m Vsem Komunističnim sekcijam, podružnicam Ljudskega odra in strokovnim organizacijam! Vsem somišljenikom! Dragi so drugi! Sedmega novmlra obhaja svetovni ptolfCariat znamenito obletnico, pelo ob letnico ruske revolucije, novega razdobja v zgodovini človeštva. Ruski proletariat je s trm, da jr izvršil svojo revolucijo na način, kakor jo je v teoriji začrtal Karl Marx, užgal mogočni plamen, ki razsvetljuje Iv line, v katerih mora 'sr hirali stali proletariat. Ruska revolucija je not. ki jr pričel rezali v živo gnjilo pitalisti&no družbo. Proletarske mase gledajo zato z zaupanjem na Rusijo, -i-bcllto svetovne proletarske revolucije in na vrhovno poveljstvo revolucionarnih množic, na Tretjo internacionalo. Zalo je sedmi november veliki dan proletariata. i\a ta dan razmišljuje delavstvo o svojem položaju in prisposablja na svoje boje vzglede in izkušnje ruske revolucije. Za slovanski proletariat Julijske Bene čije pa je dan sedmega, novembra tem večjega pomena, ker obhaja tudi obletnic,1 preporoda svojega bojnega glasilu *Dela». Sedmega novembra lanskega leta je *Delx>» zoj)et vstalo iz molčanja, v katerega ga je prisilila reakcija fašistov in policije. Varala se je združena reakcija, misleč, da bo utihnil glas zavednega delavstva, da se bo to delavstvo pohlevno u-dalo usodi, da se. bo pustilo bičati. Ne! Celokupni komunistični proletariat je napel vse svoje sile, doprinesel je občutne materialne žrtve za preporod svojih bojnih glasil, «Lavoratora.» in «Dela». Sedmega novembra, ravno ob obletnici ruske revolucije bo leto dni, odkar oznanjuje «Delo» vnovič in neustrašeno, ob strani drugih bratskih glasil, revolucijo delavskega razreda, oznanjuje požar, ki bo današnjo družbo očistil vsega gnjile-ga. in očistil ozračje, da bodo proletarci lahko svobodneje dihali. «Delov je torej tisto, ki kaže teptanemu proletariatu Julijske Benečije pot k revoluciji, k osvobojcnju. «Delo» je tisto, ki osvetljuje vse. pridobitve, ki. si jih. je., priboril ruski, proletariat, na teoretičnem in. praktičnem polju. Istočasno pa govori slovantlutmu proletariatu Julijske Benečije v jasnem in nedvoumnem jeziku, kako mora v svojih vsakdanjih bojih, gospodarskih in političnih, jemati vzglede iz velikega preokreta, ki so ga iivršili ruski revolucionarji. Ako sc niso dogodki od enega leta sem tako zasukali, da bi bilo mogoče delavstvu priti do tistega, po čemur stremi, do revolucije in proletarske diktature, jc pa delavski razred cele Evrope mnogo pridobil na izkušnjah. Iti tvorijo dragocen ■material pri organiziranju proletarske armade, da bo ta odgovarjala, smerem, katere je zarisala uspešna ruska revolucija. SODRI! Gl! tem da. je vršilo «Delo» eno leto na-poliličnega prosveti je va.nja in bodre-pomeni še da jr dovršilo svojo Ne! Revolucionarni proletariat še izvojcviil svoje zmage nad burSoa-zijo. Čakajo nas še srditi boji in prestati borno morali še mnogo izkušenj v teh naših bojih. «Delo» je vedno bolj potrebno in zato morajo zavedni delavci napeti vse svoje sile, da ga vzdržijo pri življenju. Za uspešnejšo vsporeditev nadaljnega delovanja za naš list smo odredili, v polnem sporazumu z vteijimi organi proletarskih organizacij v naših krajih, z Deželno komunistično zvezo odraslih in mladih sodrugov ter z vodstvom Ljudskega odra, da bodi mesec november namenjen naj intenzivnejši akciji v prid «Dela» in da pomeni ta mesec PRIČETEK STALNEGA, NEPRETRGANEGA DELOVANJA ZA OBSTOJ IN VSESTRANSKI RAZVOJ NAŠEGA KOMUNISTIČNEGA GLASILA. Naj sprejmejo in izvajajo torej sodru-gi to odredbo z ono razumnostjo in resnostjo, ki jo zahteva resni položaj kmetskega in delavskega, sloja v tej deželi. Naj se oborožijo s trdno voljo in z vero v zmago proletariata, ker je la zmaga odvisna od vere in resnega hotenja proletariata samega. Ta akcija naj bo materialna in moralna ter naj se razvija po sledečem pravilu: I. — V vsakem kraju, kjer obstoja Komunistična sekcija, podruž. Ljudskega odra ali strokovna organizacija, n-jj se v sporazumu med vsemi organizacijami čim prej ustanovi. - .ODBOR.. ZA* tfDKLOn. kat .stalni organ za gmotno in duševno pomoč upiavnišlei/ odnosno uredništvu «Dc.la», ki je krajevno podrejen volilnim organizacijam, t. j. Sekcijam in podruS. Ljudskega odra, deieln pa obem Deielninj. komunističnim zvezam in vodstvu Ljudskega odra odnosno upravništvu in uredništvu «Dela». Tak odbor naj se u-stanovi. tudi lam, kjer ne obstoja nobena, od gori omenjenih organi- zacij, kjer pa lahko računamo s širšim ali. ožjim, krogom sodrugov, somišljenikov in resnih čUateljiv «Dcla». 2. — Odbor za «I)elo» obstoja iz treh članov: poverjenika, dopisnika »Delan ter tretjega pomožnega člana, od katerih vsak vrši svojo posebno funkcijo. Poverjenik skrbi za razširjanje lista, dopisnik za dopisovanje v Ust. 3. — Odbor za «Dclo» vrši svojo nato/o na sledeči način: a) sprejema in primerno uporablja poslano propagandno gradivo k uk jr letake, nabiralne, pole za Tajni skl-rd «l)ela», pole za nabiranje novih naročnikov ter izvode lista, tako da bo akcija segala vsestransko in globoko; b) prirejuje tam, kjer se naši sod rogi m somišljeniki čutijo dovolj močne, posebne sestanke, kjer naj se prisotnim pojasni položaj proletariata in pomen komunističnega časopisja; e) prirejuje skupni" agitacijske izlete v bližnje kraje, kjer se. vrši propaganda v gori omenjenem smislu: d) sestavlja, sezname. ,listih, o katerih se rnisli, da se bodo naročili na «De ion i 71 katerim bomo od časa do časa pošiljali izvode za poskušajo; e', odbor funkcionira istočasno kot so-trudniška moč za list s sestavljanjem dopisov, poročil i. t. d., (delo katerega opravlja predvsem dopisnik). To so splošna pravila za sestavo in funkcijo Odborov za «DcIo». Nuši poverjeniki in dopisniki dobijo koncem tega mescca, še pred pričetkom akcije okroj-nice z natančnejšimi navodili in s poiloe-nikom-vzorcem za Odbore za «Dclon. Tem okrožnicam bo pri dejano propagandno gradivo, kakor posebni predpisi za dopisnike «Dclan. SODMJGl DELAVCI IN KMETJE! Mesec november bodi za slovenski in hrvutski proletariat Julijske Benečije za-j če le k praktičnejše organizacije, in večje j poirtvovatnosli za «Drlo». ' • fJb ohl"firh’i ruške proletdrslr rrrolw-| vije in ob obletnici preporoda našega b oj nega glasila naj se vsi slovenski in hr -rntni-i zn ve dni proletarci spomnijo na. svojo dolžnost, ki jo mu/jo napram svetovni proletarski revoluciji, napram svojemu glasilu. Naj bo vsak godni g na svojem mestn. Naj stori vsak proletarec svojo dolinus',! UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO «D E L A». Italiji se gode reči, ki so vredne, da se o njih poroča. Demokratične stranke so se ustrašile fašistovskaga gibanja, ki so ga od vsega začetka direktno ali indirektno podpirale in bi sedaj rade zvabile fašiste v tople in ncrevobioioinvno ministrske naslonjače. Fašisti so druge strani sprevideli, da je revolucijo, bodisi tudi nazadnjaško, stokrat la/.je napovedati kakor jo izvršiti. Spoznali sj, da hi bila njihova revolucija korak v ki o m so celo slutili, da hi l ili v takem slučaju popolnoma natopeni od desne in od leVe Odstranili so torej od isobe /,.i zmirnj id-; jo svoje l. j. fašistovske revolucije in si. se pričeli pripravljati 7.a sodelovanje na vladi z drugimi meščanskimi demokratičnimi strankami. Fašisfov-tki »n demokratični voditelji so morali, seveda, pripravili na vse to tudi svoje člane in svoje volilen. ZJasti so čutili to potrebo faši-stovski voditelji Oni so hoteli svoj čas nr. vsak način protidelav&ivo revolucijo. Ker so se bali pa zameriti naprednejšim elementom v meščanskih vrstah, so prišili na svoj program (ki obstoji v tem. da ga. sploh nimajo) republikansko idejo in so govorili in pisali še o drugih reJeli, ki so bile tuje spodobni družbi demokratičnih strank. Sedaj Je pa bilo troba vse take nepotrebne reči bacniti od sebe in je bilo treba pokazati, da so tudi oni v vseh ozirih enaki drugim. Zato so priredili fašisti 4 tabore na katere so prišli črnosrajčniki iz vse Italije. Prvi tak tabor je bil v Vidmu, drugi v Cremoni, tretji v Milanu in četrti v Napol i. Na vseh štirih taborih jc govoril poglavar fašistov Benito Mussolini in je skušal s svojimi Tovori približki se demokratičnim strankam. Odtrgal je od svojega programa (ki obstoji v tem, da ga ni) republikansko misel, pohvalil jo monarhijo in vihtel vedno bolj skrivni in počasneje zastavico revolucije. V Napol! je ,lu taboru 24. t. m. pa kar odkrito povedal, vuiK,! sr-o im sišlo u jietel — -lažu i lom da bi valjalo povesti fašiste na v,a h., jjr bi baš oni mogli da liudu žaljena jaka ruka. iVkle, '.odo sc opet pregovori za kolaboracijo. Giolitti. stori liberalae, treba da prikupi oko sebe sva srednjo elemente, u zajedniri sa fašistimif, pa eventualno i ea socialisti ma unitarcimn. I opet vrda-jh Tašisli,' 'vrdaju- soeTailstt, vrdaju i drTi- i novo ministarsivo, sa Giolittiem ili bez njega, sa fa;istima ili bez njih, na stvari se iu;'ta ne bi pro-menilo. Policija je fašistiDka, pa ♦jio mi-nistar unutra--njiii dela fašista ili socialista; besposljca i glad če se širiti, pa makar sc fašisti poj)eli na vrh nosa don Sturcovog da odande i samog boga do-hvate svojim batinama. Parlamenat i njegovo krizo niti če rešiti ekonoinsku križu, koja le,>.i izvan parlamenta, niti mogu da suzbiju fašizam, ni klasnu borim u-opšte. U koliko še tiče fašizma, parlamenat. ga samo pomaže, kao i svaka druga bur-žoaskii, institucija. A taj isti oarlamenat samo sprečava re-ienje pravo krize i pro-dubljuje je. Opštojanje parlamenta samo odvrača zbunjene mase od pnivog reše-nja krize, o. fašiste se njime služe da osi-guraju svojn pljačku. Jer, zbilja, ni jedan parnctan rovek no moža više da sumnia n to da fašisti ne misle nikad da nprav-Ijaju drža v oni. Oni hoče da vladaju. zakonito ili nezakonito da vladuju, ali ni-pc-što da upravljajo, to jest da rešavaju križu. Ta oni za to nemaju nikakvog programa, pa onda ni namere, a neinaju ni sposobnosti za to ~~ što več i sami po-kazuju i uvidjaju. Hoče da vladaju. da pljačkaju, pa i vladaju. Drugi nek se brinu za organizacijo proizvodnje, drugi nek so znoje oko državno administracije, nek so g uš« drugi u deficitu i neka čine kako god hoče. Fašistima jo glavno, da oni mogu črniti što im jc volja, to jest, da, vladaju nad svima. A parlamenat im služi samo za rezervnu urtiljeriju, - Oni vrlo dobro maju da svi ti soci-demo-libo-ralci i kuko so sve ne zovu - gledaju u parlamenat kao u neko zlaino telo, u neki čudotvorni lonar u kom se za svaku bolest iz ničega skuha iek. 1 kad im sc njihova moč malo poljuija, kad pljarka hoče da im izmakne, oni počmt sa svojim koncentracijama i špedicijama, poka-žu da su močni, zavru: raspust parla- menta, novi izbori, pohod na Rim, oia, eia, alah\! Svi parlamentarci se uplaše za svoje mandate, jer od skvadri ne bi smeli ni da izadju na izborne skupštine, i odmah se klunjaju pred fašistima. Nu-de im ministarske stolice. Fašisti se po-kažu «nepormirljivi», no priraaju mini-starsjke stolice (jer ne znaju šta da čine lamo i znaju da bi odmah pali), «uvidja-ju» potrebu da se izbori odgode, ali — glavno je da sve ostaje po starom, svi za-pla-sni i njihov teror osiguran. ReSenje krize čaka na proletariat. Kriza proizvodnje i glad (a tu je klica sva-koj parlamentarnoj krizi u doba opada-nja) ne mo* da se refti u kapitalistič-kom poretku. A on sc ne može odstraniti, dok se nc unišii fašizam, i njega če uni-štiti samo poletorsko ervene skvadre. Danas ili sutiu, hoče — nečo — hoče! AZ-BUKI. Svake na svetu hode da ima pravo, pa tako i proletariat. A ko hoče da ima pravo mora da ima i dokaže za to svojo « pravo«. Videli smo več nekoliko puta kakvi su dokazi kojima radna sirotinja dokazuje svoje pravo, kao i svi drugi. To su ti solidarnost (sloga) svili patnika, čvrsta i oružana desnica, proleterska svetlost (znanje) i bezobzirna klasna borba. --To su dokazi što sami treba da pribavi-mo. Ali mnoge nam prnžaju i sami naši ncprijatclji. Velimo uvek da su svi takozvani «pra- vi i plemeniti marxisii» (gospocki socia-listi u rokavicama) naši neprijatelji. slugo buržoazije, i — joŠ' goro — izdajice proletariata, to jest —- i sami su pravi ugnjetuči. »Poturica gori od Turiina» — naš narod u ono vreme kad su samo Turci (dabogme, bogati i silni) imali prava da pijač kaj u. j dobro ga reče. Danas, kad nas buržoazija ispija bez obzira na voru i jezik, «naša narodna« gospoda nam veli to isto, jer ne damo da nam krv i znoj sisaju, pa makar nam i naj lepše pesme povali u «našem» jeziku. I oni i-maju pravo. Mi smo im mnogo opasniji od ostalih, jer smo im najbliži, pa oni baš na našim ledjima žive; a mi so držimo naše' (siroiinjske) narodne pesmo: «Svalvi svoga ubite suba,šu» . . . i svršen posao. — Svud se vidi da je odista «Po-turica gori od Turčina«, pa i majčini socialisti i narodnjaci (raznobojni fašisti) ncce da zakasne sa svojim dokazima. «Bože mili, ičuda velikoga, — kud se djede ear-Nemanje blago!« . . . kud se djede «narodnjačka» — hrabrost1?! Ti bozobrazniei, razbojnici i pljačkaši, ti proleterski odrpanci da nam zapoveda-ju n našim tvomirama, oni — gadovi! — da nam kose i račune kontroliraju! Ni-kada! . . . «sve za obraz i krst časni!« . . . u pepeo ih treba zatrti . . . njih, to bolj-ševičke nitkove, Maj, na noge ko je ju-nak( ko je gazda!)! Hurrraaa! ... Da živi svetla i plemenita omladina! Živio fašizam, spasitelj! Stani malo, od Doboja Mujo,.— i mi konja za trku imamo! . . . U rukama pro-leterskog Vuka svaka puška — smrt fašizmu nosi . . . Dve godine junak nava-ljuje, krvava mu pena na ustima, sve na koplje deificu nabada, nad ženama kro-vove podžiže, — sve uzalud, žalosna mu majka. Proleterski gorostas se. budi, puško grabi, Fašku dovikuje: «Ne budi mi bubo po kožuhu!« Al’ zakuka ojadjena majka, socialnodemokratska baka: «Kuku meni, sinjoj kukavici«, sinci mi se bombam’ pozdravljajo. Deco moja, žalosna vam majka, o-stavte se tog krvoproliča, — zemlja če vas proklinjati crna! . . . Ražali se grče u aždajel I zbilja. Ministarska kriza. Sva gospoda se slaž/i sa j>acifistima (social-kolabo-racionistima), traim. da sc uglavi klasni mir — samo da ostane sve po starom. Sve novine pako namiguju kako bi dobro bilo (za buržoaziju) da se primi socialistič-ki pmllofr: nova vlada, jaka ruka, bratski zagrljaj socialista i fašista (na masnima ministarsikim stolicama), a posak u oči radnoj sirotinji. Ipak socialisti najbolje znaju kako se štiti buržoazija! (Ali je kasno, proletariat se budi i nečo više da spava.) Zar treba boljeg dokaza da. je «l’otu-rica gori od Turčina!« Žena vdova s sinom edincem nasproti vojni pošasti: Ne boš imela yal Nobene kapitalistične vojne večl Politični teden Iz Rusije prihajajo vesti, iz Katerih ^o razvidno, da gredo tam razmero vedno na bolje. Sovjeti so postali nepremagljivi. Holjftfviki si pridobivajo simpatije vodno bolj širokih plasti prebivalstva. Zadnji uspehi ruske diplomucije, so vplivali tako ma no na vse ruske stranke, da so priznali colo boljševuvki nasprotniki, da no bi mogla nobena druga stranka bolje vladati od boljGevikov. Na znotraj so je torej Rusija utrdila; na zunaj pa postaja bolj in bolj ugledna in silna. Kakor politični, se je zboljšal tudi gospodarski položaj. Letošnja Žietev je izpadla izredno dobro. Nove industrije se odpirajo, 1rgo-vina si je tudi odprla nekaj dobrih vrat. Danes poslujoče tudi sibirska železnica po kateri se lahko pride iz Moskve direktno v Vladivostok. Malomeščanska vlada v Vladivostoku jc kapitulirala prod silo rdečih 'delavskih čet, ki so takoj proglasile sovjetsko republiko. Sov jeti bodo takoj popravili bro-dovjo mirnega oceana, ki mora postati sposobno za boj proti zunanjim in notranjim sovražnikom. Ker se bliža peta obletnica ruske revolucijo, so pričakuje, da bo sovjetska vlada, amnislirala mnogo političnih kaznjencev. V Moskvi sc 'pa vr;e priprave za IV. kongres Komunistične internacionale, katerega so bodo udeležili dolegutjo iz vseh krajev .sveta. Proletariat no sme pozabiti, da tvori bogata in močna Rusija največjo obrambo proletarskega gibanja, * V Parizu se ic vršil v pretečenem tednu redni obrni zbor francoske komunistično stranko. Delegat Iv. S. Italije s. Scoeeimarro jo sicer utegnil govoriti na kongresu a ga jo koj za tem francoska policija aretirala in ga odvela na mejo češ, da ni imel potnega lista v redu. Tretjo internacionalo je zastopal Manuelski, sovjetski komisar, ki je podal poročilo o položaju na Ruskem in povabil franc, kom. stranko, naj si lo naloži kakor druge Kom. stranke, železno disciplino. Na kongresu so zmagali levičarji in je kongres sklenil izključitev desničarjev Ver-fenila, Francois, Marije Mayouox in drugo. V novo vodstvo so bili izvoljeni slede-f|i sodrugi: Cacliin, Cartier, Frossard, Garchery, Gourdeaus, Ker. Lucija Lei-ciagne, Gilka Kurtz, Paul Louis, Soujif, l’agnereuux, Bestel, Damov, Tourly, Ma-jaune, Braneon, Ganielou, Fournler, llcnriet, Laguesse, Ueurteavr, Dostroe, Ev-rard, (ieorget, Plais, Sellier, < Richl Mo-rizet, Cordon in Ledoux. Med Grki in Turki jo torej prišlo do premirja, ki jo bilo skleiljeno v Mudaniji ob navzočnosti tud) francoskih, angleških in italijanskih delegatov. Turkom je bilo obljubljeno vse kar so zahtevali. Antanta so jo tudi obvezala prisiliti Grško, da izprazni Tracijo. Tako se namreč godi z malimi državami. Dokler služijo velesilam, jih te slednjo zagovarjajo, kadar so po poražene jih veselice za pusto njih u-sodi. Velesile izkorišlčujo (šibke narode, kakor izkoriščajo proletariat. To bi bili morali vodje malih držav že davno vedeti. Ali kaj, ko je suženj nepristopen idejam svobode. Kakor se je zgodilo z GnM-jo, se bo zgodilo tudi z drugimi balkau** f&im) državicami, ki služijo nntantinemu kapitalizmu. (Irki so žo začeli zapuščati Tracijo in so tjakaj žo prišle prve turske čete. Turki vs rajajo na tem, da so mora povabiti na mrovho konferenco tudi Rusijo. Bajc je antanta ugodila tudi toj turški zahtevi, pri kateri so Turki vstrajali kakor zvesti, najzvestejši prijatelji Rusije. * /nglija doživlja vodno nove poraze. Turške zmago proti Grkom; francosko stalMl‘e nasprotno angleški protiturški politiki in *e marsikaj drugega je vplivalo tako močno in angleške političarje, da je bil Lloyd George prisiljen odpovedati se ministrstvu. Smatra se namreč, da je on kriv vseh angleških porazov. Očita se mu celo, da je njegova politika bila zi Anglijo tako škodljiva, da je spravila v nevarnost obstoj državo. Na njegovo mesto bo prišel Bonar Lavv, koji je prijatelj politiko trdo pesti proti NomtMji. On bo sestavi! novo ministrstvo in razpisal nove državnozborske volitve, ki se bodo vršilo baje meseca novembra. sjs X’ Nemčiji se vrše pripravo za volitve državnega predsednika. Stranko se še niso dogovorile glede časa v katerem naj bi se te volitve vršile. Vsekakor izgloda, da sc bo sprejelo predlog socialpatriotov, ki hočejo, da bi so vršilo volitve šele leta 1924. Socialpairiotje bodo kandidirali sedanjega, predsednika Eberta. Vodstvo Komunistične stranko je sklonilo, da se bo tudi udeležila teh volitev in da bo kan didirala sodmžico Klaro Zetkin. '4* Nemška Avstrija propada bolj in bolj, Njena krona nima več nobene vrednosti. Ljudstvo strada ker ni zaslužka, kor so obrati vsi zaprti. Verižniki pijejo zadnjo kri temu ubogemu ljudstvu, ki je pre-ve(3 potrpežljivo in verjame voč. v tujo nogo v svojo lastno moč. Kapitalistične dnlave izž-emajo Avstrijo, avstrijski so-cialpatriotje pa nadaljujejo obrekovati boljševike in se v svoji ekstremni inizeri-ji bahajo pred zapadno buržoazijo, da so je ubranili pred proletarsko revolucijo, Sedaj se vrše seje gospodarskega odseka Zveze narodov, ki sklepa in sklepa in pusti, da med tem časom ljudstvo strada. Boljševiška Rusija so dviga dočim cialdemokratičlm Avstrija pogreza vedno bolj v bedo, iz katere ni ve)S nobene pomoči. Na Kitajskem so se vršile v pretočrnih dneh manifestacije v korist Rusiji. V Pekingu se je vršil shod, ki se ga je udeležilo nad 50.000 osob. Po shodu se jo.vrti) obhod po mestu. Demonstrantje so nosili tablice z napisi, da mora voditi Kitajika samostojno politiko in, da mora skleniti zvezo z Rusijo. N’ nekem pogovoru z zunanjimi časnikarji je rekel revoluciona-rec Suniatsen, da je popolnoma ponesrečila japonska politik*, ki je hotela vzdržati živo reakcionarno agitacijo na Kitajskem. Avstrija ima milijon milijonov kron. Seveda papirnatih. In vedno več se dela takega denarja. Koliko stane emt avstrijska krona jo razvidno n. pr. iz poštnih pristojbin za poštni promet v Jugoslavijo: za pismo je treba plačati 300 kron, za dopisnico pa 180 uvstrijskih kron. Za poštne pošiljke do 5 kg se plača 24on kron in odpravnine še posebej 2000 kron. Orjaška pekarnloa. — V Lizaboni (Portugalsko) zidajo pekarnico, vjuiteri se bo lahko speklo dnevno 300.0wl kg ki;u-ha in lti.OOO peciva. Tu se bo videlo vso mnogobrojne uspehe moderno tehnike, ker vse vršil stroj: mesenje, prenašanje v peč za pečenje in hlajenjo kruha VSEM ZAUPNIKOM! Oni zaupnik), katerim smo svojčas Izročili nabiralne bloke za tajni sklad «Dela», naj nam isto vrnejo tor na) istočasno pošljejo nabrani ?-nosok. IZHAJA VSAK ČETRTEK V ITALIJI: Naročnin; znaš? 'VOZEMSTVU: M no nanrej plačano .1 ln- * 'Ai 0\ ■ ^ 'V^ir.o . . L 18'20 ..............910 'ft.% r»)tr *,i- .... 4-60 »u., " iJrednlštvo in uprav- 8B9 ^aio'ica 10-12. 'feietrm i>'-■ - Oglasi: Za vsak mra viso-_ '.e v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, »smrtnice, zahvale, posiinnv«., .-'bila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi 60 cent — Plača se vnaprej. Trst, 26. oktobra 1922. — Leto HI. - Štev. 153. DELO Glasilo Komunistične stranke Italijo Akcija, ki se začne s prihodnjim aesseom novembrom na pobudo upravništva in uredništva „De!a“, ima namen zagotoviti obstanek in prospeh edinega jugoslovanskega komunističnega lista in sicer z lastnimi močmi, s katerimi moremo razoolagati, potom razumnega sodelovanja med proletarskimi organizacijami in listom ter oživljenjem in uporabo vseh spečih sil proletariata. Vsaka organizacija, vsak njen član, vsak delavec in kmet mora čutiti vez, ki ga veže z njegovim glasilom. Vsak naj stori svojo dolžnost do tega glasila! DELO Na blodnih potih (K poEitičnemu položaju v Sloveniji) Od spomladi mi sili v roko pero, da bi povedal delavstvu v Sloveniji, da so ga spravili ljudje kakor: Ivlamef#ič;-~štefa- novič. dr. Lemež to JKBhjanSiž (moj bog!; na blodna 'pot n. Politični kozli, ki jih to švlgešvage v delavskih vrstah streljajo, izzivajo že dolgo resno kritiko, odnosno svarilo proletarcem Slovenije in ako nisem storil tega preje, je toga krivo samo dejstvo, da so stvari v danih razmerah tako delikatne, da človek) ne vd, kje in kako bi se jih dotaknil in kako bi jih povedal, da bi jih razumela prav delavska ulšesa; Slovenije. Vsa težkoča moje kritike tiči v tem, da ne morem s tistimi argumenti na dan, ki bi takoj razsvetlili napačno pot po kateri hodi proletariat Slovenije po krivdi svojih nesposobnih zaupnikov. Toda izdajstvo, ki Ra pripravljajo zgoraj citirani konfuzionarji ali iz čisto osebnih motivov, ali pa iz prostega idio tizma nad proletariatom Slovenije za bli vajoče se ljubljanske in dr. občinske volitve, je treba končno vendar-le označili, kakor zasluži. Ti strahopetni politikastri hočejo uvleči razfedno zave3fiT riat za ceno svojih mandatov v volilno akcijo, ki ne pomeni za proletariat Slovenije niS manj kakor pod repo vanje disi-dentnim klerikalcem in razljčiiim ljote-garskim konsumarjem tor bolniškim blagajničarjem. Kakor stoje stvari hočejo v volilni blok z dr. Gosarjevo klerikalno frakcijo, s socialističnimi. disidenti (Kocmurjem, Golouhom, Kopačem“et čonsor-tes)" ter % nebodijihtfSBa «Skstremnimi» avtonomisti Prepeluhovega kalibra. Da bi KJo tu samo za Lovra Klemenčiča, dr. Lemeža, Stefanoviča in Fabjančiča, bi nam bilo lahko prav vseeno kam ti omahljivci silijo in kje žele očetivr.ii. Kdor je videl dr, Lemeža na vukovarskem kongresu in njegovo Canosso po kongresu, kdor je videl Stefanoviča kot obmejnega komisarja, vojnega atašeja na Dunaju in čital njegovo atašejsko brošuro in kdor pozna Vladimira Fabjančiča tako dobro kakor jaz, ta se more čudom č;-diti, da niso ti možje ž«? zdavnaj tam, kjer vsi tisli špisarsk* bratci, ki so n e-šeni in pečeni iz istega testa. Toda tu gre za zdravo delavsko gibanje proletariata Slovenije, ki ga vsa brezprimena reakcija novopečene jugoslovanske 1-;.-žoazije ni mogla streti. Ne moremo torej dopustiti, da ga zamajejo in deviirajo ljudje, ki stoje na čelu temu gibanju samo zato, ker ni mogoče izvesti v Slove niji javne in odkrite kritike in pokazati proletariatu v pravi luči zablode, v katere ga vleče ta četverica z vso svojo špi-sarsko naturo. Zatorej proletarci Slovenije, pozor’ Kedaj in pod kakimi pogoji lahke sodeluje revolucionarni proletariat tudi z drugimi, reformističnimi in konfesionalnimi delavskimi strankami? Dva slučaja nam dovoljujeta take kurate 1. Kadar ima preiti ditŽavna (kapitalistična) oblast v izključno delavske roke. Po nalogu III. internacionale so bili n. pr. nemški komunisti pripravljeni podpirati nemške večinske socialiste (Schei-demanna) 111 centrumai-.e ter iti z njimi celo na vlado pod pogojem, da izključijo vse druge kapitalistične stranke od vlade. 2. Kadar gre za neposredno obrambo konkretnih delavskih pravic (osemurnega delavnika, ohranitev mezd itd.), oziroma za neposredne življensko zahtevo (zvišanje mezd, skrajšanje delovnega časa, boj proti fašistom itd.). V tem slučaju zahtevamo enotno fronto proletariata. Občinske volitve pa so za nas neznatnega pomena sploh. One so za nas skf.ro brez pomena tudi tedaj, ako je pričakovati, da bo imelo delavstvo v občinski tipni vi večino. Mi vemo, da nam take večine danes prav nič ne pomagajo, kor ako nas ne more vlada sama s kako pretvezo izgnati iz magistratov, pa pošlje na nas svoje plačane tolovaje. V Italiji kakor v Jugoslaviji imamo za to do danes dovolj vzgledov in bilo bi torej smešno, da bi se udajali še kakim social-demokratičnim samoprevaram v tem po-gledu. Razredno zavedni proletariat se vs-tc-ležuje občinskih volitev samo tedaj, ka-dar hoče: ali šteti svoje glasove, ali pa preizkušati svoje bojne sposobnosti (z orožjem). Vezati pa se pri občinskih volitvah z malomešlrani zato, da se lahko pošlje v občinske svete par sodrugov, da se tam skrivajo za hrbti buržoazije in da se jim nudi priliko, da sklepajo žnjo prijateljstva, ali da se kot kompromitirani pri buržoaziji zopet rehabilitirajo, je neodpustljiva napaka proletariata. Dosedanji politični boji so nas preveč izvežbali, da bi ponovo delali take grehe! Ta3M> mislijo tudi vsi tisti resni jugoslovanski sodrugi, ki vodijo, kolikor dopuščajo razmere, politiko razrednozaved-nega proletariata v Jugoslaviji. Zdi se mi potrebno, da to iše posebno naglasim, ker sem poučen, da se zgoraj navedena četverica sklicujejo na. neko avtoriteto. To sklicevanje je falsifikat. Opozicija, ki se uveljavlja proti temu političnemu šarlatansfcvu v delavskih vrstah Slovenije, je torej na pravi poti. Proletariat Slovenije ji lahko mirno zatipa. Njena deviza je prava: ali gre razredno zavedno delavstvo v Sloveniji samostojno v občinsko volilno borbo, ali pa .se volitev popolnoma vzdržali! Za nas niso buržoazni Gosarji, malomeščanski Golouhi, Prepeluhi in podobni kalini manj reakcionarni od Tavčarja, Hribarja, Trillerjev in drugih kanonikov. Svojo pravo barvo pa so pokazali dr. Lemež in njegovi ^komisarji« še s svojo avtonomistično organizativno taktiko. To so stare Lemeževe bolezni. Na teh boleznih je bil enkrat ie umrl, to je bilo na vukovarskem kongresu. Takrat mu je stal zvgsto na strani .G.o1quE,’ liTTe" po';: n e j e v svoji lastni stranki mirno pogoltnil vse svoje separatistične načrte. Morda bom imel še priliko govoriti o teh stvareh. Za sedaj pa: Prolctarci Slovenije, dol s te blodne poti! ing. DUAG0T1N GUSTINČIČ. Strinjamo sc popolnoma z izvajanji v gornjem članku. Poudarjamo, da so zgoraj opisani pojavi v delavskem gibanju Slovenije znaki degeneracije onega dela «proletarskih voditeljevi, ki niso dorasli zahtevam, ki jih stavi na delavski razred izvenzakonito in nezakonito življenje, v katerega ga sili meščanska reakcija. Opozicija proti teni Hvoditeljemn in proletur-sko gibanje v drugih odločilnejših pokrajinah Jugoslavije je garancija, da jedro ckoviunističnega gioahjfi» v Jugoslaviji ni .(e dotaknjeno po sličnih demoralizu joiih vplivih. — Ured. Četrtek, 26. oktobra so bili podrti razredni sindikati in komunistična stranka, delavski razred je bil politično in gospodarsko razorožen in brez moči. Posledice so se prebolestno občutile. Realne mezde so se znižale za vet' kot 60%, pravica organizacij, da se potom njih zaposli delavce, je bila odprav ljena, dejansko odpravljen je bil tudi 0-semurni delavnik. Zavladala je najčr-nejša reakcija, delavske organizacije so bile razputS:ene, pravica združevanja in shodov, svoboda tiska in gibanja vse to r.ič ne obstoji za delavski razred. V taki situaciji je vsak razredni boj proletariatu težaven in proletariat mora brez večjega odpora prenašati vse udarce in napade od strani kapitala. Toda kapitalu niti to ne zadostuje, ampak hočie še bolj priviti vijak eksploatacije, potem ko je že skoraj zadavil delavski razred. Pred nekaj dnevi so imeli in-dustrijci velik shod, na katerem so sklenili začeti boj proti vsem obrambenim korakom, ki so zapopadeni za proletariat v zakonih o zašIMti in zavarovanju delav cev, posebno proti ostankom osemurnega dela. Z eno besedo, napovedana je od strani delodajalcev nova vojna proletariatu, vojna, v kateri bi zmaga industrij-ccv vrgla delavski razred v suženjsstvo in ga pripeljala na rob prepada in degeneracije. Proti temu podjetniškemu napadu same strokovno organizacije, razpuščene od oblasti, raztrgane in preganjane, ne l>v bile dovolj sposobne braniti same sebe. Kakor je nekdaj zakon o delavnicah v Srbiji mogla obraniti le skupna akcija tedanje socialdemokratične stranke in sindikatov, tako se mora tudi sedaj proletariat s politično borbo para- lelno z borbo na gospodarskem polju braniti tega napada. Toda ne samo kapitalistični razred, ampak tudi državna oblast vodi ofenzivo proti proletariatu na gospodarskem in političnem polju. Na gospodarskem polju z velikanskimi in vedno večjimi indirektnimi davki ki padajo na ramena delavnih množic, na političnem polju pa z ved no huj.ijo reakcijo. Ne le da teži z vsemi sredstvi nasilja definitivno razbiti delavski razredni interes, ampak se pripravlja, da z novimi zakoni onemogoči vsako bejevno delavsko razredno gibanje. Pred vsemi temi napadi stoji proletariat brez moči, brez svoje politične stranke, kajti to, kar se imenuje socialistična stranka, to je samo meščanska podružnica za agitacijo v vrstah proletariata, >a razbijanje njegove enotnosti in za uničevanje njegove akcijske sposobnosti. Delavskemu razredu se vsiljuje potreba, da se organizira politiKno, da uranovi svojo razredno stranko, ki bi peljala najprej boj za najosnovnejše pravice, s katerimi bi se lahko omogočilo voditi organiziran razredni boj proletariata m ustvarila predpogoje za nadaljno borbo. Bolj kot kdaj zahteva zgodovinski položaj od delavskega razreda, da ustvari novo stranko, ki bo organizirala proletarsko obrambo pred ofenzivo kapitala in povedla potem delavno ljudstvo mest in vasi v nepomirljiv razredni boj proti kapitalističnemu razredu in njeni strašni reakciji. Ustanovitev take stranke bi bil rtee-tek nove dobe v zgodovini proletarskega gibanja v Jugoslaviji in prvi korak k izhodu iz te grozne situacije, v katero je brezdušna in divja ofenziva buržoazije pahnila celi delavski razred.» gISJilju i imm m mi a ni Koreja ■ Ker sta poročili, ki sta jih podala sodr. /če in sodr. Pak-Kiantf' preoij^m-i, podan, le nekoliko krajša ekscerpt oziroma po glavitnejše odstavke iz njihovih poročil Ho poroča najprej o zgodovini in zemljepisnem položaju Koreje, nato pa preide na poročili o položaju korejskih kmetov in delavcev. Položaj korejskih kmetov. 85% vse:?a prebivalstva tvori podeželsko ljudstvo. V Koreji je okroglo 4 milijone moških in 3 in poi mil. ženskih, ki se pečajo izključno s poljedelstvom in štiri petine izmed teh Sotakozvani mali kmetje-najemniki. Tise 11 ah reda vse zemlje.'Položaj delovnih mas Koreje, ki so stoletja občutile pritisk vladajočih razredov, je sedaj težji kot kdaj pr-sj. no 10 razna nacionalna udruženja. (Glej spo-daj!) Splošni položaj v deželi in revolucionarno razpoloženje mas, sta ustvarila lagodna tla za razvoj komunističnega gibanja. Nositelji komunizma v Koreji so naprednejši korejski elementi, ki so živeli na ozemlju Sov. Rusije in tam črpali svoje revolucionarne izkušnje. Postavili so tudi temelj Komunistični stranki Koreje. Kom. str. Koreje je sedaj prava sila, ki vodi vso revolucionarno gibanje v Koreji. Najrazličnejše skupine in struje ji priznavajo pravico, da je aktivna zastopnica interesov korejskega ljudstva. Vpliv provizorične vlade (ki ima sedež v Šanghaju), ki še eksistira in ki je Ameriki prijazna, pada dan na dan in stališče vseh, tudi naprednejših meščanskih elementov dežele še izpreminja v smeri aktivnega boja za nacionalno osvoboje-r’je. Najprvotnejša in najvažnejša naloga Kom. str. Koreje je, da organizira delovne množice Koreje k skupnemu boju proti imperializmu in izkoriščanju. V vprašanju boja proti japonskemu imperializmu stremi Kom. str. Koreje za zedinjenjem celotnega revolucionarnega gibanja Koreje. Aktivno podpira sklicanje nacionalnega kongresa, na katerem, bi se napravil poizkus', ustanoviti enoten, centralen in voduč revolucionarni organ za celo deželo. Ako resumiramo, pridemo torej do zaključka, da se korejsko revolucionarno gibanje po dolgoletnih žrtvah in trpljenju končno izliva v splovili tok socialne svetovne revolucije. Se nedavno je stavil revolucionarni proletariat Korejo, zaveden po religioznih sektah, vse upe na korejsko intelektualce (provizorična vlada'.). Sedaj pa jemlje stvar esveboditve v svoje lastne roke, kajti on ve, da more le po tej poti dospeti do zmage. Revolucionarne organizacije v Koreji: 1,) Sploima delovna federacija Koreje, je nastala novembra 1918, je razpredena po celi deželi, šteje 85.(100 članov. K nji pripadajo strokovna organizacije, ki so se ustanovile v industrijskih centrih in id jih je Federacija sama ustanovila. Nada- ki na vse načine izkoriščajo s pomočjo svojih oblastev korejsko ljudstvo, kar ima seveda za posledico, da je tole smrten sovražnik japonskega ljudstva. Korejsko delavstvo ni še napravilo potrebno šole, da bi znalo ceniti moč organizira- ahajajo v suženjstvu vladajočega raz- nega boja proti'tlačiteljem in poleg toga eda, v rokah katerega se nahaja večina predano na milost in nemilost represalijam japonsko vlade, kar je zabranje- valo razvoj in prospeh organizacij med delavstvom, kljub temu, da imajo Ko- Japonci kolonizirajo deželo s svojimi i rejci velik smisel za organizacijo. V teh okolščinah je nastala revolucija marca 1. 1910., ki je izsilila dekret, s katerim se dovoljujejo korejskim kmetom in delavcem zveze, društva in organizacije. Takoj je bilo vse v polnem teku: 1 in fin Dve leti tlačenja in preganjanja je rodilo v jugoslovanskih komunistih močno voljo do borbe in neugasno željo po razmahu svojih sil. Iz tesnega delokroga na strokovnem polju in iz ozračja brezplodnih skrivnih diskusij hočejo stopiti oni na piano, na polje politične borbe z ustanovitvijo nove proletarske razredno stranke, ki bi dobila od oblasti dovoljenje za svoj obstoj in delovanje, Torej legalne stranke po vzoru Delavske stranko Amerike. Kakor pa ima ta svoje specialne naloge, jih bo morala imeti tudi nova jugoslovanska proletarska stranka, ako neče da bi njen obstoj več škodil kakor koristil. Podajemo tu po »Beogradsikem Dnevnik 11» —-sodaj «RadnWki dnev.» --članek, ki označa vso težnjo in hrepenjenje jugoslovanskega proletariata po javnem političnem delovanju, po akciji Širokih mas. Claneiki je zanimiv tudi radi tega, ker je v njem orisan položaj, v katerega je spravilo nevešč« meščanstvo celokupni delavski razred. «Boograds!ki Dnevnik!« — list. je v rokah komunistov — pilfo pod gornjim naslovom sledečie; «2e stara resnica je, stara kot organizirano delavsko gibanje, da delavski razred ne more uspešno voditi svojega boja proti kapitalizmu za zboljšanje svojih življenjskih pogojev in za svoje osvobo-jenje izpod kapitalističnega jarma samo voditi na političnem polju potom svoje politične stranke. Buržoazija svojih napadov na delavski razred in svojo eksploatacijo nad njim ne izvaja samo potom direktnega odvzemanja čezvrednosti v delavnici v procesu proizvajanja blaga, temveč tudi s celo vrsto drugih načinov potom svojega državnega aparata, ki ga vzdržujejo politične stranke, pri vprašanju davkov, pri vprašanju vojsko in drugače izvaja najtrše izkoriščanje proletarskih množic. Proletariat se mora proti tem napadom na svoj obstoj braniti na političnem polju, izobraževati množice, ustvariti centrum, ki bo z najširšo propagando usposablja množice za boj, pritegoval mase, ki imajo enak interes s proletariatom, ki pa se nahajajo izven delokroga sindikalnih organizacij, jih prosvečal, u-trjeval in jih uvajal v velike borbe za osvoboditev proletariata. To potrebo je proletariat, vedno razumeval in razume še danes in rad tega je bilo ustanavljanje proletarskih strank, ki stojo na sta-liŽ&u nepomirljivega razrednega boja. Danes jo bolj kot sicer kdaj velika potreba proletariata po politični stranki. Jugoslovanski proletariat trpi najtežje udarce pod kapitalistično ofenzivo na vseh poljih: tako na gospodarskem kakor na političnem. Kakor hitro so jo pojavila potreba vlaganja kapitala v industrijo, se jo jugoslovanska buržOazija, ki jo čutila, da je gospodarsko razvita in premalo močna, vrgla z vso sito na to, da s pomočjo politične oblasti zlomi organizirano delav- na gospodarskem polju potom strokovno sko gibanje politično in gospodarsko, organizacije, temveč, da mora ta svoj boj j Pod najostrejšimi udarci belega terorja kmeti, ki so povrhu navdahnjeni z naj-liujšim šovinizmom in domačini ne morejo vzdržati konkurence z njimi. Sanrviob-sebi umevno, slepari japonska vlada inozemstvo, s tem da pravi, da dela to v s'T- . . - . ho izpopolnitve poljedelstva v Koreji. So nastaJf« so Muhi in zveze, nastajala so j delkc v Koreji sami. Aktivno se udeležu-sicer nekoliko stvari izboljšali, a le na gospodarska konsumna društva, ki so | je moVanske vojne in se nahaja na ko korist svojih priseljencev, kakor n. pr ;'troroe!f'- z:l izboljšanjem delavskega po- { rejski meji. V Koreji sami ima skupine uporabo nekaterih »novih poljedelskih str: tossaja- Delavci so :i zgradili svoje do-1 P« 50—100 mož. V svojih vrstah ima mno-jtv, sistem gnojil ve. posebno pa kanali-1 r‘r°'"enem podpore svojim elanom, se morajo vsled tega zadolževati, na zelo V treh letih ovčjega obstoja se je posrečilo raznim delavskim organizacijam zbrati pod svoje okrilje nad 250.000 članov v 450 krajih. Gibanje delavskih in kmetskih mas. Tlačene delavske in kmetsko mase še vedno nestrpno pričakujejo zarjo svoje svobode. Kot začetek razrednega boja smemo imenovati upor «Tag-I!an» leta Vesti iz Jugoslavije Belgrajsfci izvrševalni odbor orjuncev (Mahov. Organizacije jugoslovanskih nacionalistov) in komit (četašev) je sklenil čisto po italijanskem vzorcu mobilizirati svojo armado, da se z njo poda na bojno polje, seveda ne pVoli d’Annunziu na Su-u1i sama dovolj močno, da se ubrani proti vsem sovražnikom. Nato so fašisti odšli, vseeno izvršili mobilizacijo in odposlali svoje čete neznano kam, kakor smo brali v meščanskem časopisju. Motil jih ni nihče. Morda bomo te dni brali o kakšnih junaških činih teh hrabrih borcev za domovino in kapital, seveda ne na Reki, ampak na zagrebških ulica.h. Če bodo imeli jugofašisti tiste uspehe na polju požiganja, morije in tatvine kot njihovi italijanski bratci, bo pokazala prihodnjost. Sedanjost pa že jasno kaže, da tudi v Jugoslaviji kot v Italiji za fašiste ne veljajo državne postave kot za navadne podanike. Produkcija premoga. V pretečenem letu je producirala Jugoslavija 2,948.903 vagonov premoga in sicer: V Sloveniji 1,272.970 vagonov (leta 11920 1.193.874, 1. 1919 1,155.689 in 1. 1913 2,344.826), v Bosni in Hercegovini 915.331 (1. 1920 826.0;!4, 1. 1919 662.071 in 1. 1913 805.575), v Srbiji 401.472 (1. 1920 341.949, 1. 1919 111.264 in 1. 1913 257.872) in v Hr-vatski in Slavoniji 359.130 (1. 1920 387.390, I. 1920 250.900 in L 1913 199.584) vagonov. Pradukcija narašča in presega razven v Sloveniji že povsod predvojno produkcijo. Rezultati letošnje žetve. Po podatkih komisij, ki jih je poljedelsko ministrstvo poslalo po državi v svrho čim točnejše ugotovitve uspehov letošnje žetve, je izdalo poljedelsko ministrstvo sledečo cenitev' žetve: pšenica 118.000 vagonov, ječmen 26.014, oves 31.394, rž II.278 in koruze 247.763 vagonov. V teh številkah podatki pasivnih pokrajin niso zapopadeni. Potreba v celi državi znaša: pšenice 103.894 va‘gonov, ječmena 17.455, ovsa 23.985, rži 2418, koruze 181.137 vagonov. Preostanek letošnje žetve za izvoz bi torej znašal: pšenico 14,323 vagonov, ječmena 8559, ovsa 7609, rži 8869 in koreze 66.626 vagonov. K temu pride še preostanek lanske žetve, in sicer najmanj 12.800 vagonov pšenice ter 38.185 vagonov koruze. Država bo imela torej vsaj 150.000 vagonov žitaric za izvoz. Statistični urad v Zagrebu je izdelal prve podatke o uspehih letošnje žetve v Hrvatski in Slavoniji. Po teh podatkih se je pridelalo leta 1922 (v oklepajih primera s povprečnim pridelkom 1906 do 1910) vagonov: županija liško-krbavska 1465 (2144), modruško-reška 911 (1319), za-horciilre mladino i« grobška 3045 (4605), varaždinska 1612 11 tir. Delovna mezda stoji med 50 centi do 1 yena dnevno. Kakor tudi v ,,A ■ , .. . , , , 1 ... , , Ije spadajo k 1111 mnoga delavska dru- urugih deželah daljnega vzhoda, se g e- f!.. i,, u „ , • ■ . , , ! siva kulijev, transportnih, železničarskih cta tudi pri nas s prezirom na delavca. ! ■ . . •, , , ,, , .... ■ [in rudoitopnih delavcev, rederacija je ze Razmere delovnega ljudstva so skraj- organizirala in vodila š!.iri velike stavke no težke, brezposelnost je zelo velika, kar : v industrijskih centrih z zahtevami po izrabljajo kapitalisti v svrho stalnega ni- i zv Čanju mezd, znižanju delovnega ur- žanja mezd in produkcijska sredstva se j nika in enakopravnosti z japonskimi dc- nahajajo v rokah japonskih kapitalistov I la vri. Najbli. ji njen cilj je ustanovitev obratnih svetov. Poleg tega se je organizacija vedno udeleževala boja za nacionalno osvoboditev. Boriti se mora z mnogimi in vedno večjimi tečkočami od strani japonskih oblasti, a kljub temu bolj in bolj razčirja idejo proletarske revolucije med delavci. Na kongresu: 6 zastopnikov. 2.) Centralni šfab kcre’-kih čet za zopetno vzpostavitev Koreje. Ta organizacija je nastala z letom 1920. s ciljem obo-rečenja in šolanja korejskih čet. Obstoji večinoma iz veteranov, ki se že nad 10 let borijo za svobodo Koreje z orožjem v roki. Nahaja se v južni Mandžuriji in sestoji večinoma iz emigriranih kmetov in delavce’,-. Šteje 30.000 ■ lanov, vštevM od- cline v Koreji. Nastala je aprila 1920; ima sremska 12.520 (18.000). — Skupaj torej visoke obresti, v neizogibno propast. Japonska vlada tudi izsiljuje prodajo celotnega tobačnega pridelka in drugih mo nepolnih pridelkov, pri čemer pa plača le polovico prave vrednosti in še 10 po :> mesecih ali celo po enem le! 11, in ljudstvo mora že povrhu plačati ogromne davke, da dolg pravico do pridelovanja monopolnih produktov. Cesto so tudi zgodi, da 11914. Bil'je naravmt posledica mnogo sto-morajo- Ko roj d zastonj opravljati pri-1 Ietjj trajajočega tlačenja delavskega raz-vredne posle japonskim uradnikom pod : rcc!a po meščanstvu, ki sc je nosluževa-grožnjo raznih zapornih in denarnih k a- ,0 vsoh mogočnili sredstev in oblik zati-zni. Najemnik je dan na milost in ne-; j>anjft. Tudi sedaj so borijo delovne nia-milost svojemu gospodarju Se po starih ; so Korejo fta življenje in smrt proti svo-tradicijah in japonski kapitalisti to še I jjin tlačiteljem, japonskim kapitalistom, bilo marin tisoči tem boju življenje za svobodo korejskega ljudstva in za otresitev japonskega suženjstva. Tekom zadnjih petih let so bili priče junaškega boja Sovjetov, boja pod neenakimi pogoji. To jim ni le dalo novega vzgona, ampak jim je tudi pokazalo, da ne stojijo osamljeni v svojem boju. Sedaj se zavedajo, da ne stoje roko v roki z njimi le tlačene množice daljnega vzhoda, ampak celotni svetovni proletariat. Verujejo v končno zmago in korakajo zaupajoče naprej. Pa k Pii en g pon/a na dolgo in široko o revolucionarnih poizkusih korejskega ljudstva, o njegovi marčni akciji, katero rezultat je bil sicer 7.000 kore j cev po ih po Japoncih, 46.000 ranjenih in 48.000 • -Ženih v ječo, a na drugi strani probiu.i-lev zavednosti in revolucionarne odpornosti korejskega ljudstva, ki je sicer zavzemala spočetka ičisto nacionalne oblike, a se izpreminja vedno bolj in bolj v odprt razredni boj. Nastala je provizorična vlada, 100.000 mož, broječa armada, se je organiziralo v svoji Konsumni zve zi kmetov-najemnikov, ki pa jo bila seveda od vlade prepovedana, a kljub temu ni ustavila svojega delovanja. Korejski kmetje in delavci delajo v potu svojega obraza in žrtvujejo svoje življenje, da zadovoljujejo nenasitnost japonskih kapitalistov. Zgodovinski boj korejskega ljudstva se z vsakim dnem bolj priostrnje in se izpreminja iz na-cionnlHoga razrednega boja bolj in bolj v vsesplošen razredni boj proti imperialističnemu tlačenju, kar priča 0 razredni zavednosti delovnih mas Korejo. Pololaj delavskega razredu. Delavske mase Koreje lahko delimo v štiri glavne skupine: transportne delavce, kmetske delavce, rudokopne delavce in tvorniške delavce. Celotno število vsega delavstva znaša približno 280,000. Poleg teh imamo še poljedelske in ribiške delavce. Tako tvori delavstvo eno devetino celokupnega prebivalstva, kar dokazuje, da. jo Koreja pretožno agrarna dežela. Delovni čas korejskega delavca traja navad- 13 glavnih oddelkov (razdeljenih po pro-141.711 (51.870) vagonov. Primanjkljaj zna-vincah) in . 210 malih, centrov; šteje 57 ti-J ša okoli 20 odstotkov, soč članov. Nastala je po združitvi vseh j . Denarni zavodi Sloveni}«, mladinskih organizacij Koreje. Glavni | Pred vojno je imela Slovenija 3 ban-njen cilj je duševni razvoj mladine, e- ke, danes jih ima 9. 1'ri tem pa niso všte-ljava evropske znanosti in tehniki; idei-!*e razne podružnice tujih bank, ki jih je 1’euoracija v tovarnah in delavnicah. Je ena naju-pllvnejših organizacij v nacionalnem osvobodilnem bojo Koreje sploh. Izdaja časnike ih revije in ima mnogo lastnih šol. Na kongresu: 2 delegata. 4.) Jlojna organizacija mladine si stavila nalogo, da oboroži ete za osvobodilno vojno. Nastala je oktobra 1919 v Mandžuriji, ima v Koreji 7 glavnih oddelkov s pribl. £0.000 člani. Nastala je potom združitve 150 organizacij. Aktivno se udeležuje voja kih in revolucionarnih akcij ki so naperjene proti japonskemu imperializmu. Največ članov je emigriranih kmetov, ki so m ustalili v južhi Mandžuriji, drugi so intelektualci in kmetje, živeči v pravi Koreji. Je ena najizkušenoj-šib in najaktivnejših organizacij v boju za neodvisnost Koreje. Od drugih mladinskih. organizacij se razlikuje v svoji neposredni udeležbi na revolucionarnem boju. Na kongresu; 2 delegata, 5.) Mlada stranka nove Koreje jo nastala novembra 1918 v Šanghaju, ima oddelek v Združenih državah. Obsega večinoma, Jo voditelje osvobodilnega bo.ia intelektualce,,-lanov ima 126. Ima namen spravljati.v sklad delovanje različnih revolucionarnih organizacij. Mnogi člani so bili poprej v provizorični vladi, so pa izstopili iz nje, in se postavili na revolucionarno stališče. IVopagira večinoma 0-svobojcnje Koreje v inozemstvu,. ima o-dalisti'iie tendence, pripadajo ji tudi komunisti. Na kongresu: 1 delegat. (Nadaljevanje prihodnjič.) PODLISTEK „DELA“ IVAN CANKAR: Iz predmestja Anka se je rodila v tistem predmestju, ki je odeto v dim velikih fabrlki in v prah naškropijenlh ulic in kjer je trpljenje, uboštvo in greh. Njen oče je bil pozlatar. Pred nekaterimi leti je imel še dela, ali polagoma je šlo navzdol. Domislil se jo prepozno, da bi stopil v veliko delavnico, ki je požirala manjše kakor reka studence. Bo. Ifihen je bil, sestradan 1n zlovoljen in tako se je nekdčt obesil. Ostala je žena sama s četverimi otroci; Anka je bila naj-starejAa, bilo ji jo štirinajst let in ravnokar je bila opravila. Solo. Živeli so v beraštvu mirni in tiho, kor jim je bilo bera&vo v krvi. Niso se prepirali ne z Bogom in na z ljudmi. Anka jtLbila slaboten in bolehav otrok, kakor jih*e po teh krajih vse polno. Zde- lo bi se, da ji je komaj deset let: v-s« majhna in drobna; bluzica se ni bila vzdignila na prsih še niti za dih, lica so bila ozka, bela. oči so gledale čisto otroško, neumno in radovedno. Pol je bila skrbeča, izku-«:m mati, a pol dveletno dete s čudnimi zotjaml. Delala je od jutra do noei neprestano, oskrbovala je štiriletnega bffiSa in svoji mlajši sestri, p,> {.pravljala jo in kuhala. Mali j« hodila o- služavat; odhajala je zgodaj ter se vračala pozno na večer. Kadar se je vrnila mati, so je vzbudilo v resni Anki dveletno dete. Sedla je trudna in izmučena in najrajia bi se zjokala, kakor otrok časih hipoma na glas zajoka, ne ve zakaj. Nekoč se je mati domislila, da bi dala Anko česa učit; mlajša sestra je imela že dvanajst let in bi lahko oskrbovala domača dela; bila je celo močnejša od Ante, Tako je prišla Anka k gospej Hieglovi, da bi se učila kako- se šivajo kravate. Gospa Itieglo\a je bila velika in debela ženska, lici sta ji visoli navzdol, imela jo dvoje težkih podbradkov; očesa sta bila majhna in svetla, švigala sta neprestano ter so svetlikala iz Obraza, kakor dvoje živih, majhnih živalic, Anka so je zelo bala gospe iti sklonila ko jo ter so sklju-čila kadar je čutila, da sla se živalci ozrli nanjo. Šivalo je >0 troje deklet; vse tri so bilo slabotne, suhe in brez krvi; ni se jim poznalo Če jim je po petnajst ali po trideset let; obrazi so bili pač zelo starikavi, ali oči so gledale otroško in telesa so bila nerazvita. Od začetka je bilo Anki težko; roko so ji bilo okorne, hodrka!« je, «kot da bi si zobe trebila«. Ali privadila se je in šivanka jo ubadala sama in natanko. Umetnost hi bila velika. Vsaka delavka je dobila svoj posebni del kravate; najstarejša jo bila pri gospej že tri leta in ni ved o i a kako se deli .- ustavljajo. Sedelo so ti u>, kakor »troji brez krvi in brez glasu in 10 "mn zenskih blagajn in približno 50 podružnic raznih tujih bank. 7 največjih bank Slovenijo ima po vsej državi podružnice. v vsem okoli 40. Delniški kapital 7 volebank jo znašal koncem 1. 19Ž2 269, rezervni fondi pa 122.25 milijonov kron. Hranilne vloge so znašale 3883.5 milijonov kron. Čisti dobiček bank je znašal nad 50 milijonov kron in so se izplačevale delničarjem 10-odstotne dividendo. -— Slovenske velebanke so udeleženo pri 73 industrijskih in trgovskih nodjetjih. Podlaga za sirikopotezno bankokralijo je torej storjena. Rdeči ufristki «eaw*sei»i 10».Uu, -u-a: .giiaawBCT»iiwracai Razlika in kontrast mod bogastvom in uboštvom, med razkošnostjo in pomanjkanjem, med bleskom in bedo stopi lem bolj živo v zavest, zlasti revnih, čim bolj oni neb ujej o biti osebno odvisni od »bogatih)) in radi tega njih varovanci; čim več oni uiiivajo osebno svobodo in pravno enakost, ako ne dejansko, pa vendar po imenu in na taki podlagi sklepajo pogodbene odnočiaje. In lo je v sploštnem posledica novejših mestnih življenskih pogojev. (Dr. Ferd. Tumies: Razvoj socialnega vprašanja.) *!< Ko čitam prvikrat dobro knjigo, zdi se mi, kakor da sem dobil prekrasnega pri jatelja, ko jo čitam vnovič, i zgleda da se src am s starim prijateljem. Goldsmilh, Kritika je potrebna. Toda samo kritizirati 01 nič delati ni potrebno. SSnBMM ko so se vzdigalc enakomerno. Tako zjutraj od sedmih, zvečer do sedmih; tako mesec in leto in življenje. Anka je dobila prvo soboto dve kroni, Tišlčala jih je v potni pesti in srce ji jo poskakovalo. Dve kroni, in ugledala je ob cesti vso polno prodajalnie, vleklo jo je na desno, na levo. Hipoma se jo biki odprlo ob cesti veliko število slaščičarn le, in za visokimi okni so dišalo rumeno pečene torto. Odprlo se je ob cesti veliko število prodajalnie, ki so viselo zunaj pisane bluze, čipkaste srajce. Da, odprlo so so celo zlatarnico in liieskale so ji veselo v lica zlato zapestnice, bm-ie: in biserni uhani so bili tam, Odkod toliko prodajaln«? Anka jih prej nikoli ni bila opazila. Prišla je domov, kroni v potni pesti; mati je kroni vzela in še listi večer jih ni bilo v»i. Anki se je storilo hudo in oči 60 jo zaskelele; obraz pa, ki je bil prej že rdeč. in vesel, jo hipoma spet upal. V spanju je jokala tisto noč; mučile so ji grde sanje. Prodajalnice so spel izginile; Anka jih ni videla voč. Samo še razriti predmestni thiik je bil tam, sive dolgočasne hiša so bila tam, in visoka nova poslopja, odurna, podobna pobeljenim ječam; vse kakcu- je bilo prej. Ali v Anki se jo bilo nekaj zgenilo, predramilo. Kakor da bi bila mlada tiča prvikrat za frfotala s perotmi, pogledala okrog sebe, -e plu->no in neodločno, tor »O napravljala, da vzleti iz gnezdo. Vzbudilo se jo hrepenjenje v nji, Bog vedi po čem, po nečem svetlem, solnčnem pr, rumeno pečenih tortah, pisanih blu-i zah in zlatih zapestnic, da zlatih zapestnicah z veselo cingljajočimi naveski. Kmalu nato, čez mesec dni, jo namenila \nka svojo tovarišico hi jo nosila blago v na cesti prijazno; »Anka gre po denar. . • denar . . . denar . . .» In solnce je sijalo, ker je bila sobota lil ker je šla Ank/a po denar. V predeljnem prostoru, v katerem ni l ilo dru|;c{ra pohištva nego dolga rdeč« klop ob steni, je ,čakalo že mnogo žensk mesto. V roki vei žensko, ki so prfrozavale blago, manipulanti so prihajali in odhajali. Prišel je blagajničar, debel in velik človek z drobnimi, mežikajočimi o mi in dobrodošlim obrazom ter jo odprl okence. Izplačeval je polagoma, premišljeno; s tilovceno kretnjo in trdo, kot da bi pribijal krono na krono je štel denar na knjižico ter porinil potem knjižico po deščici; delavka jo vzela denar ter stopila v kot, ker je preštevala denar še enkrat. '-Za gospo IUeglovo», je za delata Anka; grlo so ji je bilo stisnilo. ■ Blagajničar jo pogledal v svojo veliko knjigo in pofern v knjižico. «&ONt in osemdeset kron . . . celo premo žen j e 1» Namuzal s,j jo tor natoočfk ni! A »tki Anka je vzela, denar; krona ji jo padla! rom, lizala z jezikom na tla, toda Atilut ni slišala in jo stopile skorji. «Jn preštela tudi ni,» je opomnila druga ženska. «Jaz bi no pošiljala takih c-Uok po denar.« Anka je pobrala krono in je začela tire števati. «Sest in osemdeset kron . • • Sest 111 očomdeset kroti . . . štst in n-or ido^t, kron . . .» Kje so bile njeno misl:! frfota. le so kakor metulji, kakor metulji opil-dne, pijani, od soinčnega veselja prijetno utrujeni. Spravila je cenar in knjižni ‘o v '-kalijo. Kako je to ropotalo po stopnicah! Krone so evonketale jasno, lenkj, goldinarji bolj resno in debelo, in Anki se je zdelo, da brundajo celo papirnati Jesetaki s slovesnim basom. — Ko je stopila na cesto, so jo odprlo prod njenimi očmi življenje in veselje. Vso je bilo lepo naokoli in vse so je smej a In Solnce jo sijalo na testo in Anka se jo ozrla na nebo, ki jo lilo svetlobo dol in so je zasmejala txl radosti: prvikrat je bila ugledala sohicp. Najprej je šln Anka v slaščičarnko, sedla je na žametni stol pred mramorna-♦0 mizico in belo oblečena postrežniea ji je prinesla na svetlem krožniku rumeno počone torto. Anka je zagrizniia: kako »o .i'1 to sladko razlivalo po ustih, (topilo se mehko na jeziku . , , Jedla je, dokler se iti naveličala, tv z očmi bi jodla ie zini-po lepi rumeni k duri.n. «Ti, dekle neumno!” je zaklicala dobe la žeuska. «< Al i rte vidi i, da ti je bila kro s čudoVi'1 na ) rad Ih? . , . Je. dal za njo. Stopalu je hitro, z drobnimi koraki, skoro so je nekoliko opotekala, mala, suhotna Anka, siromašno oblečena na glavi smešen, staromoden klobuk, z obledelim in razcefranim traktom. Ob oglu so stalo debelo ženske s evpl-lieatni; Anki so zadišale šmarnice težko in prijetno in k*ldte je velik šopek. Prvikrat je imela šmarnice v roki in njih krepki vonj jo jo skoro upijanil; zibalo sc je prod njo, vse naokoli so je potapljalo v lepo, milo svetlobo. Hiše so gledate prijazno in prazni,-ko in obrazi vseh ljudi, ki so prihajali mimo, so bili prijazni in blagi. Stopila je v omnibus, da bi se vozila pa tem jasnem božjem svetu. Voz jo drdral nerodno po cesti, stresal se je in zibal. Mimo so švigalo koMjo, po tlaku se jo vila neprostano dolga vrsta ljudi, in ko jo dospel omnibus na široko ceato, so zvonili rnitno veliki rdeči tramvajski vozovi. To sc bili čisto neznani kraji; ljudje, ki so hodili tod in so vozili mimo v ku ijah In tramvajskih vozovih* so bili vse drugačni; sladko in lahko jo bilo Anki pri srcu, da je bila med njimi in da so je vozila po tej neizmerno dolgi, lepi cesti. Takrat se jo prikazalo njenim očem nekaj čudovitega: omnibus je postal in tam je bilo drevje, resnično, zeleno, košuto drevje, ni' podobno tistim, opraženim in holnim( kostanjem, ki so dremali po mestnih parkih. Hipoma se je mesto nehalo, cesto so so izlile v prelepo aloje in prikazale so so majhne ljubeznive loztce. Anka jo Izstopila ter pohitela v park Hodila je hitro, zmirom dalje; zmirom brij tiho jo bilo, zomolkli mestni Sum jo umiral v daljavi in žd jo pihala mehka, hladna sapa, že jo šepetalo naokoli ter sc stresald; zeleno Ustje se je pogovarjalo, zazibalo se jo časih, kadar je zufrfotal droben pisun tič, vzdignil se tor odfrfo-tul. «To jo gozd!« si je mislila Anka in v prsih se ji je nekaj širilo, širilo, da bi vzkliknila na glas. Solnce je stalo visoko in so jo skoro že nagibalo; svetloba je lila skozi listje na belo, s peskom posuto pot, ki je bila vsa preprožlena s sencami, kakor s čudnimi preprogami in čipkami. — Kmalu se je pot dvigala tor se o?,ila, drevje se je zgrinjalo zmirom nižjo in zmirom bližjo. Anki, ki jo bila navajena na mestni šum, se je zdelo tiho kakor v cerkvi. Od srečo, od bi ugodi tete ga zraka, ki je bil v parku in od dolge poti jo bila Anka utrujena. Tam daleč, za drevjem, so je svetila bela hiša in Anka so jo napotila tja, Fred hišo so bilo klopi jn mize, pkr ljudi jo sedelo tam v sonci in natakar je prišel ravnokur iz hiše, v roki dvojo čaš penastega piva. Tudi Anka je sedla za mizo, ker je bila žtojnn in trudna in natakar ji je prinesel pivu. Prašal jo jo, to bi kaj jedla in Anka se ja spomnila, da jo lačna. Tako si jo naročila tudi sira in krulm. Ko jo popila Anka pivo, so so ji omeg-lile nči in svet, naokoli je zastri srehrikost blesikust pajčolan; kamor se ji ozrla, povrni se ja svetila kakor iz daljave, izza meglenih gora. Prijetno ji je bilo- ionu telo ji je bilo omahnilo in nlli z roko ni gonila, ali ustnice so sc smehljale kakor v sanjah, rdeče pego so gorele na licih in oči so bilo široko odprte, vlažne in mirne. «Zdaj bi morala kmalu domov.« si jc mislila, toda geniia se ni. Skoro se je videlo, kako se je solnce pomikalo navzdol, a če so glodale oči natanko, so videle, kako je pojemalo in hitelo z veliko brzi-no mimo hiše, ob strehi navzdol, zad za listjem od veje do veje ter se že skoro opiralo na nizki holm tam v daljavi. Natakar je prišel in Anka je odprla škatljo. Samo še desetaki so bili v knjižici in Anka je dala natakarju enega. Vrtll ga je v roki ter gledal Anki nezaup no v obraz in pa obleko. »Kaj nimate drobnega denarja?« jo je prnišal. «Ne, nimam!« je odgovorila Anka ter so ozrla začudena nanj. Vrnil so je z desetakom v hišo in Anka si je mislila: «Če pride pač nazaj ali če mi pobegne z njim?« Prikazal se jo spet na pragu in z njim jo prišel debeli krčmar. Krčmar se je ozrl na Ank«, skoniizgnil je z rameni, nato jo skomizgnil tudi natakar ter se,napotil k Anki, a v roki so mu cvenkctalo srebrne krone, Odštel je denar na mizo in Anka je spravila krono v škatljo ter se napravila na pot. Oba, natakar in krčmar, sta stala in gledala za njo, dokler ni izginila v parku. Uloga države Država ni na koji način ne prestavlja šilu, koja je društvu nametnuta izvana. Isto tako nijo država «izražaj moralne ideje« ili »ogledalo i delo razuma«, kako to tvrdi Hegel. Država je proizvod društva na stanovitom stupnju njegovog raz voja. Ona svojim nastojanjom dokazuje, da se jg ovo društvo zaplelo u nespojive suprolnosli sa samim sobom, podolilo se ti nepomirljiva klasna protuslovlja, iz kojih ne može da se oslobodi. A da ove suprotnosti klasa sa suprotnim ekonomskim interesima ne bi progutale jedna drugu u njihovoj neplodnoj borbi, potrebna je bila sila, koji izgleda da stoji nad društvom; sila, koja bi ublaživala s u koli i držala ga u gredicama «reda». I ova sila, koja je ponikla iz društva, ali se uzdigla nad njega i sve viže od njega otudjivala, prestavlja državu, — Friedrich Engels. H* Vlada neco i no može učiniti bas nista za ratarske rudnike i maloposednike, čija su imunja i kočo hipotekirane i opt.e rečeno raznim zajmovima. Vlada ne za-stupa interese ovih korisnih društvenih elemonata. Naproliv — ovi su elementi uvek koristili i sad koriste vladi. Oni uz-državaju viadu ne samo svojim radom, nogo isto tako i svojim glasovima. ltatnr siti radnici — oni, Jtoji Jmaju neišto imet-ka, kao Mo i oni, koji niste nemaju, ne mogu očiekivati nista dobrega od savre-irfene države, koja je država bogataša, Činovnika sv ih dlaka, časnika i ostalih nokorisnih slojova. Samo vlada redne klase (ili kako se znanstveno ta misao ttj užava - diktatura proletariata) bit če kadra da pomogne svim siromašnim slo-jevima i da ih oslobodi tereta kapitela i lihve. Država je proizvod i izražaj nepomirljivih klasnih suprotnosti. Kako, g de i do ltojeg stupnja so država može proširiu, ovisi o tom, kako, gdo i do kujeg stupnja si, se klasne suprotnosti mogle objektivno izmiriti. I obratno: postojanje države dokazuje, da su klasne suprotnosti nepomirljive. — N. Lenim Savremeni najamni rob je Slobodan samo u jednorn: da hira svog gqspodara. To je največi stupanj slobode, do kojog se može popeti radnik u današnje vreme. Medjutim, on nije uvek ni toliko Slobodan, da bi mogao hirati svog gospodara. * Dve skrajnosti način j a vaju najznačaj-nije obilježje u društvu: bogastvo i beda. stvora raspolaže tek roalRbroj pojedinam. Žrtve bedo broje na milijone u svakoj zemlji. Ovo pustolovlje izmodju bogastva i bode, izmedju večine i manjino, iznič- il ju rudnika i parazita jeste glavno vrelo skoro svake socialno nesrečo. Kakav je logični zaključek iz ovoga? -- Da treba uništiti bogastvo i bodu i uvesti dru-štvenu jednakost, koja bi se temeljila na vrlo jednostavnom i dubokom načelu: ocl svakoga prema, njegovim silama i sposobnostma, svakomc — prema njegovim potrebama, A to je načelo znanstveno# komunizma. Radnik sa kapitalističkim pogledom jeste nesveani izdajiea samoga sebe. svoje ohitolji i svoje klase. — Dan Griffiths, Engleska, Razim „Dela“ ni v slovenskega delavskega hoče vedeti, kako se ni dogodki s komuni- Delavska šola ?! i! Pilili Pii odredjuja sjifcovu ideologlju Kao sto znatno, prerišiva za proizvodnja — iiiti siliranj ra zvitka tehnik* — odredjuju ekonoms-ku strukturu društva; a. ekonomska struktura odredjujo sorial-Ro-politirku. Prema tome, od razvijenosli tehnike, od savrafcnstva sredstava ;a proizvodnju zavihi iz kakvili grupa i klasa je sastavljeno društvo i kakav položaj u njemu zauzima. svaka od tih grupa, Sad temo pokušati da pokažemo'ka-ko psihologija i ideologija klasa zavi.se cd njihovog položaja u dru&tvu. (Psihologija je način mišljenja, način kojim po-smatramo i prosudjujemo svet, a ideolo-gia je skup n&Mh želja i težnja, k oje pro-izlaze iz psihologije, ili — ravnaju sc prema njoj, onako po narodno, mogli oi sve to — psihologija i ideologiji! - za-jedno da nazovemo «dtišom».) Kad ver govorimo o tom, odmah treba da spornenemo kako se psihologija i idologija. pojedinih klasa i skupina ne slažki uvek sa iiitereeima istih, Jako pot-ptmo zavtse od njihovog položaja ekonomsko# i poli tipko .ar. Polož.aj nekih skupina je ba,- takav da one nipošto ne mo-gu hiti načisto: sta je u njihovom int*?-rc-sn, a ita opet nije. Otuda je psihologija, pa dabogme i ideologija, tih skupina najčešče bas. u opreci m njihovim vlasti-tim interesima, kao i sa napretkom čo-vecanstva uop.rie. Da nam to hude 'Sto jasnijo, počejemo razmatranje pojedir.iji skupina u dn&t.vu ne po redil (od proletariatu. do kapitalisti ke klase, ili obratno), več-baši sa jednom takom skupinom: ptčectemo sa jednom skupinom kojoj h«š ekonomsko-politički položaj ne do-zvoljava da hude naijisto sa vlastitim in-tiresima i zato joj je psihologija i ideologija u opreci sa vlastitim imeresima i napretkom eovečar.stva. Ta skupina je klasa sitnih i srednjih soljo ka. iPogledajmo te patnike sto se mufe na «svom». Sva du-a takog jednog Seljaka je na onoj grudici zemlje, koja mu *— po milosti h ožjo j i «gosposkoj» —- j o 3 nije prodana na bubanj. On se muči kao skol, i opet jedva da mu šta ostano --fvc niu odnesu «gospoda», trgovci, kapi-f.iliisti; a kad ga zadesi grad, suša, ili druga neka nesreča, onda ga svoj oni n ho (•( svoj mali svet, svet samo za sebe (ky-’že se, on je individualista). Pored loga, nzrriitno u obzir da taj seljak još ntkako ne može da makne bez kapitalista i njihovih agenata (trgovčiča, advokata, fi-novnika. popova i druge zverarJi slične pasmi ne), sasvim je zavisan od njih --je rod njih mora da uzima sve što mu treba, tada nam je jasno, da on nipo->o nije za kornurtizaciju. I kakva mu je onda ideologija? Ideologija seljaičlka klase je skroz a-narhistička. Ona se protivi kapitalistič-koj pljauki, jer od nje strada; zato je kon šomttivna i kori svaki napredak. Ta ista klasa seljaka ite može da sbvati komunizem, jer je sva zaokupljena brigom oko ,svog sitnog vlasništva, i zato je konser-vativna i cesto reakcionarna. Zbog pomanjkanja zajedničkih interesa, zbog nepriviknutosti na zajednički rad, ta klasa ne mo?'o da stvori nista svoje, niti uspešno da povede sv d j'u Mb s nit akcija. Urin je stalno u zabuni, sad u borbi pro-tjv kapitalista na strani potlačenih, sad u borbi na i trani kapitalista i za obuvanje dvojine, ali uvek pod vodstvom druge Klase, pod vodstvom jatfag, i uvek zato dn je taj jači proguta. Ideologija se-Ijačke, klase ' jo pobrkana (konfuznaj i varaju se svi oni što očffkuju preporod di‘u. tvo od Strane seljaka. Manje iti vl~« ideologija svih ostalih silnoburžoaskih kategorija (t. zv. inteli-pencija, sitni trgovci, «samo8taIni» mali zanatlije* kategorije fi/.hikiii i manunl-t,ih specialista i L d.) je slična. Razlika je u tom šlo sii te kategorije umno ak tivnijč, pa zausdmaju nnšto od red jeni ji folcr/jtj: jedni se slppo predaj u u ruke kapitalista i »luže ih hezobzine, svim šiloma; drugi se okorne prot iv kapitalizma svim besom t — pošto nisu u stenju da se ughive ni u ko ji drugi sistem opiru set i svakoj drugoj di ctpliiji, ph Staju anarhisti zestoki, n usposobiti da stvore teta, vee samo da ruše, a n«ki opet padajo .u najbaualniji sentimentalizam, zhunjeni više i od samog seljaka. ali ne-•posobni i da . , . urnru. I>a predjemo na više od red jene skupine,, a to su feudaici, kapitalisti i proletariat, Uzeeemo taj red razmatranja, do nn nizak stupanj, a neki — okretniji — prelaze u zemljoposednike «industrialce», to jest modernim tohni kim sredstvima industrializiraju poljeprivredu; no mi romo da govorimo o najizrazitijim feti-dalcima, o onim zaostalim a još uvek imučnpn feudalcima. — Još u doba na ših dedova, što nije lako davno, 1'etidalci su bili nejmočnija. klasa — ekonomski, pa i politiki. U gospodarstvu je sve sluzilo njima kao i u državi, sva muka i f rud be-e za njih. sva vin st. i sva zva-nja hehu u njihovim rukama Nije ni čudo što se ta klasa smatrala nekom oda-hianom, jilemenitom vrstom, tako da im Si* več pripisa vala plava krv — a ne cr-vena kao u ostalih smrtnih grešnika. Zabila. to je bila najobrnzovanija, zapravo jodina obrazovana klasa, pošto je u svojim rukama držala sva zvanja («časti» u državnoj upravi, u vojsci i t. d.) za koja bese nužna kakva takva obrazova-liost, sva sredstva za obrezovanje i slo-bodno vreme (pa otud i potrebu) za bav-Ijenje umetno-ču i naukom. (Ako pogledamo u istpriju nauke i umetnosti fou-dalnog doba, videeemo da je 'večina učenjaka i umetnika toga doba »poreklom iz plemitSkog — bogataškog — roda. Poneki siromašak je mogao da se obrazu je samo ako se dodvorio nekom imucniku dakle opet samo da zadovolji onoga -i tako bio pomagan. Ali, ( im bi ga nauka do v o la dotle da se postavi protiv mišljenja i interesa gospodara, i tuj štiče-nik bi postao prognanikom.) Sasvim je razumljivo što ta klasa, vi-;>a od svih ostalih, nije htela da se meša sa ostalima, ljudima «ni>eg rcda». Feudalac je sklapao prijateljstvo samo sa feudaleera, tako i rodbinske veze, pa i zabavljao se samo u društvu feudalca. Otuda se i razume psihologija feudalca, koji su uvažavali samo «plemenif,i rod», a prezirali sve što je «nižeg roda». Ideologija im se sastojala u težnji da sc to stanje o&uva, jer im je tako dobro bilo, ciljevi najvM bili su im u sticanju <<čas-| D E L O tiii i višeg ranga za familiju, največi po~ j hi bii padel, dokler drugega dne niso nos im bešle plemička loza i stvarahu izvedeli, da meteorit leži zarit v zemljo, kultove porodičnog stabla, a po^to su kakih 20 milj odtod. Za 2-0 milj se je lose osee-ali kao u raju — gledanje na svet [ be-še im romantičko (sanjarsko) i vitelki cini Ta prevlast feuclalaca je trajala Vukovima i tako\a ideologija im se u kosti uvreiila. Zato je ret ko koji medju njima mogao da se prilagodi novim prilikama, kad je i ekonomska i politika prevlast predla u ruke lcapitalističke klase. Mladi kapitalizam se razvijao silnom brzinora i ubrzo je sasvim ovladao na ekonom-skom polju. Da se kapitalizam razvija nužna je «jednakost» u društvu, to jest obaranje feudalnih povlastica — tako da se svako može zanimati «čim mu je voljan (n koliko ima sredstava), trebala je siobpda trgovine j t. d., jednom režju — trebao je . liberalni (slobodnjački) sistem. I zato je mlada buržoazija morala da izvrši revohiciju, da osvoji političku vlast i da tako otvori put razvitku kapitaliz ma. (Kao što sad proletariat mora. revo lucijom da osvoji političku vlast i da ot vori put razvitku komunizma.) — Da-! bogme da je to sve i-šflo na uištrb feudala-ca, koji sa njihovom zastarelom ideolo-gijorn ne znaju da so okrenu n novim j prilikama, te im so tlo gubi pod nogama, j rej varal ekspert radi padca meteorita, čeprav je bil «skoraj gotov«, da je meteorit padel tik zunaj trga na polje. Varanje na. ta način je vsekakor povzročeno od perspektive in odbijanja žarkov len ega meteorita in je nekaj podobnega pojavu, ki mu pravijo, da soln-ce k sebi vleče. V takem slučaju meteorit vsekakor leti prot: v po- vni smeri od opazovalca in v velikem boku naredi pot na zemljo. Tek meteorita se sicer zdi vertikalen od neba doli. Vsega lega padanja pa ne more zasledovati oko s pravim uspehom, .*e, pa radi bliska in čudnega pojava niti ni opaziti, kam bi bil meteorit priletel. Dr. Merril razpravlja o pripovedkah glede kamenja, ki so ga videli prebivalci padati na tla in ga pobirati, ko je bilo še j vroče. Mikavne pripovedke so nastale iz ! tega, kar vsa znači, kako bujna je bila I domišljija ljudstva, ki še ;ii znalo tol-i mačiti tega naravnega pojava. (Po Servissu.) Japonska reklama. — Japonska rekla- ' vmešati v spor in se zaganjala v samca ma nikdar ne mostaja sa a meri.-ko, V n-1 h m pan za, kar pa je razvnelo žensko koi je lazvidno iz oglasa neke tokijske i pveVzetnosl himpanzove družice, pograbi knjigarne, ki na sledeč način priporoča j ,a jo krožuik ■ he in vrgla dami sebe m svoje knjige: 1. Cene so nizke ko j ... ___ srečke v loteriji; 2. knjige so elegantne I v ne- drije, ne glede na dragocene čipke in Proletarska umetno5t Vsem stanovom dela! Kvišku, ljudstvo, zri v bodočnost! Otuda su oni skroz konzervativni, i uztoj gj^ODNIK* sentimentalni — jer im ie jedina uteha stara slava, ponos — njihova loza (rod, porodično stablo). Oni postaju još konser vativniji, ne! danas su konservativni buržoaski demokrati; oni (feudalci) po - Pridite vi vsi, iz koc in hiš priprostih sla j« ultra-reakcionarni, jer bi hteli i iz podstrešij in kotov zatuhlih; od današnjeg stanja u nazad. Takovi su j iz podzemeljskih duplin in rovov, danas, kad s? pojavi j uje na površini si-j rvdok.opov in nevarnih kamnolomov; lom komunisti'ki pokret, jer u režimu | razproslrite. roke in zamahnite privatne svojine bar mogu ž-ivotiujski! v' delavnico bodočnosti! da preživaju i da trunu u sanjarijama, o; A’e obotavljajte se vi v trornirnh ne,- j Pravi komunist staroj slavi i plemenitom rodu, a ko-' zdravih munistifiko društvo če iii upregnuti u : kjer dušljivi plin rani pljuča Sgc; koristan rad 1 liSiti prava da se usmrde. {vi vsi i; opekarn in livarni žgočih, ko mlade pevke; 3. vtisi jasni kakor kri-! skodo radi okvarjene svilene obleke, stal; i. papir trden ko slonova, koža; 5.! L'oi"°. oasa Je trajalo, da so šimpanza z vzorci :-e postopa kakor z blagom naj sPi*vlli za omrežje, kamor spadata. ladiji, kadar je velika konkurenca; T. -------—............. ;----— obilica člankov kakor v kaki knjižnici; 8. našo pošiljke so zavite s tako nežnostjo in ljubeznijo. Kakor pošiljke, ki jili pošilja nevesta ženinu; 9. nudimo toliko ugodnosti, tla jih ljudska govorica sploh ne moro izre i. Japonski trgovci nadkri-lujejo naše moderne pesnike kar. se tiče pesničkih oblik. i':,ipaaza v frakih kot častna gosta. Izdajatelj: Izvrševalni odbor Komunistične stranke Italije. Odgovorni urednik: Posl. Anselmo Marabini Tiskarna: „11 Lavoratore". m aBin Sili s ijii javlja svojim članom in prijateljem, da je odprlo v svoji hiši štev. 112 v Idriji (za V St. Louisu sta bila na nekem banketu Zoologične družbo tudi dva šim- j glavno cerkvijo v «Gasi») panza (opici). Banket- je bil na prostem. Lepo je bila pregrajena velika miza v podobi podkve, kakor pač zahteva etiketa in običaj za bankete visokih družb. Pri sedanju k mizi sta se pojavila dva šimpanza v belih srajcah in črnih frakih. Vse je šlo v redu in opici sta se obnašali kot navadna škrica. Ko pa se je zmračilo in so vžgali umetne ognje, je pa vsa dostojnost od strani šimpanzov prenehala. Šimpanza sta vpričo vseh pričela z Ijubimkovanjem. Reditelj ju jo posvaril in skusil pripraviti mirna k mizi, kar ju je razjarilo, da sta pričela metati za rediteljem krožnike, vaze in kozarce. Tudi neka dama se je hotela Zadrulsi© \ gostilni se dobivajo topla in mrzla jedila (meso iz lastne mesnice), pristna vipavska bela vina več vrst iz domberSJut Vinarske in gospodarske zadruge, črna istrska vina, žganja, likerji, kava in čaj. 7.a domače delavce zdrava, delavska kuhinja v abonamentupo znižanih cenah. Delavski listi na razpolago. Gostilna je namenjena potrebnim ki iščejo okrepčila, zdrave hrane in razvedrila v delavski družbi; pijanim se ne bo (Nastaviče sc.) Sicer so hvalabogu minili časi, ko je nasproti nezakonski deci bilo dovoljeno vsako sramotenje in ko so morali v jav- J na in navezanih na nezakonsko občeva-I nje. Za Jugoslavijo še nimamo še stati-| stike, vendar se pripravlja. Gotovo je, da se je po vojni to razmerje silno neugod-ino izpremenilo. Še posebno neugodno 1 za ženo. Pred vojno je povprečno prišlo ; na 1000 ženitve sposobnih mož že 1050 niti gostilnah sedeti le pri mizi, kamor . , ' ' . , . K!ni-oL- o,-----I, P0 V0JQ1 ^ ^ t0 J °I ^ SO OZe- nijo danes vsi za to sposobni moški, o-stane vsaka sedma za možitev god na-j «V boj ni nikdar sedel «poštem> človek, ampak samo konjederec, rabelj ali drug pripadnik «nepoštenih» obrti. Pa še vedno prevladuje naziranje, da pomeni nezakonsko rojstvo madež za dete, ki naj bi vse svoje življenje do pozne starosti trpelo na tem madežu in bilo nekako družabno manjvredno bitje druge ali tretjo vrste. Srednjeveški moralieni predsodki in moralična manjvrednost tiste dobe še vedno ni povsem odpravljena in izkoreninjena. Tako so na primer v nemški vasi Gebvveiler v Alzaciji še leta 1905., torej v sedanji dobi, zvečer redno pogasili vso ulično razsvetljavo za celo uro, v znak žalosti, ker se je to leto narodilo v občini tisto uro nezakonsko dete! V mnogih mestih Nemčije zavodi za zaščito dece do prevrata niso bili pristopni nezakonski deci! In do leta 1854. je veljal v kneževini Reuss zaken, da se mora. vsaka nezakonska mati v četrtem mesecu nosečnosti na oblasti javiti ter tam opraviti nekakšno uradno generalno izpoved, to je popisati v podrobnosti, kako se je zgodilo, da je prišla v blagoslovljeni stan. Takšne navedbe se čitajo kakor zločinske ali perverzne pravljice iz srednjeveške Amerike, so pa žalibog resnični dogodki iz «prosvetljene» Evrope srednje dobe! V Evropi se rodi povprečno milijon otrok na leto. Po statistiki v Ruehlejevi knjigi «Das proletarische Kind» (Proletarsko dete) pride v Avstriji (sedanji) na 100 novorojenčkov 14.6 nezakonskih, v Nemčiji 9.3, v Angliji le 4.5. V Sloveniji je nezakonske dece okroglo 36.000. (Po-dobrobnejše podatke najdemo' v Gorši-čevi knjigi «Socialna zaščita dece in mladine«, izšla letos pri «Tiskovni za-drugi» v Ljubljani. Na tisoče neomoženih žensk v dobi materinstva (med petnajstim in petdesetim letom) je odpadlo v stari Avstro-Ogrski skupaj 44.1, v Nemčiji 29.5 nezakonskih rojstev. Če se primerjajo različne tedanje avstrijske kronovine, kako se ta rojstva razdeljujejo, je razvidno, da vzrok nezakonskih rojstev ni v večji ali manjši «nemoralnosti», marveč da so razlogi v prvi vrsti socialnega in gospodarskega značaja in da igra takozvana «morala» prav podrejeno vlogo, na primer v vojnih časih ali sicer izjemoma. Tako se je na primer na starem štajerskem konstatiralo na 100 porodov 23.3 nezakonskih, če pa se je delila štajerska na zgornji nemški jn zdolnji slovenski del, je bilo razmerje nepričakovano izpremenjeno. Na 100 rojstev na slovenskem Štajerskem je prišlo le 16.3 nezakonskih, na nemškem štajerskem pa 45.2 nezakonskih. Na nemškem štajerskem so namreč ženitve ali možitve težje, ker velja precej strogo načelo, da se posestva podedujejo v celoti in ne dele (takozvaria llofverfassung) in dedovanje ne neomejeno, tako da deca ni enakopravna. Na slovenskem Štajerskem, kakor tudi v južnem nemškem delu (okrog Gradca samega) pa prevladujejo mah' kmetije in je delitev lažja, samostojnost mladih ljudi večja. Zgornja štajerska, pozna zato kot staro navado, da se ljudje no ženijo rano,pač pa je v navadi občevanje izven zakona. Gim so iz gospodarskih razlogov mogoče ženitve Omožit ve) v mlajših letih, kakor na primer na nekdanjem Kranjskem ali pa celo v Srbiji ali na Hrvaškem, pade število nezakonske dece. Zato na primer pri starih Židih nezakonska rojstva skoraj niso bila znana, ker so se moški ženili s 16, ali 17. ženske pa so se že s 14. *e-tom. Na Koroškem Imajo takozvanl «II6fe-reeht», mladi ljudje se ne morejo ženiti (možiti) in odtod znane posledice, >U izkazuje Koroška velik odstotek nezakonskih (8% prebivalstva). Pogosto se zgodi, da se v poznejših letih sklene zakon in se pri tem polegi-timi ph četvero ali več dece. Pa tudi sicer se jasno vidijo stiki med gospodarskim življenjem in odstotkom nezakonskih rojstev. Tako vpliva velikanska draginja po vojni, pomanj kanje stanovanj, povečanje nezaposlenosti zaradi neuspevanja trgovine in industrije. Vse to omejuje sklepanje zakonov in pospešuj« izvenzakonsko občevanje. Po občnem naziranju je zakon le- gitimiranje razmerja spolov. Pa že v nor reknemo «red po staroffti». Tu su sivarl I inalnih časih jo bilo na primer v Nu.n- ve<5 mnogo jasni je, ekonomski i politički položaj svake grupo odredjen tačno, pa otud j «du&a» bistri ja KeudalcJ posedniei velikih zemlji-nlh poseda, neki od njih pali več na prilič- či.ji šest, milijonov moških na osem milijonov žensk, odraslih, v dobi za zakon, vendar pa neoženjonih In neomoženih zdravih, to le zaradi neugodnih socialnih razmer Izključenih od legitimno^ za k >. ženska brez moža, Ker pa zelo raste število mož, ki se iz gospodarskih razlogov ne morejo oženiti, silno raste število žensk, ki so izključene iz legitimnega spolnega življenja, iz zakona. Zato število nezakonskih rojstev raste, in raste tudi število nedovoljenih operacij, ma-zaštva in zločinov. Morala temelji na gospodarskem življenju! Ozdravljenje se zato tiče vsega kompleksa naenkrat in je j-avno vsled tega tako težavno. Usoda nezakonske dece je že izpočet-ka nad vse žalostna. Tudi kjer niso v veljavi stara nečloveška naziranja in predsodki, nezakonsko dete navadno ni dobrodošlo. «Kaj pa je tebe treba bilo?» Umrljivost nezakonske dece je neprimerno večja kot zakonske, ker nima nezakonska deca tiste skrbi in noge kakor je treba. Cesto pridejo v roke k -raznim ženskam za smešno nizko odškodnino in često postanejo takšni otroci »angelčki.). če prestanejo revčki mučeništvet otroško dobe, se jim usoda le redkokdaj prjj&*neje nasmehi ja. Sredstev z U Štfo-' kovno ali poklicno izobrazbo ni in tako postanejo le prečesto navadni nekvalificirani delavci. Iz tega nastaja negotovost eksistence, često menjavanje služb, ponavljajoča se nezaposlenost, alkoholizem, prostitucija, kriminalnost, tuberkuloza, dedno obremenjenje in — zopet nezakonska deca. To zopet rodi fizično in moralično manjvrednost ter veliko narod no zlo. Nezakonska deca je kader, iz katerega se rekrutira mnogo bebcev, idiotov, zločincev, vlačug, postopačev — in mi gledamo in ne vidimo svoje dolžnosti Naša dolžnost, pa ne obstoji v solzavem usmiljenju, združenem z zabavljanjem nad moralo. Naša dolžnost je mnogo večja, mnogo težja, mnogo dražja. Glavno pa je. da se zbudi socialna vest in zavesi. lo je ena velikih nalog naše dobo. vi. ki ropot strojev pretresa vam telo, srce. Vstani ti kmet na polju izpod teze vsakdanjega dela; ti, ki sc. potiš pod pritiskom vročega solne a in težko capljaš za brazde,čim plugom. Dajte odmeva vi delavci gozdov, kjer stoji življenje vaše. v nesrečah; sekire vaše naj tešejo pot v bodočnost! Zmaja naj sv sleherna gorska vasica, j zmaja naj sc dol in breg! a svobodo/» naj doni vsevprek! Prijadrajte vi mornarji .širokih morja, stisnite, roke težakom v pristaniščih in pomagajte jim strgati verige gorja! Dvignite se vi vsi trpeči in izmozgani delavci. delavci, .vseh strok proizvoda koristi, in kujte dleto naše bodočnosti! Vsi vi pohabljeni, ki rodila vas je vojska, vse vi lene, vdove, zapuščene, sirote, ki pretakate še. vedno potoke solza; tudi vi v vrste naroda dela in truda. Zaorite ve mlada srca proletarske, mladine: «Hura!n da. čvlo se bo do vshoda in da pretreslo se bo robstvo zahoda! Da culi vas bodo nedolžni v zaporih, njih blede, obraze da svoboda prežene da odeja prostosti ves narod trpečih odene. presojajo svetovni stičnega stališča in s trezno pameijo. To ima pave Pravi komunist hoče do dna spoznati razmerje med delom in kapitalom. To m® olajšuje „Delo“. Pravi komunist hoče spoznati težave in uspehe delavskega g-ibanja. Ka tej poti ga sprsmija ,,Be!o“. Rako more slovenski delavec misliti, da je zaveden delavec, zaveden komunist, ako ne čita „Dela“? Kako more delavec upati v boljšo bodočnost, ako nima kažipota, ki mu kaže pot v boljšo bodočnost? Čitajte in širite „Delo“. Meteoriti varajo človeški vid Dr, George P. Merril z Narodnega mu žeja v Washigtonu pravi, naj bi bili malo bolj pozorni pri čudnih pojavih ps dajočih meteorjev, ki pogosto zelo varajo naSle oči. Dr. Merril, se mi zdi, da je v preteklosti malo prevei' dvomil o zgodovinskih podatkih glede padanja meteoritov, ki so baje uničili mn6go človeških življenj. Na samo radi pripovedk, ki o-značajo čudežni pojav, da je iz neba padla velika masa kovine ali skal, tudi druge priče so, ki dokazujejo, da so meteoriti padali že davno prej in po čudnih svetlobnih oblikahp ri padanju varali prebivalstvo, ki je mislilo, da je to kak nad naravni pojav. Dr. Merril pravi: «Malo naravnih pojavov je sposobnih vzbuditi tako veliko občudovanje in do-mišljevanje o nadnaravnih silah, kakor ravno pojavi pri padajočih meteoritih. Neprimeren grom, s katerim pridrvi na liji. meteorit, žvižgajoči strašten glas padanja, spreminjajoča svvfda lur. in trepetanj** celega ozrarja, ki <►.•? povzroči padec velikega meteorita na tla, vse to je nekaj tako nepričakovanega in vzbujajočega občudovanje, da nikakor ne moremo čuditi, da so neverni ljudje imeli take jiojave za nadnaravne in po božansko častili maso, ki je s takim veličust jem padla na tla. Malokdo, vsekakor mora biti dobrih živcev in podučen a me teorjih ter njihovom padanju, ji zmožm brez vznemirjenja gledati na tak pojav, še manj pa jih je, «la bi mogli določiti po končanem prizoru smer, kam je padel ravnokar padajoči meteor, riti bi ne mogli določiti približno toče in velikosti meteorja«. Po letanju je sploh nemogoče dolo iti, kam bi meteorit padel, razu n ga je mogoče dobiti potem, odkoder se je slišal o-darec padca na tla. Zeritlja se pi ircse, kamor prileti z vso silo metaorit, ki se pogosto zarije globoko v tla in ga j? ta ko nemogoče najti. Mr. Merril ja zbiralec meteoritov, pa vzlic temu m mopei sledili padanju, ko je nekega večera, se deč na. nekoliko višjem mestu nekega trga vidol padati meteorit. Videl je padanje ,a ko je zamižal in jo meteorit že padel, ni vedel, v kateri smeri naj bi bil l.c po tresenju zemlje, je sodil kje naj bi meteorit padel. Ko je šel tja, kjer so drugi trdili, da je meteorit padel, je rekel, da se mu je zdalo, da je meteorit padel nekaj hlokov v drugi si rani, prisedši na mesto, kamor se je zdelo prebivalcem, da je padel meteorit, so prisili drugi prebivalci in povedali, da je m^fStjkjondel drugje doli. Cel večer so/w|•Wfe3jf3wk.uaj Razne vesti Stoletnica zatožnega parobroda. — Lo- tc« ~jn "rwn*t; irar'je zapit«-« ui parobrod. Dejstvo na prvi pogled ni važno, a če se upošteva kolosalni napredek parobrodarstva od 1. 1822. do leta 1922. in Če se uvažuje, da imamo ta naprc dek zahvaliti kostruiranju parobroda iz železa., potem pač moramo priznati, da je prvi železni parobrod zaslužil, da se spominjamo njegove stoletnice. Bil je to «Auron Manby», parobrod na lopate, 120 čevljev dolg in 18 čevljev širok, ves iz železa. Zgrajen je Lil v Londonu in prva pot ga je peljala v Havre s tovorom žita. Bila je to tudi njegova zadnja pomorska pot, ker je od tedaj vršil službo na reki Seni. 120 čevljev dolžine! Spričo današnjih orjakov, ki imajo po 240 metrov dolžine in nad 50 metrov višine, je ta prvi železni parobrod pač neznaten, kakor orehova lupina. No, če upoštevamo, da bi brez njegove prve vožnje ne imeli današnjih orjakov, ki na eni sami poti lahko prepeljejo preko oceana cel gradič, potem se pač moramo spominjati z neke vrste spoštovanjem orehove lupine, ki je s svojimi 120 čevlji dolžine našim pradedom pač predstavljala vrhunec umetnosti ladjedelstva ki ga je tačas bilo mogoče doseči. Kdo ve, če ne bodo naši vnuki enako sodili,o današnjih orjakih pomorske pa-roplovbe s katerimi se naša doba toliko ponaša? Koliko ljudi} živi na zemlji? — Po računu nekaterih statistikov živi na zemlji okoli 1.600,000.000 (ena milijarda šesto milijonov) ljudi. Vsako leto umre 33 milijonov ljudij, vsak dan skoraj 100.000, vsake minute 60, torej vsake sekunde po 1 oseba. Število n»ož in žen je približno enako. Sredino človeškega življenja je krog 33 let. Od 100.000 ljudij dočaka samo eden 100 let. Ljudje govorijo 3065 jezikov in imajo nad 1000 raznih ver. 300 milijonov je katolikov a 1 milijarda dru-governikov. — Daljše življenje od človeka živi morski kit, ki doživi tudi 1000 let; labod živi 300 let, orel 100 let, medtem ko živi lev samo 70, konj 30, krava 20, mačka 15, ovca 10 let. Statistika vojnih letal. — Francoska ima danes zračno vojaško floti 1 jo, obsegajočo 16 polkov s 3000 zrakoplovi. Gd teh ju določenih 800 za bombardiranje. To število se prihodnje leto znatno pomnoži in bo štela Francoska 21 polkov in 4000 letal. Za aviatiko se izda na Francoskem letno 470 milijonov frankov. Poleg tega obstoji na Francoskem 10 zasebnih zrakoplovnih družb, ki u-pravljajo 0 zračnih prometnih črt. Vse le zrakoplove se more v slučaju vojne uporabiti. Nemčija po mirovnem dogovoru sicer no sme imeti vojnih letal. Zato pa ima 17 zrakoplovnih črt in številna zasebna letala, ki jih more z lahkoto pretvoriti v vojne. Na Angleškem so izdali lani 18 milijonov funtov za -aakoplov-stvo. Letos je bila ta vsota znižana na 10 milijonov funtov. (Funt nad 100 lir) Angleška ima danes 3000 letal. Silno razvito je zrakoplovstvo v Ameriki in nobenega dvoma ni, da bo Amerika v tem oziru skoraj na prvem mestu. Italija ima 12 zrakoplovov za bombardiranje, 70 za poizvedovanje in okoli 80 pravih bojnih. Letno izda Italija za vojno zrakoplovstvo 65 in za civilno 25 milijonov lir. V primeri z drugimi velesilami je italijansko zrakoplovstvo v resniei revno. Za to so pa italijanski imperialisti razvili po vsej Italiji veliko agtaeijo za povečane števila italijanskih zrakoplovov. „Qe!o“ ss nahaja v razprodaji w ?č8syy (Kesto) V. Broletfco 181 V. Cologna 6 Ooirso Garibaldi 2 V. Giulia 508 PiazKa Garibaldi 7 V. Industria 16 Lars» Pesta!ozzi 1 V. Moli n a vento 48 V. Miramar 1 V. Roma 17 ■ V. del Rivoi 44 Piazza S. Lucia V. Sette Fontane 14 V. S. Marca 26 Sv. Andrej (kolodvor) V. Seal tnala 3 V. Spiro' Xydias 4 V. della Tesa J9G V. Udine 29 PretSmasds in okoliša Barktotvilije, Delavske zadruge Ana Daneu. Rojan 8 Sv. Ivan 556 Sv. Marija Magdalena, Delav. zadiruge Škediemj. Delavsko zadruge Videla 556 (Kjer ni posebne pripombe so raz-PTOdajalnice «Dela» tobakarne ali raz-prodajalnice časopisov.) V Gorici Molesini Vitt.. V. Teatra 5 Mioilesini Jos., V. Carlducci Sedmima Jios., V. RastelJo Hiotvansohi Kosali a, V. Pellico Gualtdioini Jos., Gorso V. E. 60 Bregant Marija, Viale XX. Setternbre 9 Picic.iiOli Bruno, V. Ciprr-essi 2 Mara Augusto. V. Seminario 2 Bressan Augusto. V. Mameli 2 [JI IDRIJA, Ivan Krasna, Hinko Sax ! IDRIJA SPODNJA, Anton Lukan | KOPER, Franc. Lonzar PAZIN, Josip Ilussian j PULJ, Delavsika zbornica, i REKA, Ott. Parenzan, Del. zbornica I M PEŽELi (razpradalaici in poverjeniki) i BERTOKI pri Kioipt u: Aptollonio Josip, •••i. nfbvena gostilna. BOVEC-DVOR, Jože Mlekuš I BREGI, Vjekoslav Puž j DEKANI, Vinko Fortuna, Ivan Klepec ! DESKLE. Ljudski oder DOB.NBERG, Andrej Vodopivec GORJANSKO, Josip Mettjak HRASTJE pri Šempetru n. Krasu, Josip Mohorčič JUSIG1, Viktor Vlah KOBARID, Anton Urbančič LOKEV NA KRASU, Andrej Moderc MATULJE, Ivan Puž . ,, MILJE, Pangher Josip * - NABREŽINA, Anton Gruden OPATIJA, Anton Tomanič OPATJESELO, Stavbinska zadruga RENČE. Franiio. Cotič. RUKAVAC GORENJI, Josip Martin id, Franc Jurdana SEŽANA, Alojz Jogan, Franc Štolfa, Ferdo Gulič SV. LUCIJA, Eligi-j Marega SOLKAN, Josip Srebrnič TOLMIN, Avguštin Negro TRŽIČ. Anton Tonet VIPAVA, Marija Ferjančič VOLOSKO, ‘ Sekcija tramvajskih u-službeneev VRTOJBA. Ivan Ar^otn ŽAGA, Jočef Rot ■t Vsak zavedni sodni o ali somišljenik ima, nalogo, da nam parna ga (z nasvetom, dirjanjem, informacijami itd.) čini bolj razširiti omrežje razprodaialccv in poverjenikov »Dela». Socialna Matica »LJUDSKEGA 0DRA“ v Trslo Komunistični koledar uredil Ing. D. Ousllnflt Komunistični koledar je v razprodaji v Trstu: KnjtgarDa J. Štoka, inseratni oddelek „Lavoratora“ ul. Maiolica 12 in ob večerih v Delavski zbornici; v Gorici v Del. zbornici; na deželi pri vsih podružnicah L. O. in Kom. sekcijah. Knjiga je znanstvene in poučne vsebine in jo bi moral imeti vsak proletarec, bodisi kmet ali delavec, ker mu bo mnogo koristila in ga o marsičem podučila. —- Vsebina Komunističnega koledarja je sledeča:---------- Internaciormla (delavska himna). — Koledar za navadno leto 1922. — Mere in teže. — G.t Pogovor pod lipo. — O Sovetih. — Anin: Proletarske internacionalo. A. Prva internacionala. B. Druga internacionala. C. Tretja internacionala: I. kongres Komunistično internacionale: a) Poziv Rusije, b) Delo kongresa: 1. Smernice Kom. internacionale. 2. O buržoazni demokraciji in diktaturi proletariata. 3. Manifest na proletariat vsega sveta. II. kongres Kom. internacionale: 1. Pogoji za vstop v Komunistično internacionalo. 2. Nacionalno in kolonialno vprašanje. 3. Kdaj in pod katerimi pogoji se smejo ustanavljati Soveti. III. kongres Komun, internacionale: Teze o svetovnem položaju. 2. Taktika Komunistične internacionale. Pertot Jožei Pota mladine. - PROLETKULT. Alojzij Hreščaki Šola in vzgoja v Sovetski Rusiji. — N. Buharin in E» Preobra« ženski} i Šola in komunizem. - GOSPODARSTVO Injr. D. Gustinčič: I. Pojava in bistvo zadružništva. II. Uloga zadružništva v proletarskem gibanju. HI. Oblike zadružništva. L Denarne zadruge. 2. Konsumne zadruge. 3. Obrtne ali produktivne zadruge. 4. Poljedelske zadruge. — IV. Zadružništvo in politika. Ing. D. Gustinčiči I. Hranjenje rastlin in gnojila. H. Zakon najmanjše količine ali zakon minima.’ III. Potrebna količina posameznih gnojil, IV. Glavna umetna gnoiila in njihova uporaba. V. Splošne pripomnje. — Rečnik slovenačko-srbohrvat. razlika. Cena 5 Lir, po pošti Ur 5.50 Kdor Zeli imeti koledar »ase ali v razprodajo naj se obrne na vodstvo Ljudskega odra. Komunistični koledar je knjiga, ki ima trajno vrednost. Delavski narod! M si m keji. Eilaj io. iliijai io!