTO- VANJE« se prične ob 15. uri pri ra'zglednem stolpu. Po igri bo ne- kaj turistične zabave z vrtno ve- selico in plesom. , Kakor preteklo leto, bo tudi letošnjo turistično sezono od 1. maja pa do 15. oktobra bife v stolpu nudil ob nedeljskih рк)ро1- dnevih razna okrepčila: pijače in jedače, razglednice, daljnogled, spominsko knjigo itd. Redni letni občni zbor Turistič- nega društva na Gomili je bil 23. aprila 1961 na Gomili. Po iz- črpnih poročilih odbora so sledile volitve, sprejet pa je tudi petletni načrt dela 1961—1965 in letni de- lovni načrt za 1961. Iz Juršinc Prvomajske praimike je prebi- valstvo Juršinc in okolice lepo proslavilo. Strelska družina Jur- šinci .si je postavila naogo, da mora hfti do tega velikega delav- skega praiznika dograjena .strelska lopa. To nalogo so izvršili čian strelske družine s pomočjo vsega prebivalstva, ki je v ta namen da- rovalo potreben les. Posebna za- hvala p^i gre organizatcirjem in pa tesarjem, ki .so 'opo postavili. Okoliške strelske družine bo dru- žina rada povabila, da s, icpo ogledajo in se pomer jo v strelja- nju. P. J. Moj kraj včeraj (Nadaljevanje s 3. strani) Mladina se je ob pripravah na razstavo obračala za podatke tudi na naše zaslužne može' in žene. Nekateri so jim ustregli. Ob sliki pisatelja Ivana Potrča je razstav- ljeno njegovo pismo. Tu sta tudi pismi borKe Sagadinove-Ženke in Cobljeve. MOJ KRAJ JUTRI Vredno je onreaiti še to, da se je mladina spomnila tudi na na- slov »Moj kraj jutri«. Na kakih treh risbah je prikazan Ptuj, ka- kršen naj bi bil ^ prihodnje. Na slikah se vidi v ozadju stari Ptuj z gradom, spredaj novi Ptuj z nebotičniki. Eden je te nebotični- ke postavil na desni breg Drave, kjer naj bi se po njegovem raz- vijal moderni Ptuj. Ko gledamo lepo uspelo razsta- vo, se spomnimo, kako je bilo, ko smo bili mi starejši še šolarji. Recimo pred 40 ali 50 leti! Spo- minjam se, kako smo se z muko naučili abecede in poštevanke, kako smo se na pamet učili pe- smic in sestavkov, ki smo jih le napol razumeli, spominjamo se učiteljevih navad in seveda tudi njegove šibe. Takrat ni bilo ne razstav, ne raznih delovnih krož- kov, ne šolskih izletov in letovanj ob morju, ne športnih dnevov, ne tekmovanj, ne kina, ne lutkov- nega gledališča. Danes pa po res- nici pravi pesem: LepK) je v naši domovini biti mlad. VSE PRIZNANJE ZA RAZSTAVO Raz-stava, ki smo jo obiskali, je res lepa manifestacija novodob- nega pouka in reformirane šole. Ko pa občudujemo raz.staivljene izdelke, se nehote spomnimo na ljudi, ki so to raz-stavo zamislili in jo organizirali. To so tihi de- lavci, ki so z vso predanostjo sldpornega in nosilnega stebra. Ob naglem za- voju je zgubil z zadnjega sedeža brata Vinka. Ta je z glavo tako nesrečno pidel na rob cementne- ga podboja stebra, da si je pre- bil lobanjo in je začel krvaveti iz m^'žaan. Kljub vsemu prizade- vanju. da bi ponesrečenemu Vin- ku čimprej poma.gali in zaustavili krvavitev najbližji očividci nesreče, nič ni pKJmagalo. Vinko Cafuta je umrl. Z motorja je si- cer padel tudi sam vozač, vendar zanj nesreča ni imela posledic. ' Pri ugotavljanju okoliščin in vzrokov nesreče se je izkazalo, da Janez Cafuta ni imel v redu signalne naprave in hupe, da bi lahko opozoril vozača avtomobila na se in na nameravano prehite- vanje. Usoden zanj je bil pred- vsem namen prehitevanja na ne- primernem mestu in poskus umi- ka v levo blizu stebra. S Cafutovimi sočustuje mnogo ljudi od blizu in daleč, ker jim je tako kruta nesreča iztrgala iz družinskega kroga nadebudnega sina Vinka, ki se je komaj vrral JLA in je že nastopil službo v tovarni glinlce in aluminija »Bo- ris Kidrič« v Kidričevem. Pogre- ba se je udeležilo mnogo mladi- ne in odraslih. Vozač motorja Janez Cafuta je bil takoj priprt. Sam je zelo pri- zadet zaradi prezgodnje bratove smrti. Z vozilom je bil že prej nepreviden na vožnji in njegova ponovna neprevidnost je stala brata življenje. 2. S. Iz programa RTÏ Liu!3l|asia LJUBLJANA PETÜK. 12. MAJA 5.00—8.00 Dobro jutro 1 (pisar glas- baai spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poaoct.a in dnevni koledar. 5.10—5.30 iNejUj domačih. 6.00—6.15 Napoved ča«a, poaocila. pregled tiska, vremenska na- poved ЈП obvestila. 6.30—6.40 Reklame. /.00—7.15 Napoved časa, poročila, vre- menska (lapoved io radijski ko;edar. 8.00 i^roíiia. 11.00 Dve sceni iz ope- re Mano«. 11.30 Človek in zdravje (po- uoviiev). 1Í.40 S popevkami po Italiji ;ii Spaii.ji. 12.00 Zadovoljni Kranjci s pevci. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 ¿aiave« opoldanski epored. 13.00 Ka- poved časa, porcíila, vremenska napoved, objava dnevnega sporeda in prireditve oneva. 13.15 Obvestila in zabavna glas- ba. 13.30 Petnajst minut z orkestrom Kurt Edelhagen. 13.45 Narodne za glas m klavir. 19.00 Obvestila, reklacnc m zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.DO Zabavni orkester RTV Beograd. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.30 Veliki skladatelji, kot so jih opi- sali njihovi sodobniki. 21.15 Oddaja o morju in pomorščaJcih. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska na^po-ved in pregled sporeda za naslednji dan. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. LJUBLJANA SOBOTA. 13. MAJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 5.25—5.45 Nekaj domačih. 6.00—6.15 Napoved časa, poroč ila, pregled tiska, vremenska napo- ved in oJ>vestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Po svetu jazza. 11.30 Pioiiirski tednik. 11.50 Otroci iz- biralo pesmice. 12.CO Trio Bardorfer in sekstet bratov PleJko iz Škofje Loke. 12.15 Kmetijski nasveti — Matko Zem- liič: Dognojevanje, okopavanje in Škrop- ljenje sladkorne pese. 12.25 Zabaven opoldanski spored. 13.00 Napoved časa, Izročila, vremenska napoved, objava dnevnega sporeda in prireditve dneva. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Sever-Dlesk: Med Savco In Dravco. 13 50 Od arije do arije. 19.00 Obvestila, re- klame in zab-avna glasba. 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00 Ob slovenski obali... 20.20 Revija jugoslovanskih pevcev in a*isamWov zabavne glasb«. 21.00 Za pri- jeten konec tedna. 22.00 Natmved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. NEDELJA, 14. MAJA 6.00—6.30 Jutranji pozdrav vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremenska na- poved in dnevni koledar. 6 30 Veselo na pot! 7.00 .Napoved časa, poročila, pregiled tiska, vremenska napoved in objaiva dnevnega sporeda. 7.15 Rekla- me. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Kmečka godba za nedeljsko jutro. 8.00 Mladinska radijska igra. 9.40 Zbori in samospevi Vasilija Mirka. 10.00 Se pomnite tovariši.. . 10.30 Glasovi, ki so vam všeč. 11.00 L. van Beethoven; Koncert za klavir in orke- ster št. 2, v B-duru. 11.30 Nedeljska reportaža. 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in obja- va dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Orkestra Alfred Scholz in Raphae- le. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila m vremenska napoved. 15.15 Reklame. 15.30 Arije, ki jih radi po- slušate. 16.00 Humoreska tega tedna. 16.20 Poskočnice z majhnimi zabavnimi ans-imbli. 16.40 ,,Peli so jih mati moja". 17.00 Za nedeljsko popoldne. 17.30 Ra- dijska igra. 18.10 Zabavni potpuri. 18.50 P. I. Čajkovski: Trije odlomki iz baleta Labodje jezero. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnev- nik in športna poročila. 20.05 Izberite melodijo tedna! 20.50 Hammond orgle. 21.00 Sprehodi po glasbeni galeriji — 6. oddaja. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved :n pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Ples ob radij- skem sprejemniku. 23.00 Poročila. 23.05 Uro pri slovenskih skladateljih. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. PONEDELJEK. 15. MAJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbe- ni spored) — vmes ob 5.00—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 5.25—5.45 .Vekaj domačih. 6.00—6.15 Napoved ča- sa,. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestile. 6.30—6.40 Re- klame. 7.00—7.15 Napoved časa. Poro- čila. vremenska napoved in radijski ko- ledar. 8.00 Poročila. 11.00 Po svetu jazza. 11.30 Za otroke. 12.00 Nekaj partizanskih pesmi na narodne melodi- je. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Zvočni kaleidoskop. 12.35 Pesmi Iva Flögla. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, objava dnevnega sporeda in prireditve dneva. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Jules .Massenet: Pisane slike. 13.50 Radi bi vas zabavali. 19.00 Obvestila, re- klame in zabavna glasbe. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Glasbeni varcete. 20.45 Kulturna tribuna. 21.00—23.10 Umberto Giordano: Andre Chenier. TOREK, 16. MAJA 5.00—8.00 Dobro iutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar. 5.10—5..30 Nekaj domačih. 6.00—6.15 Napoved ča- sa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Rekla- me. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Slavni pevci vam pojo arije iz italijanskih oper. 11.30 Deset minut iz naše beležnice. 11.40 Skrinjica z zabavno glasbo. 12.00 Sklad- bice Vilka in Slavka Avscnika. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Sedem pevcev - sedem popevk. 12.45 Igrajo Zadovoljni Kranjci. 13:00 Napoved časa, poročila, vremenska • napoved, objava dnevnega, sporeda in prireditve dneva. 13.15 Ob- vestila in zabavna glasba. 13.30 Goda- la in vokalni ansambli. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 Zbor RTV Zagreb p. v. Slavka Zlatiča in Sergija Rajcisa. 20.30 Radijska igra. 20.15 Ivo Lhotka- Kalinski: Sedem bagatel. 21.25 Franco- ske, ameriške in švedske popevke. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda ze naslednji dan. SREDA. 17. MAJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar. 5.25—5.45 Nekaj domačih. 6.00—6.15 Napoved ča- sa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Re- klame. 7.00—7.15 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in radijski ko- ledar. 8.00 Poročila. 11.0Ô Pol ure z zabavnim orkestrom RTV Beograd. 11.30 Za cicibane. 12.00 Vaški kvintet z Bo- žom in .Miškcm. 12.15 Kmetijski ija- sveti. 12.25 Zabaven opoldanski spo- red. 13.00 Kapoved časa. poročila, vre- menska napoved, objava dnevnega spo- reda in prireditve dneva. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.."'.0 Šopek poliudnih komornih skladb. 19.0« Obvestila, re- klame in zabavna glasba. 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00 Z glasbenega bien- nala v Zagrebu, 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK. 18. MAJA 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glas- ben spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 5.10—5.30 Nekai domačih. 6.00—6.15 Napoved ča- sa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Re- klame. 7.00—7.15 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in radijski ko- ledar. 8.00 Poročila. 11.00 Ruski tečaj za začetnike — 19. lekcija (ponovitev). 11.15 Ruske popevke. 11.20 Gioacchino Rossini — Ottorino Respighi: Fantastič- na prodaialna, baletna suita, 12,00 Trio Maksa Kovačiča. 12.15 Kmetijski na- sveti. 12.25 Iz francoskih oper. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved. objava dnevnega sporeda in pri- reditve dneva. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13.30 Zvočna mavrica. 13,50 Pesmi raznih narodov poje Slo- venski oktet. 19,00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski ko- ledar. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape- vov. 20.45 Literarni večer. 21.25 Peter 'l'ič Čajkovski: Koncert za violino in orkester v D-duru. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. PETEK, 19. MAJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5,05—5,10 Poročila in dnevni koledar. 5.25—5.45 Nekaj domačih. 6,00—6,15 Napoved ča- sa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Rekla- me. 7,00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Dva odlomka iz Kogojevih Crnih mask. 11,30 Človek in zdravje (ponovitev). 11.40 S popevkami po Evropi. 12.00 Narodne s harmoniko. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Orkester Nelson Riddle. 12.40 Domači napevi iz- pod zelenega Pohorja. 13.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved, objava dnevnega sporeda in prireditve dneva. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Poie Frank Sinatra. 13.45 Georg Bizet: Arležanka, suita. 19.00 Obvestila, re- klame In zabavna glasba, 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00 Armando Trovajoli s svojim orkestrom. 20.15 Tedenski zuna- niepolitični pregled. 20.30 Znameniti skladatelji, kot so jih opisali njihovi sodobniki. 21.15 Oddaja o morju in po- morščakih. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SOBOTA, 20. MAJA 5.00—8.00 Dobro iutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poroičla m dnevni koledar. 5.10—5,30 Nekaj domačih. 6.00—6,15 ¡Napoved ča- sa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Re- klame. 7.00—7.15 N-apoved ča?a, poro- čila, vremenska napoved in radijski ko- ledar, 8.00 Poročila. 11.00 Po svetu lazza. 11,30 Р;оч rski tedgik. 11,CC Otroci izbiraio pesmico, 12,00 Sest ok- tetov — šest slovenskih narodnih, 12.15 Kmetiiski nasveti, 12.25 Zabaven opol- danski spored, 13.00 Napoved časa. po- ročila, vremenska narioved, obiava dnev- nega sporeda in prireditve dneva. 13.15 Obvestila ;n zabavna glasba, 13.30 Igra ansambel Srečka Dražila, 13.50 Od arije do arije. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba, ig.oo Radiiski dnevnik, 20.00 N'ekaj domačih napevov v izvedbi celjskih ansamblov in soIi<;tov 20 25 Melodije raznih dežel. 21,00 Za prije- ten konec tedna, 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska n?r>oved in pregled sporeda za naslednji dan. Kazen za preveliko meseta rsko strast Sla po prekupčevanju z živ no in lahko zesluženih dobičkih, ki izvira.jo iz rakrh nedopustnih po- slov, je privedla Ž i v k o Franca, kmeta iz Gradišča, tokrat že še- stič na zatožno klop. S prekupče- van.jem živne se je ukvarja: že pred vo.ino in tudi med vo.jno. Tudi po vojm se nikakor ni mo- gel vživeti v spremenjene druž- bene razmere, zato je bil zaradi podobnih de.Í0nj že petkrat pred- kaznovan. Kcmaj .je v drugi po- lce podkupnine uradni osebi na eno leto in dva meseca strogega za- pora ter 200.000 d;n denarne ka- zni. Poleg kazni pa mu je cdvzelo še znesek 132.100 din kot nedo- voljeno premožen.jsko korist, ki jo .ie dcsegel z mešetairjen.j.em. I>o- bro bi bilo, da b se za njegove dohodke, izvira .joče iz teh dejav- nosti, pozanimali tudi pristojim finančni organi. PTUJ. DNE 12. M.¿^JA 1961 PTUJSKI TÊDNIK Stran 5 Skrb za piuiski muzej PrejSnji mesec je b;! »teden muzejev«, ko bi пзј t>osredovali javnosti muzejske probleme in naloge in v katerih bi naj muzeji manifestiral; javnosti svoje delo. Ob tej priložnosti smo obiskali Mehtni muzej v Ptuju, da bi po razgovoru z ravnateljem ptuj- skega muzeja tov. Gumilarjem posredovali našim bralcem nekaj drobcev 'г življenja te pomembne ptujske ustanove, ki jo letno ob- išče na tisoče turistov. Žal v samem »tednu muzejev« z ravnateljem nismo mogli govo- riti, pač pa šele po njem. Objav- ljamo naša vprašanja z odgovori: Knko «o nnizcji pristopili k nalopi (Irnžhenepa upravlja- nja? Miizcjo upravljajo upravni orlbori, ki se imonujojo od la- ni muzejski sveti. V našom mu- zejskem svetu predsediijo tov. Kari .Šopec, šolski inšpoktor. Muzejski svet potrjuje letni delovni načrt, ki ga ])re(llaga- jo kustosi za svoje zbirke; do- loča finančni i)lan in potrjuje letno bilanco. Muzejski svet razpisuje tudi delovna mosta v muzeju in izbere mod prijav- licnci najpriinerncjšegii kan- didata. ki razj)isano mosto za- sede. Muzejski svet skrbi tudi za promoženje, ki je poverjeno muzeju. Ali so muzeji proračunske ustanove s samostojnim finan- siranjem? Od 1. januarja 1960 je naša ustanova, ustanova s samostoj- nim finansiranjem, ki ))a se vzdržuje ])rpdvspin z dotacijo OLO v Mariboru, saj vstonni- na prino.sc letno le okoli 40.000 dinarjev. Pojasnite prosim nizek doiio- dck vstopnine! Coprav obišče naš muzej let- no okoli 25.000 obiskovalcev, jo doluKlek otl vstopnine nizrk, ker so vstopnice le i)o 10 di- narjev. -šolske skupino, ki jih jc največ, pa si oglcrlujejo mu- zejske zbirko brozi)lačno. A'stopnice i)rodaja miizof v dveh oddrlkili, v drlieoioškeni in na gradu. Tako si vsakdo- lahko ogleda ves muzej za 20 dinarjev. Zdi se, da jc vstopnina pre- nizka /a tako obširen niu/.oj, kakor jp ptujski? Mislili stno že večkrat na to, da bi vstopnino zvišali. O tem namerava razpravljati muzej- ski svet na i)rihodnji seji, kjer bodo vstopnino zvišali. .Morda bo za sedaj dovolj, (ia jo bodo zvišali za enkratno vsoto. Kakšne so nalope muzeja? Najvažnejša muzejska nalo- ga jo znanstvena. Muzej siste- matično zbira, čuva, urejuje in razstavlja ter proučuje mu- zejske i)rcdniete in muzejsko gradivo. Druga muzejska naloga .je I)r()sv(>tna. Muzej i>rika/.uje obiskovalcem v svoj ili zbirkah z razstavljenim gradivom ]>гс- teklost v raznih dobah. Prireja tudi občasne zbirke. Y na.šem muzeju je neumo- ren prosvetni delavec tov. rav- natelj Franjo Gumilar. ki kot pedagoški vtxlja zelo skrbm» in prizadevno vodi številne skupi- ne skozi muzej. Mnoga zahval- na pisma, namenjena ravno njemu, so dokaz, da so obisko- valci z njegovim vodstvom ze- lo zadovoljni. Na gradu je neutruden vodič l)o zbirkah tovariš I ah, ki se iio brani voditi tudi izven ur, ki so za obiskovalce določene. Največ dela ima ob nedeljah, ko drugi državljani preživlja- jo dan oddiha. I'o zbirkah vo- dijo tudi kustosi, ki pa so obremenjeni z znanstvenim in terenskim delom in odpade glavni delež pri vodstvu iio zbirkah na omenjena tovariša. Koliko nastavljenccv ima ptujski muzej? Y muzeju nas dola ^edaj dvanajst, ravnatelj, dva kusto- sa za arheologijo, kustos za etnografijo. vodja oddelka ljudske revolucije, administra- torka, dva preparatorja, rn- stavrator «lik in trije čistilci. Kaj najbolj privablja obisko- valce v muzej? Najbolj se obiskovalci zani- majo za ptujski grad in nje- gove zbirke, kulturnozgwlovin- sko, ki ])rikazuje fevdalno opremo gradu, galeri.jo -sli'k, etnografski oddelek in odde- lek narodne osvoboditve. Kaj smatrale za vzrok, da je manj obiskana arheološka zbirka? Arheološka zbirka, ki zaje- ma ilirske, keltske, rimske in staroslovanske predmete, je urejena .še v neprimernih pro- torih, kar med kamnitimi spo- meniki. Predmeti so razstavlje- ni skoro brez islustracij, ki jih sodobni človek pogreša. Muzej bo arheološko zbirko uredil po sfxlobnih principih, ko se bo iz muzeja preselil mizar Potrč s svojo delavnico. Prepričani smo, da bo to letos, vsaj tako so nam na občini obljubili. Prei)ričani smo. da bo na novo urejena arheološka zbirka v sedanji mizami za Ptuj veliko ])onienila in privabila mnogo obiskovalcev. Opremljena bo z mnogimi ilustracijami iz živ- ljenja v davnini, z maketami tedanjih človeških bivališč, v povezavi z originalnimi pred- meti jz tistih davnih dni. Kustos za klasično arheolo- gijo. ki je sedaj v Ptuju — to je mlada nadebudna klasična arheologinja tov. Miklova — težko čaka na dan, ko bo lah- ko vendar enkrat pričela s ])rcu rejan jem tega iMldelka, ki slovi f)() svojem bogastvu tudi izven naših meja. lz|)razn jen je Potrčeve delavnice pa se bo prav tako razveselila njena kolegica P('rčeva. ko se bo vr- nila s .študijskega bivanja v Egiptu. Slovenski filmi v počastitev obletnice ljudfke vstaje Občinski svet Svobod in pro- svetnih društev Ptuj bo pred- vajal od 10. do 16. maja 1961 v p>očastitev dvajsetletnice ljudske vstaje v Mestnem kinu v Ptuju sledeče slovenske filme: 10. maja: kratki film Mladina gtadi in celovečerni film Na svoji zemlji. 11. maja: kratki film Barok v v Bell Krajini, celovečerni film Kekec. 12. maja: kratki film Fanta- stična balada, celovečerni film Tri zgodbe. 13. maja: kratki film Barok v Ljubljani, celovečerni film Jara gospoda. 14. maja: kratki film V dolini Soče, celovečerni film Trenutki odločitve. 15. maja: kratki film Grafika človeku, celovečerni film Kala. 16. maja: kratki film Pomlad v gorskem lovišču, celovečerni film Dolina miru. Predstave bodo vsak dan ob 15.30, v nedeljo, dne 14. maja pa ob 10. uri. Vstopnina: za šolsko mladino 20 din, za odrasle 40 din. Vabimo vse šole in podjetja ter ostalo prebivalstvo, da si ogleda najboljše slovenske filme! Predprodaja vstopnic pri bla- gajni Mestnega kina eno uro pred predstavo. KINO MESTNI KINO PTUJ predvaja od 12. do 14. maja ameriški barvni film »PO PLA- NINAH DIVJEGA ZAHODA«; — od 16. do 18. maja indijski barvni film »MATI INDIJE«. KINO SVOBODA — KIDRIČEVO predva.ia 13. maja ameriški barv. film »TRI URE DO ODLO- ČITVE«; — 17. maja italijanski film »NEZVESTE«. KINO ZA VRČ predvaja 14. maja amer, barvni film »VELIKA KORIDA«. France Forstnerič: Zelena ječa Na straneh slovenskih literar- nih revij smo v zadnjih nekaj letih često zasledili pesmi s pod- pisom France Forstnerič. Pesnik je »naše gore list« — doma s Pobrežja pri Ptuju, kjer se je rodil pozimi leta 1933. Forstneričevi poglobljeni verzi odkrivajo nežno tkivo otroških doživljanj, ki so odraz prezgod- nje dozorelosti in ki iščejo vrata za beg v smisel. Verzi odkrivajo razkol med pesnikovim pogledom na stvari in njih realnostjo. Zna- čilna sopotnica tega je resigna- cija v vseh odtenkih. Pesnik je predstavnik tiste ge- neracije, ki jo je sredi naivne rasti F>obrizgala kri druge sve- to\-ne vojne in ki je nato pre- plašen h oči preživela preveč sprememb hkrati, da bi se lahko v njej vgnezdilo kaj drugega kot suha skepsa. Ta skepsa se izživlja velikokrat v cinizmu, pri Forsna- riču je postala ustverjalna. Rodno Ptujsko polje s slepečim soncem na peščenih nabrežjih Drave, z valovi klasja na žejnih njivah in povsod travniki s tra- vo-prijateljico, posteljo, ječo — to je Forstneričev dokončno in za vselej doživljeni svet. Forstneričeve pesmi so često v bistvu alegorične. Nanizane {>o- dobe — po sebi čiste in plastič- ne — vča.sih zabrišejo zakone sicer priznane vzročnosti, vendar je zunanja alogičnost i .mo plašč, ki skriva svojo pravo notranjo logiko. Marsikatera Forstneričeva pesem je zato zлhtevno branje. Že sama lepota ix>dob zaposli bralčevo pozornost, da išče dalje in se približa temu, kar je hotèl pesnik povedati v svojih verzih. Razvezana ožiroma razkrojena njihova oblika potencira prikaz disharmonije pesnikovih misli in čustev. Zbirka »Zelena ječa«, pesnikov prvenec, je v glavnem izbor že objavljenih pesmi, ki motivno in metaforično izhajajo iz pesniko- vega rodnega Dravskega oziroma Ptujskega polja. Lepo opremljeno in v lepem ovitku — delu aka- demskega slikarja Janeza Vidi- ca — jo je postavila na knjižno polico Založba Obzorja v Mari- boru. P Í O n Í r S b odred „T o ii e i a Znidariča ima nov oraoor Osnovna šola »Toneta Znidari- ča« v Ptuju (Mladika) je imela v torek, 9. maja 1961, popoldne prijetno interno slovesniost v te- lovadnici, in sicer razvitje pionir- skega prapora. Na slovesnost so prišli učenci, učiteljstvo in povabljeni pred- stavnik; oblasti, organizacij in kolektivov. Šolski zbor je uvo- doma pod vodstvom Mance Ter- bučeve zapel himno. Nato je uči- teljica Marije Began v kratkem nagovoru opisala delo in uspehe šole in pionirskega odrede. Poleg pridnega učenja imajo učenci to šole še nekaj časa za pionirsko organizacijo. Ni.so se zadovoljili samo z delom v krožkih, ampak so tudi navezali stike s pionir- skimi odredi drugih šol v Slove- niji, s katerimi zamenjujejo ob- iske. Pionirji iz Laškega, Roga- ške Slatine in Tolmina so tako spoznali Ptuj in učence Osnovne sole »Toneta Žnidariča«. S prid- nim učenjem, s trdno povezavo med starši in učiteljstvom, med domom in šolo ter z uspešnim delom v pionirskem odredu si je šola pridobila dragocen patronat Tekstilne tovarne in barvarne Ptuj, ki je šoli v vsestransko pomoč in oporo. Tudi pri nabavi pionirskega pra- pora je pokazala Tekstilna to- varna in barvarna Ptuj vse ra- zumevanje. Enako tudi nekateri kolektivi v Ptuju. Prapor je bil naročen in plačan. Enako lepi tra- kovi ter žebljički. Tajnik tovarne Stefan Vrtič je razvil prapor in ga predal v čuvanje praporščaku — učencu Vodi Mirku. Predstav- niki organizacij in podjetij so pripeli trakove kolektivov in že- leli odredu in šoli kot celoti mnogo uspehov v .soli in življe- nju, kjerkoli jih bo spremljal ta prapor oziroma kjerkoli bodo z njim na čelu odhajali v akcije ali v povorke. Spored .slovesnosti je lepo po- vezovala pionirka Mirka Miače- vičeva, ki se jo tudi v imenu pionirjev zahvalila vsem pred- stavnikom oblasti, organizacij, in podjetij za v.sio pozornost, da so lahko razvili prapor in da je tako lepo obložen s trakovi In žebljički. V mladinski paradi v nedeljo, 14. maja t. 1., bo prapor prvič na čelu šole »Toneta Žnidariča« in za njim bodo ponosno stopali pio- nirji, ki se lahko med prvimi v občini postavijo s pravim novim praporom. Nazadnje se je vsem gostom zahvalila za v.so skrb in pozor- nost tudi ravnateljica šole tov. Kristina Šepec, ki je vesela — .skupno z otroci — lepega, no- vega pionirskega pra{>ora. V. J. Naša iola če gremo po lepi asfaltirani cesti od Ptuja proti Borlu, pride- mo do odcepa ceste s srnerokazom »Markovci«. Po tej cesti pridemo najprej do zadružnega doma, nato pa céf- kve. Ob cerkvi stoji naša šola. Poslopje jc enonadstropno. Če po- gledamo šolo od zunaj vidimo ôb ograji nasajena drevesa, grédice rož in bazen z vodometom. V ba- zenu gojimo ribe. Če pridemo ná hodnik, vidimo na steni viS^čO spominsko ploščo padlih učiteljftv markovske šole med NOB. To plo- ščo so odkrili lani ob koncu šol- skega leta, ko je naša šola pro- slavljala obletnico, to je 150 let njenega delovanja. Na slavnost so bili povabljeni vsi učitelji, ki so pred leti poučevali v Markovcih. Povabljeni so bili tudi učitelji sosednjih šol. Za vse povabljene učitelje je bil slavnosti govor, na- to recitacije posameznih učencev in nazadnje točke pevskega zbora. Po proslavi si je občinstvo ogle- dalo bogato razstavo. Če primerjamo šolo prèd ní?kaj leti ali pa šolo danes, vidimo veli- kansko razliko. Pred neka i leti šola še ni imela higienskih stranišč, vodovode in kinoprojektorja, kot imamo danes. Pred nekaj leti v šolah otroci ni- .so imeli na razpolago, malic, am- pak so si jih nosili v šolo. Skupnost sedaj skrbi za to, da otroci dobijo v šoli malice. NEŽA MARKOVIČ V čikagu agitirajo za obisk Ptuja »Prosvcta«, plašilo slovenske narodne enote, Cikapo, je v svojem listu, štev. 62 z dne 29. marca 1961 objavila na prvi strani sliko Ptuja z novim mo- stom čez Dravo z ziodovin.ski- nii in ííospodarskimi podatki Ptuja in okolice ter Kidriče- vega. Članek in slika sta namenje- na Slovencem, ki se bodo le- tošnje poletje udeležili ekskur- zije SNPJ v Jugoslavijo s po- udarkom, da bodo ob tej pri- ložnosti lahko obiskali tudi Ptuj in bližnje krftjc. Članek končuje s sledečimi besedami: »Počitnic v Jugosla- viji ne boste mogli nikoli po- zabiti!: 8. Avtor pravljic: »Rdeča kapi- ca«, »Obuti maček« in »Pepelka« je franco.ski pisatelj iz XVII. sto- letja Charles Perrault. 9. Francoska filmska igrailka, ki je igrala v filmu »Poglej v vsako okno« je Gigi Perreau. 10. I. Proletarska brigada je bila fisnovana v Sandžaku v vasi Rudo 22. decembra 1941. Fotografije v tej številki: F. Langerholc in J. VrabI Obrisi nekdanjega gradu v Majšperku Malokdo ve, da ima tudi idilična vasica Majšperk na severnem kon- cu lepe Dravinjske doline skrito razvalino starega gradu."Sedaj z grmovjem obraščeni ostanki sta- rih zidov pričajo, da se je na tem mestu še nedolgo bohotil mogočen grad. Po sliki, ki' jo hrani doma moj oče, sem pri- bližno narisal njegovo podobo, kakršen je bil pred nekaj sto- letji. V dolini pod gradom je bilo do približno leta 1000 voliko je- zero, a vasica se je imenovala Sv. Miklavž ob jezeru. Skozi vas jp peljala stara Rimska cesta, ki je povezovala Trst z Budimpešto. Iz Trsta so vozniki s konji vozili sol, iz Madžarske pa žito. Ena vožnja takega tovora je trajala približno pol leta. Na levi strani jezera v današnjem I.ešju je bila postaja s hlevi za zamenjavo konj. Malo jc zapiskov, iz katerih bi lahko videli njegov nastanek in poznejše življenje, toda vseeno sem uspel najti nekaj imen njego- vih gospodarjev. Prva letnica, ki je omenjena v zgodovini, je 1206, ko jp pripadal nekemu Heinrichu von Monsberg. Po njem se je dolga stoletja tudi imenoval grad. Služil je gospodu Plankensteinu. Leta 1282 se pojavljajo imena Hartweg in Almerich von Mons- perg s svojimi podpisi v neki li- stini, s katero so poklonili osem kmetij nunskemu samostanu v Studenicah. Nadalje so leta 1365 omenjeni goriški grofje kot last- niki gradu. Ko je kralj Matija Korvin zavojeval te kraje in zase- del mesto Ptuj, je bil postavljen leta 1479 kot kraljevi oskrbnik Wilhelm Welzer. V 15. in 16. sto- letju so imeli v posesti grad državni grofje Montfort. Leta 1508 najdemo na gradu nekega Hart- manna von Hallneck in pozneje gospode von Lemberg. Po smrti Jobsta von Lamberg so bila leta 1570 zelo raztegnjena posestva tega gospostva razdeljena med njegove tri sinove, zaradi česar so bila popolnoma razkosana in so se nekatera priključila posestvom: Turnišče, Gornja Polskava, Frai- stein in grad Maribor. Leta 1618, to je na začetku 30-letne vojne, je prevzel grad Adam Graf von Schönbrüchl, ki je od njega zopet odstopil nekaj delov posestva nun- skemu samostanu v Studenicah. Po zakonski zvezi je grad prešel leta 1710 v posest plemiča von Moscon. V tei družini je ostalo posestvo do leta 1801, ko ga je kupil tedanji najemnik gospostva Ebensefeld — Franciscus Antonius Blagatinschegg, ki je bil pozneje povzdignjen v plemiča von Kaiser- feld. Posestvo je takrat obsegalo 712 joh, to je 409.400 ha. od tega 13 joh vrtov in njiv, 17 joh trav- nikov. 24 joh vinogradov in 657 joh gozda. On je posestvo 24. de- cembra 1807 podaril svojemu prvorojenemu sinu Francu Ludvi- ku, ki ga je 1. februarja 1819 prodal, ko je kupil posestvo Šta- tenberg (1440 joh). Pozneje je po- sestvo grad Monn.sperg zelo po- gosto menjalo lastnika. Zadnji lastnik ostankov posestva Monns- perg, pozneje Majšperk, je bila družina Schvvarschnigg. Grad Majšperk je začel pred približno 70 leti razpadati in da- nes najdemo komaj še njegove osnovne obrise. Kamenje gradu so porabili za gradnjo no',^e ceste in hiš. Leta 19Ì3 so pogorele Rače in so si tamkajšnji občani na Dunaju preskrbeli dovoljenje, da smejo brezplačno odpeljati kamenje iz tega gradu za zgraditev nove vasi. Zvonko Čampa VI. b razred Slike ma.išperškega gradu treh av torjev osnovne šote v Majšperku Lep uspeli (imii Partizana iz Đornave Lani, pa tudi letos se je ekipa članic Partizana iz Domavo ude- ležila dne 7. maja pohoda »Ob žici okupirano Ljubljane«. Ekipa je tekmovala na 15 km dolgi progi v sestavu Golob Ncžkc, Ci- gula Angele, Cuš Marijo, Zem- Ijarič Terezije in Golob Angele ter dosegla s čascm 1:16,16 dru- go mesto. F>rvo mesto je zasedla ekipa članic Športnega društva Fužinar iz Raven na Koroškem. Ekipa je, kot že rečeno. Kode- lovala na tem pohodu tudi lan- sko leto. Takrat je dosegla tretje mesto. Letošnji uspeh je torej boljši. Članice ekipo so vadile nekaj mesecev na raznih poteh, ki pe- ljejo na vso strani iz Dornave. Pri treningih jim je vsestransko pomagal načelnik Partizana v Domavi Cuš Anton. Ekipa je v navedeni sestavi sodelovala tudi pri letošnjem pohodu »Po pvotoh slovenje- goriške čete«, kjer jo prav tako dosegla drugo mesto. Vsaka članice ekipe je dobila kot nagrado nalivno pero in lepo srebrno spominsko plaketo. Tudi ml se pridružujemo čestitkam članicam dornavskcga Partizana! ALI VESTE? 1. Kdo je avtor del: »Vtisi iz Indije«; »Španija v plamenu«; in »Zapisi Osvobodilne vojne«? 2. Kako dolg in težak je šfK>rtni četverec? 3. Kje v Evropi pade največ pa- davin? 'i. Kak.šno je latinsko ime za člove.ško ribico? 5. Kje uporabljaijo plod in kožo divjega kostanja? 6. Kako де imenuje vas v ni- zozemski provinci Utrecht, kjer je od leta 1920-41 živel v pre- gnanstvu nem.ški car Viljem II.? 7. Kdo je avstralski plavalec, ki ima na 1500 metrov svetovni rekord ? Ö. Kdo je avtor pravljic? »Rde- ča '[«ipica«, »Obuti maček« in »Pepelka«? 9. Katera francoska filmska igralka je igrala skupaj z ameri- škim pevcem Paul Ankom v fil- mu »r*Oglej v vsako okno«? 10. Kje je bila osnovana I. Pro- letarska brigada? ODGOVORI 1. Avtor knjig: »Vtisi iz Indije«; »Španija v plamenu« in »Zapisi iz Osvobodilne vojne« je hrvaški politik Rodobljub čolakovlč (roj. 7. VI. 1900). 2. Športni čoln četverec je dolg okoli 12 metrov, težak pa 60 ki- logramov. 5 Največ padavin v Evropi pade v vasi Crkvice v NR Črni Gori (4640 mm letno). 4. Latinsko ime za človeško ri- bico (moceril) je Proteus an- guinus. 5. Plod in kožo divjega kosta- nja uporabljajo v industriji in zdravilstvu. 6. Vas v katero je bil pregnan nemški car Viljem II. se imenu- je Doom. 7. Avstralski plavalec, ki ima v plavanju na 1500 m svetovni re- kord je John Konrads (čas: 17:11,0). Stran 6 PTÏÏTSin TEDNIK РТТЈЈ. DNE 12. MAJA' 19в1 Zahvata ki so sočustvcvali z na,- mi ob nenadni m hudi kzgubi naše p-edraiçje 21-letne hčerke in .sestre SLAVICE YOGLAR m jo spremili k njenemu zadnje- mu počitku ter ohsuli' njen grob s cvetjem — naša najprisrčnejša zahvala. DRUŽIN.A VOGLAR IZ DORNAVE ŠTEV. 77 Zahvala Ob smrti naše nepozabne mame JULUANE VODA PTUJ, NOVA VAS 39 se zahvaljujemo vsem soiodnikom., sosedom in znancem za vso po- moč, izraize sožalja in cvetje ter za spremstvo na njeni zadnji peti na pokopališče v Rogozn:ci. Posebno se zahvaljujemo pev- cem obrtniškega pevskega zbora Ptuj za žaiostinke ter gcdbi na pihala Svobode Ptuj in duhovniku za p-ogrebni obred. ŽALUJOČA HČERKA IN SIN RAZPIS Komisija za uslužbenske zade- ve pri Občinskem ljudskem od- boru Ptuj razpisuje prosta me- sta tajnikov (tajnic) na sledečih osnovnih solidi : 1. KIDRIČEVO 2. I>ESTERN1K 3. »FRANC OSOJNIK«, Ptuj, Ljutomerska c, 4. MARKOVCI Pogoj: nepopKilna srednja šola, obvladanje strojepisja in znanje računovodskih p>oslov. Prednost imaj^ osebe s strojepisnim te- čajem in daljšo prakso v raču- novodstvu. Prošnje z izčrpnim življenje- pisom in z navedbo dosedanjih zaposlitev, kolkovane s 50 din državne takse in priloženim šol- skim spričevalom naj vložijo kandidati pri Občinskem ljud- skem odboru Ptuj. Razpis velja 15 dni po objavi. Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Ptuj SODARSKEGA VAJENCA s pred- pisano šolsko izobrazbo sprejme Franjo Kočevar, sodar. Obrez 81, pri Središču ob Dravi. UPOKOJENKA gre na dom 8 ur čuvat: enega otroka. Naslov v upravi lista. ^ptuxiaÀtì 32-BASNO KLAVIRSKO HARMO- NIKO in dva 80a-litrska vinska soda prodam. Ptuj, Vičava 26. DONOSNO VINOGRADNIŠKO PO- SESTVO z л-зет inventarjem predam. Lepa, zidana hiša, k>t, sadcnosnik in gozd. Aloj'z Šmi- goc. Mala Varn.ca 9, p. Lesko- vec pri Ptuju. HIŠO v bližini Ormoža prodam. Naslov v uipravi. PRODAM KOŠNJO LUCERNE IN SENA. Mariborska cesta 12 a. PRODAM ALI ZAMENJAM nov te- levizor in UKV sprejemnik za enako ohranjeno motorno kolo NSU aH Puch (ne roler), event, doplačam. Naslov v upravi. PRODAM VOZ za kravo ali manjšega konja z vprego. Na- slov v upravi lista. ZIDANE ŠTEDILNIKE, dobro ohranjene, prodamo. Vprašajte Miklošičeva 5, Ptuj. ZIDAN ŠTEDILNIK s ploščica- mi in decimalno tehtnico pro- dam. Nas'ov v upravi. Brodarji se pripravljajo Pred nekaj dnevi sta gosto- vala kajakaša Vidovič in Pavli- čev v Jesenicah, kje so se zopet sestali vrhunski kajakaši v borbi za mesta v predpripravah za svetovno prvenstvo, ki bo v Nemčiji. Kandidat za reprezen- tanco Vidovič iz Ptuja je tudi v tem tekmovanju uspel zasesti častno četrto mesto v spustu, v slalomu pa je bil počasnejši in je zasedel dvanajsto mesto. Tudi drugi član se je dobro uveljavil in v slalomu zasedel četrto ter v spustu dvanajsto mesto. pa. Brzopotezni turnir šahov- skega društva Ptuj za mesec maj bo v nedeljo, dne 14. t. m. v kavami »Evropa«. Pričetek ob 9. uri. Vabljeni vsi ljubitelji šahovske igre. lir ' V tekmovanju za pokal mar- šala Tita je Šahovsko društvo Ptuj premagalo »Kovinarja« iz Maribora z rezultatom 3:1. lir V okviru proslav železničar- skega praznika je bilo na Po- horju VI. republiško prvenstvo železničarjev Slovenije. Tekmo- valo je 10 igralcev. Naslov prva- ka za leto 1961 in prehodni pokal je osvojil E. Rudolf, član SD Ptuj, ki je dosegel 7 in pol točke. Slede: inž. Baras, Ljubljana. 7 točk, Stromajer, Maribor, 6. Pe- čaver, Ljubljana, Lukič, Pula, in Pajič, Maribor, vsi po 5 točk itd. NOVI DAROVALCI KRVI Dne 18. aprila 1961 so darovali v ptujski bolnišnici kri krvoda- jalci iz Vidma: Kirbiš Lizika, Kir- biš Tilika, Šel Ivan, Kirbiš Ivan, Vaupotič Milčka, Kozel Katica, Murko Jože, Kletliojer Marija, Gojšek Alojz, Rojman Marija, Kir- biš Majda, Vindiš Marija, Žum- brovič Males, Emeršič Janez, Kramberg er Ivan, Pečnik Anton, Filipaje Katarina, Flajs Julijana, Lesjak Marija, Sitar Terezija, Po- žar Ana. Flajs Roza, Mlakar Lizi- ka, Jurinec Cvetka, Kranjc Liza, Merc Rozalija, Zajšek Ana, Dre- venšek Marija. Vsem krvodajalcem in organi- zatorjem Šegula Mariji, Jurenec Cvetki, Kranjc Liziki, Kirbiš lîli- ki, najlepša hvala. Dne 20. aprila 1961 so se prija- vili krvodajalci z Grajene: Krepale Franc, Plohi Franc, Gregorec An- ton, Brniš Jože, Sakelšek Marija, Kuma Roza, Polanec Julijana, Cvetko Marija, Horvat Marij a^ Tošek Pepea, Gojkošek Anica, Ke- PIONTOSKI NOGOMET Ormož : Središče 8:0 v nedeljo 7, t. m. so se pome- rili pionirji ormoškega »Partiza- na« s pionirji iz Sredi;šča v prija- teljski nogometni tekmi, v kateri .so zmagali prvoimenovani z viso- kim rezultatcm 8:0, ki pa bi bil 'ahko še višji glede na pr ložncsti Ormožancev. Lesjak Andrej DUUUUDDDUUUUnDDDDGODDC Veterinarski seminar v Ormožu Te dni se je sestalo v Ormožu 80 veterinarjev rz Slovenije in Hrvatske, da izmenjajo svoje de- lovne izkušnje in se pomenijo o težavah in načrtih veterinarske služ'be. Po pkdnem in uspešnem delu so sem nar zaključili z za- kusko. T. J. OBVESTILO Obveščamo prebivalce Ptuja, da je ustanovljeno novo pod- jetje, Ptujski vodovod in kana- lizacija Ptuj s sedežem na Bregu, Mariborska cesta 12. Istočasno opozarjamo cenjene potrošnike vode, naj v bodoče nakazujejo svoje obveznosti na štev. tek. rač. 916-56-1-52 pri Komunalni banki Ptuj. Uprava lene Marija, Urak Irma, Brmež Katarina, Lovrenčič Marija, Lo- vrenčič Frančiška, Murko Terezi- ja, Marinič Tilčka. Vsem krvodajalcem in organiza- torju Krepku Francu najlepša hva- la. Vsem darovalcem krvi in orga- nizatorju se v imenu bolnikov lepo zahvaljujemo. Splošna bolnišnica Ptuj Rdeči križ Ptuj * Nastop judoistov v Ptuju Ob 10. obletnici juda v Slove- niji bi bilo primerno par besed o tej mladi športni panogi. Prvotna oblika juda, jujistu, se je razvil na Japonskem kot po- sledica socialnih razmer. Med vso fevdalno dobo, ko je vladala brezobzirna razredna razlika in je bilo ljudstvo prepuščeno sa- movolji plemičev-samurajev, se je zaradi samoobrambe razvila umetnost bojevanja z golimi ro- kami. Ker je bil tedaj glavni na- men jujista, naučiti ljudi boje- vanja, je propadel takoj, ko ni bil več potreben, kar se je zgodilo v 19. stoletju, ko je pričela fev- dalna ureditev propadati. Jujistu bi lahko označili kot način napada in obrambe, ki te- melji na popuščanju. To načelo so vzeli avtorji jujista iz slovite starodavne kitajske knjige o strategiji. Osnovna ideja te knji- ge je: »V popuščanju je moč«, kar je v skladu s kitajsko filo- zofijo, ki priporoča vljudnost in zavrača upornost. Sentenca te filozofije je: »Ni sile proti pri- jaznosti«. Propad jujista je rešil v 19. stol. tedanji minister v japonski vladi in poznejši univerzitetni profesor dr. Juda Jigoro (Dži- goro) Kano (1860—1938). Ta je sestavil primerjalno študijo raz- ličnih metod in ustvaril metodo, ki se je dvignila nad vse druge: Kodokan judo. Njegov novi si- stem ni namenjen izključno sa- moobrambi, temveč je prirejen tako, da je primeren za telesno in duševno vzgojo ter za športno tekmovanje. Izpopolnil je prvo- bitno načelo samoobrambe z no- vim, ki se glasi: najučinkovitejša raba duha in telesa. Njegov glob- lji pomen je v tem, da ne upo- rabljamo tega načela kot doslej samo v napadu in obrambi, tem- več predvsem pri vsakdanjem učenju, delu in v življenju sploh. Najdoslednejša uporaba tega na- čela bi tedaj nujno vodila »k splošni blaginji in koristi«. V najglobljem smislu je judo torej način trrjenja duha in telesa ka- kor tudi regulacija življenja. Iz tega sledi, da je judo šport kot xrsak drug šport, poleg tega je še nosilec napredne, našim druž- benim koristim skladne ideje. I. V. Rezultati pohoda po poteh Slovenjegoriske Lackove čete 23. IV. 1961 v prejšnji številki našega list smo ostali dolžni vsem udeležen- cem i>ohoda po poteh Slovenjego- riške Lackove čete, 23. aprila 1961, in ostali javnosti podatke o razvrstitvi vseh ekip po dose- ženih uspehih. Posamezne kategorije so do- segle sledeča mesta: I. skupina — proga 4 km — pS^irji vseh šol — sodelovalo 64 ekip aH 320 tekmovalcpv. Največ pkmirjev je prijavila šola »To- neta Žnidariča« Ptuj. I. mesto je dosegla ekipa šole »2nida,nč« Ptuj — vodja Vnuk; 2. — šola Ivana Spolenjaka Ptuj, vodja Krajne; 3. — šola Gorišnica — vodja Simonič; 4. mesto šola 'Markovci — vodja Strelec; 5. šola »Franca Osojni- ka« Ptuj — vodja Kranjc. Ostala mesta so dosegli: 6. mesto šola Gorišnica II; 7. — šola »Osojnik« I; 8. — šola »Jože Lacko«; 9. — šola »Osoj- nik III«; 10. — šola »Osojnik IV«; 11. — šola »Jože Lacko II«; 12. — šola »Ivana Spolenjaka II«; 13. — šola «Ivana Spolenjaka III«; 14. — šola »Žndarič II«; 15. — šola »Žnidaršič III«; 16. — šola Markovci II; 17. — šola »Žnida- rič IV«; 18. šola Žnidarič V«; 19. — šola »Polenjak IV«; 20. — šola Videm. II — Pionirke vseh šol — sode- lovalo 27 ekip ali 135 tekmoval- cev. Največ ekip so dale šole »J. Lacko« in »Žnidarič«. 1. mesto je dosegla ekipa šole »Spolenjak« — vodja Mlakr; 2. — šola »Osojnik« — vodja Skok; 3. — šola Markovci — vodja Golob; 5. — šola Juršinci — vodja Matjašič. Ostala mesta so dosegli: 5. mesto ekipa šole »Znidarič«, 6. — sola »Jože Lacko«, 7. — šola »J. Lacko« V., 8. šola »Žnidarič II«, ^9 — šola »Spolenjak II«, 10. — šola Domava. III. skupina: pionirji raznih društev — sodelovalo 12 ekip iz raznih društev »Partizan«, gasil- cev, tabornikov itd. 1. mesto »Partizan« Gorišnica, 2. — »Partizan« Fram, 3. — ta- borniki Kidričevo, 4. — »Parti- zan« Gorišnica II, 5. — »Parti- zan« Markovci. Ostala mesta so dosegli: 6. mesto je dosegla ekipa ga- silcev Ptuj, 7. — »Partizan« Ptuj, 8. — »Prometnik« Ptuj. 9. — AMD Markovi in 10. — Strelska družina »Železničar« Ptuj. Razsodišče tekmovalne komi- sije je šele рк? foto posne4;'omava, 3. »Partizan« Ptuj IV, 4. — rokomet »Drava«. 5. — »Partizan« Ptuj IV, 6. — LMS Markovci, 7. — Ekonomska sred- nja šola Ptuj, 8. — taborniki Ptuj, 9. I>onolnllna šola partizanskih sirot Ptuj, 10. — Tekstilna to- varna Ptuj. Mladinci Proga je bila dolga 12 km — sodeîovalo je 19 ekip iz raznih društev in šol. 1. mesto »Partizan« Lenart, 2. — »Aluminij« Kidričevo, 3. — »Partizan« Gorišnica, 4. — »Par- tizan« Fram. Ostala mesta: 5. — Učiteljišče Ptuj, 6. — Kmetijska šola Tumišče, 7. — Dopolnilna šola partizanskih sirot, Ptuj, 8. — Gimnazija Ptuj, 9. — LMS Hajdina, 10. — »Partizan« Domava. Clanice Proga dolga 12 km —" sodelo- valo 5 ekip iz raznih društev in sindikatov. 1. mesto — sindikalna ekipa »Sodišče« Ptuj, 2. — »Občina« Ptuj. V skupini iz vrst društev je osvojil prvo mesto »Partizan« Markovci, I>omava itd. Člani Na najdaljši progi — 21 km — je sodelovalo 55 ekip iz raznih društev, sindikatov in organiza- cij. I. mesto — ekipa »Partizan« Lenart, 2. — »Partizan« Fram, 3. — JLA I Ptuj, 4. — »Alumi- nij« Kidričevo, 5. — OPV I, Ptuj, 6. — Gasilci Ptuj, 7. »Partizan« Markovci, 7. a — KMS Rogoznica, 8. »Partizan« Domava, 9. OPV II Ptuj, 10. — sindikalna ekipa ope- karne »Zabjak« (štirje Janezi), najkrajši čas 1 ura 23 minut — najdaljši čas 2 uri 3 minute. Ostala mesta: II. mesto — rokometna ekipa »Drave«, 12. — strelska družina »Železničar« Ptuj, 13. — »Aero- klub« Ptuj III, 14, — Gasilci — Železničar Ptuj, 15. »Strojilka« Majšper'k, 16. — »Aetbklub« Ptuj II, 17. — Gasilci Domava í4uj, 18. Gasflci Domava I, 19. Postaja LM Ptuj, 20. — »Partizan« Vi- dem, 21. sindikat TGA Kidričevo, 22. — »Aerok'ub«« Ptnj IV, 23 — sindikat »Sadjar« Ptuj, 24. — Zveza borcev II, 25. sindikat po- šta Ptuj, 26. — sindikat tekstilne tovarne Ptuj, 27. — sindikat Mle- karne Ptuj, 28. Zveza borcev Ki- dričevo, 29. — sindikat Rešilne postaje Ptuj in 50. — sindikat »Slovenskih goric« Ptuj. Ker je bii to prvi pohod te vrste s svojimi hibami in prvimi izkušnjami in ker se bo bodoča leta nedvomno ponavljal, naj bo- do ti uspehi spodbudni za bodočo še boljšo organizacijo in še večjo udeležbo ter ugodnejši čas. Ne glede na uspehe v času pa je potrebno vsem skupinam, ki so se udeležile pohoda, organiza- torjem in vsem sodelujočim ter vsem kolektivom, ki so prispe- vali svoj delež nagrad, izreči vse priznanje ter prepričanje, da bo tudi na bodočih pohodih po ooteh Slovenjegoriske Lackove čete ob velikem številu sodelujočih in gledalcev manifestirana visoka patriotična zavest mladine in odraslih, ki se zavedajo, da je bila pot Lackove čete težka pot do velikih zmag. Atseti Atletska sekcija §D »Drava« 3. 5. organizirala prvi atletski mi- ting. Žal ni bilo nobenih tujih tekmovalcev, ker atletske naprave na stadionu za to še niso v pri- mernem stanju. Svoje zmožnosti so preizkusili v krasnem vremenu, ki je kot nalašč bilo ta dan, pio- nirji. pionirke, mlajši in starejši mladinci in prvič tudi člani. Bilo je doseženih nekaj lepiK rezultatov predvsem pri pionirjih in skakalcih v višino, medtem ko so bili ostali tekmovalci bolj ali manj uspešni. Borbe so bile v vseh disciplinah zanimive in so pritegnile gledalce, ki so bile pri- če novega slovenskega pionirskega rekorda v teku na 300 m, ki pa verjetno ne bo priznan, ker ni bilo 'delegata AZS. Zelo zanimiv je bil tudi skok v višino, kjer je nepri- čakovano mlajši mladinec Primo- rac premagal vse svoje nasprotni- ke, med njimi celo člane. V zad- nji disciplini 4X100 m, pa bi sko- rai prišlo do največjega presene- čenja. Starejši mladinci so pre- magali svoje mlajše tovariše le za 2 desetinki sekunde. Urnik tekmovanja je bil dobro pripravljen, bi pa tekmovanje po- tekalo hitreje, čg bi vsi ali pa vsaj večina tekmovalcev imela svo- jo opremo. Tako pa so si morali rekvizite stalno izposojati in to se pozna v rezultatih, zlasti še pri šprinterjih, ki so bili slabši, kot so pričakovali. Atleti se borijo z velikimi ma- terialnimi težavami, vendar imajo dobro voljo. Treba bo pa tudi po- časi misliti, da se samo z dobro voljo ne pride daleč. UpravTii odbor kmetijske zadruge »CIRKULANE-ZAVRČ«, pošta Cirkulane, razpisuje naslednja delovna mesta: 1. ADMINISTRATIVNO MOC V UPRAVI ZADRUGE 2.MF,HANIKA Pogoj: pod točko 1 nižja srednja šola in 2 leti prakse v adminLstraci'ji. Pogoj: pod txirko 2 kvalificiran mehanik in vsaj 5 let praikse v stroki. Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru.