v                     O možičku in levu.
TJ                                                 (Basen.)
c(ivel je naožiček na siinoči blizn gozda. Sekal je drva in zemljo oral ^jT Ondu je prebival tudi lev ter mu teptal žito ia klal čredo na paši. Mo^ $ žiček se je zaradi tega začel raztio kaj umUlj&ti, kak6 bi ga uMvil,, A | kadar lev zapazi, (la ne bode uhajal tacim umčtalnim zvijačam, pober^ svoje dete, sina leviCa, ter potiegne v druge kraje. Levič je v&rastel iQ po^ rprašal očeta: ,,ali sva h ti dežele domaf" Le? odgovori: ,,ne iz tč deželei nego semkaj sva pribežala od možička zel6 razumuega, ki zna toliko zrijač. da ti ne moreiu povedati." Levič bi rad bil zvedel, kdo in kakaen si je t& možiček; a lev inu reče: ,,n^ina tilike telesne sile, k61ikeršiio ima naš i'Od; ^ zvit je, kakoi ovnov rog." Leviž odgovori: ,,pojdem ter mu |iovruem 'ia\ 2a sramoto!" Lev ihu reiSe: ,,ne hodi! Možl&k je premeten, pa bi te naglc ujžl in ubil." A levič odgovorf: ,,takii mi glave, da pojdeoi!" Lev mu zopef
re&>: ,,kesal se bode?, ako nehčeš poslnšati." Levič je presliSal to besede in Sel za možičkom. Mej piStjo Tidi ua paši konja, sMcega na hrbtn, in g» povprača: ,,kdo te je tak<5 pohabil?" Konj odgovori: ,,možiček. Zelfaa j« naredil, jermenje in pletene konopce, da me z?eže ter na-me sede, pa mo goni, kamor hoče, in zat6 je moj lirbet slčk." Levie mu rcfie: ,,plent vznmi tcga možička! Ali nijsi ti mojega očeta leva žiTil ?" Konj odgovori: ,,tvo-jega očeta žival sem in tvoja tudi." Levič ga potolaži: ,,tafr! mi glavč, po-vrniti hoJem jaz možičku sramot« in krivico, katero ti je stv6ril!" Potem Ievid otfde in skoraj najde rola, ki je grmorje obiral, ves prtfgast od samih udarcev in za r6ge privezan k dehlu. Povpraša ga levič: ,,kdo ti je takč nahiidil ?" Vol odgovori: ,,niožii!ek me vklžplje v jarem ter poganja s tež-kimi udarci brfaove šibe, da lnu vozim, brazde rčžem in izoravam kamenje." Leiit nw reiie: ,,tim« toli fridem, ij«so4 ma?i{i»k, 1 Mi aLjsi ti amiaga. oiSeta leva zival ?" Yol odgovori! ..tvojega očeta žival sem in tvoja tndi, ako Bog hoče." Levič jezen zavpije : ,,k'51iko krivice vzprijžmljeiuo od lega možička, a ne mi sza>6, nego vsak. kdor jc naš! Žal mu bodi. kdčr ga najdera !" Ozirije se ugleda na tleh SloveJko stopinjo ter vola povpvaSa: ,,kdo je semkaj stopil ?'¦ Vol odgovori: ,,možKek." Levič iztžgns pedanj, izmeri stopinjo ter se začudi: ,,mala stopinja a velika zlobinja! Pokaži mi tega možfeka!" Vol ura odgOTCri: ,,evo ga tam !" LeviC pogleda k višku, a možiček stoji na hribu m aekiro brusi. LmiG nanj zakriči: .,možiček! ti si obilo sriimote in krivfce stv6ril očetu in vsera našiin živalim. Zakiij si tak?" Mo?,Wek, drz«k in hraber, pokaže Wj, sekiro iu dolg nož, rekde: ,,po odgovor si pridi semkaj g6ri, ako želiS, da te s kijem zatolčem, z nožom oderem in z iiabmšeno sekiro ua drobne kosce razčetrt4ra.u Levif se nekoliko ustraši ujega dvzuosti iti reče: ^pojdi z mea'5j k očetu levu, da on vazsodi, ker ]o sodec nad živiilimi." Možiček odgovori: ,,prisi5zi, da se me ne dotakueš ter ini žalega ne stvoriS, dokler ne bcdova pri tvojem oeetu levn. Tudi jaz ti hočcm tak<S priseči." Potlej oba prisežeta in se np6tita k levu. A možiček. ne dolgo hod&č, kriSne s ceste po steziih, kdčr je bil nastavil pr6gle in zadrge. Lesič mu refe: ,,oplčtaj, koder hoCeS. jaz pojdem za tobtij." MožiCek odgo-vori: ,,hodi ali ne hodi, kakor so ti zdi." Skoraj potem so levifi zamota v zadrgo, ki inu je obe prednji nogi tak6 zažčla, da nij mogel prestopiti. Za-torej zavpije, kolikor rnore: ,,možii;flk, na p'5rao5!" Možfcek povpvaša: ,,kaj ti je?" LeviS odgovori: .,kaj si vžm, kaj tui je prednji nogi tok6 zvezalo, da ne morem nikamor gmiiti. Pomozi mi, pvosiin te!" Možič«k ročc: ,,pri-segpl sem, da se te ne dotaknem, dokler nn bodeva pri levu. tvojem očeto. Ne move.m ti pomoiSi." Levii1. je ob samih zaclnjih nogah skakucal, k&koT je vedel in znal. A sk6raj potcni se je v drugo zaiiko vjil za ob^ zadaji nogi, da zopet nij mogel prestopiti, in je zavpil: ,,možiček, na piimoč!" Mo-žiček povpraSa: ,,kaj ti ja spžt, ka vedno krifiS ?" Levifl cdgovori: ,,kaj n včm, kaj mi jo tndi zadnji nogi takfi na timo zrezalo, da morem zd»j Se menj geniti, nego li poprej." A možiček uselta v grmu 1(01 ter ga zaflne krepko udrihati. Levič, razumevSi, da je ujtt, zaprosi: ,,možiček moj ljubi! ne tolci po glavi, ni po hrbtn, ni po rulirih, nego tepi me po ušesih, ki so i bila gluha mojega roditelja prep6Tedi, ne k tebi boditi. da me nc njameS, I ker si zvit. kakor ovnov rog; nabfjaj me tndi po srci, ki je preziralo o&tove J
besede . kadar je dejdl: kesal se bodfš. ako nehčeS poslnšati." MožftSkn se je to pristojno zdelo, ia lAlb je mahal po nšesih in po srci, dokler ga je do-tolkel. Zadnje levičeve besede so bile: ..takii bodi vsacemn, kdor presluša roditelja!"                                                                                                    PUpoh