Podravje
GURS • Na vrednost nepremičnine lahko vpliva tudi sosed ...
O Stran 4
o—	•	t •
mn Stajerski
Podravje
Videm • Igrišče v Zg. Pristavi bodo prepustili Podlehničanom
O Stran 5
Ptuj, torek, 22. oktobra 2019
Letnik LXXII • št. 82 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si
Danes priloga
VI* v v
srediscu Podravje • Na
ptujskem gradu gasijo požar, hidranta pa še vedno ni
o Strani 8 in 9
Kronika Podravje •
Ali 50-tonska kompozicija sodi na vaško cesto?
o Stran 7
Kmetijstvo Podravje •
Butični ptujski luk išče svoj prostor pod tržnim soncem
o Strani 6 in 7
Aktualno Ptuj • V Novi vasi ne bodo gramozirali pešpoti za šolarje
o Stran 2
Podravje • Nerazumljivi naložbeni načrti vodstva Doma upokojencev Ptuj
Bodo „ptujski" starostniki Koprčanom plačali še dvigalo?
Svet zavoda Doma upokojencev Ptuj je še pred polletjem soglašal s prenosom upravljanja enote v Kopru na drugi zavod. Postopek prenosa še vedno ni zaključen, kljub temu pa vodstvo ptujskega doma načrtuje tam še eno drago investicijo: vgradnjo dvigala, ocenjenega na 100.000 evrov. Več na strani 3.
y> s
.'V- . • ••

Markovci •
Avtogoli župana in občinskih politikov
. ■ .„- - . , 'i.
o Stran 2
Ptuj •
Ribič oddan, PP Gostilna zaprta, Don Caffe zanemarjen
o Stran 3
Preobrat: parcela Feliksa Slane za idJajluvrščeSaH
2 Štajerski
Aktualno
torek • 22. oktobra 2019
Markovci • Nakup zemljišča za dom najprej potrdili, nato odločitev stornirali
Avtogoli župana in občinskih politikov
Markovski občinski svet je na junijski seji potrdil nakup nepremičnine v središču občine za gradnjo doma upokojencev, na zadnji seji pa je večina svetnikov z zavrnitvijo osnutka odloka občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) junijsko odločitev preklicala in s tem ustavila postopke za izgradnjo doma na izbrani lokaciji.
Kaj o lokaciji
• • 1 v •
pravijo občani
Ervin Goričan:»Zagotovo, daje to zemljišče primerno za dom. Nekateri svetniki so proti temu, ker česa drugega niso mogli doseči. Tam zraven je vrtec. Ne vem, zakaj bi bilo pokopališče napoti.«
Anica Vajda: »V neposredni bližini tega zemljišča je pokopališče, kar pomeni, da bi starostniki vsakodnevno gledali na pokopališče, ki je naša zadnja postaja. Slišim, da se pogovarjajo tudi za zemljišče v drevesnici in osebno mislim, da bi bilo to zemljišče primernejše, saj je na samem.«
Janez Janžekovič:»Mislim, daje to predvideno zemljišče primerno za dom upokojencev, in sicer že iz razloga, ker je v središču Markovcev. Ne vem, zakaj bi bližina pokopališča motila...«
Slavica Plohl: »Meni se zdi zemljišče primerno. Bližina pokopališča me ne moti, še več, mislim, da objekt tja paše, saj so zraven tudi drugi objekti, občina, šola, vrtec... Poleg tega pa, če so sedaj to zemljišče kupili in so papirji nared, ne vem, zakaj bi se sedaj to spreminjalo. Veste, za nas starejše to ni enostavno. Komaj čakamo, da bomo v občini imeli dom. In zelo zgrešeno je, da so svetniki proti temu.«
Občina Markovci je letos (na podlagi soglasja občinskega sveta) že kupila približno 1,5 hektarja veliko zemljišče v samem centru, med pokopališčem, cerkvijo in vrtcem, kjer naj bi se gradil dom upokojencev, prav tako je to območje v občinskem prostorskem načrtu (OPN) opredeljeno za tovrstno gradnjo. A se je kar hitro zapletlo; večina svetnikov je na zadnji seji gladko zavrnila osnutek OPPN za gradnjo doma upokojencev oz. t. i. centra medgeneracijskega druženja.
Mohorko Meglic: »Bili smo zavedeni, saj gre tretjina zemljišča za pokopališče«
Zakaj so se najprej strinjali z namenom nakupa dotične nepremičnine, sedaj pa na tej lokaciji tega objekta ne želijo, je pojasnil svetnik Uroš Mohorko Meglic, ki je poleg še petih svetnikov (Daniela Korošca, Hedvike Rojko, Gregorja Zmazka, Petra Majcna in Antona Kekca) na zadnji seji glasoval proti
omenjenemu dokumentu: »Res je, takrat smo potrdili to lokacijo. Naj pa povem, da smo bili na nek način zavedeni, kajti šele po tem smo izvedeli, da se bo od tega zemljišča okoli 45 arov namenilo za potrebe širjenja pokopališča, kar je sodu izbilo dno. Poleg tega še vedno čakamo na odgovore na preveč odprtih vprašanj glede projekta, ki še vedno niso bili podani - kdo je investitor, v kolikšni finančni meri, kaj in kako bo občina sodelovala pri tem projektu ... Pojavili pa so se tudi pomisleki samih občanov, ki so podali alternativne rešitve oz. zemljišča, ki bi bila primernejša za dom upokojencev.«
Dom naj stoji na območju drevesnice, denarja ima občina dovolj
Kot eno izmed alternativnih lokacij za izgradnjo načrtovanega doma svetniki, ki nasprotujejo gradnji poleg pokopališča, vidijo območje drevesnice. Zakaj je to zemljišče boljše od že kupljenega,
fetf
To je zemljišče, ki razburja.
je Mohorko Meglič pojasnil tako: »Iz preprostega razloga: ker je sedanja lokacija prostorsko omejena. S tem, ko smo odvzeli 45 arov zemljišča za namen pokopališča, smo območje za dom samo še bolj zaprli: z ene strani je pokopališče, z druge dvorana s parkiriščem, cesta... Poleg tega pa bo ostal komaj
-
Foto: MH
Lokacija drevesnice, ki naj bi bila po mnenju nekaterih svetnikov primernejša za gradnjo doma.
hektar, kar pa bo premalo, zlasti za kasnejšo predvideno širitev doma. Vidimo veliko več primernejših zemljišč za gradnjo doma upokojencev.« Koliko bi po njegovem stal nakup tega zemljišča, ni znal povedati, glede financiranja pa je dejal: »Naša občina je bogata občina in dejansko bi se našel denar za drugo zemljišče, sedanje pa je lahko namenjeno za druge dejavnosti!«
Župan: »Prostora za dom je dovolj, koliko bo stal, pa zaenkrat ne ve nihče!«
Župan Milan Gabrovec je bil nad izidom glasovanja šokiran, na očitke svetnikov pa odgovarja: »N glede na to, da bo za pokopališče namenjenih 40 arov kupljenega zemljišča, za dom ostaja več kot dovolj prostora, sicer sploh ne spreminjali OPPN! Sicer pa res ne razumem svetnikov, enkrat glasujejo za, drugič proti. Ne vem, ali se zavedajo, da starostniki komaj čakajo, da bo dom zgrajen.«
Sicer pa Gabrovec tudi sam priznava, da ne ve, koliko bos tala gradnja doma, saj finančna konstrukcija (še vedno) ni narejena: »Svetniki vedo toliko, kolikor vem jaz. Da ne vedo, kdo je investitor, pa je sprenevedanje! Podpisali smo pismo o nameri med potencialnim investitorjem in domom upokojencev. Lahko povem, da je naš domačin Marijan Fras še vedno zainteresiran za gradnjo doma upokojencev, čeprav ga je negativno presenetilo, da občinski svet zavrača gradnjo na tem mestu, za katerega smo pripravili OPPN.«
Bo županu v drugo uspelo?
V markovskem občinskem svetu ni posebna novost dejstvo, da svetniki kakšnemu predlogu sklepa najprej nasprotujejo, nato pa ga vseeno potrdijo. Na to verjetno računa tudi župan Gabrovec, saj se bo v teh dneh ponovno srečal s svetniki in poskušal doseči soglasje za OPPN.
Monika Horvat
Ptuj • V Novi vasi ne bodo gramozirali pešpoti
Šolska pot še vedno v travi
V okviru aktivnosti za zagotavljanje varnih šolskih poti seje na mestni občini (MO) Ptuj oblikovala ideja o gramoziranju bankin oziroma pešpoti ob Slovenjegoriški cesti.
Cesta je prometno zelo obremenjena, ob njej ni ne pločnikov in ne kolesarske poti. Glavna cesta je zelo nevarna za otroke, ki ob njej pešačijo do avtobusne postaje. Pa ne samo za otroke, temveč tudi druge udeležence v cestnem prometu, zlasti starejše, ki se po opravkih odpravijo bodisi peš bodisi s kolesom. Ker trajnostne rešitve (pločnika in kolesarske steze) še nekaj časa ne bo, so na MO Ptuj spomladi letos razmišljali o gramoziranju bankin oziroma pasu ob cesti. Nasuli bi drobni gramoz (sekanec) - vsaj toliko, da ne bi otroci pešačili po visoki travi, ki raste na bankinah. A tudi iz te moke ne bo kruha.
Županja MO Ptuj Nuška Gajšek je pojasnila, da so na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) vlogo za
gramoziranje bankin in pešpoti zavrnili. S predlogom tudi niso soglašali lastniki zemljišč, na katera bi se
poseglo. „V okviru možnega smo nato uredili in pokosili obstoječe bankine," je povedala Gajškova,
DRSI je letos izdala nalog za postavitev dveh prometnih znakov „otroci na cesti". A prometni znak še ne pomeni varne poti. Pešačenje ali kolesarjenje ob Slovenjegoriški cesti, kjer ni ne pločnika in ne kolesarske steze, ob bankini pa takoj še jarek, je izjemno nevarno.
ki se nadeja, da jim bo pločnik in kolesarsko stezo skozi Novo vas pri Ptuju uspelo zgraditi sočasno z gradnjo kanalizacije. Kot kaže, je urejanje pločnika in kolesarske steze na tem odseku državne ceste tudi v načrtu DRSI. Kot so navedli v dopisu, ki so ga naslovili na MO Ptuj, so 700-metrski odsek ceste, ob kateri poteka šolska pot, umestili v svoj plan investicij za izboljšanje prometne varnosti. Februarja so izdelali projektno nalogo, ki zajema ureditev ceste, vključno s površinami za pešce in kolesarje. Letos naj bi pripravili dokumentacijo, prihodnje leto pa začeli izvedbene aktivnosti.
Mojca Zemljarič
Foto: M H
Foto: MH
Foto: M H
Foto: M H
Foto: M H
Foto: MZ
torek • 22. oktobra 2019
Aktualno
Štajerski	3
Podravje • Nerazumljivi naložbeni načrti vodstva Doma upokojencev Ptuj
Bodo „ptujski" starostniki Koprčanom plačali še dvigalo?
Svet Doma upokojencev Ptuj je še pred polletjem soglašal s prenosom upravljanja enote v Kopru na drugi zavod. Postopek prenosa še vedno ni končan, kljub temu pa vodstvo ptujskega doma načrtuje tam še eno drago investicijo: vgradnjo dvigala, ocenjenega na 100.000 evrov.
Koprski dom sicer še vedno (tako kot domova v Juršincih in Kidričevem) posluje negativno; letos njegova izguba znaša 141.000 evrov. Kot smo že poročali, je vodstvo Doma upokojencev Ptuj to enoto že »ponudilo« v last oz. upravljanje obalnemu domu Mar-kovec v Kopru. Še prej pa bodo tam investirali v ureditev dvigala. Takšen je vsaj načrt vlaganj, ki ga je svet zavoda minuli teden potrdil.
Z njim nista soglašala (le) dva člana: Rozika Ojsteršek in Igor Kopše, novoimenovani član Vlade RS, ki je bil tokrat prvič prisoten na
Za center za zdravje bodo namesto 72.000 porabili 171.000 evrov
V ptujskem domu v tem času urejajo center za zdravje, v katerem sta nekoč delovala bazen in fitnes. Ta naložba je bila ocenjena na okrog 72.000 evrov, a bo bistveno višja, in sicer kar 171.000 evrov. Kot je dejala direktorica, so se takoj po začetku del pojavili zapleti, ojačati morajo jekleno konstrukcijo, urediti nove klimate, vodovodni in ogrevalni sistem ter zamenjati inštalacije za hlajenje in prezračevanje: „Tik pred zaključkom investicije nas je prizadela še poplava, kar je investicijo dodatno podražilo. Sanirati smo morali že opravljeno delo. Je pa cena višja tudi zato, ker je to stara hiša, in ko začneš kaj delati, se samo dodatno odpirajo stvari."
Svet zavoda je potrdil plan vlaganj, vključno z izgradnjo dvigala v koprski enoti doma upokojencev. S tem se nista strinjala le Člana sveta: Igor Kopše in Rozalija Ojsteršek. Sicer pa ptujski dom upokojencev trenutno ustvarja izgubo, ki jo krijejo z dobički preteklih let. Se bodo cene oskrbe za uporabnike doma zato še zvišale?
seji. Izpostavil je, da se mu to v luči načrtov ne zdi smiselno: „Enostav-no, zdi se neracionalno, sploh, ker je poslovanje negativno."
Direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički je pojasnila, da so plan vlaganj sprejeli v začetku leta, ko niso vedeli, ali bodo pravico upravljanja prenesli ali ne: „Še vedno je to naša enota, ki ima eno samo dvigalo in zato velike težave. Želimo izboljšati razmere tam."
Drugim članom sveta se takšna naložba očitno ni zdela problematična, saj nihče ni predlagal, da se
plan vlaganj nekoliko spremeni oz. da se nameravana naložba ne izvede prav v tem času, ko se pričakuje prenos upravljanja s ptujskega na obalni dom upokojencev Markovec.
„Odločitev o prenosu mora sprejeti država. Ne vemo, kdaj bo to. Odločitve čakamo že več let. Mi smo že podali vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo dvigala. Če bo pravica prenesena v vmesnem času, seveda naložbe ne bomo izvedli. Še pred realizacijo bo o tem ponovno odločal svet zavoda," je zatrdila Šemničkijeva.
Pristojno ministrstvo naj bi direktorici sicer že sporočilo, da bo odločitev o prenosu pravice upravljanja sprejeta do konca tega leta.
Zaradi višjih stroškov dela pričakovana ponovna podražitev domske oskrbe
V primerjavi z lanskim letom so se v ptujskem domu precej povišali stroški dela, ki predstavljajo kar 63,88 % vseh stroškov. Šemnički-jeva razloge za višje stroške dela pojasnjuje z napredovanji v javnem
sektorju, povišanjem nekaterih dodatkov (za nedeljsko, nočno delo, praznike ...).
Mira Vambergerja je zanimalo, ali to pomeni, da se bodo posledično cene oskrbnine ponovno višale in bo to strošek, ki ga bodo prevzeli oskrbovanci.
Paradoks: zaposleni so še vedno slabo plačani
Jasnega odgovora direktorica na ta pomislek ni podala, dejala je le: „Pri plačah polja za varčevanje ni! Največji paradoks je, da so delavci še vedno slabo plačani. Kar delavcem pripada, jim moramo dati."
Sicer pa so se člani sveta zavoda na minuli seji seznanili tudi s polletno realizacijo poslovanja. V prvem polletju je Dom upokojencev Ptuj ustvaril okrog 5,7 milijona evrov prihodkov in za 756 evrov manj odhodkov. Rezultat poslovanja za obdobje januar-junij je sicer pozitiven, a le zato, ker je v ta znesek vštetih 10.270 evrov presežkov iz preteklih let, brez česar bi bil poslovni izid negativen.
Konec leta načrtujejo 50.000 evrov primanjkljaja ob 11,4 milijona evrov prihodkov. Ta primanjkljaj bodo predvidoma pokrili z dobički iz preteklih let, s čimer naj bi leto zaključili s 1.055 evri dobička.
Dženana Kmetec
Ptuj • Usoda Perutnininih gostiln v mestu
Ribič oddan, PP Gostilna zaprta, Don Caffe zanemarjen in zapuščen
Po tem, ko je Perutnina Ptuj (PP) v središču mesta zaprla še zadnjo svojo gostilno na Ptuju, seje zastavilo vprašanje, kaj bo z nepremičninami, v katerih je izvajala gostinsko dejavnost, jih bodo oddali v najem, prodali, obdržali...
Še kakšnih deset let nazaj je imela Perutnina v mestu tri gostinske lokale: gostilno Ribič ob dravskem obrežju s prekrasno teraso, PP Gostilno s kavarno in lično teraso v središču mesta ter lokal za mlade z diskoteko na Potrčevi cesti pri upravni stavbi (Don Caffe). Slednjega je sicer kot najemnik upravljal Dušan Ris, ki je v Perutnini več ali manj skrbel za celotno gastronomsko dejavnost, pa tudi za dve največji ptujski prireditvi (Kurentovanje in Poli maraton). S prihodom novih lastnikov se je ptujski živilski velikan začel od gostinstva odmikati. Don Caffe je najemnik zaprl in je že skoraj štiri leta prazen. Gostilno Ribič so oddali v najem Talumovemu Vitalu, v začetku tega meseca so zaprli Gostilno PP na Novem trgu v središču starega dela Ptuja. Odločitve o tem, kaj bodo z nepremičninami (gostilnami), v podjetju še niso sprejeli. „Strategija Perutnine Ptuj je osredotočanje na osnovno dejavnost - proizvodnjo kakovostnega perutninskega mesa in proizvodov. Skladno s to usmeritvijo je bila sprejeta odločitev o prenehanju opravljanja gostinske dejavnosti, iz naslova katere imamo v lasti tudi nekaj nepremič-
nin. Glede njihovega upravljanja oblikujemo strategijo, zato v tem trenutku še nimamo dokončnih
odločitev," je pojasnila direktorica odnosov z javnostmi skupine PP Renata Lovrak.
Vinarstvu bodo pomahali v slovo
V skladu s strategijo poslovanja, kije osredotočena na izvajanje temeljne dejavnosti, to pa je pridelava in predelava perutnine, Perutnina Ptuj načrtuje tudi opustitev vinarstva. „Strategija osredotočanja na osnovno dejavnost vpliva seveda tudi na Ptujsko klet, za katero trenutno iščemo ustreznega ponudnika," so povedali v podjetju.
dnji je v slabem stanju, poslovni del, ki je bil v življenju, je v nekoliko boljšem. Ker je zaprt in ni v uporabi, ga najeda zob časa. Bil je že tudi tarča vandalizma. Skozi vrata, ki vodijo na teraso, je bilo vlomljeno. „V objektu je nekdo tudi spal, večje škode sicer ni bilo. Objekt se je počistil ter z zadnje strani zaprl tako, da je morebiten
vlom s terase otežen. Na terasi z zadnje strani objekta se občasno še vedno zadržujejo skupine ljudi, kar se vidi iz odpadkov, ki jih nepovabljeni obiskovalci pustijo za seboj. Terasa se občasno počisti. Tudi sedaj je naročeno čiščenje in bomo teraso uredili," so poudarili v Perutnini Ptuj.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Perutnina Ptuj je kot lastnica nepremičnine okolico nekdanjega Don Cajjeja že večkrat počistila in tako bodo storili tudi po tokratnem opozorilu ptujske mestne svetnice Marte Tušek.
Terasa polna listja in odpadkov
Ptujska mestna svetnica iz vrst Desusa Marta Tušek je v zvezi s Perutnininim lokalom, ki je ob upravni stavbi (nekoč Perutnin-ček, nazadnje Don Caffe), zastavila nekaj vprašanj tudi na mestnem svetu. Zmotila jo je predvsem zanemarjenost objekta in okolice, zlasti terase. Lovrakova je pojasnila, da sta v objektu sicer poslovni in stanovanjski del. Sle-
Poli maraton ostaja
Že pred nekaj leti je Perutnina odstopila od izvajanja gostinskih storitev v karnevalski dvorani. Glede na to, da poglavje gostinstva sedaj dokončno zapirajo, seje zastavilo vprašanje, ali bodo še sploh ohranili organizacijo Poli maratona. Odgovor je za zdaj pritrdilen. „Poli maraton bomo organizirali tudi naslednje leto. Za odlično gastronomsko ponudbo na dogodku bomo poskrbeli skupaj z zunanjimi partnerji."
Foto: Črtomir Goznik
Foto: DK
4 Štajerski
Podravje
torek • 22. oktobra 2019
Spodnja Hajdina • Gradnja nogometnega igrišča
Nogometna občina
Okrog 600.000 evrov je vredna izgradnja igrišča z umetno travo in razsvetljavo na Spodnji Hajdini. Dela so v polnem teku, občina pa si je za to investicijo zagotovila zajeten del sredstev iz štirih različnih virov.
Foto: CG
Ocena vrednosti investicije je 599.638 evrov, dela pa izvaja Cestno podjetje Ptuj.
Dela na hajdinskem igrišču, ki meri 100 x 64 metrov, so se začela letos, končana pa bodo prihodnje leto. Ocena vrednosti investicije je 599.638 evrov, dela pa izvaja Cestno podjetje Ptuj. Izvajalec je bil na javnem razpisu izbran kot najugodnejši ponudnik, ponudbe drugih ponudnikov so bile namreč višje: CVP, d. o. o., bi to investicijo izvedel za 754.781 evrov, Lesnina MG oprema za 653.890 evrov in Lavaco, d. o. o., za 704.621 evrov.
Na igrišču bo med drugim urejena tudi razsvetljava, postavljene bodo štiri 20-metrske svetilke. Za izvedbo omenjene investicije si je hajdinska občina velik delež sredstev zagotovila iz štirih virov: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je prispevalo 100.000 evrov, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sredstva v višini 40.000 evrov, Fundacija za šport 68.000 evrov in Nogometna zveza Slovenije 30.000 evrov, pričakujejo pa še 70.000 evrov.
„Igrišče je namenjeno za otroško nogometno šolo Hajdina, nogometne klube in rekreativce. Omogočalo bo vadbo in igranje v slabših vremenskih razmerah in tudi pozimi. Seveda se te investicije zelo veselimo," pravi župan občine Hajdina Stanislav Glažar. Občina bo za to investicijo torej prispevala slabih 300.000 evrov. Sredstva bodo zagotovili v proračunih za letos in prihodnje leto.
Dženana Kmetec
Slovenija • Najbolj trajnostne destinacije sveta
Med stotimi tudi Ptuj
Organizacija Green Destinations s sedežem na Nizozemskem je tudi letos razglasila 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu. Na seznam seje uvrstilo 31 slovenskih destinacij, in sicer vse, kisov okviru zelene sheme slovenskega turizma Slovenia Green pridobile zlati ali srebrni znak.
V Slovenski turistični organizaciji uvrstitev na seznam vidijo kot »potrditev, da je slovenski turizem s postavitvijo trajnostnega turizma v samo jedro razvoja in z razvojem nacionalne certifikacijske sheme ... kot orodja uresničevanja tega cilja primer globalne dobre prakse in vzor številnim drugim destinacijam«. »Slovenska turistična organizacija bo zeleno shemo razvijala in nadgrajevala tudi v prihodnje in s tem vzpodbujala razvoj trajnostnih destinacij in produktov višje dodane vrednosti, ki temeljijo na trajnostnih načelih,« pa je dodala direktorica STO Maja Pak.
Na seznamu 100 najbolj trajnostnih destinacij so tako za leto 2019 tudi Ljubljana, Bled, Komen, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Bela Krajina, Bohinj, Brda, Brežice, Hrpelje-Kozina, Idrija, Kamnik, Koper, Kranjska Gora, Laško, Lenart, Maribor, Miren - Kostanjevica, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Šentjur, Sevnica, Škofja Loka, Slovenj Gradec, Šmarješke Toplice, Solčava, Sveta Ana ter Vipavska dolina.
Sicer se letošnji zeleni dnevi dotikajo problematike prekomernega turizma in usmerjanja turističnih tokov. STO je na konferenci predstavila zeleno shemo ter promocijske aktivnosti za uspešno usmerjanje turističnih tokov in desezonalizacijo. Izbrane slovenske destinacije pa so na posamičnih panelih predstavile svoje primere dobrih praks. sta
Foto: STA
Ptuj • Učna bolnišnica za bodoče zdravnike
Še več praktičnega znanja za študente medicine
Ministrstvo za zdravje je leta 1995 Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj prvič podelilo naziv učni zavod za izvajanje praktičnega pouka dijakov zdravstvenih šol in študentov visokošolskih zavodov. Od takrat bolnišnica redno, na vsakih pet let obnavlja naziv, ki se podeljuje na podlagi Zakona o zdravstveni dejavnosti.
Strokovni vodja ptujske bolnišnice Teodor Pevec in direktorica Anica Užmah sta v luči obeleževanja visokega jubileja delovanja bolnišnice, ki letos praznuje 145 let, ta naziv posebej izpostavila. Da bi z njim še bolje seznanili tudi javnost, so pred vhodom v bolnišnico postavili tablo.
Slovesnosti se je med drugim udeležil dekan Medicinske fakultete v Ljubljani Igor Švab. Prednosti pridobivanja študentske prakse v manjših bolnišnicah je po njegovem mnenju veliko: „V takih bolnišnicah, kot je ptujska, se študentje pristneje srečujejo s pacienti, po navadi imajo zdravniki več časa, da se jim posvetijo in izkušnje naših študentov, ki so bili na Ptuju, so izvrstne."
Medicinska fakulteta Ljubljana sodeluje z desetimi bolnišnicami po Sloveniji, pripravljajo prenovo študija in pouka, po kateri naj bi praktičnemu pouku dali še večji poudarek. Želja je, da bi v vsaki bolnišnici imeli mentorja, učitelja,
ki bi sodeloval s katedro v Ljubljani. To bi po mnenju dekana Medicinske fakultete prispevalo tudi k akademskemu razvoju samih bolnišnic.
Na Ptuju se izobražujejo na vseh oddelkih
V ptujski bolnišnici študentje Medicinske fakultete prakso op-
ravljajo na štirih oddelkih: ginekologiji, pediatriji, kirurgiji in interni medicini. Največ jih je na internem oddelku, kjer bodoči zdravniki skorajda kontinuirano pridobivajo izkušnje in tako veliko pomagajo zapolnjevati kadrovski primanjkljaj.
Po opravljeni diplomi na Medicinski fakulteti študentje opravijo strokovni izpit, nato pa pomembne izkušnje pridobivajo kot pripravniki, specializanti posamezne stroke pod nadzorstvom zdravnikov. „Prav specializanti velikokrat v bolnišnicah odnesejo veliko dela in pomagajo," pojasnjuje Švab.
Teodor Pevec, strokovni vodja ptujske bolnišnice, poudarja, da med učnim procesom ponujajo praktično usposabljanje v tem zavodu vsem profilom, ki jih zaposlujejo.
Največ je dijakov zdravstvene nege, nekoliko manj pa je študentov Medicinske fakultete, želijo si jih še več: „Fakultete se bodo v prihodnje obrnile še bolj v praktični
del, ko bo ta obsežnejši, bomo mi zraven in seveda pričakujemo, da bo tudi teh profilov v naši bolnišnici več. To je za nas dobro tudi zato, ker dijaki in študentje spoznajo okolje ter se tako lažje odločijo, ali želijo tu delati ali ne. Tak sistem je koristen tudi za nas, zdravnike, zelo je pomembno, da sodelujemo z mladimi, ki pridejo polni teoretičnega znanja. Od njih se tudi mi veliko naučimo. Obenem pa je naziv učna bolnišnica pomembno priznanje, da bolnišnica dela dobro, sicer se ne bi tu izobraževali novi kadri."
Svojo izkušnjo pridobivanja praktičnega znanja v ptujski bolnišnici je iz prve roke predstavila specializantka anesteziologije v ptujski bolnišnici Mojca Voljč. Izpostavila je pomen možnosti opravljanja vaj v lokalnem okolju, pa tudi prednost izbire pridobivanja izkušenj na različnih oddelkih, kar omogočajo v ptujski bolnišnici.
Dženana Kmetec
Foto: ČG
Tabla predstavlja dejstvo, da se na Ptuju izobražuje nov, mlad in zagnan medicinski kader.
Sp. Podravje • Z javne predstavitve modelov vrednotenja nepremičnin
Na vrednost lahko vpliva tudi sosed ...
Trenutno na občinah potekajo javne razgrnitve predloga modelov vrednotenja nepremičnin, ki gaje pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS). Ob tem pa GURS organizira tudi javne predstavitve modelov vrednotenja za območje občin; pred kratkim je bila takšna javna predstavitev tudi v dominikancu na Ptuju.
Strokovnjak za vrednotenje Martin Smodiš iz GURS-a je v predstavitvi povedal, da je med najpomembnejšimi dejavniki za določanje vrednosti nepremičnine območje, kjer nepremičnina stoji, na ocenjeno vrednost pa vplivata še starost oziroma čas obnove objekta."
Dolžnost GURSa je, da redno preverja kakovost podatkov na terenu. Smodiš priznava: „Ker imamo na GURSu omejene človeške vire, hiš pa ogromno, računamo, da nam podatke dajo tudi drugi organi. Gre denimo za informacije o obnovah hiš. Najde se pa tudi kakšen sosed, ki nam to sporoči. GURS nato sproži postopek, preveri podatke in lastnika pozove k
spremembi podatkov. Če lastnik podatkov ne posodobi, gre zadeva na inšpekcijo. Imamo pa tudi „pri-
jazne sosede". Namreč, v približno 20 odstotkih gre za zlonamerne prijave. Sosedje si včasih nagajajo,
Martin Smodiš: »Ker imamo na GURSu omejene Človeške vire, hiš pa ogromno, računamo, da nam podatke dajo tudi drugi organi.«
ampak tudi to moramo preveriti."
Vodja ptujske območne geodetske uprave Jožef Dajnko je pozval k podajanju predlogov za ureditev podatkov: „Če imate vi in vaš sosed enako hišo, pa je vrednost hiše različna, recimo zato, ker je vaša hiša v drugi coni kot sosedova, podajte predlog, da se cona uredi tako, da bosta obe hiši v enaki coni. Torej v višji ali nižji."
Poudaril še je: „To je predlog, to ni špecanje. Taki predlogi se zbirajo zdaj. Občine se bodo do predloga opredelile in potem v sodelovanju z nami to tudi uredile, tako bodo po prvem aprilu, ko bomo dobili prvi izračun, podatki kakovostnejši in pravilnejši."
KG
torek • 15. oktobra 2019
Politika
Štajerski	5
Sveti Tomaž • Svetniki potrdili višje cene
Vrtec bo dražji za 11 %
Zaradi dviga plač v javnem sektorju so se zvišale cene vrtcev skoraj povsod po državi. Podražitev bo po žepu udarila tudi starše otrok v tomaževskem vrtcu. Tamkajšnji občinski svetniki so namreč na zadnji seji potrdili dvig cen oskrbnin v vrtcu, ki gaje predlagalo vodstvo.
Foto: MH
Kot je povedala ravnateljica OŠ Sveti Tomaž Irma Murad, ki upravlja tudi vrtec, so bili zaradi višjih stroškov dela zaposlenih primorani dvigniti cene. Te so bile nespremenjene od decembra 2015. Polna cena programa se bo z dosedanjih dobrih 446 evrov za prvo starostno skupino povišala na nekaj več kot 495 evrov, za kombinirani oddelek (prvo in drugo starostno obdobje) bo poskočila za 38 evrov (z dosedanjih 344 evrov na 382 evrov), za drugo starostno obdobje pa bo namesto dobrih 313 evrov odslej znašala 347 evrov.
Starši bodo mesečno plačali od 5 do 26 evrov več
Prispevek staršev za prvo starostno obdobje, ki plačujejo 10 % cene programa, bo v povprečju višji za slabih 5 evrov, če starš plača 53 % cene, pa za 26 evrov. Za kombinirani oddelek in drugo starostno obdobje bo znesek na položnici višji za skoraj 4 evre, če plačuje 10 % cene, v kombiniranem oddelku 25 evrov za 66 % cene in 18 evrov več za plačilo 53 % cene programa v drugem starostnem obdobju.
V razpravi je svetnika Marka Vajda zanimalo, zakaj se polna cena programa najbolj zvišuje v prvem starostnem obdobju. Ravnateljica je pojasnila, da se v vseh oddelkih cene dvigujejo za 11 %. Ob tem pa je še svetnike »potolažila«, da kljub dvigu cen ostajajo še vedno v povprečju ali med nižjimi med okoliškimi vrtci. Monika Horvat
Gorišnica • Svetniki po hitrem postopku
Letos ne bo namakalnega sistema
Medtem ko je bilo na dosedanjih sejah gorišniškega občinskega sveta ozračje precej napeto, je zadnja seja potekala v bolj mirnem vzdušju. Svetniki so skorajda brez razprav in soglasno potrdili vseh devet točk dnevnega reda ter s sejo opravili v slabi uri.
Med drugim so sprejeli rebalansa proračuna za letošnje in prihodnje leto. Letošnji proračun so popravili navzdol, prihodke in odhodke so zmanjšali za okoli 420.000 evrov na 4,7 milijona evrov. Največja sprememba je zaradi izgradnje tretje faze namakalnega sistema Gorišnica-Moškanjci, ki ne bo uresničen letos, ampak se prestavlja v prihodnje leto. »V prejšnjem razpisu za gradnjo namakalnih sistemov je obstajala delitev stroškov na izgradnjo voda in na gradbeno obrtniška dela s črpališčem. Po razpisu, ki je sedaj odprt, pa ni več te delitve in je vse zapakirano skupaj, kar je za nas ugodneje,« je pojasnil župan Jožef Kokot.
To je tudi največji razlog za rebalans proračuna za prihodnje leto, kjer so prihodke in odhodke povišali za 1,5 mio evrov na 6,4 mio evrov. Za namakalni sistem je sedaj planirana proračunska postavka v višini 1,1 milijona evrov, kar je pol milijona evrov več od sprva predvidenega. Kljub temu pa stroški občine po besedah župana ne bodo nič drugačni.
Na vprašanje svetnika Darka Valenka, ali so v proračunu v tem letu zagotovljena sredstva za nabavo kosilnice za vaški odbor Tibolci, je župan dejal, da so za ta namen predvidena sredstva za vaške odbore. Miran Černesl pa je preveril, ali so zagotovljena sredstva za nabavo agregata za kanalizacijo, sanacijo mostu pri Cvetku in postavitev dveh košev. Župan je prikimal. Monika Horvat
Foto: SD
Videm, Dolena • Športni park Zgornja Pristava v sosednji občini
Lastnica „videmskega" igrišča je občina Podlehnik
Pred 30 leti je bilo celotno Spodnje Podravje ena občina. Zato meje med krajevnimi skupnostmi niso igrale posebne vloge, saj je bilo območje celovito in pod streho ene lokalne skupnosti.
Iz nekdanje skupne velike občine Ptuj se je nato rodilo 16 novih, manjših občin. Z njihovim oblikovanjem so se zarisale občinske meje. Tako so čez noč območja, posesti ali objekti, ki so bili včeraj še naši, postali sosedovi. Eden izmed takšnih primerov je športni park ob Dravinji v Zgornji Pristavi v krajevni skupnosti Dolena. Čeprav je vseskozi veljal za videmskega, je dejansko podlehniški. Pa tudi lastnica parcele, na kateri sta asfaltirano športno igrišče in lesena hišica, je podlehni-ška občina. Lokalni zanesenjaki iz videmske Zgornje Pristave ter okolice, ki so gradili športni park, so tako urejali lastnino in območje sosednje podlehniške občine. Opravili so ogromno ur prostovoljnega dela, za
urejanje prostora so koristili financ- Urejanje športnega parka z ribnikom, ki je na območju in v lasti občine Podlehnik, bodo Videmčani po napovedi na sredstva društev in KS Dolena. župana Mariniča opustili.
Lokalni zanesenjaki urejali površine na tuji zemlji
Foto: Črtomir Goznik
Zupan Branko Marinič krajanom KS Dolena obljublja nov športni park. Uredili naj bi ga pri domu krajanov.
„Občina Videm ne razpolaga z nobenim pravno-formalnim aktom, ki bi za dotično nepremičnino oziroma lokacijo med občinama Videm in Podlehnik določal kakršnakoli razmerja. To pomeni, da so lokalni zanesenjaki v preteklosti ustvarjali površine za šport in rekreacijo na tuji zemlji. Mi smo želeli te zadeve spraviti v okvire. Ugotovili smo, da zemljišče, na katerem je športni park, ni niti v naši občini niti nismo lastnik. Na tuje zemljišče občinskih ali društvenih sredstev ne bomo vlagali, zato iščemo alternativno rešitev."
Gradili bodo novo
• . »v v
igrišče
Župan Branko Marinič krajanom KS Dolena obljublja nov športni park. Uredili naj bi ga pri domu krajanov. „Ideja je, da bi športno igrišče za KS Dolena urejali v neposredni bližini krajevne dvorane. Ta sicer tudi leži v sosednji občini Majšperk, a smo mi lastniki zemljišča in dvorane. Razmišljamo, da bi pri domu krajanov uredili manjše površine za športno-rekreacijske dejavnosti. Športni park bi služil krajanom naselij Dolena in Zgornja Pristava iz občine Videm, pa tudi krajanom sosednjih naselij Kočice, Vildon, Janški Vrh ... Ljudi občinska meja ne ločuje, se srečujejo, družijo in povezujejo v društva. Ta vez je še iz preteklosti, ko ni bilo majhnih po-
deželskih občin. Danes je to območje pač tromeja občin Videm, Žetale in Majšperk," je pojasnil videmski župan Branko Marinič.
Staro igrišče bodo prepustili Podlehničanom
Za dosedanji športni park ob ribniku v Zg. Pristavi je pojasnil, da ga več ne bodo urejali. Asfalt bo ostal, prav tako lesena hišica. Novo zgodbo športnega parka za območje KS Dolena bodo, kot že rečeno, razvijali pri domu krajanov. „Vse krajevne skupnosti v naši občini imajo športne parke in KS Dolena ne sme biti izjema. Ker je zgodba z obstoječim takšna, kot je, bomo uredili novega," je napovedal župan Marinič.
Mojca Zemljarič
Haloze • Razpis LAS: na voljo 350 tisočakov
Za en projekt največ 55.000 evrov
Lokalna akcijska skupina (LAS) Haloze, ki jo zastopa Podeželsko razvojnojedro (PRJ) Halo, je objavilajavni poziv za izbor projektov, ki bodo sofinancirani s sredstvi Evropskega sklada za razvoj podeželja.
Razpisanih je 350.000 evrov, za sredstva lahko kandidirajo prijavitelji z območij občin Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale in Majšperk.
Delež sofinanciranja bo 85 %, posamezni projekt lahko po razpisu pridobi največ 55.000 evrov. Več informacij o pogojih razpisa in pridobivanju nepovratnih evropskih
sredstev lahko prijavitelji dobijo na sedežu PRJ Halo v Cirkulanah. Izvedli bodo tudi dve delavnici. Prva je bila v kulturni dvorani Žetale in druga v kulturni dvorani občine Zavrč v Goričaku. Za sredstva lahko kandidirajo fizične in pravne osebe s prebivališčem oziroma sedežem na območju LAS. Projektne predloge bodo na PRJ Halo zbirali
lvv • vi	.	1	1	...
Iscejo člane ocenjevalne komisije
V času do 29. novembra bodo v okviru LAS imenovali tudi novo ocenjevalno komisijo, saj je članom dosedanje potekel mandat. Po besedah Sonje Golc bodo na razpisu imeli prednost kandidati, ki že imajo izkušnje s področja vodenja projektov, ocenjevanja primerljivih projektov in/ali sodelovanje v nacionalnih oziroma mednarodnih telesih s področja razvoja podeželja. Plačilo člana ocenjevalne komisije znaša 40 evrov neto na eno ocenjeno vlogo. KG
Rok za oddajo vlog za razpisana sredstva je 29. november.
do 29. novembra 2019. V finančnem obdobju 2014-2020 so bili s sredstvi LAS Evropskega sklada za razvoj podeželja na območju Haloz sofinancirani naslednji projekti: posodobitev infrastrukture vino-
gradniških kmetij, povezovanje in blagovna znamka za kakovost vin iz Haloz, kulturna dediščina na Ptujski Gori, obnova Vukove domačije in haloški radovedneži.
MZ
Foto: MZ
6 Štajerski
Podeželje in kmetijstvo
torek • 22. oktobra 2019
Podravje • Kjer ni bilo toče, je pridelek koruze dober
Odkupne cene koruze letos od 72 evrov navzgor za tono
Ponekod, pravijo na ptujski kmetijski zadrugi, je pridelek celo rekordno dober, kjer je klestila toča, pa je koruze malo. Ker so se tam kmetje bali deževja in razvoja toksinov, so koruzo hitro poželi, to pa je pomenilo, da je vsebovala več vlage in je bila zato njena vrednost nižja.
Konec septembra so se začeli odkupi sveže koruze v Perutnini Ptuj v Dražencih, v Perutnini Ptuj Agro v Mariboru, v podjetju Jeruzalem SAT v Središču ob Dravi ter na prevzemnih mestih Kmetijske zadruge Ptuj v Gorišnici in Trnovski vasi.
Tako količinsko kot kakovostno je letošnja letina koruze na splošno dobra, ocenjuje Branko Valenko, direktor Kmetijske zadruge Ptuj. »Doslej smo je odkupili že več kot 6.000 ton. Težko napovem, koliko je še bomo. Kjer ni bilo toče, je pridelek ponekod celo rekordno dober, kjer je klestila toča, pa je pridelek sicer slabši, a se na srečo na poškodovanih njivah niso razširile bolezni ali koruze napadli škodljivci.«
Odkupna cena v veliki meri odvisna od vlažnosti
V Perutnini Ptuj nameravajo tudi letos odkupiti vse razpoložljive količine koruze, ki jim jih bodo pridelovalci ponudili. »Koruzo bomo odkupovali, kot doslej, vse
V Perutnini prekinili odkupe
Zaradi preobremenjenih kapacitet pri odkupu in sušenju koruze v Perutnini Ptuj 18., 21. in 22. oktobra niso oz. ne bodo odkupovali koruze. »Gre za začasno zaustavitev, po kateri bomo nadaljevali z odkupom vse razpoložljive količine koruze, ki nam jo pridelovalci želijo odprodati,« so pojasnili v Perutnini Ptuj.
leto, in sicer mokro koruzo do zaključka žetve na našem območju, kar je odvisno od vremenskih razmer, oziroma do prevzema zadnjega ponujenega traktorja koruze,« so pojasnili v PP. »Odkupna cena koruze je oblikovana na podlagi cenika, ki smo ga posredovali vsem organizatorjem odkupa in kmetijskim zadrugam na našem širšem območju. Odkupna cena za dostavljeno blago na naše odkupno mesto v Dražencih oziroma v Mariboru je za suho koruzo 125 evrov za tono oziroma 88,50 evra za tono koruze s 25-odsto-tno vlago.« Koruzo na omenjenih prevzemnih mestih odkupujejo po dogovorjenem ceniku, določenem glede na vsebnost vlage,
Koruza letos že na 40 odstotkih vseh njiv
V Sloveniji je bilo s koruzo letos posejanih skoraj 40 odstotkov vseh njiv. Po podatkih državnega statističnega urada se površine s krušnimi žiti, torej za prehrano ljudi, že nekaj let zmanjšujejo na račun površin, ki so namenjene živinoreji, torej za krmo živali. Med krmnimi žiti je letos na slovenskih poljih prevladovala koruza za zrnje; rasla je na 38.817 hektarjih oziroma na pet odstotkov več njivah kot v letu 2018. Če pogledamo še podatke za pšenico, ugotovimo, daje bila letos posejana na 26.330 hektarjih njiv oziroma štiri odstotke manjši površini kot v letu poprej. Z žiti za zrnje je bilo letos posejanih 95.564 hektarov površin, kar je približno enaka velikost kot v lanskem letu.
ki naj ne bi presegla 30 %. Cene odkupa sicer rahlo odstopajo po posameznih prevzemnih mestih, saj dobi kmet za tono koruze, ki vsebuje do 14 % vlage, 125 evrov, koruza, ki ima 17,1 do 18 % vlage, je vredna med 92,93 in 111,53 evra za tono, cena za tono koruze s 30 % vlago pa se giblje med 72 in 76,86 evra.
Raje vlažna koruza po nižji ceni kot tveganje, da bo polna strupov
Franc Obran, kmet iz Zabov-cev v občini Markovci, prideluje koruzo na 12 hektarjih obdelovalnih površin na različnih lokacijah. »Kjer koruze ni stolkla toča, je pridelek dober, kjer pa jo je, je katastrofa. Ker smo se na poškodovanih steblih bali nastanka toksinov, smo hitro želi, to pa je avtomatično pomenilo bolj vlažno koruzo; prodali smo jo namreč s 23- do 24-odstotno vlago in seveda manj iztržili za tono. Če bi čakali, da bi se posušila, bi tvegali kakšno deževje in razvoj toksinov, zato smo pač izbrali manjše zlo. Letos očitno ni naše leto, saj se nam je podobno zgodilo tudi s pšenico: osem hektarjev nam je je uspelo požeti pred točo; dala je šest ton in pol pridelka na hektar, njena kakovost je bila prvovrstna, torej premium, kot je bilo napovedano, cena pa 185 evrov za tono. Povsem druga zgodba je bila s preostalimi 18 hektarji pšenice, ki jo je poleglo neurje. Tam smo je vsega skupaj poželi le za 30 ton, kakovost je padla na razred B2, za katerega smo dobili 150 evrov po toni. Naš letošnji pridelek pšenice je bil torej po količini več kot pre-polovljen, da o slabši kakovosti in posledično nižji ceni sploh ne govorim.«
Senka Dreu
Podravje • Zaključuje se triletni projekt promocije zaš
Butični ptujski luk i; pod tržnim soncem
Na peščenih tleh Ptujskega polja že vsaj 200 let čebulo rdeče sorte značilne vence. Ptujski luk z zaščiteno geografsko označbo je prva in romantično zgodbo o ohranjanju nesnovne kulturne dediščine se za prepoznavnost in tržni prostor so namreč vse prej kot lahka naloga
Pridelovalci ptujskega luka so bili skupaj z zadrugo Skupina vrtovi panonski in marketinškim podjetjem Verus so bili vključeni v triletni projekt promocije ptujskega luka v okviru evropskega programa pomoči Agri Simple.
»Projekt se osredotoča na dvig poznavanja vrednosti ptujskega luka v očeh potrošnikov in dvig konkurenčnosti proizvajalcev -lukarjev,« je povedal predsednik zadruge Denis Topolnik, Verusova direktorica Tanja Verhovnik pa je dodala, da se je skupina ptujskih lukarjev že povezala z enotno celostno podobo in uporabo istih promocijskih materialov, kar jim zagotavlja, da so prepoznavnejši in opaznejši, skupaj pa tudi tržno nastopajo. »Mislim, da smo v treh letih veliko naredili, intenzivno smo se pojavljali v javnosti, na prireditvah, sejmih, po šolah, nakupovalnih centrih, v medijih, vsekakor pa promocije ni nikdar dovolj,« je dejala.
Težko je priti na trgovske police
Na tiskovni konferenci ob zaključku projekta v prelepem am-bientu Dominkove domačije v Gorišnici, ki bo morda postala tudi lukarska domačija, pa so imeli o pridelavi ptujskega luka glavno besedo seveda lukarji.
Branko Majerič iz Moškanjcev, ki velja za očeta skupine, je bil kriti-
Slovenci porabimo približno 20.000 ton čebule na leto, od 13.000 do 15.000 ton je
čen: »Zgrožen sem nad dejstvi glede pridelave, uvoza in prodaje čebule v Sloveniji. Porabimo je nekje 20.000 ton na leto, od 13.000 do 15.000 ton je uvozimo, le od 5.000 do 6.000 ton je pridelamo sami, od
Po mesecu dni transporta je čebula brez antioksidantov
Veliko uvožene čebule pride po besedah Tanje Verhovnik iz podjetja Verus v Slovenijo z Nove Zelandije. »Zanimalo nas je, kako dolgo ta čebula potuje do nas in kaj se zgodi z njenimi pozitivnimi učinkovinami. Vemo namreč, da je čebula močan antioksidant. Izvedeli smo, da transport čebule z Nove Zelandije k nam traja mesec dni, prehranski strokovnjaki pa pravijo, da se vsebnost antioksidantov v tem času praktično izniči.«
tega je zgolj deset odstotkov ptujskega luka. Zelo težko je priti na police trgovcev, saj imajo svoje sisteme urejene in takorekoč zaprte. Po dolgih naporih nam je uspelo naš pridelek spraviti na police Mer-catorja, Tuša in Jagra, prodajamo tudi preko Zelenjave Forminka, Kmetijske zadruge Ptuj in delno Kmetijske zadruge Hoče. Sicer je v trgovinah mogoče kupiti deset kil čebule tudi za samo dva evra, kar je ponižujoče malo, predvsem pa je to cena, ki ji nikakor ne moremo niti nočemo konkurirati. Naš izdelek je vreden več, saj je tudi vloženega veliko več dela.«
Za pridelavo ptujskega luka so potrebna tri leta
Pridelava ptujskega luka je namreč izrazito butična in traja tri leta: prvo leto ga kmet poseje, naslednje leto iz semena zraste čebulček, ki ga kmet posadi. Nekatere kmetije ročno posadijo tudi milijon čebulčkov. Ti tretje leto zrastejo v čebule, ki jih kmetje ročno poberejo. Poleg ročnega sajenja in pobiranja je ročno tudi čiščenje in skladiščenje, na koncu pa tudi pletenje v vence po 12 ali šest lukov. Ptujski luk ni obdelan s sredstvi za obstojnost, ampak potrošnik v trgovini dobi takšnega, kot je zrasel na njivi. Stroškom pridelave je tre-
Foto: CG
torek • 22. oktobra 2019
Podeželje in kmetijstvo
Štajerski	7
čitene čebule s Ptujskega polja V V	•	4
sce svoj prostor
i pridelujejo na tradicionalen način, brez strojev, samo z rokami, nato pa jo spletejo v i doslej edina zelenjadnica v Sloveniji, ki se ponaša z evropsko shemo kakovosti ZGO. A za pet pridelovalcev skrivajo tudi resni izzivi. Višja cena zaradi butične pridelave, bitka za
»Dva evra za deset kil čebule je ponižujoče malo, temu ne moremo konkurirati.«
Foto: ptujski-luk,.si
uvozimo, le do 6.000 ton je pridelamo sami, od tega je zgolj 10 % ptujskega liika.
ba prišteti še letne stroške certifi-ciranja ZGO in stroške certificiranja na kmetijah.
Premalo pogumni za velike zgodbe
Da so druge evropske države veliko dlje pri zaščiti avtohtone zelenjave kot Slovenija, ugotavlja Anja Pignar s kmetije Pignar iz Zamuša-nov. »Zdi se, da smo še vedno premalo pogumni za velike zgodbe, ki zahtevajo res veliko dela in znanja,
Ptujskega luka se pridela 200 ton letno
Ptujski luk z zaščiteno geografsko označbo je evropsko shemo kakovosti ZGO pridobil decembra 2011 v Bruslju. Od leta 2012 je posajen na sedmih do desetih hektarjih površin na zaščitenem območju, letos na skoraj desetih.
V povprečju je skupaj letno pridelka za 200 ton, v dejansko prodajo gre te značilne čebule srčasto ploščate oblike in zunanje rdeče barve, kije zaradi svoje posebne arome in ostrine okuse odlična tudi v kulinariki, od 80 do 100 ton.
Ime ptujski luk ima lahko samo čebula, pridelana in pripravljena za trg na geografskem območju in na način, kije določen v specifikaciji, to pa je pogoj, ki ga izpolnjuje pet kmetij: Majerič, Pignar, Horvat, Erhatič in Petrovič.
a so hkrati sheme kakovosti protiutež v borbi zoper multinacional-ke, kajti samo s kakovostjo damo tem pridelkom prave temelje in vrednost. Kar se čebule tiče, bi lahko bili Slovenci povsem samooskr-bni, a smo še daleč od tega. Težave imamo tudi s trženjem, na srečo pa se stvari počasi spreminjajo, potrošniki se vse bolj zavedajo pomena kakovosti, počasi so zanjo pripravljeni tudi več plačati.«
Edini pravi luk je ptujski luk!
Nekoč so ptujski lukarji svojo čebulo prodajali celo na Dunaju, predvsem pa v Mariboru. »Tudi moji predniki so se z vozom na trg odpravili že večer prej. Na naši kmetiji smo danes vsi aktivno vpeti v pridelavo luka, od najstarejšega do najmlajšega, naše ženske so tudi specialistke za pletenje vencev. Veseli me, da pridelujemo nekaj tako tradicionalnega, avtohtonega in predvsem zdravega ter da to ponujamo slovenskemu potrošniku,« je dejal Janez Horvat iz Zagojičev.
Pri Erhatičevih iz Osluševcev v Podgorcih so se pridelave ptujskega luka prvič lotili že leta 2003. »Ni nam uspelo, zato je pristal na gnojišču in za nekaj časa smo obupali,« se spominja Blaž Erhatič. »Potem pa smo iskali dodano vrednost na kmetiji in spet poskusili. Ni nam žal, v prihodnje načrtujemo, da bomo po ekološki pridelavi jajc prešli tudi na ekološko pridelavo luka.«
Na manjši mešani kmetiji Petrovič v Prvencih v občini Markovci ptujski luk pridelujejo že sedem let. Nina Petrovič je povedala, da so certifikat geografska označba pridobili pred tremi leti. »Zelo smo ponosni, da smo del te skupine, saj je za nas edini pravi luk - ptujski luk.«
Senka Dreu
Foto: SD
Foto: SD
Podravje • Občinske ceste neprimerne za mehanizacijo
Sodi 50-tonska kompozicija na vaško cesto?
Še ne tako dolgo nazaj, le kakšnih 20 let v preteklost, so kmetje polja obdelovali z manjšimi traktorji in priključki. Danes je mehanizacija veliko večja, težja, robustnejša. Zato se poraja vprašanje, ali bi ta mehanizacija sploh še lahko vozila po lokalnih cestah, ki za takšne obremenitve niso grajene.
Foto: M24
Občinske ceste skozi naselja u večini niso grajene za obremenitve s težko tovorno in kmetijsko mehanizacijo.
„Naše ceste za takšno težo niso narejene. Tako se nam redno dogaja, da se utrgajo bankine, polomijo kanali ... Na nekaterih odsekih se nam ceste sesuvajo. Nekaj se bomo o tem morali pogovoriti in dogovoriti. Danes traktor vleče 25-tonsko cisterno, polno tekočine. Predstavljajte si to težo in obremenitev," je bilo slišati na seji sveta občine Videm, kjer so sicer ugotavljali, da vse naštete škode na vaških cestah ne povzroča samo kmetijska mehanizacija, temveč tudi gradbena. „Kaj pa avtopre-vozniki in njihovi naloženi kamioni, ki po celo leto vozijo po cestah in jih uničujejo. Mar imamo ceste za vprežno živino? Kako pa naj kmetje pridejo do svojih posestev? S helikopterjem?" je spraševal videmski svetnik Andrej Forštnerič.
O isti temi so le nekaj dni za videmskimi govorili še dornavski svetniki. Tudi tam so ugotavljali, da se bankin skoraj ne splača gramozirati in urejati, saj so v kratkem obdobju ponovno enake kot prej, tudi do deset centimetrov nižje od roba asfaltne ceste. Gramoz z bankin zrinejo vozila, običajno, ko se na cesti srečujejo in drugo drugemu izogibajo. Če gre za težko kmetijsko ali tovorno mehanizacijo, se bankina še hitreje razrije. Težava je tudi, da se pod težo vozil in mehanizacije lomijo robovi cest. Zato so svetniki ugotavljali, kako sploh vzdrževati vaške ceste oziroma bankine ob njih, da delo ne bi bilo jalovo in brez pravega učinka. Razmišljali so, da bi morda bankine kar preprosto asfaltirali, da bi vzdržale dlje kot v gramozirani različici. MZ
Kidričevo • Izkoristli evropski denar
Cirkovški Onzek in lovrenški Prostovoljec
Občina Kidričevo je pri projektih črpanja evropskih sredstev sodelovala tudi z dvema društvoma. Za projekta Onzek in Prostovoljec so pridobili 45.000 evrov evropskih nepovratnih sredstev iz programa LAS.
Onzek je projekt, ki sta ga soustvarila Prosvetno društvo in OŠ Cir-kovce. Namen projekta je ohranjanje in varovanje nesnovne kulturne dediščine. V okviru projekta so v središču Cirkovc postavili skulpturo Onzek in posneli dokumentarni film o rojaku Vinku Koržetu, ki se je rodil leta 1895. Ukvarjal se je s kulturo, bil je pisec ljudskih iger in ustvarjalec dramske umetnosti. V zgodovino se je vpisal kot ustanovitelj najstarejše folklorne skupine v Sloveniji, ki deluje še danes: FS Vinka Koržeta Cir-kovce. Cirkovški folkloristi so tudi prvi začeli s prikazom vleke ploha z Onzekom. Med aktivnostmi projekta sta bila še izdaja brošure in nakup narodnih noš za odraslo in otroško folklorno skupino. Celotna vrednost projekta je znašala 37.000 evrov, od tega je vrednost sofinanciranja s strani ESRR 25.000 evrov.
Drugi društveni projekt, ki so ga v kidričevski občini izvedli s pomočjo evropskih sredstev, je Prostovoljec v izvedbi PGD Lovrenc na Dravskem polju. Vrednost projekta je 25.000 evrov, od tega je 20.000 evrov nepovratnih sredstev. V sklopu projekta so nabavili nekaj gasilske opreme in izvedli vrsto poučnih izobraževalnih dogodkov s področja zaščite in reševanja. MZ
Foto: MZ
8 Štajerski
V središču
torek • 15. oktobra 2019
Sveti Tomaž • Kako država, občina in pripravljavec prostorskega načrta odločajo o usodi parcel
Preobrat: parcela Feliksa Slane za zdaj uvrš
»Če se ne bi oglasil in podal pripombe glede spremembe namenske rabe zemljišča, bi lahko ostal brez stavbne parcele,« je v zvezi s p Sveti Tomaž, kjer je sedaj prišlo do preobrata, priznala Barbara Babič iz murskosoboškega podjetja Zeu, kije pripravljavec novega
Slana: »Bil sem prevaran in oškodovan«
Feliks Slana, ki seje še nedavno spraševal, kdo zavira spremembo namembnosti njegovega zemljišča, je bil skupaj s sinom Andrejem po sedanji odločitvi zadovoljen, hkrati pa tudi razočaran in jezen. »Veste, zelo sem se moral truditi, da sem to dosegel. Klical sem na raznorazna ministrstva, institucije, na vse strani... Če ne bi šel tako daleč, stavbne parcele zagotovo ne bi dobil. Bil sem prevaran in oškodovan, sedem let so me zapeljevali. Žena je ob tej kalvariji doživljala duševne bolečine...,« je povedal in nadaljeval: »Vsak mesec spreminjajo svoje stališče. Ne pustim se, da bi kdo z mano pometal. Zavajali so me, upam, da se bo sedaj okoljsko ministrstvo držalo svoje obljube.«
Nedavno tega smo poročali o dolgoletni neuspešni borbi Juršin-čana Feliksa Slane s prostorsko birokracijo; za svojo parcelo v Toma-ževskem naselju Senčak je namreč želel status stavbnega (in ne več) kmetijskega zemljišča, saj jo ima namen podariti sinu, ki bi na njej gradil hišo. Ker parcela ni primerna za kmetijsko dejavnost, poleg tega pa je že obdana s hišami in vikendi, je pred šestimi leti vložil pobudo o spremembi namembnosti. Vendar je bilo ob javno razgrnjenem osnutku novega OPN njegovo razočaranje veliko, saj sprememba ni bila odobrena.
Enkrat pobuda ni sprejemljiva, drugič je?!
Pripravljavec omenjenega akta, murskosoboško podjetje Zeu, in tomaževska občina sta še pred nekaj dnevi na vprašanje, zakaj to zemljišče ne more biti stavbno, podala obširen odgovor z obrazložitvijo, da gre za območje, ki je namenjeno razvoju turistične dejavnosti ter da bi (Slanova) novogradnja rušila značilno razpršeno poselitev, čemur državna zakonodaja ni naklonjena.
Sedaj pa je prišlo do preobrata. Feliksu je namreč (vsaj za zdaj) uspelo. Na zadnji seji tomaževskega sveta, kjer so imeli svetniki na mizi dopolnjen osnutek OPN in stališča do pripomb iz javne razgrnitve, se je namreč izkazalo, da je pripravljavec odloka njegovo pobudo ocenil kot ustrezno.
Važen je zorni kot in -vztrajanje ...
Na vprašanje, kako je to mogoče, je Barbara Babič iz podjetja Zeu odgovorila, da se je stališče spremenilo na račun drugačne definicije območja, ki jo je predlagalo okoljsko ministrstvo.
»Če izhajamo iz zakonodaje in območja razpršene poselitve, so to argumenti proti spremembi namenske rabe omenjenega zemljišča. Če pa gledamo z drugega zornega kota, s katerega je pogledalo ministrstvo za okolje in prostor, da je to območje naselje, pa je zadeva sprejemljiva. Se pravi, območje naselja se je razširilo z zadnje hiše preko celotnega območja, ki je namenjeno za turistično dejavnost, na Slanovo parcelo. Tako se spreminja celotni strateški del akta iz
Je Senčak na meji med občino Sneti Tomaž in Juršinci naselje ali območje razpršene gradnj
Foto: M H
Ptuj • Grajski problemi se kopičijo, rešitev pa ni (niti) na obzorju
Na ptujskem gradu gasijo požar, hidranta pa še ve
O številnih težavah, s katerimi kot upravitelj mnogih objektov, med drugim tudi ptujskega grajskega kompleksa, upravlja Pokrajinski mu po novinarski konferenci, kije potekala minuli teden, pa bomo tudi v prihodnje. Problemi so, rešitev - vsaj ne kratkoročnih - pa ni.
Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož PMPO), je predstavil tako infra-strukturne kot upraviteljske izzive, s katerimi se srečujejo že vrsto let.
Visoka starostna struktura in kadrovska podhranjenost sta le del muzejskih problemov, glavni razlogi pa tičijo v finančni in infrastruk-turni podhranjenosti. „To se kaže v nezmožnosti posodabljanja zbirk, pa sanaciji objektov ... Gre za gašenje požara, ureja se praktično le najnujnejše," je pojasnil Lorenčič.
A že pri najnujnejšem se zapleta: država in lokalna skupnost se namreč ne zmoreta dogovoriti, kdo je pristojen za ureditev hidranta na gradu, kdo naj zagotovi potrebna sredstva za to še kako potrebno investicijo. V zadnjih letih je sicer bilo izvedenih nekaj vlaganj, a vse to so - glede na velikost objektov - majhne investicije. Za kakšne večje in pomembnejše bi potrebovali ogromno več denarja.
Od države v petih letih muzej za naložbe in vzdrževanje dobil 840 tisočakov
Po podatkih Lorenčiča je ministrstvo za kulturo v letih 2014-2017 ptujsko-ormoškemu muzeju namenilo 640.000 evrov ter 200.000 evrov letos in lani. „Računamo sicer na kulturni evro, a tudi pri tem - sicer neuradne - informacije za Ptuj niso spodbudne. Ogromno dediščine propada, nikakor si ne želimo klavrnega konca za pomembne objekte, kot je žitnica," opozarja direktor PMPO ter dodaja, da je večina problemov v muzeju starih že več desetletij.
V prihodnjem letu naj bi ministrstvo zagotovilo denar za sanacijo Romanskega palacija in streho zahodnega stolpa, ki je tako kot številni drugi muzejski objekti v slabem stanju.
Do zaključka konservatorskega načrta še nekaj let
Pomembno vlogo pri iskanju rešitev za „muzejske" probleme
ima tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju Zavod). Vodja mariborske izpostave Srečko Štajnbaher poudarja, da imajo dvojno vlogo: izdelati morajo
za muzej trenutno najpomembnejši dokument, konservatorski načrt, obenem pa postavljati pogoje za reševanje sprotnih težav. To je nujno, da muzej lahko kratkoročno
reši del svojih težav: pot na grad oz. ureditev stopnišča, pa ureditev sanitarij na spodnjem parkirišču ...
Po nekaterih podatkih naj bi izdelava konservatorskega načrta
trajala leto dni, zdaj je jasno, da bo do zaključka treba počakati še kar nekaj let. Letos naj bi sicer uredili prvo mapo. Točne časovnice, kdaj bo zaključen celoten konservator-
Ma po
Kar
paje i sirane kako s grad, 1 la, je <
ni prav
uporab S prs janje d
sadimo
stimo moram
gov, ko
lite, da macese muzeja s sredi rediti.'
Na n va eno kalne s blemo Zaveda podraž
vi dom
varova
Na tiskovni konferenci so spregovorili (z leve) Branko Vnuk, Zdenka Ristič, Aleksander Lorenčič, Boris Deanovič in Srečko Štajnbaher.
Foto: CG
torek • 22. oktobra 2019
V središču
Štajerski	9
scena med stavbna zemljišča
rnmerom Feliksa Slane o zeleni spremembi namembnosti kmetijskega zemljišča v občini občinskega prostorskega načrta (OPN).
*dno ni
ijnikova udarila
1	.v ..1 //
„spomerncarjih
nekaj krepkih na račun dela ZVKDS (Zavoda) ovedala Lidija Majnik, tokrat v vlogi zaintere-javnosti. Po njenem mnenju je dober primer, e da obnoviti in oživiti objekte v mestu, Mali v katerem danes deluje knjižnica. Kot je deja-)bnova stala 3,2 milijona evrov, optimalna pa v zaradi zahtev Zavoda. Izpostavila je težave z nostjo nekaterih oken, prezračevanje strehe ... stomje nanje pokazala tudi pri pogojih za zasa-Ireves: „Najprejje bilo rečeno, da lahko drevesa
0	povsod tam, kjer je drevo raslo, in ga nadome-brez kakršnegakoli vprašanja. Zdaj, po novem, io imeti vedno zagotovljeno prisotnost arheolo-nservatorjev in ne vem koga še. Obenem pa že-
1	sadimo drevesa, ki tu niso avtohtona, recimo en. Ptujski grad je predvsem ptujski. Vodstvo a se mi smili. Pomembno bi bilo, da Zavod diha no in ne predpisuje stvari, kijih ni možno na-
ijene očitke ji je Štajnbaher odgovoril, da njiho-ta pokriva 80 občin. Če v njih obstaja posluh lo-kupnosti in zagotovljena sredstva, nimajo pro-v: „Zakaj je na Ptuju tako, kot je, pa ne vem!" a se, da njihove zahteve mnogokrat investicije iijo, a kot pravi, na ceno nimajo vpliva, v njiho-ieni je le strokovna postavitev jasnih zahtev za nje kulturne dediščine.
Barbara Babic iz podjetja Zeu:
»Če se Feliks Slana ne bi oglasil in podal pripombe glede spremembe namenske rabe zemljišča, bi lahko ostal brez stavbne parcele.«
Foto: Wikipedia
¡e? Vprašanje za milijon dolarjev ... (na fotografiji je stolp na Gomili sredi naselja Senčak).
območja razpršene poselitve v območje naselja. In ko govorimo o naselju, potem je ta zadeva sprejemljiva.«
Na vprašanje, ali bi Feliks Slana lahko ostal brez stavbne parcele, če ne bi vztrajal in poskušal doseči spremembe z obračanjem na raznorazne institucije, je Babičeva le prikimala.
Bo ministrstvo držalo obljubo?
Sedaj je na vrsti priprava predloga prostorskega akta, do katerega se bodo morali (še v drugo) opredeliti vsi nosilci urejanja prostora oz. pristojna ministrstva, vendar pa po mnenju Babičeve težav ne bi smelo biti: »Ministrstvo za okolje in prostor nam je predlagalo
takšno rešitev glede obrazložitve spremembe namembnosti omenjenega zemljišča, sedaj se morajo tega samo držati.«
Šele po pridobitvi drugih mnenj se bo pripravil končni predlog, ki ga bo moral ponovno potrditi še občinski svet.
Antena in stolp Slanovih ne motita
Kar se tiče namigovanj, da bi investitorja v prihodnje motil bližnji stolp ali pa antena, pa je Slana še odgovoril: »Ta stolp ni New York. Bil sem v Munchnu, kjer je bilo 30 anten nad mano in me ni nič motilo. Na to anteno in stolp smo pripravljeni, sicer pa ni naša stvar, kaj je izven našega zemljišča.«
Monika Horvat
Župan Cvetko: »Ce bo sprememba potrjena, bo neresno izpadla država, * ne občina!«
ruiu: ivi n
Župan Svetega Tomaža je celotno dogajanje komentiral tako:»Občina v tej zgodbi ni nastopala proti. Mi smo pobudo o spremembi namembnosti zemljišča, kot jo je podal Slana, predlagali najprej. Pripravljavec občinskega prostorskega načrta je moral upoštevati zakonodajo, kije pogoj za spremembo namembnosti. Zakon o urejanju prostora navaja, da nova posamična poselitev, ki ni funkcionalno povezana z obstoječo posamično poselitvijo, ni dopustna. Prav tako je predlog v nasprotju s smernicami ministrstva za okolje in prostor ter strateškim delom OPN. V vseh navedenih primerih je bilo ugotovljeno, da predlog ni skladen z že omenjenimi akti, saj poseg predstavlja novo obliko razpršene poselitve, zato ni bil vključen v nadaljnji postopek sprememb in dopolnitev OPN. Ob javni razgrnitvi je stranka vložila ugovor, ki bo tako posredovan v odločanje kljub neskladnosti s posameznimi pravnimi akti. Z naše strani tako ni nobene ovire več. Občina je sicer želela, da se vsem pripombam ugodi, smo pa imeli blazne težave.«
Dodal je še: »Če bo Feliks Slana dobil potrjeno spremembo, bo neresno izpadla država, ne občina!«
Štajerski
Štajerski tednik -
časopis 1 najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
www.tednik.si
izej Ptuj-Ormož, smo poročali že velikokrat. Sodeč
ski načrt, ki je osnova za celovito ureditev grajskega kompleksa, Štajnbaher ni podal: „Kar je nujno, rešujemo sproti. Zavedamo se, da ne morejo čakati konservatorskega načrta." Boris Deanovič iz konservatorskega centra Zavoda Maribor meni, da je spodbudno že to, da je ministrstvo za kulturo, ki letno naroči dva konservator-ska načrta, enega od teh lani naročilo prav za Ptuj.
Pomena PMPO za lokalno okolje pa se zavedajo tudi na ptujski občini, kar je izpostavila predstavnica Zdenka Ristič.
Občina Ptuj je letos zagotovila 170.000 evrov za izdelavo natečaja za izdelavo projektne naloge za ureditev arheološkega muzeja, a ministrstvo za kulturo še ni zagotovilo svojega deleža, zato vse skupaj stoji.
„Če bi natečaj izvedli letos in bi gradbeno dovoljenje pridobili drugo leto, bi lahko mogoče sredstva kulturnega evra začeli črpati leta 2021. A na nekatere stvari in odločitve sam žal nimam vpliva," je sklenil Aleksander Lorenčič.
Dženana Kmetec
Promocijsko sporočilo
Zakaj je mobilna denarnica še bolj uporabna od kartic?
Ko plačilne kartice namestimo še v mobilno denarnico na pametnem telefonu, postanejo več kot le sredstvo za plačevanje. Omogočijo nam namreč funkcionalnosti, ki jih kartice v fizični obliki ne morejo. Lahko, denimo, sami upravljamo varnostne nastavitve kartic, kar kot prva v Sloveniji omogoča mobilna denarnica NLB Pay, imajo pa še druge prednosti pred karticami v fizični obliki.
Možnost preklica kartice je močan varnostni element, s katerim lahko kadarkoli, začasno ali trajno, preprečimo nadaljnjo uporabo kartice. »V mobilni denarnici NLB Pay lahko to upravljamo sami, za vsa plačila ali za posamezen način uporabe, in sicer za: plačila v tujini, plačila na spletu in/ali za dvig gotovine na bankomatih. Če želimo, lahko začasno zaklenemo uporabo tudi za vsa plačila,« pojasni Jurček Hlastec, vodja NLB Poslovalnice Prešernova. To je uporabno zlasti v primeru, če bi kartico založili ali če smo kupovali v sumljivi spletni trgovini in nas skrbi, da bi jo kdo lahko zlorabil. Ko kartico najdemo, lahko v aplikaciji uporabo kartice preprosto odklenemo in z odklenjeno kartico že takoj plačujemo. »Omejitve, ki jih za posamezno kartico nastavite v mobilni denarnici NLB Pay pa veljajo tudi za kartico v fizični obliki. Če torej zaklenete kartico za vsako uporabo in jo pred nakupom pozabite ponovno omogočiti, bo plačilo (tudi, če ga opravite s fizično kartico) zavrnjeno,« še opozori Hlastec.
Z mobilno denarnico vedno vemo, koliko limita imamo na karticah
Velika prednost mobilne denarnice NLB Pay pred fizično kartico pa je tudi ta, da imamo v vsakem trenutku dober pregled stanja in prometa na kartici. V fizično kartico namreč ne moremo »pogledati«, da nam razkrije podatke o tem. »V mobilni denarnici NLB Pay pa lahko v vsakem trenutku preverimo, koliko razpoložljivih sredstev je na izbrani kartici,« dodaja vodja NLB Poslovalnice Prešernova in nadaljuje, da je dobrodošla predvsem informacija o limitu na kartici z odloženim plačilom.
Mobilna denarnica še močnejša v kombinaciji z mobilno banko Klikin
Mobilni telefon tako vse bolj postaja naprava, ki združuje vse, kar potrebujemo za sodoben življenjski stil. Za plačevanje in druge vsakodnevne opravke, za katere smo včasih morali obiskovati banko, lahko uporabimo kar mobilni telefon. Le izbrati moramo
Jurček Hlastec, vodja NLB Poslovalnice Prešernova na Ptuju
pravo aplikacijo - »za plačevanje s karticami na brezstičnih plačilnih mestih in za dvig gotovine na brezstičnih NLB bankomatih uporabimo mobilno denarnico NLB Pay. Če želimo preprosto plačati položnice (s funkcijo »Slikaj in plačaj«) ali plačati prijateljem (s funkcijo »In-plačila«), pa uporabimo mobilno banko Klikin,« zaključi sogovornik.
Foto: MH
1G Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 22. oktobra 2019
Novi trg in ptujska začasnost
Ptujski Novi trg je za mnoge arhitekturna spaka. Začelo seje že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja z odprtjem Blagovnice. Na njem so ob tej stavbi postavili še dva začasna objekta, vsaj tako soju označili ob odprtju: montažni paviljon je postavilo nekdanje trgovsko podjetje Emona Merkur, kije usahnilo na pragu novega tisočletja, Perutnina Ptuj pa je postavila objekt, ki po zunanjosti spominja na tiste v baščaršiji in katerega sestavni del je bila do nedavnega tudi gostilna.
Za oba so tako postavljavci kot oblast nonšalantno trdili, da ju bo mogoče odstraniti brez težav, takoj ko bo to potrebno oziroma pač ob spremembi načrtov ureditve tega dela mesta.
Kot že nekajkrat doslej v podobnih primerih, ko naj bi šlo za predkupno pravico mesta, je občinska oblast pogrnila na celi črti, saj nima vira za te namene. Tako bodo ti objekti po vsej verjetnosti ostali še naprej spomeniki nekega neodgovornega odnosa do urejanja mesta s tisočletno tradicijo.
Novi trg pa je že nekaj časa tudi ptujska tržnica v malem, kjer še tisto majhno število prodajalcev domačega vztraja ne glede na vremenske razmere. Ko so jih preselili z nekdanjega osrednjega mestnega tržnega prostora na novo lokacijo, nihče ni niti pomislil, kako jim bo v novem okolju, kje bodo lahko opravljali svoje osnovne človeške potrebe. Dokler so bili na tržnici, so lahko uporabljali edino ptujsko javno stranišče, ki pa je izginilo v projektu ureditve tržnice. Na novi lokaciji so jih prijazno sprejeli tamkajšnji gostinci, mesto se zanje ni pobrigalo. Tudi za turiste ne. »Bodo že počakali,« je bilo slišati ob neki priložnosti z najvišjega mestnega stolčka. Čisto po butalsko.
Zdaj so prav vsi prisiljeni uporabljati kontejnerski WC, ki gaje mesto začasno postavilo kot nadomestek javnega stranišča; za obiskovalce mesta.
Če drugo ne, se bo z zaključkom ureditve tržnice vsaj poslovil nazadnje postavljeni začasni kontejnerski objekt, stranišče. Novi trg pa bo s preostalima začasnima objektoma še naprej živel, dokler tudi za to območje ne bo resnih projektov in resnih vlagateljev. Že v preteklosti so bili načrti, da naj bi dobil novo vsebino v povezavi s Ptujsko kletjo. Glede na njeno negotovo lastniško prihodnost pa je tudi to že zdavnaj pozabljena zgodba, kot še nekateri novejši, da bi na parkirišču za Blagovnico postavili garažno hišo. Vse to je še dokaz več, da mesto nima prave strategije, ko gre za njegovo urejanje, skladno s kulturno-varstveno in drugo zaščito. Tudi za to se vsake toliko časa lahko pojavi „začasni" strateg.
Majda Goznik
7T
Foto: Črtomir Goznik
5 Novi trg je edini ptujski mestni trg, kjer že desetletja stojijo objekti - začasnega značaja.
Ormož • Na Gimnaziji Ormož projekt Z ustvarjalnostjo do podjetnosti
Podjetniške ideje mladih dijakov
Aplikacija Wake - budilka, kije ne morete utišati preprosto s pritiskom na tipko, temveč preneha zvoniti šele, ko vtipkate štiri aktivnosti za tisti dan in deluje kot nekakšen motivator za aktivno življenje, stroj v enem, ki pere, suši, lika in zloži perilo, ter pametna denarnica, ki se odklepa na prstni odtis, so ene izmed petih podjetniških idej mladih ormoških gimnazijcev.
Foto: Tomas Golob
Skupinska fotografija sodelujočih dijakov na zaključni prireditvi.
Ormoška gimnazija je pred kratkim izvedla projekt Z ustvarjalnostjo in inovativnostjo do podjetnosti v okviru programa Mladim se dogaja, ki ga finančno podpirata javna agencija Spirit Slovenija (Javna agencija RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije) in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. »Naše dijake želimo spodbuditi k ustvarjalnosti, inova-tivnosti, podjetnosti in razvijanju
spretnosti, ki bodo vplivale na njihov nadaljnji osebni in poklicni razvoj. Različne kompetence podjetnosti pa sicer razvijamo tudi v sklopu pouka in drugih dejavnosti, saj smo že drugo leto vključeni v projekta Zavoda za šolstvo Podjetnost v gimnaziji (Podvig). Projekta se dopolnjujeta in povezujeta,« je povedala koordinatorica projekta Lenka Keček Vaupotič iz ormoške gimnazije, ki je omenjeni projekt ocenila kot zelo poučen.
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
&a/mfo'TEDNIK
www.tednik.si
V sklopu projekta je bilo izvedenih več aktivnosti, osrednje so bile tridnevne podjetniške delavnice, na katerih so dijaki pod vodstvom zunanjega mentorja Jureta Verhovnika v skupinah ustvarjali, razvijali sveže poslovne ideje in modele. Na zaključni prireditvi pa so le-te predstavili pred strokovno komisijo, ki sta jo poleg Verhovni-ka sestavljala še Polona Kukovec Lakota iz ormoškega mrežnega podjetniškega inkubatorja in domači podjetnik David Vukovič. »Imeli smo priložnost videti in slišati, kako ustvarjalni in inova-tivni so naši dijaki. Na zaključnem dogodku so dijaki predstavili tudi zgodbo in pesmi, ki so jih ustvarili na projektnem dnevu Z ustvarjalnostjo do podjetnosti - stvari so
pogledali z drugega zornega kota in prišli do novih rešitev. V desetih različnih delavnicah na projektnem dnevu in podjetniški delavnici so dijaki spoznali, da je ustvarjalnost pomembna na vseh življenjskih področjih, naj bodo to vsakdanja opravila ali inovativne rešitve v podjetjih. Projektni dan je bil torej priložnost, ko so lahko dijaki skozi delavnice dokazali, da premorejo kreativni potencial, le spodbude morajo biti prave. Spoznali so tudi, da dobre rešitve ne nastanejo v trenutku, ampak se razvijajo počasi in so kombinacija rešitev na različnih področjih; včasih tudi enostavni izzivi potrebujejo temeljit premislek,« je še zaključila koor-dinatorica projekta.
MH
Žetale • Odprtje ceste
Odslej bo pot do doma lažja
V občini Žetale so se razveselili novega odseka ceste Stopnica-Šimperk. Domačini bodo sedaj tudi v slabih razmerah lahko prišli do doma. Gre namreč za edino cesto, ki domačine povezuje z dolino in občinskim središčem, doslej pa je bila gramozirana in zlasti pozimi velikokrat popolnoma neprevozna.
Zbrane je nagovoril župan Anton Butolen: „Izjemno sem vesel, da sem danes na tem odprtju. Ta cesta je bila predvsem v zimskih časih izjemno težko prevozna in verjamem, da bo sedaj dostop do domačij dosti lažji. Vsem, ki ste imeli potrpljenje, da ste čakali na modernizacijo, se zahvaljujem. Prav tako se zahvaljujem vsem, ki ste sodelovali pri gradnji, da ste sproti opozarjali na značilnosti terena in pasti, ki se pojavljajo. Hvala tudi vsem, ki ste pomagali pri čiščenju in ste z lastnimi finančnimi sredstvi projekt podprli. Upam, da je s tem ta konec občine dobil nov zagon za življenje."
Novo asfaltirano cestišče je velika pridobitev za domačine. Kljub
zahtevnemu terenu si mladi želijo v teh krajih ustvariti domove. Domačin Dušan Kodrič je povedal: „Tukaj sem odraščal, navezan sem na to okolje in nikoli si nisem predstavljal, da tukaj ne bi živel. Rad imam ta kraj in naravo. Res pa je, da je bilo sploh pozimi težavno priti do doma. Makadamske ceste niso smeli soliti, tako so jo samo posipali z gramozom. Avto smo ob dneh, ko je zapadlo več snega, parkirali v dolini in se do doma odpravili peš. Nova cesta nam pomeni lažjo in varnejšo pot do doma."
V imenu gradbenega odbora je spregovoril Štefan Kodrič: „Pred modernizacijo smo vsa leta veliko vlagali v cesto z gramozom in delom. Potrebnih je bilo veliko pro-
Z leve: Štefan Kodrič, Anton Butolen, Jože Sirec
stovoljnih ur in denarja ob pomoči občine, da smo se lahko vozili po vzdrževani cesti. Cesta pred nami je tako uspeh in dokaz, da se s skupnimi močmi da veliko narediti."
Za pomoč in sodelovanje se je zahvalil odboru za infrastrukturo, občinskemu svetu, vsem uporabnikom te ceste za denarne prispevke, za prostovoljno delo ob trasi in vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri izgradnji asfaltirane ceste in pri slovesnosti. Za slavnostno vzdušje na odprtju pa so poskrbeli pevci Kulturnega društva Žetale.
Skupna dolžina odcepa Stopni-ca-Šimperk meri 460 m, vrednost gradbenih del pa je znašala 54.541 evrov. Projekt je bil umeščen v program modernizacije občinskih cest za leto 2019, katerih skupna vrednost je znašala 210.000 evrov, občina je pri tem zagotovila 12.000 evrov.
Dela na tem odseku so bila v celoti izvedena v predvidenem roku, opravilo pa jih je Cestno podjetje
Ptuj.	Karmen Grnjak
torek • 15. oktobra 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Gorišnica • Blagoslov kapele v Cunkovcih
Stoletna kapela z osveženo podobo
Prvo oktobrsko nedeljo so v gorišniškem naselju Cunkovci blagoslovili prenovljeno Dvoršakovo kapelo, ki se ponaša z dolgo zgodovino.
V teh dneh, natačno 6. oktobra, je namreč preteklo polnih sto let, odkar je bila postavljena.
Vsa ta leta sta zanjo skrbeli dve družini: najprej Dvoršakova, nato pa Ivanuševa družina iz Cunkovc.
Da bo še dolga leta z Marijinim obeležjem spremljala vaščane in mimoidoče na vsakdanjih poteh, so letos Ivanuševi poskrbeli za popolno obnovo kapele in restavriranje Marijinega kipa. Nato je bila pred kapelo darovana sv. maša, ki jo je vodil duhovnik Martin Pušenjak ob soma-ševanju mnsg. Izidorja Veliberja in domačega župnika Ivana Holobarja. Med mašo se je razlegalo ljudsko petje, predvsem Marijinih pesmi, ki jih je izbrala pevovodkinja Marija Pušenjak. Številne zbrane domačine je še posebej navdušila Valica Rižnar, ki je odlično odpela Ave Marijo.
Ob koncu mašniške posvetitve se je Franc Ivanuš zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri obnovi kapele. O pomenu sakralnih objektov je spregovoril župan Jože Kokot. Vse zbrane je nagovoril tudi domači župnik Holobar.Po končanem slavju so se zbrali ob prigrizku in domači kapljici.
LojzeŽupec
Lipnica • 20. jesenski festival
Srečanje kultur treh dežel
Na glavnem trgu v Lipnici je že dvajsetič zapored potekal jesenski festival (Herbfest). Na tej tradicionalni mednarodni prireditvi so tudi letos ob avstrijskih tradicijskih skupinah sodelovale še skupine iz Slovenije in Hrvaške. Drugi festivalski dan, 13. oktobra, so se na najlepši možen način zahvalili za vse pridelke, ki jih je prinesla letošnja letina.
V paradi je odmevala ljudska pesem, glasba, ples, manjkala tudi ni mehanizacija, traktorje starejših letnikov so bogato okrasili s pridelki. Obiskovalci, v obeh dneh se jih zbere nekaj deset tisoč, pa so lahko uživali tudi v domači kulinariki in vinski kapljici. Plastike v ponudbi hrane in pijače ne uporabljajo, hrano so postregli na krožnikih, vino pa v steklenih kozarcih na peclje. Tudi pri animaciji otrok ne iščejo bližnjic, igra na slami je bila otrokom v največji užitek, bogat program zanje so pripravili v obeh festivalskih dneh. Spoštovanje svoje identitete pa obiskovalci kažejo tudi z oblačili, veliko jih za jesenski praznik obleče tradicionalna ljudska oblačila, ir-haste hlače, dirndl.
Turistično društvo Ptuj je tudi letos poskrbelo, da sta v nedeljski paradi v Lipnici nastopili dve skupini s Ptujskega: glasbena Pepi krulet in FS Rožmarin Dolena. Prvič je na
Skupina Pepi krulet je v Lipnici tudi letos poskrbela za veselo vzdušje s slovensko glasbo.
tej prireditvi sodelovalo že pred šestnajstimi leti. FS Rožmarin Do-lena je na tem prazniku že večkrat nastopila. Zelo radi se vračajo. To je velika manifestacija, ki je pomemb-
na tudi zaradi meddržavnega sodelovanja. Kultura je med Avstrijci na splošno bolj cenjena kot v Sloveniji, ugotavlja vodja skupine FS Rožmarin Dolena Bojan Glaser. V Sloveniji
S plesi z Goričkega se je predstavila FS Rožmarin Dolena.
vidimo žal folklorne kostume v neki meri še samo v folklornih skupinah. Na letošnjem jesenskem festivalu se je skupina predstavila s plesi z Goričkega v originalnih kostumi.
Glasbena skupina Pepi krulet, tudi uradna glasbena skupina ptujskega kurentovanja, je bila ves čas v Lipnici v pogonu, najprej so zaigrali invalidnim otrokom v cerkvi, nato sodelovali v paradi, ob koncu pa so uprizorili še krajši koncert za skupino gostov letošnjega jesenskega festivala, ki so bili tako navdušeni, da so jih povabili na festival v Wan-go. Predstavili so se s slovenskimi skladbami in skladbami, ki jih pripravljajo za novo zgoščenko. Srečali so se tudi s številnimi prijatelji, saj pogosto nastopajo v Avstriji, je v imenu skupine povedal Miran Urih. Sicer pa je vedno veselo, kjer je Pepi krulet.
MG
Foto: LZ
Foto: MG
Hajdina • Srečanje starejših od 70 let
Hajdinčanom leta ne pridejo do živega
V občini Hajdina je kar 608 občanov, starejših od 70 let. Najstarejši med njimi bo januarja prihodnje leto praznoval svoj 100. rojstni dan. S svojo zavidljivo starostjo pa mu je tesno za petami tudi najstarejša občanka, ki šteje 96 let. Kljub častitljivim letom se številni hajdinski starostniki še zmeraj zelo radi družijo.
V občini Hajdina stanuje okrog 3800 prebivalcev. Od tega jih je 608 starejših od 70 let; 256 moških in 352 žensk. Najstarejši občan je Maksimiljan Kampl z Zg. Hajdine,
rojen 18. januarja 1920. Je vitalen in še vedno zelo aktiven gospod, s katerim smo ob njegovem letošnjem rojstnem dnevu opravili tudi poseben razgovor za naš časopis.
Izkazal se je za zelo zgovornega sogovornika, z izjemnim spominom.
Najstarejša občanka, stanujoča v občini Hajdina, pa je Marija
Cestar iz Dražencev, ki je bila tako kot Kampl rojena januarja, in sicer 9. Njena letnica rojstva je 1923, kar pomeni, da šteje zavidljivih 96 let. Zraven njiju v občini Hajdina prebi-
Foto: Silvestra Brodnjak
Najstarejša občana občine Hajdina Marija Cestar in Maksimilijan Kampl v družbi župana Stanislava Glažarja
Družilo se je okrog 190 starejših občanov občine Hajdina.
Foto: Silvestra Brodnjak
va še 606 starejših od 70 let. Velik del jih starosti odlično kljubuje. To so dokazali tudi na srečanju, ki je pred nekaj dnevi potekalo v domu vaščanov v Dražencih. Udeležilo se ga je okrog 190 starejših občanov. Nagovoril jih je župan Stani-
slav Glažar, druženje pa je imelo tudi medgeneracijsko noto, saj so kulturni program zanje pripravili učenci OŠ Hajdina in OŠ Breg. Za glasbeni del je poskrbel Uroš Sa-gadin.
Dženana Kmetec
12 Štajerski
Kultura
torek • 15. oktobra 2019
Središče ob Dravi • S premiere Gostuvejnska štorija
Obrški gledališčniki navdušili
Na odrskih deskah obrškega kulturnega doma je minulo soboto doživela krst najbolj prleška, avtorska celovečerna komedija Gostuvejnska štorija, ki jo je zakuhala Gledališka sekcija Kulturnega društva Obrež. Množico občinstva so navdušili z iskrivimi hudomušnimi dialogi v prleškem narečju ter z neverjetnim humorjem od konca do začetka komedije.
Foto: MH
Polna dvorana je spremljala približno dve uri trajajočo predstavo, ki so jo vse do zadnjega držali v pričakovanju razpleta najbolj prleške što-rije. »Gre za avtorsko komedijo, ki se dogaja na domačem dvorišču pri Vančovih; nekaj čisto domačega in drugačnega, česar smo tukaj v zadnjih letih vajeni. Je odrasla, malce navihana in hudomušna komedija,« je povedal avtor besedila in režiser, sicer tudi vodja gledališke sekcije KD Obrež Boštjan Kuharič. »Manjkalo nam je nekaj, kar bi nam bilo pisano na kožo. Gre za domačo kmečko štorijo, kjer se vse vrti okoli ljubezni, romantike, iskrivosti, mladosti. Iz tega se da vedno narediti kakšno prigodo,« je ob tem še dodal. To je njegova prva celovečerna igra. Je pa doslej spisal tudi več krajših prizorov za otroke.
Komedijo so zaigrali v domačem narečju, še predno pa so na oder stopili igralci, je avtor besedila množico poučil o pomenu nekaterih besed, kot so čisla, joma, firhanke ... Igralci so prepričljivo odigrali svoje vloge oz., kot je ob koncu dejal Kuharič, »poleteli«; tudi po zaslugi občinstva, ki je z glasnim smehom in aplavzi navdušenja spremljalo predstavo.
K temu pa je v prvi vrsti pripomoglo to, da si je Kuharič že med pisanjem komedije vnaprej predstavljal igralce, kajti besedilo jim je pisano na kožo.
Predstavo, v katero so vložili kar deset mesecev trdega dela, bodo to soboto odigrali v dvorani Sokolana v Središču ob Dravi.
Monika Horvat
Ptuj • Po (uličnih) poteh Rimljanov
Šolarji v vlogi vodnikov po mestu
Na Ptuju je bilo minuli teden možno srečati zanimive vodnike - osnovnošolce iz OŠ Mladika. Svojim staršem in učiteljem so predstavljali zgodovino najstarejšega slovenskega mesta.
Ob Tednu kulturne dediščine in praznovanju 1950. obletnice prve pisne omembe Ptuja so na OŠ Mladika pripravili pohod po poteh rimske dediščine. V ponedeljek so se tako odpravili na raziskovanje mesta. Vsak razred je raziskal različne znamenitosti in o njih spregovoril na pohodu po mestu, ki se ga je udeležilo veliko učencev in staršev. „Gre za projekt, v katerega se je vključila cela šola. Razlogov, da smo se odločili prav za tak način druženja, pa je več. Letos obeležujemo pomembno obletnico prve pisne omembe Ptuja in nekako smo se želeli vrniti v preteklost. Obenem smo si zadali cilj, da napolnimo mestno jedro in Ptujčane spravimo na mestne ulice ter jim ponudimo možnost, da doživijo bogastvo mesta. Če bomo sami znali ceniti to, kar nam je dano, bodo tudi naši gostje to začutili. Šele tako se lahko zgodba razvije v pravo smer," je dejal ravnatelj OŠ Mladika Bogomir Širovnik. Ponedeljkov pohod so sklenili z rimsko pojedino in prijetnim druženjem. Organizatorke prireditve so bile Lidija Verlak, Dunja Stošič in Nataša Vauda.
Dženana Kmetec
Foto: arhiv šole
Vsak razred je imel svoje vodnike.
Ptuj • Knjiga Ivana Tuška o rimski vojski v dopolnjeni izdaji
Oživljena rimska vojska
in vloga Petovione v rimskem imperiju
V Mestni hiši na Ptuju so sredi oktobra predstavili knjigo upokojenega arheologa Ivana Tuška pod naslovom Rimska vojska v republiki in cesarstvu ter rimski vojaški nagrobniki iz Petovione. Gre za dopolnjeno prvo knjigo Rimska vojska v republiki in cesarstvu, ki jo je izdal leta 2012, s poglavji, posvečenimi arheološkim spomenikom Petovione, v katerih predstavlja najpomembnejšo skupino vojaških najdb iz Petovione. Zelo pomembno pa je tudi, da spomenike predstavlja v fotografiji, saj je lapidarij za javnost in strokovnjake nedostopen že od leta 2011.
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference v Mestni hiši
Knjigo je izdalo in založilo Zgodovinsko društvo Poetovio LXIX, katerega član je tudi Tušek. Predsednik društva Andrej Klasinc je povedal, da je njena izdaja nadvse pomemben del praznovanja 1950 obletnice prve omembe Ptuja. V društvu so si zelo prizadevali, da bi izšla v jubilejnem letu. Petoviona se je namreč ustanovila in formirala na račun vojske, legiji 8. Avgusta in 13. Gemini, ki sta bili na tem prostoru skoraj 80 let. To je dalo močne temelje za kasnejši razvoj mesta, ki se je razvilo v trgovsko in obrtno mesto. Tudi po zaslugi knjige Ivana Tuška bomo o našem mestu in Rimljanih govorili še veliko let, je prepričan Andrej Klasinc.
Prvi del knjige, ki je izšla leta 2012, je nastajal pet let, od takrat dalje pa se je ukvarjal s pripravo drugega dela, da bi v letu 2019 izšla dopolnjena izdaja z vsemi rimskimi vojaškimi nagrobnimi spomeniki, ki so bili najdeni na Ptuju.
Veliko dogodkov, a malo povezanih z rimsko zgodovino
Knjiga Rimska vojska v republiki in cesarstvu ter rimski vojaški nagrobniki iz Petovione je na nek način tudi spomin na nekdanje slavne čase Ptuja, veliko boljše čase, kot jih ima mesto danes. „Ne bom rekel, da je k temu pripomogla samo vojska. Tu je bila tudi družina Vale-rijev, katerih spomenik je tudi Orfe-jev spomenik, ki ga je postavil oče svojemu sinu. Eden izmed teh Vale-rijev (tretja generacija), ki so takrat na Ptuju imeli v rokah vse najpomembnejše funkcije (neke vrste župana, glavnega svečenika ...), je bil tudi eden najbolj znanih vojskovodij cesarja Marka Avrelija -Maksimijan. Ptuj je bil v tistih časih
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami
na spletu
z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
Štajerski
v Panoniji eno zelo pomembnih mest, tu je imela sedež panonska carina, glavna carina za celo Panonsko nižino. Maksimijan je leta 170 postal senator, leta 184 konzul, tudi prvi konzul s panonske strani v Rimski državi," pove Tušek, ki se z rimsko zgodovino ukvarja že od vstopa na fakulteto leta 1961. Tudi njegova diplomska naloga je bila posvečena rimski vojski, rimskemu orožju, najdenemu na Ptuju, in nekaterim rimskim spomenikom.
Celo leto praznujemo 1950. obletnico prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih, zelo malo pa je vse skupaj povezano z Rimom, razen Rimskih iger in rimskega tabora društva Poetovio 69. Celo leto se sicer praznuje, najmanj pa rimsko obdobje, ki je edino pomembno za 1950. obletnico, kajti brez tega sestanka na Ptuju leta 69, ki ga je opisal Tacit, ne bi prišli v zgodovino kot Petovijci, prišli bi, če bi se morda kdo spomnil na Ma-ksimijana, še doda Tušek, katerega knjiga je po besedah izr. prof. dr. Jane Horvat (ZRC SAZU), Inštitut za arheologijo, zagotovo bogat priročnik za vsakogar, ki bi se želel seznaniti s starodavnim rimskim svetom, z rimsko vojsko in vlogo Petovione v rimskem imperiju. Številne slike in rekonstrukcije nam živo približajo oddaljene čase.
MG
Ptujska zgodovina se je začela z letom 69
Predmet obravnave knjige je obdobje 600 do 700 let, od II. stoletja pr. n. št. do propada rimskega cesarstva leta 476. Rimska vojska pa je nastala že v osmem stoletju pr. n. št., za časa kralja Romula Avgustula, kije kot prvi kralj začel ustanavljati rimsko vojsko, ki seje v začetku imenovala državljanska milica, kasneje pa z reformami prerasla v pravo vojsko. „Kot pripadnik rimske vojske sem napisal, daje bila nepremagljiva. Ob tem pa moram povedati, daje kakšno bitko tudi izgubila. Dlje ko je trajala vojna, bolj so bili Rimljani močni, s svojimi legijami so zmagovali po celi Evropi, Severni Afriki do Indije. Po izreku: vzemi in obleči vojaški plašč, seje vojna začela. Ob zgodovini rimske vojske so v knjigi predstavljene njene enote, življenje samih vojakov (vsak vojak je imel na sebi okrog 30 kg različne opreme, da so takoj lahko začeli postavljati utrdbe, ko so se ustavili na nekem prostoru), vse rimske legije, v četrtem delu, ki je nastal povsem na novo ob 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja, pa so predstavljeni vsi rimski vojaški nagrobniki, najdeni v Petovioni. Najpomembnejši, kije v depoju, je Petronio (rimski stotnik legije 8. Avguste), njegov odlitek pa je viden v Vidmu pri Ptuju. Na spomeniku je upodobljen v celotni bojni opremi. Z Markom Antoniusom Primusom pa seje začela ptujska zgodovina, ko je iz Karnuntuma leta 69 (leto štirih cesarjev) prišel na Ptuj, prepričal poveljnike legij in nekatere vojake, da so šli v boj za rimski prestol, za cesarja Vespaziana," je Ivan Tušek povzel vsebino knjige.
Foto: Črtomir Goznik
Knjiga Ivana Tuška Rimska vojska v republiki in cesarstvu ter rimski vojaški nagrobniki iz Petovione.
torek • 22. oktobra 2019
Na sceni
Štajerski	13
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Andreja Bajuka
Veliki koncert ob 20-letnici in nova zgoščenka
Ta konec tedna bo za Ansambel Andreja Bajuka nadvse prazničen. V nedeljo, 27. oktobra, bodo v Kulturnem centru Semič izvedli veliki koncert, s katerim bodo obeležili 20-letnico svojega delovanja. Hkrati z jubilejem bodo proslavili tudi izid nove zgoščenke z naslovom Želim si z desetimi skladbami. To bo že njihova tretja zgoščenka, prva je imela naslov Pri stari zidanici, druga Nocoj sem prvič bil pri njej. Na koncertu se jim bodo pridružili tudi številni glasbeni prijatelji: Ansambel Petra Finka, ansambel Krjavelj, Ansambel Frančič in harmonikarski orkester Andreja Bajuka. Vse udeležence koncerta bodo razveselili tudi z brezplačno zgoščenko.
Ansambel Andreja Bajuka prihaja iz Bele krajine. Njegovi začetki segajo v leto 1999. V tem letu je Andrej Bajuk, ki je predhodno igral v duetu, ustanovil lasten ansambel pod imenom Ansambel Andreja Bajuka. Sestavljajo ga: Andrej Bajuk (vodja, harmonika, klaviature, vokal), Jože Muc (kitara, vokal), Simon Bajuk (bas kitara, bariton, vokal) in pevka Viviana Kukar. Ansambel ob narodno-za-bavni glasbi preigrava še slovensko, hrvaško, angleško, nemško zabavno glasbo, tako da lahko na svojih nastopih zadovoljijo še tako zahtevno občinstvo. Avtor skladb na zgoščenkah je vodja ansambla
vračajo, naporna. Vsak nastop je poseben, saj je tudi občinstvo drugačno. Pomnijo pa jih tudi zaradi tega, ker se jim dokaj redno dogaja, da kakšno stvar pozabijo doma: čevlje, del obleke, kable, tudi katerega od instrumentov. Zaradi tega pa še noben koncert ni bil ogrožen, ker se vedno najde rešitev, tudi tako, da jim manjkajoči instrument naknadno dostavijo.
Vodja ansambla Andrej Bajuk slovensko narodno-zabavno glasbo ocenjuje zelo pozitivno. To, kar imamo v Sloveniji, nimajo nikjer na svetu, zato jo moramo spoštovati. Prepričan pa je tudi, da se razvija
v pravo smer. Festivali so za delo ansambla nekaj najboljšega. „Na vsak nastop na festivalu se je treba zelo intenzivno pripravljati. Ko prideš v fazo, da si resnično dobro uigran, ni bojazni, da bi te kaj na odru presenetilo," se Andrej Bajuk spominja časov, ko je tudi njegov ansambel nastopal na festivalih.
Za obstoj na odru se mora vsak ansambel truditi, da poslušalcem vedno znova nekaj pokaže, jih preseneti z novo pesmijo, novim videospotom, sodelovati na nastopih. Tega se še kako držijo tudi v Ansamblu Andreja Bajuka, ki si bo po prazničnem koncertu privoščil nekaj počitka, nato pa začrtal nove smernice v svoji glasbi. Pridružujejo pa se tudi vsem pobudnikom, da bi v Sloveniji izbrali dan narodno--zabavne glasbe. Lahko bi bil to Av-senikov dan ali Slakov ali pa kateri koli drugi, pravijo.
MG
Foto: osebni arhiv
Ansambel Andreja Bajuka
Andrej Bajuk, pod besedila pa se podpisujejo Fanika Požek, Toni Gašperič, Vera Šolinc in Matej Kocjančič. „Kar nekaj časa traja, da naredim dobro melodijo, jo uglas-bim z aranžmajem in pošljem teks-topiscem, da napišejo tekst. Skladbe nastajajo v mojem snemalnem studiu, tu se začnejo tudi začetki nove pesmi," pove vodja ansambla Andrej Bajuk, poklicni glasbenik, ki učence vsakodnevno poučuje di-atonično harmoniko v svoji glasbeni šoli, kjer poučuje še klavir, kitaro in solo petje. Na vsakem nastopu se trudijo dati vse od sebe, čim bolje zapeti in zaigrati celotni repertoar.
Težko pa rečejo, po čem se razlikujejo od drugih narodno-zabavnih ansamblov, poslušalci so tisti, ki jih motivirajo, ko jim rečejo, da so bili drugačni od tistih, ki so jih poslušali na prejšnjem koncertu. Tudi štiriglasno petje je eden od njihovih adutov.
Narodno-zabavna glasba vsem članom ansambla Andreja Bajuka pomeni zelo veliko, saj to, kar delajo, delajo z največjim veseljem. Nastopajo po celi Sloveniji, četudi prihajajo iz Bele krajine, se z največjim veseljem odzivajo na vsa povabila, četudi je pot domov čez Gorjance v jutranjih urah, ko se
Ptuj • Petovia kvintet - hišni ansambel družbe Radio-Tednik
Nadvse uspešno festivalsko leto
Za ptujski narodno-zabavni ansambel Petovia kvintet bo leto 2019 zapisano kot izjemno leto. Po prihodu pevke Larise Majcen so na nek način začeli pisati novo poglavje v svojem dosedanjem delovanju.
posebej ponosni. Z veseljem vsak opravlja svoj posel, vsi skupaj pa komaj čakajo, da se dobijo na vajah in na nastopih. Kot velja za vsako veliko družino, velja tudi zanje, da je vsak dogodek nekaj posebnega. V največje zadovoljstvo pa jim je, da je ves trud, ki ga vlagajo v svoje nastope, v svoje skladbe, opazen
Že za prvi skupni projekt, valček z naslovom Skupaj pod isto zvezdo, s katerim so nastopili na svojem prvem letošnjem festivalu v Oplo-tnici, so bili nagrajeni. Strokovna komisija festivala jim je dodelila nagrado za najboljšo lastno skladbo, ki sta jo ustvarila Martin Juhart in Igor Pirkovič. Na to nagrado so še posebej ponosni, saj so skupno sodelovanje z Lariso začeli šele dober mesec pred festivalom.
Odmevno so nastopili tudi na 50. jubilejnem ptujskem festivalu NZG 2019, najprej na odprtem odru, kjer so nastopili mladi narodno-zabavni ansambli, na finalnem večeru pa so predstavili Krežetovo skladbo Stoj še dolgo, Ptuj ponosni in skupaj z ansamblom Opoj še Kmetčevo skladbo, priredbo narodne, Ljubica, lahko noč.
Na festivalu Graška Gora poje in igra 2019 pa so s polko Samo da vreme bo zdržalo avtorjev Luke Krofa (aranžma in melodija) in Vere Šolinc (besedilo) postali absolutni zmagovalci tega že 44. mednarodnega festivala narodno-zabavne glasbe, za katero so v teh dneh predstavili tudi videospot. S tem uspehom so tudi na najboljši način sklenili letošnje festivalsko leto. Še vedno pa so pod vtisom nepričakovane časti, postali so hišni ansambel družbe Radio-Tednik Ptuj, da jim je odprla vrata, ponudila roko.
S tem pa prevzemajo nase tudi veliko odgovornost do ohranjanja in obujanje neprecenljive dediščine, ki jo je na področju narodno-zabavne glasbe ustvaril Tone Kmetec. Hišni ansambel družbe Radio-Tednik Ptuj sestavljajo: Jasmin Gavez (kitara), Aljaž Kolarič (trobenta), Larisa Majcen (vokal), Kristijan Markež (harmonika), Denis Godec (bariton, bas kitara) in Miran Zorko (klarinet). Kot hišni ansambel družbe Radio--Tednik Ptuj so dobili še dodatno priložnost, da pustijo močan pečat na sceni slovenske narodno-zabav-ne glasbe. Povsod, kamor jih je že vodila pot in kamor se bodo podali v prihodnje, bodo promovirali tudi okolje, iz katerega izhajajo, Ptuj in njegove lepote. Te so še posebej vidne v videospotu, ki spremlja skladbo Hvala za poletje, ki so ga objavili zadnji poletni dan.
Prvi album že do začetka prihodnjega leta
V svoji zgodbi so Petovia kvintet uspešni, ker so zelo povezani, prijatelji in ker se zavedajo, da jim samo to lahko prinese želeno kakovost v glasbenem ustvarjanju in nasploh na odru narodno-zabavne glasbe, kjer je ansamblov, ki želijo uspeti tako kot oni, vedno več. Zelo dobro so se ujeli z Lariso, na katero so še
Foto: zasebni arhiv
Petovia kvintet se je te dni predstavil z novim videospotom za skladbo Samo da vreme bo zdržalo, s katero so postali absolutni zmagovalci 44. mednarodnega festivala narodno-zabavne glasbe Graška Gora poje in igra 2019. Posneli so ga v idiličnem okolju vile v Paradižu.
tako pri stroki kot pri ljubiteljih narodno-zabavne glasbe. Cilje si zastavljajo zelo smelo, ker zaupajo vase in svoje sposobnosti, jih tudi uresničujejo. Hvaležni pa so tudi podpornikom, sponzorjem, ki jim pomagajo pri tem. „Ko smo bili še v fantovski zasedbi, smo delovali bolj lokalno. Poznali so nas v ožjem okolju, sorodniki in prijatelji, kjer smo tudi igrali. V zadnjem času, odkar je z nami Larisa, pa je zanimanje za nas vedno večje, vedno bolj nas spoznava širše okolje. Tudi Slovenci, ki živijo v Švici, nas želijo slišati v živo, pa tudi v Nemčiji in Avstriji. Tako termine igranja že pridno polnimo za letos in naslednje leto. Po zaslugi družbe Radio-Tednik Ptuj pa postajamo vse bolj zanimivi tudi za slovenske medije oz. medijske hiše. Vabijo nas na različna snemanja, dogodke. Na to smo zelo ponosni. To je še en kazalnik, da dobro delamo, še eno odlično gorivo za dodatno delo in nadaljevanje skupne poti," je v imenu članov Petovia kvinteta še posebej izpostavil Kristijan Markež. Vadijo pri Denisu Godcu, vaje se pogosto zavlečejo do poznih jutranjih ur, tako prešerno in veselo je vedno pri njih. Zelo mlado se v ansamblu počuti tudi Miran Zorko, njegov najstarejši član.
Ob nastopih doma in v tujini, na Ptuju bodo nastopili tudi na tradicionalnem martinovanju in ob koncu leta tudi na Orfejčkovi paradi, veliko pozornost posvečajo tudi ustvarjanju nove glasbe, nastajata dve novi skladbi, z eno se bodo predstavili na ptujskem festivalu NZG, z drugo pa festivalu Slovenska polka in valček. Do začetka prihodnjega leta pa naj bi luč sveta ugledal tudi njihov prvi album.
MG
14 Štajerski
Na sceni
Kaj bomo danes jedli
TOREK
enolončnica z govejim mesom, buhteljni
SREDA	ČETRTEK	PETEK
mesne kroglice v	prežganka, zelenjavni fižolova mineštra,
paradižnikovi omaki,	zavitek, solata, zapečene skutne
pire krompir, ocvrta	puding	palačinke
jabolka
torek • 15. oktobra 2019
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
SOBOTA ^¿uJ NEDELJA	PONEDELJEK
bograč, krompir v juha, ocvrt piščanec, krompirjeva juha kosih, pisane rezine dušen riž, endivija, s klobasami,
tiramisu	polnozrnat kruh,
kompot
Enolončnica z govejim mesom
Sestavine: 3 krompirji, večji korenček, manjši gomolj zelene, 3 pesti zamrznjenega stročjega fižola, večji paradižnik, žlica paradižnikove mezge ali pol pločevinke vloženega paradižnika, čebula, pol kg govejega mesa, 2 sveži rdeči papriki ali žlica mlete paprike, sol, poper, 3 listi lovorja, 2 pesti kuhane kaše (ajdova, ješprenj), manjši košček slanine, malo maščobe, voda.
Čebulo, korenje, zeleno in svežo papriko, če jo imamo, narežemo na kocke. Stresemo jo v lonec, dodamo maščobo, pristavimo in zelenjavo pražimo 5-10 minut med pogostim mešanjem. (Mleto papriko stresemo v lonec malo pred koncem praženja zelenjave.) Med tem narežemo meso in slanino ter stresemo v lonec. Pražimo, da meso posivi. Dodamo zamrznjen stročji fižol, zalijemo z vodo, solimo, popramo in začinimo z lovorjem. Zavremo, nato pokrito ali napol pokrito nad šibkim ognjem kuhamo 30-40 minut, da se meso zmehča. V juho damo svež narezan paradižnik ali mezgo ter kuhano kašo. Kuhamo 10 minut. Po potrebi dodatno začinimo in ponudimo.
Pisane rezine
Sestavine: za testo: 500 g pšenične bele moke, 1 pecilni prašek, 150 g margarine, 100 g sladkorja v prahu, 1 vanilijin sladkor, 2 jajci, mleko; prvi nadev: 100 g mletih orehov, 1 žlica sladkorja, 1 vanilijin sladkor, mleko; drugi nadev: 300 g olupljenih, naribanih jabolk, 1 žlica sladkorja, cimet, limonina lupina; tretji nadev: 4 žlice poljubne (bolj kisle) marmelade.
Moko s pecilnim praškom presejemo ter dodamo margarino, sladkor v prahu, vanilijin sladkor, jajci in toliko mrzlega mleka, da zamesimo mehko krhko testo. Razdelimo ga na štiri dele in vsakega posebej razvaljamo na pol centimetra debelo (naš pekač je meril 29 x 21 cm). V namaščen pekač polagamo plasti testa in vsako pokrijemo z nadevom (za posamezne nadeve zmešamo prej navedene sestavine): najprej z orehovim, nato z jabolčnim, nazadnje z marmelado. Na vrhu je četrta plast testa. Kolač malo potlačimo in spečemo v srednje vroči pečici. Pecivo režemo ohlajeno.
Zeleni nasveti
Kaj nam povedo številke v rezultatih analize zemlje
Reakcija tal - pH-vrednost nam pove, ali imamo opravka s kislo, nevtralno ali bazično (alkalno) reakcijo tal. Prenizka ali previsoka pH-reakcija tal pa povzroča, da rastlinske korenine selektivno sprejemajo posamezna hranila. Ta selektiven sprejem je seveda povezan tudi s populacijo mikroorganizmov, ki živijo v tleh. Prav nanjo pa pH tal izredno vpliva.
Populacija mikroorganizmov v tleh pa vpliva na sprejem hranil v rastlino. Na sprejem nekaterih hranil vpliva manj, na sprejem drugih hranil bolj. Rastline tako sprejemajo hranila v nepravilnem razmerju, kar je zanje že lahko težava. Poleg tega se zato nekatera hranila v tleh kopičijo in zmeda se še dodatno povečuje.
Za pridelovanje rastlin je pomembno samo območje okoli 7. Res je, da danes že najdemo tudi njive z reakcijo okoli 4, saj se pH-faktorju tal dolga leta ni posvečalo toliko pozornosti, kolikor bi bilo potrebno. pH-reakcija tal je odvisna od matične podlage. A rastline iz tal potegnejo veliko anionov, zemlja se hitro zakisa, tudi če je matična podlaga primerna, zaradi vse višjih pridelkov. Z njimi odnašamo iz tal najpomembnejša elementa, ki tvorita alkalni del tal, to sta Ca in Mg. Ca in Mg se iz tal tudi izpirata. Zato je treba ves čas skrbeti tudi za primeren pH tal. To težavo imajo predvsem poljedelci na njivah.
Na srečo je na površinah, kjer se redno uporabljajo organska gnojila, kot sta gnoj in kompost, običajno kar obraten problem, tla postajajo preveč alkalna. Zal pa tudi taka tla niso idealna za rast in razvoj rastlin.
Kaj nam pove pH naših tal
I Tla so	I Če je pH I
alkalna (bazična)	Večji kot 7,2
nevtralna	6,8 - 7,2
zmerno kisla	5,6 - 6,7
kisla	4,5 - 5,5
močno kisla	Manjši kot 4,5
Idealno območje pH za večino vrtnin, le nekaj jih je takih, ki potrebujejo nižje pH vendar ne med vrtninami
Rastline, razen redkih izjem, najbolje uspevajo v območju zmerno kislih tal (pH 6-6,5), ne pa nevtralnih, kot bi si nekateri mislili. Nekaj izjem najdemo med okrasnimi rastlinami (rodo-dendroni, vrese, hortenizije ...) in med jagodičjem. Te rastline
Foto: Miša Pušenjak
potrebujejo in se dobro počutijo samo v tleh, kjer je pH že blizu 4. Med vrtninami izrecno kisloljubnih ni. Je pa znano, da imajo kapus-nice veliko več težav z glivično boleznijo golšavost kapusnic v tleh z nizkim pHjem in najbolje uspevajo v območju pH 6,5-7.
Prenizke pH popravljamo z apnenjem. Na srečo so apnenci naravni materiali, ki jih lahko uporabljamo na ekološkem vrtu. Kar nekaj pripravkov dobimo tudi v naših trgovinah.
Previsok pH pa je težje popravljati. Vsaj ob sajenju plodovk in krompirja, da v tla zadelate nekaj kisle šote, če analiza pokaže, da je pH višji od 7. Tudi uporaba agro zeolitov uravnava pH tal, a le na dolgi rok.
Mah ni kazalnik kislosti tal
Mnogi menijo, da je prisotnost mahu kazalnik kislosti tal. To mnenje je povsem napačno. Najpogosteje se pojavi v zbiti in vlažni zemlji. Torej je prej kazalnik slabe strukture tal. Tla, ki jih nekaj let obdeluje človek, so namreč že močno spremenjena in naravni kazalci niso več zanesljivi. Zato je ukrepanje na zgoraj naštete načine
smiselno samo, če nam analiza potrdi naše sume. Ne nasedajte slovenskim bajkam, da je na vrtu treba apniti, posebej plodov-kam. Rešitev za polže, rešitev za mah so apneni pripravki. To ni res.
Prav tako se izogibajte neposredni uporabi kalcijevih pripravkov pred sajenjem krompirja in setvijo rdeče pese. Tudi plodovke imajo raje nekoliko nižji pH. Tem vrtninam apnimo leto dni prej v kolobarju. Krastavost krompirja je namreč v poskusih dokazano večja, če je bilo neposredno pred pridelavo apneno.
Vsebnost fosforja in kalija v tleh
Fosfor in kalij sta med najpomembnejšimi makro elementi v tleh. Seveda ni pomembnih in manj pomembnih hranil, vendar bi bila analiza vsebnosti prav vseh hranil dokaj draga, zato so se strokovnjaki za osnovno mnenje in vtis o hranilih v tleh odločili, da bodo v osnovi merili stanje teh dveh elementov v tleh. To pa seveda ne pomeni, da ostalim ne bi posvečali pozornosti.
Al metoda izraža vsebnost fosforja in kalija v tleh v mg/100 g tal. Da si bomo vrednosti lažje predstavljali, jih nato uvrstimo v pet razredov. Te označimo s črkami od A, B, C, D in E. Pri tem srednja črka C pomeni primerno založenost tal s fosforjem ali kalijem. Crka A pomeni, da je v tleh izbranega elementa veliko premalo, črka B, da ga je premalo. Obratno pa črka D pomeni, da ga je nekoliko preveč, črka E pa, da ga je preveč.
Kot pa sem že povedala, se zgodba tukaj še ne konča. Ce je v tleh preveč fosforja (najpogosteje na vrtovih), rastlina nima ali pa ima slabši dostop do kalija (element odpornosti in okusa), železa, mangana in še nekaterih hranil. Zato je gnojenje izredno pomemben del ravnanja z našo zemljo na vrtu. Saj z vsakim našim posegom lahko izboljšamo ali pa pokvarimo življenjski prostor naših rastlin.
Naslednjič pa še, kako gnojimo, ko izvemo rezultate analize.
Miša PUŠENJAK
torek • 29. oktobra 2019
Za kratek čas
Štajerski	15
Za šankom
Ekološko ozaveščen Slovenec
Zadnjič se mi je znanec potožil, kako se je šel ekološko ozaveščenega Slovenca (če ste brali Cefurje, potem veste, da je ena od slovenskih evro-lastnosti, ki nas ločuje od preostalega Balkana, da ločujemo odpadke; tako vsaj pojasnjuje avtor romana). Torej je kolega ločeval. Ampak se je nabralo kar nekaj takih stvari, ki niso po njegovih slovenskih eko kriterijih sodile v nobeno od njegovih treh kant in vreč - in za ta namen so bili ustanovljeni zbirni centri. Vsaka kolikor toliko ugledna občina ima kakega. To je kot ... vrtec, pošta, šola, pa špece-rija ... In župan, seveda (s fletno direktorico, po možnosti). To je občinski mus...
Torej se je moj kolega z otovorjenim avtom odpravil v bližnji center. Ne tistega glavnega, ptujskega, ampak enega majhnega, lokalnega. In ko je prišel tja - glej ga, vraga neeko-loškega: pred centrom kup odpadkov, ki jih je neki manj zavesten eko-občan odložil kar pred vhodom v zbirališče.
4
4
Očitno je malce pohitel, pa center še ni bil odprt. Saj zato pa imajo tam delavce, jim vsaj ne bo dolgčas, je najbrž mislil. Fuj, pacek ... (Se dobro, da ni za odlagališče uporabil bližnje šumice. A ima najbrž deco v šoli in jim ne privošči, da bi v okviru ekološkega ozaveščanja odstranjevali še njegovo svinjarijo ...) Torej: kolega zapelje v center. In ponosno pove, da ima za zbirališče to, pa ono, pa tretje... vraga pa pol seje nabralo: ostanki jedilnega olja (ste culi zadnjič, kako nevarno je olje za podtalje?), pa gradbeni odpadki, ker so čez poletje pač
nekaj prčkali okrog hiše in v njej (kaj vse se nabere pri tem grdem delu), pa elektroaparati so dosegli prag svoje iztrošenosti ... In se je začelo. »Toliko rabljenega jedilnega olja pa res ne morete pripeljati naenkrat! To se vozi sproti.« - Aja? Po vsakem pohanju naj žena pripelje pol deci?! - »Ti gradbeni odpadki pa ne sodijo sem. Mi zbiramo čiste gradbene odpadke.« - Aja? Od kdaj pa je gradbeništvo čista dejavnost? Pri nas so bili gradbinci kar pošteno zaprašeni, ko so razbijali kopalnico. In naši odpadki so pač vsrani. - »Te ostanke maltita ali kaj je že bo treba stresti iz vreče, ker gre potem papirna embalaža v drug zabojnik!« - Aja? Tak je ta procedura?!
In potem se kolega ni več čudil, da je nekdo tisto jutro svoj tovor odložil pred zbiralnico. No, ga pa vsaj ni v bližnji šumici.
Vas Pepek
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
3							5	
6			3	8		2		
			5			9		
		2	4			3		
5		1				6		7
		7			8	1		
		6			7			
		3		2	6			9
	4							8
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥	©©©	€	OOO
Bik	¥¥	©©	€€€	O
Dvojčka	¥¥	©©©	€€	OOO
Rak	¥¥¥	©	€€	OO
Lev	¥¥	©©©	€	OO
Devica	¥¥¥	©	€€	OOO
Tehtnica	¥	©©	€€€	O
Škorpijon	¥¥¥	©©©	€	OO
Strelec	¥¥	©	€€€	O
Kozorog	¥	©©	€€	OOO
Vodnar	¥¥	©	€€€	OO
Ribi	¥¥	©©		OOO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 22. do 28. oktobra 2019 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Prireditvenik
Torek, 22. oktober
12:00 Ptuj, Ljudski vrt, zasaditev 15 dreves v Ljudskem vrtu 17:00 Ormož, Grajska pristava, odprtje razstave Eke Voglenik
Lutke in maske, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož 18:00 Ptuj, Mestni kino Ptuj, Pogovor po ogledu filma Preboj,
pogovor z režiserjem, Ptujčanom Dejanom Babosekom 19:30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov filmski
večer Srce se ne boji o Alojziju Grozdetu 19:30 Oplotnica, sejna soba občine, potopisno predavanje
Colorado Trail - z gorskim kolesom čez Skalno gorovje Sreda, 23. oktober
09:00 Ptuj, dominikanski samostan, delavnica Kaj je kulturna
dediščina in zakaj jo ohranjati 16:00 Majšperk, ploščad pred KPC, predaja skulpture kiparja
Franca Černelča Branik upanja 17:00 Zavrč, Goričak, kulturna dvorana, Delavnica LAS
Haloze, s predstavitvijo javnega poziva za sofinanciranje projektov
17:00 Hajdina, telovadnica OŠ, prireditev ob 60-letnici izhajanja
šolskega glasila Najdihojca, z razstavo Pot knjige 17:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, predavanje Na poti k sebi 18:00 Podlehnik, Kulturni center, pevska delavnica: Sem včasih malo fauš?
18:00 Središče ob Dravi, krajevna knjižnica, Literarni večer s Ferijem Lainščkom Četrtek, 24. oktober
09:30 Ptuj, dominikanski samostan, ponovitev koncerta Musica,
Noster Amor komornega zbora Glasis 13:00 Hajdina, pred OŠ, spominska svečanost ob dnevu mrtvih 16:00 Zg. Hajdina, pri kapeli Marte Sitar, odprtje balinišča in
kegljišča s kostanjevim piknikom 17:00 Spodnja Polskava, prostori KS, izdelava buče iz papirmašeja
17:00 Ptuj, Narodni dom, letni koncert Pevk ptujskih upokojenk,
DPD Svoboda Ptuj, po koncertu druženje 18:00 Ptuj, Miheličeva galerija, odprtje razstave Teje Tegelj Iz
telesa, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož 18:00 Majšperk, Breg, Tovarna umetnosti, Odprtje razstave Gregorja Samaturja Interpore - skozi čas Petek, 25. oktober
11:00 Ormož, avla Občine, odprtje razstave Podobe rimskih
bogov, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož 17:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave, Spominski večer
ob 20-letnici Zgodovinskega društva Ormož 18:00 Sveta Trojica, samostanska klet, 4. festival vin Osrednjih Slovenskih goric
19:00 Ptujska Gora, TIC, degustacijski prostor, Vinski večer z Vini
Kobal ter predavanje Andreja Sajka 20:00 Ormož, tržnica, 6. večer prleške knjige in vina 20:00 Ptuj, Terme, klub Gemina XIII., Primusove vinske zgodbe v družbi slovenskih vinskih kraljic Mestni kino Ptuj Torek, 22. oktober: 18:00 Preboj in pogovor z režiserjem. Sreda, 23. oktober: 20:00 Deževen dan v New Yorku. Četrtek, 24. oktober: 20:00 Božja milost. Petek, 25. oktober: 16:30 Binti; 18:00 Deževen dan v New Yorku; 20:00 Preboj.
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
m : WÍPC
i
m
j-..
sut:
■j'
j/mpHr^v
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 28. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali
dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo!
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Tanja Pleteršek, Kidričevo.
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!

Foto: CG
22 Štajerski
Križemkražem
torek • 15. oktobra 2019
Piše: Mateja Toplak • Popotni prah - Mornarska beležnica (28)
•• -¿-t;
Kopenhagen, Danska
Spoznavanje novih krajev, ljudi in kultur postane čez čas tako vsakdanje kot umivanje zob. Nič več ne stojiš na odprti palubi in poskakuješ od sreče, ko se ladja veže v nov pristan.
Namesto tega se izkrcaš med zadnjimi, da se izogneš gneči, ko pograbiš prvi zemljevid, ki ti pride pod roke. Niti ni pomembno, ali si v Lizboni, Hamburgu ali na Nordka-pu. Mesta so si v bistvu podobna kot človek človeku. Skorajda povsod se najde pekarna, iz katere diši po sladkem, turistična trgovina z
navitimi cenami, poštni nabiralnik in kakšna zanikrna mačka.
V povprečju se vsak četrti dan znajdem v novem kraju - danes v osemindvajsetem po vrsti. Še pred štirimi meseci ne bi verjela, da bom kdaj, podobno kot zapornik, ki šteje dneve in leta, sama preštevala pristanišča in kupovala spominke. Kraji živahno hitijo mimo ladijskih oken. In to tako urno, da se skorajda prepletajo med sabo. Tu včasih ponagaja še spomin, ki zabriše imena trgov, cerkva, spomenikov, celo lokalnih specialitet. A eno ostaja vselej enako - vsepovsod živijo ljudje. Takšni, kot sva jaz in ti.
In sedaj sem na Danskem, kjer naj bi živel najsrečnejši narod na svetu (glede na rezultate raziskave World Happines Report). Avtor knjižne uspešnice Danska umetnost srečnega življenja predstavi narodno filozofijo hygge, ki naj bi bila prav tisto, kar potrebujemo, da se vrnemo k svojemu bistvu. Gre za to, da se naučimo uživati v na videz drobnih, vsakdanjih rečeh. Hygge je občutek topline, trenutek udobja in zadovoljstva. Predanost sedanjemu trenutku, tukaj in zdaj - v vsej njegovi prvinskosti.
Udobni športni copati, čokoladni vafelj v eni roki in fotoaparat v drugi ... zame je to hygge. Pa zate?
Ljubljana • Pevska skupina v prestolnici
Stezice v Cankarjevem domu
Ptujska pevska skupina Stezice seje predstavila na 19. festivalu Tretje življenjsko obdobje, kije pred dnevi potekal v Ljubljani.
Pevke smo članice društva Opti-misti-Ptuj. Že četrtič smo bile povabljene k sodelovanju na tem festivalu. Predsednica društva Optimisti Silva Lačen je uredila vse potrebno za naše sodelovanje, moja želja pa je bila, da bi si dan, ko bomo v Ljubljani, obogatili še s kulturnimi
dogajanji. V mislih sem imela ogled parlamenta, razglede iz vrha Nebotičnika, sprehod ob Ljubljanici ... Tudi vožnjo s turističnim vlakcem za ogled Ljubljane sem načrtovala. Časa je bilo premalo za vse naštete oglede, ker smo potovale z vlakom. Povezav z avtobusom iz Ptu-
ja, najstarejšega mesta v Sloveniji, žal nimamo že dolgo-predolgo.
Poleg uspešnega nastopa v Cankarjevem domu se je vsem zagotovo vtisnil v najlepše spomine naš obisk v parlamentu, za kar ima zasluge tudi ptujska županja.
Lucija-Radmila Kaučevič
Ptuj • V minoritskem samostanu
Viktorinov filmski večer
V refektorju minoritskega večera si bodo obiskovalci nocoj v okviru Viktorinovega večera lahko ogledali film »Srce se ne boji«. Gre za delo režiserja, Ptujčana po rodu, Davida Sipoša, scenarij sta spisala Rok Andres in Matjaž Feguš, glasbo pa Tim Žibrat.
Igrano-dokumentarnifilm predstavlja življenje Alojzija Grozdeta, spremlja njegovo pot iz revnega dolenjskega okolja do perspektivnega dijaka ter njegovo tragično smrt. Filmska pripoved je preplet intervjujev in igranih prizorov, ki poskušajo prikazati portretiranca na bolj oseben način. Celoten film si postavlja vprašanje, kdo je bil Alojzij Grozde in nanj odgovarja s pomočjo strokovnjakov, zgodovinarjev ter pogleda običajnih ljudi, ki so prišli v stik z njim ali njegovo zgodbo.
Film je nastal predvsem zaradi izjemne zgodbe, ki jo ponuja Grozdetova biografija. Njegov namen pa je širši javnosti predstaviti osrednje poudarke njegovega življenja in zgodovinsko situacijo, ki je privedla do njegove smrti in razglasitve za blaženega. Igrani prizori dopolnjujejo dokumentarno pripoved in jo približajo sodob-
Foto: splet
nemu gledalcu. V filmu, ki je nastal v produkciji Studia Siposh, je več kot 20 nastopajočih. Vlogo Alojzija Groz-deta so odigrali trije mladi igralci, ki ga predstavljajo v različnih obdobjih njegovega življenja. Dokumentarni film je večinoma posnet na Dolenjskem, pripravila ga je avtorska ekipa z več kot 70 sodelujočimi, ki so bili z grozdetovskim navdušenjem vpeti v različne vloge in zadolžitve.
Peter Pribožič
BARIN - zemljiški gospod v carski Rusiji, OAK RIDGE - mesto v ameriški državi Tennessee, zgrajeno kot središče za raziskovanje in izdelavo jedrskih bomb, UGARTE, Adriana - španska igralka (vloga Juliete v istoimenskem filmu Pedra Almodovarja)
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30,
Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Foto: LR K
Nogomet
Gostje igrali, zadevali pa domačini ...
Stran 18
Futsal
Zaslužen aplavz navijačev za pravičen remi
Stran 18
Rokomet
Polom Jeruzalema v Velenju
Stran 19
Rokomet
Preslaba obramba za resnejši odpor
Stran 19
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áptetec
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 14. krog
Petica najlepša napoved pred gostovanjem v Stožicah
Aluminij še naprej vztraja pri vrhu lestvice elitne slovenske lige, v tem krogu je celo pridobil eno mesto in je sedaj prvi zasledovalec vodilne Olimpije. Kidričani so v obračunu z Bravom celo izboljšali dosedanji najboljši strelski dosežek v sezoni (3:0 v 10. krogu proti Taboru, op. a.) in so presegli mejo 20 doseženih zadetkov.
»Ekipa napreduje tudi v napadalnem smislu«
»Pet golov je lep napadalni dosežek, res se nam je lepo odprlo. Danes je proti vsakemu tekmecu težko doseči toliko zadetkov, sam to vidim kot znak, da ekipa napreduje tudi v napadalnem smislu,« je bil po srečanju zadovoljen trener Aluminija Slobodan Grubor.
Kidričani so od samega začetka srečanja močno pritisnili na obrambo gostov, zelo aktivni Matja-šič in Leko sta poskusila s streli v zgodnji fazi tekme. V 24. minuti je Ante Živkovic lepo oddal žogo do Jureta Matjašiča, ki je z natančnim predložkom na oddaljenejši vratni-ci našel Alena Krajnca, ta pa je bil natančen z glavo za vodstvo 1:0. Za Krajnca je bil to prvi zadetek v sezoni.
Na naslednji gol je kakšnih 350 navijačev čakalo le nekaj minut, ko je Nemanja Jakšič z globinsko podajo našel Živkovica, temu je vratar Igor Vekič strel odbil, a le do Nikola Leka, ki je žogo pospravil v mrežo - 2:0. Zanj je to peti zadetek v sezoni, s čimer je najboljši strelec Šumarjev (Štor je na uvodu dosegel štiri).
»Naša igra je v prvem polčasu slonela na disciplini v igri, odgovor-
Aluminij - Bravo 5:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Krajnc (24.), 2:0 Leko (30.), 3:0 Živkovic (63.), 4:0 Krajnc (69.), 4:1 Primc (78.), 5:1 Kle-
pač (93.).
ALUMINIJ: Kovačič, Jakšič (od 74. Klepač), Amuzie, Pantalon, Martinovič (od 71. Kontek), Petrovič, Vrbanec, Krajnc, Matjašič, Leko (od 59. Čermak), Živkovic. Trener: Slobodan Grubor.
BRAVO: Vekič, Kurtovič (od 81. Vrljičak), Zec, M. Matko, Ihbeisheh, Žinko, Agboyi, Primc, Bajič (od 58. Abdurahimi), Mensah (od 46. A. Matko), Nukič. Trener: Dejan Grabič.
Horvat dlje časa
•	• . »v v
izven igrišč
Najstarejši igralec zasedbe Aluminija v letošnji sezoni je 34-letni Mario Lucas Horvat. Po uspešnem začetku sezone in standardnem mestu v začetni enajsterici je nato padel v kolesje poškodb. Najprej je imel težave s poškodbo prsta na roki, še veliko hujšo poškodbo pa je po vrnitvi na igrišča doživel v reprezentančnem premoru na prijateljski tekmi s HNK Gorica -potrgane so vezi stegenske mišice. Po tekmi z Bravom so njegovi soigralci storili lepo gesto - vsi so imeli na majicah napis v njegovo podporo. Čimprejšnje okrevanje Luki!
1.	OLIMPIJA LJUBLJANA	14
2.	ALUMINIJ	14
3.	MARIBOR	14
4.	MURA	14
5.	CELJE	14
6.	CB24 TABOR SEŽANA	14
7.	DOMŽALE	14
8.	BRAVO	14
9.	TRIGLAV KRANJ	14
10.	RUDAR VELENJE	14
36:17 21:8 28:16 23:15 28:15 17:21 18:28 19:30 18:33 13:38
30 28 25 25 24 16 13 13 11 5
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so proti Bravu dosegli najvišjo zmago v sezoni. Dva zadetka je k temu prispeval Alen Krajnc (na fotografiji).
nosti in požrtvovalnosti, s tem delom sem zelo zadovoljen,« je prvi del videl trener Slobodan Grubor.
Razumljivo je bil drugačne volje trener Ljubljančanov Dejan Grabič: »V pripravi na tekmo smo se dogovorili, da se bomo postavili v nizki ali srednje nizki blok, saj prejemamo preveč zadetkov. A nam tudi to
ni uspevalo, saj smo bili enostavno preslabi v igri ena na ena. Aluminij je za nas v tem trenutku premočan tekmec.«
Ponovljena slika iz prvega dela, med strelci znova Krajnc
Slika se je v veliki meri ponovila v drugem polčasu, čeprav so ga nekoliko bolje odprli gostje. »V
drugem polčasu je sicer izgledalo boljše, a to je predvsem zaradi razmišljanja, da sedaj pa nimamo več česa izgubiti, zdaj pa 'gremo igrat'. To je pri Slovencih ob zaostanku 0:2 ali 0:3 nekaj običajnega, a to pri meni ne popravi vtisa,« je bil do svojih varovancev kritičen Grabič.
Po uvodnih minutah so Šumarji znova zavladali na igrišču in v 63.
minuti povišali vodstvo. Alen Krajnc je takrat s peto atraktivno podal do Marcela Čermaka, ki je z odlično asistenco našel Živkovica, ta pa je z močnim strelom zadel za 3:0.
Najboljši posameznik tekme Alen Krajnc je šest minut kasneje z izjemnim samostojnim prodorom prodrl pred vratarja Vekiča in ga tudi premagal - 4:0.
PRVALIGA TelekomSIovenije
REZULTATI 14. KROGA: Aluminij - Bravo 5:1 (2.0);
CB 24 Tabor Sežana - Maribor 4:1 (1:1); strelci: 1:0 Bongongui (7.), 1:1 Zahovič (38.), 2:1 Sikimič (51.), 3:1 Bongongui (56.), 4:1 Sikimič (90.);
Mura - Triglav 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Majcen (7.), 1:1 Mulič (75.), 1:2 Tijanič (80.), 2:2 Maroša (90., z 11 m);
Olimpija - Rudar 6:0 (4:0); strelci: 1:0 Kneževič (4.), 2:0 Vukušič (13.), 3:0 Vukušič (22.), 4:0 Boakye (32.), 5:0 Savič (64.), 6:0 Čekiči (89.);
Celje - Domžale 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Vuk (21.), 1:1 Lotrič (36., z 11 m), 2:1 Kerin (72.).
Grabic: »Izpadli smo naivno«
Renato Pantalon, Aluminij: »Pomembno je, da smo osvojili tri točke ter nadaljevali zmagoviti niz. Sedaj smo na 2. mestu lestvice, kar je odlična popotnica za naprej. Izjemno sem zadovoljen s tem, da sem dobil priložnost v začetni enajsteri-ci, obenem pa se zahvaljujem vsem soigralcem in trenerjem, ki me ves čas od prihoda v Kidričevo podpirajo.«
Dejan Grabic, trener Brava: »V nekaj primerih smo izpadli zelo naivno, na prelahek način smo dobivali zadetke. To je eden od največjih problemov, s katerimi se ukvarjamo. Sicer je treba pogledati širšo sliko, kot novinci smo lahko glede na stanje moštva dokaj zadovoljni z dosedanjo bero točk. Želimo si kakšno točko več, vendar ...«
Najučinkovitejši konec tedna v sezoni nesrečen za Maribor
V	5. krogu so strelci dosegli 22 zadetkov, kar je do tega kroga veljalo za najboljši dosežek v tej sezoni. Nič več, saj je bilo v tem krogu doseženih kar 24 zadetkov, povprečno skoraj pet na tekmo.
Tega dosežka se nikakor ne morejo veseliti v Mariboru, saj so vijoličasti v Sežani doživeli najvišji poraz v sezoni. Zanj sta s po dvema zadetkoma poskrbela Kamerunec Louis Marie Rogrigue Bongongui in Srb Predrag Sikimič. Novinci v ligi so bili enostavno boljši, kar so po tekmi priznali tudi v taboru državnih prvakov. Po šestih zmagah in remiju je bil tako prekinjen njihov niz sedmih tekem brez poraza, zdrsnili so tudi na 3. mesto lestvice.
V	vodstvu ostaja Olimpija, ki je s »teniško kravato« odpravila povsem razglašeni Rudar. Ljubljančani so po dobre pol ure igre vodili 4:0 in se tako Velenjčanom z obrestmi oddolžili za stožiški poraz v Pokalu Slovenije (0:1). Z dvema zadetkoma je Ante Vukušic še povečal prednost na lestvici strelcev, sedaj je pri številki 11. Rudar še čaka na prvo zmago v sezoni .
Najbolj izenačena obračuna kroga sta bila odigrana v Celju in Murski Soboti. Muraši so se proti Triglavu nadejali polnega izkupička, na koncu pa so se celo v zadnjih sekundah tekme reševali pred prvim porazom na svoji Fazaneriji. Uspelo jim je z izenačujočim golom Amadeja Maroša iz 11-metrovke. Remi je vendarle veliko boljši od poraza .
Tega pa so v Celju doživeli Domžalčani, čeprav so bili boljši v vseh statističnih kazalnikih (v strelih na gol npr. 4:13, v posesti žoge 40:60% ...). Pri domačinih se je z nekaj fantastičnimi obrambami zelo izkazal Matjaž Rozman, ki bi si brez dvoma zaslužil naziv igralca tekme.
»Odigrali smo odlično tekmo, posebej pa smo lahko veseli velikega števila doseženih zadetkov. Vesel sem prvih dveh zadetkov v sezoni, pri obeh sem imel veliko pomoč soigralcev. Naša prva skrb so obrambne naloge, ki jih vsi skupaj opravljamo zelo intenzivno, v napadu pa tudi najdemo vedno več rešitev. Vse skupaj je dobra napoved za prihajajoče tekme,« je dejal junak tekme Alen Krajnc.
Gal Primc je v 78. minuti izkoristil lepo asistenco Mustafa Nukica in ob Ivanu Kontku dosegel častni zadetek za goste - 4:1. Nadaljnje približanje je preprečil vratar Aluminija Matija Kovačic, ki se je v dveh primerih fantastično odzval in preprečil zanesljiva zadetka.
Zaključna beseda je znova pripadla Šumarjem, asistenco Matica Vrbanca je z golom okronal rezervist Mihael Klepač - 5:1.
V naslednjem krogu Kidričani v soboto ob 14.45 gostujejo pri vodilni Olimpiji. »V Ljubljano bomo odšli sproščeno, in čeprav bo Olim-pija v tem srečanju favorit, bomo iskali poti za presenečenje. Imamo skoraj teden dni časa za pripravo taktike in strategije,« je napovedal Grubor.
Jože Mohorič
9
3
2
8
4
2
7
4
3
6
7
1
6
6
2
5
1
8
3
4
7
3
4
7
3
2
9
0
5
9
2 Štajerski
Aktualno	
torek • 29. oktobra 2019
Nogomet • 2. SNL, 14. krog
Gostje igrali, zadevali pa domačini...
Rogaška - Drava Dakinda Ptuj 3:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Antonič (3.), 1:1 Ru-donja (15.), 2:1 Koprivica (53.), 3:1 Jauk (72.), 3:2 Haljeta (77.).
ROGAŠKA: Vunderl, Močič, Šmi-goc, Čuček, Ahec, Hustič (od 46. Koprivica), Antonič, Mraz, Krsnik, Grošič, Jauk. Trener: Damijan Romih.
DRAVA: Curanovič, Mate, Re-šek, Bajrami, Prahič, Marcius, Grajfoner, Nelson, Vajda (od 60. Kene), Rudonja (od 65. Šlak, od 69. Dedič), Haljeta. Trener: Mua-merVugdalič.
Foto: Črtomir Goznik
Nermin Haljeta je v Rogaški Slatini dosegel že osmi zadetek v sezoni, a je skupaj s soigralci s sklonjeno glavo zapuščal igrišče.
Marcel Kene, Drava: »V Rogaško Slatino smo odšli z dobro popotnico, a nam je na igrišču ni uspelo unovčiti za zmago. Napadali smo praktično celotno tekmo, v prvem polčasu je igra dejansko potekala samo na en gol, a je bil izid ob polčasu poravnan. Praktično vsak strel domačinov na gol je končal v mreži, kar je resnično neverjetno. Imamo kakovostno ekipo, po mojem mnenju med najboljšimi petimi v ligi, dobro treniramo, vzdušje v ekipi je odlično, a vsega tega nam nekako ne uspe prenesti na tekme. Verjamem v boljše nadaljevanje sezone.«
Damijan Romih, trener Rogaške: »Za nas je to morda celo ključna zmaga v tem delu sezone, v tej negativni seriji smo jo resnično že nujno potrebovali. Morda se bomo s tem nekoliko otresli pritiska in zaigrali bolj sproščeno, vsekakor pa upam, da bomo tudi točke osvajali pogosteje kot doslej.«
Črn krog za vodilno trojko, zasledovalci pritiskajo
Redko se zgodi, da imajo vodilne ekipe katerekoli lige tako slab izkupiček, kot so ga imele v tem krogu v 2. ligi. Medtem ko so doslej Koper, Gorica in Radomlje suvereno opravičevali status favoritov, so tokrat »pogrnili na celi črti«.
Koprčani so gostovali na Koroškem in se že v 1. minuti po golu Tadeja Trdine znašli v zaostanku. Čeprav so vmes izenačili, se je tekma zanje končala na najslabši mogoči način: s prvim porazom v sezoni in izključenim Lukom Veki-čem (po vstopu je na igrišču prebil le 12 minut).
Medtem ko je Koper klonil v gosteh, sta si Radomlje in Gorica spodrsljaj privoščila doma, oba pa z močnima tekmecema. Za Nafto je doslej veljalo, da so veliko slabše predstave kazali v gosteh, tokrat pa so odigrali fantastičen zaključek. Rok Pirtovšek (nekdaj Drava) ter Aljaž Ploj in Mihael Rebernik (nekdanja člana Aluminija) so zadeli za odmevno zmago in priključitev vrhu. Podobno velja tudi za Biljane, ki so v Radomljah izvedli preobrat v drugem polčasu, tudi s pomočjo avtogola Luke Gučka.
Zanimiva tekma je bila odigrana tudi v Krškem, kjer bi se domačini z zmago lahko povsem približali vrhu, a se je zanje končalo slabo - s porazom. Roltek se je nekoliko oddaljil od dna.
Krka je bila glede tega uspešnejša, z zmago proti Beltincem je zaostrila konkurenco pod vrhom.
Najvišjo zmago so vknjižili De-kančani, pri čemer jim je bila v veliko pomoč izključitev Andraža Vrabiča že v 1. polčasu.
Ob Rogaški so zmago izmed ekip iz začelja vpisali tudi Brežičani,
ki so slavili v Vipolžah pri ekipi Brd. Začelje sta omenjeni ekipi začasno prepustili Dravograjčanom, razlike pa še naprej ostajajo minimalne. REZULTATI 14. KROGA: Rogaška - Drava Dakinda Ptuj 3:2 (1:1);
Kalcer Radomlje - Vitanest Bilje 1:2 (1:1); strelci: 1:0 Nikolič (36.), 1:1 Humar (47.), 1:2 Guček (74., ag.);
Krško - Roltek Dob 1:3 (0:0); strelci: 0:1 Šipek (51.), 0:2 Gajič (69.), 0:3 Šipek (75.), 1:3 Čirjak (90., z 11 m);
Fužinar Vzajemci - Koper 2:1 (1:1); strelci: 1:0 Trdina (1.), 1:1 Baša (17.), 2:1 Turkuš (80.). Rdeči karton: Vekič (82., Koper);
Jadran Dekani - Koroška Dravograd 5:1 (2:1); strelci: 1:0 Ve-runica (21.), 1:1 Verstovšek (34.), 2:1 Stepančič (44.), 3:1 Stepančič (69.), 4:1 Babič (86., 11 m), 5:1 Zyba (88.). Rdeči karton: Vrabič (43., Dravograd);
Krka - Beltinci Klima Tratnjek 2:0 (2:0); strelca: 1:0 Kim (9.), 2:0 Kambič (16.);
Gorica - Nafta 1903 1:3 (0:0); strelci: 1:0 Colley (48.), 1:1 Pirtovšek (68.), 1:2 Rebernik (81.), 1:3 Ploj (86.).
Brda - Brežice Terme Čatež 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Perkovič (29.).
1.	GORICA 14	10	1	3	32:18	31
2.	KOPER 14	9	4	1	23:10	31
3.	KALCER RADOMLJE14	9	2	3	35:16	29
4.	VITANEST BILJE 14	8	3	3	24:15	27
5.	NAFTA 1903 14	8	2	4	35:18	26
6.	KRŠKO 14	7	3	4	29:17	24
7.	FUŽINAR VZAJEMCI14 7 3 4 24:18 24 . KRKA	14 6 5 3 23:20 23
9.	DRAVA DAKINDA 14 5 2 7 24:24 17
10.	JADRAN DEKANI	14	5	1	8	23:31	16
11.	ROLTEK DOB	13	3	6	4	24:28	15
12.	BELTINCI	14	3	2	9	11:27	11
13.	BRDA	13	2	4	7	14:23	10
14.	ROGAŠKA	13	3	1	9	10:30	10
15.	BREŽICE ČATEŽ	13	2	2	9	7:23	8
16.	DRAVOGRAD	14	2	1	11	16:36	7
JM
Nogometaši Drave so se optimistično odpravili na gostovanje v Rogaško Slatino, a tokrat jim pri doslej zadnjeuvrščenem moštvu ni uspelo osvojiti niti točke. Z moštvom Rogaške zelo dobro sodelujejo Kidričani, tako sta Tilen Ahec in Filip Jauk (slednji je na posoji) začela v prvi postavi. »V moštvu na začetku sezone nismo imeli niti enega izrazitega napadalca, zato je Filip res dobrodošla okrepitev. Čeprav je še zelo mlad igralec, nam je s svojo kakovostjo že doslej veliko pomagal, konec koncev je zabil že pet zadetkov,« je dejal trener Rogaške Damijan Romih.
Domačini so povedli že v prvem resnem napadu na tekmi, v 3. minuti je v polno za domače moštvo zadel Siniša Antonič - 1:0. Gostje so se hitro pobrali in izenačili dobrih deset minut kasneje. To je uspelo Royu Rudonji, ki je tokrat prvič začel v začetni enajsterici ptujskih modrih - 1:1. Kljub pobudi gostov se rezultat do polčasa ni spremenil.
»Smo v zelo težkem položaju, zato je seveda čutiti pritisk rezultata. Prav zaradi tega sem bil zelo vesel uvodnega gola, s katerim smo
si priborili majhno prednost. Nato smo bili vse do odhoda na odmor v podrejenem položaju, gostje so bili absolutno boljši tekmec na igrišču,« je športno priznal Romih.
Pred nekaj več kot 100 gledalci so drugi polčas boljše začeli domačini. »Opravili smo menjavo, nekoliko spremenili odnos, predvsem smo dobili nekatere ključne dvoboje na sredini igrišča. To nam je omogočalo vsaj nekoliko bolj uravnoteženo igro,« je dejal Romih.
V 53. minuti je srbski rezervist Jo-van Koprivica dosegel pravi evro-gol, vratarja gostov je premagal z izjemno natančnim strelom iz velike razdalje - 2:1. Zanj je bil to prvi gol v sezoni, priložnost za igro dobiva zelo redko. To je dalo domačinom dodatnih moči, na drugi strani
pa gostom močno otežilo nalogo. Na vsak način so si želeli izenačenja, vrstili so napade enega za drugim, a so bili nezbrani v zaključkih.
Njihova neučinkovitost je bila kaznovana v 72. minuti, ko je Filip Jauk po dolgi podaji le malenkost spremenil smer žogi in ta je končala v
mreži - 3:1. Kozmetični popravek je Dravašem uspel v 77. minuti, ko je Nermin Haljeta znižal zaostanek na 3:2. Zaključni nalet modrih ni prinesel želenega rezultata.
V naslednjem krogu bodo igralci Drave na domačem stadionu v soboto ob 14. uri gostili Fužinar.
Futsal • 1. SFL, 6. krog
FC Hiša daril Ptuj -Siliko 2:2 (2:1)
STRELCI: 0:1 Popovič (4.), 1:1 Gaj-ser (10.), 2:1 Krajnc (11.), 2:2 Čosič
(34.)
FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Domjan, Caf, Gajser, Klinc, Krajnc, Pihler, Kotnik, Miloševič, Ramadani, Tkalčič, Letonja. Trener: Dejan Kraut.
Pogled na lestvico je v vlogo favorita v športni dvorani Ljudski vrt postavljal ekipo Silika. Ta je resda bila več pri žogi, sprožila je več strelov in je igrala bolj organizirano, a na drugi strani se ekipa Ptuja ni niti malo ustrašila močnega tekmeca in je na koncu z dobro igro ter izjemno borbenostjo prišla do remija.
»Rezultat 2:2 je realen, a glede na potek tekme in naše vodstvo z 2:1 bi lahko prišli tudi do zmage, saj smo imeli še nekaj lepih priložnosti, da bi prednost povišali. Vendar nam to ni uspelo, tako da se je tekma končala z neodločenim rezultatom,« je po tekmi povedal trener FC Hiša daril Ptuj Dejan Kraut.
Vrhničani so previdno začeli tekmo in so pobudo prepustili Ptujčanom, ki so zelo naivno pre-
jeli uvodni zadetek. Aktivni vratar Silika Nejc Berzelak je s podajo skozi sredino našel samega Stefa-na Popoviča, ki je neoviran zadel s kakšnih šestih metrov - 0:1.
Po hitrem vodstvu so se domačini še bolj osredotočili na organizirane napade in so v dveh minutah preobrnili rezultat. Najprej je s približno desetih metrov zadel za izenačenje Tilen Gajser - 1:1, medtem ko je poigravanje vratarja Nej-
ca Berzelaka izkoristil tokrat zelo borbeni Žan Krajnc, saj je po odbiti žogi le-to potisnil v mrežo - 1:2.
Sledilo je pravo obleganje gola s strani igralcev Silika, ki so si priigrali nekaj priložnosti, a tudi Hiša daril bi lahko do konca dvajsetih minut izkoristila kakšno darilo gostujoče obrambe in dosegla še kakšne zadetek.
V nadaljevanju so bili Vrhničani aktivnejši, saj so večino časa lovili
rezultat. To je Ptujčanom, ki jih je na tribunah spremljalo kakšnih 100 navijačev, omogočalo kar nekaj prostora na igrišču in priložnosti za povečanje prednosti. Kar tri je imel Žiga Tkalčič, ki pa ni imel sreče v zaključkih akcij in je med drugim zadel tudi vratnico. Pritisk Silika se je nato stopnjeval, izenačenje pa je nekajkrat z izjemnimi posredovanji
preprečil odličen vratar Kevin Caf. Ta pa je nekoliko slabše reagiral pri prostem strelu Admira Čosiča, kar je pomenilo izenačenje na 2:2.
Do konca tekme smo spremljali iskanje poti do zmagovalnega zadetka na obeh straneh. Obe ekipi sta si priigrali še kakšno dobro situacijo, a glede na prikazano je remi popolnoma pravičen rezultat.
Za remi proti favorizirani ekipi Silika je igralce domače ekipe z aplavzom na koncu nagradila tudi domača publika.
David Breznik
Zaslužen aplavz navijačev za pravičen remi
1. SFL
REZULTATI 6. KROGA: Hiša daril Ptuj - Siliko 2:2 (2:1), Litija - Oplast Kobarid 1:1 (0:0), Sevnica - Stripy 3:4 (1:2), Bronx Škofije - Dobovec Pivovarna Kozel 0:5 (0:3). Prosta je bila ekipa KMN Tomaž Šic bar.
1.	DOBOVEC KOZEL
2.	FC LITIJA
3.	FSK STRIPY
4.	SILIKO
5.	HIŠA DARIL PTUJ
6.	BRONX ŠKOFIJE
7.	SEVNICA
8.	OPLAST KOBARID
9.	TOMAŽ ŠIC BAR
31:8 21:13 17:13 10:8 11:20 11:19 9:13 13:20 12:21
Igralci FC Hiša daril Ptuj so se odlično zoperstavili zmagovalcem Superpokala.
Tenis • Nina Potočnik
Nina na Madžarskem pridobila 31 mest
Foto: Črtomir Goznik
22-letna članica TK Galtena Nina Potočnik (451. na WTA) je pretekli teden igrala na 60.000 dolarjev vrednem turnirju na Madžarskem. V mestu Szekesfehervar (cca. 100.000 prebivalcev) med Balato-nom in Budimpešto je morala začeti v kvalifikacijah.
Opravila jih je uspešno, saj je kot 14. nosilka po vrsti premagala Slovakinjo Vivien Juhaszovo (6:2, 4:0 - predaja) in nato še dve leti mlajšo Rusinjo Amino Anshibo (342.), 8. nosilko (7:5, 3:6, 10:6).
Za potrditev uspeha iz kvalifikacij je morala dobiti vsaj še en dvoboj glavnega turnirja, kar ji je s kančkom sreče pri žrebu tudi uspe-
lo. V 1. krogu se je namreč merila z domačo povabljenko Adrienn Nagy (letnica 2001) in jo izločila v dveh nizih (6:4, 6:4). V naslednjem krogu je v zgornji polovici žreba naletela na 1. nosilko, Črnogorko Danko Kovinič (105.). Z izkušeno 25-letno igralko sta bili v obeh nizih izenačeni do rezultata 2:3, oz. 3:3, v zaključku pa je vse odločilne točke dobila Črnogorka.
Nina je z dosežkom na Madžarskem pridobila 31 mest na WTA-le-stvici in sedaj zaseda 420. mesto. V tem tednu v istem mestu nastopa na še močnejšem turnirju, nagradni sklad znaša 100.000 dolarjev.
JM
torek • 29. oktobra 2019
Aktualno
Štajerski	3
Rokomet • NLB liga, 7. krog
Polom Jeruzalema v Velenju
Gorenje - Jeruzalem 37:22 (20:9)
JERUZALEM: Balent (1 obramba), Nunčič (3 obrambe - ix7m), Zemljič 2; Bogadi, Šoštarič i, Čudič 5, Žuran 2, G. Hebar i, T. Hebar 4 (3), Kocbek 6, Krabonja, Lukman 1, Ozmec 1, Ciglar, Škrinjar 1. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Gorenje 6/5; Jeruzalem 4/3. IZKLJUČITVE: Gore-
Velenje - ŽRK Ptuj 23:20 (12:6)
ŽRK PTUJ: Neška Pušnik, Višnja Varga; Asja Frangež 7, Nika Po-lak 5(1), Minea Kolenko 4(2), Nika Bedrač 2, Alja Polona Krasnič 1, Teja Luknjar 1, Mia Kopold-Metličar, Nuša Puž, Neža Skrinjar, Hana Zaj-šek. Trener: Ivan Hrupič
SEDEMMETROVKE: Velenje 11/8, ŽRK Ptuj 3/3. IZKLJUČITVE: Velenje 10 minut, ŽRK Ptuj 10 minut. RDEČI KARTON: Nuša Puž (22., Ptuj).
V prvih štirih krogih so imele igralke ŽRK Ptuj za tekmice vse najmočnejše ekipe v državi, šele v 5. krogu so prvič v tej sezoni igrale z ekipo iz spodnjega dela lestvice. Velenjčanke so bile doslej, podobno kot Ptujčanke, brez osvojene točke, v derbiju začelja so v Rdeči
nje -.; Jeruzalem 6 minut. IGRALEC TEKME: Emir Taletovič (Gorenje Velenje).
Ormožani so v Velenju doživeli hud poraz, čeprav uvod v tekmo ni kazal na kaj podobnega. V 7. minuti je Jure Kocbek s svojim tretjim zadetkom povedel Ormo-žane v vodstvo s 4:5. Devet doseženih zadetkov na obeh straneh v pičlih sedmih minutah tekme je že pokazalo, da bo to tekma brez čvrstih obramb. V nadaljevanju so
dvorani prve vknjižile igralke iz Šaleške doline ...
Po izenačenih uvodnih minutah, ko je bil v 8. minuti rezultat 3:2, so sledile »črne minute« gostij, ki kar 13 minut niso dosegle zadetka, domačinke pa kar sedem - 10:2. V tem času so zaradi izključitev Ptujčanke igrale kar šest minut z igralko manj, serije domačink pa ni uspela zaustaviti niti minuta odmora stratega Ivana Hrupiča. Do odmora jim je uspelo zaostanek znižati na šest zadetkov.
»Začetek je bil izjemno slab, manjkalo je koncentracije pri podajah in zaključnih strelih, nekaj je bilo tudi smole. Za nameček smo ostali brez Puževe, ki je prejela neposredni rdeči karton, kar je bila veliko prestroga odločitev sodnikov,« je dejal Ivan Hrupič, ki je ob polčasu v slačilnici nekoliko
Ormožani zaigrali izjemno slabo še v napadu in grešili kot po tekočem traku, kar so spretno z lahkimi goli izkoriščali Velenjčani in polnili mrežo nemočnih ormoških vratarjev. Prednost Gorenja je že do polčasa narasla na +11 (20:9).
„Končno smo prikazali igro, ki si jo želimo. Mislim, da smo pokazali, da smo prava ekipa in že v 1. polčasu smo nadigrali Ormožane. Naša obramba je delovala kot celota, imeli smo razpoloženega vra-
1. A SRL (ž)
REZULTATI 5. KROGA: Velenje
-	Ptuj 23:20 (12:6), Ž.U.R.D. Koper
-	Krka 24:29 (12:17), Zelene doline Žalec - Z'Dežele 17:20 (5:9), Mli-notest Ajdovščina - Litija 35:23 (22:10). Krim Mercator - Izola.
1.	MLINOTEST AJDOVŠČINA 5	5	0	0	10
2.	KRIM MERCATOR	4	4	0	0	8
3.	ZELENE DOLINE ŽALEC	5	4	0	1	8
4.	KRKA	5	3	0	2	6
5.	Z'DEŽELE	5	3	0	2	6
6.	Ž.U.R.D. KOPER	5	3	0	2	6
7.	VELENJE	5	10	4	2
8.	IZOLA	4	0	1	3	1
9.	LITIJA	5	0	14	1
10.	PTUJ	5 0 0 5 0
povzdignil glas, kar je vendarle predramilo njegove varovanke.
V	drugem polčasu je sledil juriš gostij, ki so se zavedale, da prvi polčas nikakor ni bil pravo merilo vrednosti ekip. Močno so stopile na plin in se že v 36. minuti približale na -2 (13:11). Sledila je serija zapravljenih priložnosti in Velenjčanke so znova prišle do varnejše prednosti 16:11. Naslednja serija gostij je bila izjemna, z delnim izidom 2:8 so v 53. minuti celo prešle v vodstvo -18:19. V tem času sta v serijah zadevali Asja Frangeš in Nika Polak.
Končnica se ni odvila po željah gostij, ki so očitno preveč moči porabile za lovljenje prednosti in domačinke so prišle do prednosti 22:19, ki so jo ohranile do konca. Najboljša strelka Velenja je bila z 11 zadetki Tjaša Smolnikar, sedem jih je zabila s 7 metrov.
»Za poraz smo si krivi sami, iz tega srečanja bi zagotovo lahko iztržili več. Ko se je v drugem polčasu poškodovala še Alja Krasnič, smo na koncu imeli enostavno premalo igralk za rotacijo. Vratarki sta ubranili res veliko strelov, a je vseeno nekaj zmanjkalo. Sam zase pa govori tudi podatek, da so imele domačinke kar 11 penalov. Na drugi strani pa so domačinke našo igralko v protinapadu zaustavile z vlečenjem za dres, sledila je samo podaja z 9 metrov, kar je res povsem skregano s pravili,« je Hrupič.
V	sredo čaka Ptujčanke pokalni obračun z močno ekipo Žalca.
JM
tarja, stekel je protinapad in visoka zmaga je bila neizbežna," je po tekmi zadovoljen povedal Ibrahim Haseljic strelec šestih zadetkov za Gorenje.
Največ težav sta igralcem Jeruzalema povzročala visoki blok Gorenja in odlični vratar Emir Ta-letovic (15 obramb + Husejnovič 4 obrambe). Svojega dne niso imeli niti glavni nosilci ormoške igre in polom je bil neizbežen.
V 2. polčasu sta oba trenerja
Dol TKI Hrastnik -Drava Ptuj 33:28 (17:15)
DRAVA PTUJ: Žuran, Simonič; Grobelnik 9, Hrupič 6, Lovrenčič 3, Maroh 2, Krasnič 2, Gregorc 2, Sto-par 2, Krabonja 1, Žunič 1, Zupanič, Zupanc, Osterc, Bedrač. Trener: Vladimir Vujovič.
SEDEMMETROVKE: Dol TKI Hrastnik 3/3, Drava Ptuj 1/1, IZKLJUČITVE: Dol TKI Hrastnik 4 minute, Drava Ptuj 10 minut. RDEČI KARTON: Žunič (7., Drava).
Zaključek kasaške sezone v Ljutomeru
Za zaključek letošnje kasaške sezone na ljutomerskem hipodromu je Kasaški klub (KK) Ljutomer pripravil sedem točk sporeda.
Najpomembnejša dirka je štela za naslov državnega prvaka med dveletnimi kasači, v njej pa so se najbolj izkazali tekmovalci iz vrst gostiteljev, saj so jim pripadla prva tri mesta. Na 1600 metrov dolgi stezi je med deveterico nastopajočih slavil Rene Hanžeko-vič z Limpeto Luna (1:22,7), sledila sta Damjan Vajs z Irso V. (1:23,0) in Jože Sagaj mlajši z Imenso Vikingom (1:23,3).
Spominsko dirko Ludvika Slaviča st. je dobil Maugli z Jankom Sagajem (KK Ljutomer), ki je na 2100 metrov dolgi stezi dosegel najboljši kilometrski čas - 1:18,2. Sicer pa so v sedmih dirkah po tri zmage pripadle KK Stožice Ljubljana in KK Ljutomer, ena pa je odšla v KK Šentjernej.
NŠ
ponudila priložnost rezervistom in mladim igralcem, gostiteljem pa je uspelo povišati prednost na končnih +15 (37:22). Že v 41. minuti je prednost Velenjčanov znašala +15 (28:13). „Čestitke Gorenju za zmago in odlično predstavo. Visoki poraz seveda nikakor ni dobrodošel pred nadaljevanjem prvenstva. Je pa dobro opozorilo za vse nas, da brez pravega pristopa ne bo novih točk. Zdaj imamo dovolj časa, da zbistrimo glave in se dobro pripra-
Rokometaši Drave proti izkušeni ekipi Dola enostavno »niso bili pravi«. Hrastničani že dolgo časa igrajo v nespremenjeni postavi in to je tudi njihova največja prednost v primerjavi s tekmeci. Do zmage so prišli predvsem z bolj raznoliko igro v napadu, kjer so pokazali kolektivno in tudi individualno kakovost.
Ptujčani so deset minut držali rezultatsko ravnotežje (5:5), v tem delu se je že zgodil eden od prelomnih trenutkov tekme: Matevž Žunič je povsem nenamerno nasprotnega igralca udaril v glavo in sodnika sta mu pokazala rdeči karton. Ta dogodek je dobesedno zaustavil goste in Dol je pobegnil že na pet zadetkov prednosti. Pri Dravi je v tem obdobju škripalo v obrambni postavitvi 6-0, prav tako pa ni in ni šlo v napadu. Kljub točnim napotkom trenerja Vladimirja Vujoviča so njegovi igralci naredili preveč tehničnih napak in so zastreljali preveč čistih situacij. Ne glede na to so v končnici stisnili in odšli na odmor z rezultatom 17:15.
vimo na novo tekmo," je bil kratek in jedrnat trener Jeruzalema Saša Prapotnik.
Takih porazov Jeruzalema v Velenju smo bili v preteklosti vajeni, ko so recimo dres Gorenja nosili zvezdniki, kot so Momir Ilič, Ivan Čupič, Marko Bezjak, Matevž Skok, Ivan Gajič in drugi. Takrat, ko je Gorenje pomenilo pojem za slovenski rokomet. Danes več ni tako, zato je visoki poraz v Velenju toliko bolj boleč.
Zdaj je pred Ormožani reprezentančni premor in čas za trdo delo pred dvema domačima tekmama, za uvrstitev v Ligo za prvaka celo ključnima. V sredo, 30. oktobra, na Hard Ek prihaja Maribor, v soboto, 2. novembra, pa še Koper.
UK
1.B SRL (m)					
1. LL GROSIST SLOVAN	6	6	0	0	12
2. SVIŠ IVANČNA GORICA	6	4	1	1	9
3. DOL TKI HRASTNIK	6	4	1	1	9
4. MOKERC - KIG	6	3	2	1	8
5. KRŠKO	6	3	1	2	7
6. LJUBLJANA	6	2	2	2	6
7. HERZ ŠMARTNO	6	2	2	2	6
8. ČRNOMELJ	6	2	1	3	5
9. DRAVA PTUJ	6	2	0	4	4
10. RUDAR	6	1	2	3	4
11. GROSUPLJE	6	2	0	4	4
12. RADEČE PAPIR NOVA	6	2	0	4	4
13. BREŽICE	6	1	1	4	3
14. ŠKOFLJICA PEČJAK	6	1	1	4	3
Dobro vzdušje lepega števila gledalcev je Hrastničanom pomagalo tudi v nadaljevanju, ko je Drava na začetku še sledila tempu domačinov, nato pa je sledila znana zgodba s slabo realizacijo v napadu. S samostojnimi akcijami je bil v ptujski ekipi ponovno najučinkovitejši Tomaž Grobelnik (9), na drugi strani jih je na desnem krilu Klemen Brilej zabil kar 10, šest jih je dodal organizator igre Domen Hribšek in pet levi zunanji Gregor Klepej. Slednji je proti premalo trdni obrambi gostov dosegal zadetke vedno v pravem trenutku, ko se je tekma »lomila«. Dokončno se je prelomila v domačo korist v 45. minuti, ko je bilo na semaforju zapisano 25:19. V končnici je pri Dravi dobil priložnost za igro mladi desni zunanji igralec Žan Lovren-čič, ki je tudi zabil tri zadetke.
David Breznik
m
I

K Silo si
Z::; t« " J lnu
fe^iičL. iSSüiaiw^
iS ■ «■ m\m\* Silil'«¡i
T- —T • •■'k
■ur
TO*
■9ET 5 -	ra
WliiiljfSV!
liSíKSIS
MS»«««®
I Foto: Črtomir G ozn i k
Višnja Varga (ŽRK Ptuj)
Športni napovednik
Nogomet • Pokal Slovenije
Četrtfinale, 1. tekmi: Celje - Kalcer Radomlje (v torek ob 17.00), Domžale - Mura (v četrtek ob 17.00).
Pokal MNZ Ptuj, člani
Četrtfinale: Cirkulane - Drava Dakinda Ptuj (v torek ob 15.30). Ekipe Vidma, Bistrice in Podlehnika so se že uvrstile v polfinale.
Rokomet • Pokal Slovenije
1. KROG: ŽRK Ptuj - Zelene doline Žalec (v sredo ob 19.00 v dvorani Ljudski vrt).
JM
Proti Mariboru in Kopru končno na Hard Eku
Zaostalo tekmo 6. in tekmo 8. rednega kroga bodo Ormožani končno odigrali v svoji domači dvorani. V klubu verjamejo, da bodo že ta teden na treningih lahko preizkusili parket športne dvorane v Ormožu. Zadnjo domačo tekmo v Ormožu so Ormožani odigrali 25. maja 2018. Podatek, ki kaže, da je res skrajni čas za vrnitev v ormoško trdnjavo.
„Verjamem, da nam bo vrnitev v domačo dvorano dala dodatnega poleta, da se proti Mariboru in Kopru prikažemo v najboljši luči. Da bo tudi vzpodbuda navijačev takšna, kot si jo želimo. Z dvema zmagama bi naredili velik korak k Ligi za prvaka. Upamo na najboljše," je vrnitev v dvorano v Ormožu pokomentiral kapetan Bojan Čudič.
Hard Ek bosta odprli reprezentanci Slovenije in Nizozemske
V petek, 25. oktobra, bo v prenovljeni dvorani v Ormožu potekala prva uradna tekma, in sicer se bosta z začetkom ob 19.00 v pripravljalni tekmi pomerili reprezentanci Slovenije in Nizozemske. Gre za reprezentanci, ki bosta v letu 2020 nastopili na EP.
„Uresničila se nam je velika želja, da v Ormožu gostimo člansko reprezentanco Slovenije. Slučajno se je zgodilo, da bo to tudi prva uradna tekma na novo odprte športne dvorane v Ormožu. Glede na predproda-jo kart bo dvorana pokala po šivih, kar nas zelo veseli. Vem, da bomo v Ormožu pripravili pravi rokometni spektakel, ki se ga ne bomo sramovali," je pred reprezentančno tekmo povedal športni direktor Mladen Grabovac. Na dan tekme bodo vrata dvorane odprli ob 18. uri. Ker ni oštevilčenih sedežev, si bo najboljša mesta treba zagotoviti čim prej, v nasprotnem primeru bo treba tekmo pospremiti stoje ...
Rokomet • 1. A SRL (ž)
V končnici zmanjkale igralke za rotacijo
Rokomet • 1. B SRL (m)
Preslaba obramba
•v* i
za resnejsi odpor
NLB liga
REZULTATI 7. KROGA: Koper -Celje Pivovarna Laško 20:26 (8:14), Maribor Branik - Slovenj Gradec 2011 29:31 (15:14), Dobova - Riko Ribnica 26:33 (13:16), Gorenje Velenje - Jeruzalem Ormož 37:22 (20:9), Urbanscape Loka - Butan plin Izola 29:28 (16:9), Krka - Trimo Trebnje 20:24 (10:10).
1 CELJE PIVOVARNA LAŠKO7
2.	RIKO RIBNICA
3.	TRIMO TREBNJE
4.	DOBOVA
5.	GORENJE VELENJE
6.	URBANSCAPE LOKA
7.	KOPER
8.	JERUZALEM ORMOŽ
9.	SLOVENJ GRADEC
10.	KRKA
11.	BUTAN PLINI IZOLA
12.	MARIBOR BRANIK
Foto: RK Gorenje
Rokometaši Gorenja so proti Ormožanom prikazali najboljšo predstavo v letošnji sezoni in zasluženo zmagali.
7 0 0 14 7 0 0 14 5 1 1 11
4	0 3
3	0 4
2	2
2	1
2	1
2	0
2	0
1	1
1 0 5
20 Štajerski
Šport, rekreacija
torek m 22. oktobra 2019
i
Nogomet • Lige MNZ Ptuj
500 gledalcev v Zavrču videlo zmago gostov
3. SNL - vzhod: z igralcema več prejeli dva zadetka ...
REZULTATI 9. KROGA: Podvinci
-	Avto Rajh Ljutomer 0:0, Videm -Dravinja 3:5 (1:3), Veržej - Šampion 0:4 (0:0), Kety Emmi Bistrica - Ko-rotan Prevalje 1:2 (1:0), Radgona
-	Šmartno 1928 0:5 (0:5), Odranci
-	Zreče 2:4 (1:2).
1. ŠMARTNO 1928	9	7	1	1	34:17	22
2. ZREČE	9	6	1	2	1S:11	19
3. PODVINCI	9	4	4	1	19:9	16
4. ODRANCI	9	5	1	3	22:13	16
5. DRAVINJA	S	4	2	2	29:15	14
6. ŠAMPION	9	4	1	4	25:14	13
7. KOROTAN PREVALJE 9		4	1	4	1S:13	13
8. RAJH LJUTOMER	9	3	3	3	1S:16	12
9. VIDEM	9	4	O	5	1S:21	12
10. KETY E. BISTRICA	9	3	2	4	1S:17	11
11. VERŽEJ	9	1	O	S	S:36	3
12. RADGONA	S	O	O	S	2:47	O
Videm - Dravinja 3:5 (1:3)
STRELCI: 0:1 Ramšak (14.), 0:2 Ramšak (20.), 1:2 Plajnšek (30.), 1:3 Čakš (37.), 2:3 Vajda (59.), 3:3 Krajnc (63.), 3:4 Čakš (73.), 3:5 Ramšak (78.).
VIDEM: Klasinc, Ovčar, Gajšek, Lah, Bračič (od 83. Hrga), Cafuta, Lovenjak, Vajda, Furjan, Krajnc, Plajnšek. Trener: Robert Hojnik.
RDEČA KARTONA: Brumec (24.), A. Kolar (62., oba Dravinja).
»Nismo pravi, ne igramo tako, kot se dogovorimo in kot si želimo, posledica pa so slabi rezultati. Ne vem več, kako naj si razlagam, da iz petih napak prejmemo prav toliko zadetkov. Morali bomo sesti skupaj in se odkrito pogovoriti, da bi lahko do konca jesenskega dela sezone zbrali nekaj točk,« je dejal trener Vidma Robert Hojnik.
Gostje iz Slovenskih Konjic so hitro povedli 0:2, nato pa že kaj kmalu ostali na igrišču le z deseterico igralcev - izključen je bil Žiga Brumec. Kljub temu so do polčasa gostje zadržali prednost dveh zadetkov (1:3).
Še veliko bolj je bil razburljiv drugi polčas, ko je rumeno-zelenim po slabih 20 minutah igre vendarle uspelo izid izenačiti na 3:3, za nameček pa so gostje ostali še brez drugega izključenega igralca Aneja Kolarja. Nekaj minut kasneje so imeli domačini »zaključno žogo«, a so iz idealne situacije žogo poslali preko gola. Videmčani so res imeli odprto avtocesto do popolnega preobrata, a se je tekma še enkrat obrnila v povsem drugo smer. Po izgubljeni žogi na sredini igrišča so domačini slabo zaprli pot do
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Poduinceu in Ljutomera so si u medsebojni tekmi razdelili točke, uarouanci trenerja Aleša Čeha pa počasi izgubljajo stik z vodilnima moštvoma iz Šmartnega in Zreč.
svojega gola, gostje pa so ponujeno izkoristili za ponovno vodstvo - 3:4. Ko je nekaj minut kasneje Žan Ramšak prestregel podajo branilcev Vidma in ponovno zadel v polno, je bilo jasno, da Videm v tem dvoboju ne bo osvojil točk ...
Podvinci - Avto Rajh Ljutomer 0:0
PODVINCI: Cajnko, Ramšak, Lah, Kuserbanj, Svenšek, Zamuda Horvat (od 54. Zajko), Anžel (od 66. Čeh), Jaušovec (od 92. Kokol), Zagoršek, Oman, Šegula (od 54. Si-monič). Trener: Aleš Čeh.
RDEČI KARTON: Oman (77., Podvinci).
Vrste Podvincev so v zadnjih tekmah močno razredčene, kartoni in poškodbe krojijo sestavo ekipe. »Na začetku sezone se je lepo videlo, da lahko ob kompletni sestavi igramo zelo dober nogomet in da se lahko borimo za sam vrh lestvice. Sedaj smo daleč od idealnega stanja, manjka nam precej igralcev iz udarne postave, zato je precej težje. Remi proti Ljutomeru je tako povsem realen, lahko bi tekmo celo izgubili,« je bila prva ocena trenerja Podvincev Aleša Čeha.
Čeh je z zadnjim stavkom mislil na izjemno priložnost gostov v zaključku tekme, ko so bili domačini že v mat položaju, a je najprej odlično reagiral domači vratar Tibor Cajnko, nato pa je odbito žogo napadalec gostov iz bližine poslal preko gola .
Tekma je bila sicer skozi vseh 90 minut trda, prava prvenstvena, na zahtevni zelenici je bilo veliko ostrih dvobojev. Sodnik je pokazal kar 11 kartonov, Jan Oman je v 77. minuti prejel drugega rumenega, zato je moral predčasno zapustiti zelenico.
»Čistih priložnosti do samega zaključka praktično ni bilo, oboji smo se zavedali, da bi lahko že en sam prejeti zadetek pomenil poraz. Trenutno nismo v takšnem stanju, da bi zlahka dosegali zadetke, zato smo lahko na koncu veseli, da ga na drugi strani nismo prejeli,« je dodal Čeh.
Kot zanimivost lahko omenimo, da so bili oslabljeni tudi gostje, predvsem na mestu vratarja, zato je v golu stal Miha Rakovec, sicer eden izmed obrambnih igralcev ljutomerskega kluba.
V naslednjem krogu se bosta ligaša iz MNZ Ptuj Videm in Podvinci v nedeljo dopoldan v Vidmu merila med seboj. Oba sta daleč od idealnega stanja, zato bo pomoč navijačev še kako dobrodošla.
Super liga: v občini Markovci prevlada Markovčanov
Super liga je, tako kot vsak krog, tudi tokrat ponudila nekaj zelo za-
nimivih obračunov. Glede na stanje na lestvici je bil derbi odigran v Gerečji vasi, kjer so gostovali igralci Boča. Ti so z zelo ostro igro v veliki meri »pretepli« domačine in ohranili mrežo nedotaknjeno. To pa je na drugi strani uspelo tudi domačinom, kar proti igralcema z vrha lestvice strelcev - Borutu Šketu (9 zadetkov) in Davidu Škrablu (8) -ni lahka naloga .
Za primat v občini Markovci sta se merili ekipi Markovcev in Stojn-cev. Prvo in zadnjo besedo na tekmi je imel Peter Vogrinec, vmes sta se mreži tresli še petkrat. Varovanci trenerja Jureta Arsiča so bili po tekmi veliko bolj zadovoljni ...
Na Hajdini so pred kratkim opravili menjavo trenerja, ekipo je prevzel Aleksander Verlak. Prvo zmago je novopečeni strateg vknjižil v derbiju začelja v Apačah, kjer je strelske vaje gostov začel (in tudi končal) Jan Zupanič.
Največ gledalcev - več kot 500 - v letošnji sezoni se je v soboto zbralo v Zavrču, kjer so gostovali sosedje iz Cirkulan. Vodilno moštvo lige je imelo v začetku sezone veliko težav s poškodbami, v zadnjem času pa kaže zelo prepričljivo podobo. Te niso omadeževali tudi tokrat, s tremi goli v drugem polčasu so ugasnili upe domačinov .
Odbojka m 1. B DOL (ž)
Slab začetek, dober konec
ŽOK Calcit Volley 2 -ŽOK G.S.V. Ptuj 2:3 (12, 18, -18, -24, -13)
ŽOK G.S.V. PTUJ: Stavbar, Vin-kovič, Škraban, Kovačec, Horvat, Milošič, Paternost, Pignar, Fišer, Oancea, Sušnik. Trenerka: Svetla-na Oletič.
Ptujske odbojkarice so se na izjemno težkem gostovanju proti drugi ekipi Calcita srečno izvlekle iz primeža poraza. Na začetku tekme so bile popolnoma nemočne, a so nato igrale iz niza v niz bolje in se na koncu po izjemnem preobratu veselile zmage.
Trener Kamničank Ajoša Jemec je z začetno postavo (Žužek, Ja-vornik, Boisa, Zorman, Sitar, Lužo-
vec, Špoljarič) dobesedno prestrašil gostje. Trenerka Svetlana Oletič je v igro poslala Ano Horvat, Urško Stavbar, Ivo Škraban, Niko Milošič, Dono Vinkovič, Laro Kovačec in Laro Pignar, ki so brez menjav odigrale celotno tekmo.
Ptujčanke so prvi niz odigrale pod vsemi pričakovanji. Domačinke so zabile nekaj zaporednih »bomb« in ekspresno povedle s 15:3, potem ko na drugi strani ni bilo pravega odpora. V tem nizu je pri Ptujčankah škripal predvsem sprejem, ki so ga nekoliko popravile v drugem nizu, ko so že bile bolj konkurenčne domačinkam. Kljub temu so niz izgubile s 25:18.
Po zaostanku 2:0 v nizih so se gostje razbremenile in so začele igrati bolj pogumno. V prvi fazi so
izboljšale sprejem, dodale so še nekaj dobrih servisov in napadov, kar jih je pripeljalo do niza, ki so ga osvojile z 18:25. Sledil je zelo napet četrti niz, v katerem so bile gostje večino časa v varni točkovni pred-
1.B DOL (ž)
REZULTATI 2. KROGA: Calcit Volley II - ŽOK G.S.V. Ptuj 2:3, Weiler Volley Zreče - ŽOK Ljutomer 3:2, Mozirje - OD Krim 0:3, ŽOK Triglav Kranj - Roto-Kema Puconci 3:0.
1.	OD KRIM	2 2 0 6:1 6
2.	ŽOK TRIGLAV KRANJ 2 2 0 6:2 5
3.	ŽOK G.S.V. PTUJ 2 2 0 6:2 5
4.	CALCIT VOLLEY II 2 11 5:3 4
5.	WEILER V. ZREČE 2 11 5:5 3
6.	ŽOK LJUTOMER 2 0 2 3:6 1
7.	MOZIRJE	2 0 2 0:6 0
8.	ROTO-KEMA PUCONCI 2 0 2 0:6 0
Edini nedeljski obračun je bil dolgo časa izenačen, še v 55. minuti je bil izid 0:0. Takrat je Marko Cebek domačine popeljal v vodstvo, slabih 30 minut kasneje pa je bil znova strelec, takrat že za 5:0! Ekipe od 5. do 9. mesta loči le pet točk .
REZULTATI 9. KROGA: Zavrč - Cirkulane 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Travnikar (49.), 0:2 Cimer-man (60.), 0:3 Majcen (68.);
Markovci - Stojnci 5:2 (3:1); strelci: 1:0 Vogrinec (29.), 2:0 Zem-ljarič (34.), 2:1 Leben (43.), 3:1 Strelec (45.), 3:2 Jaušovec (58.), 4:2 Čeh (60., z 11 m), 5:2 Vogrinec (70.); Gerečja vas - Boč Poljčane 0:0; Apače - Hajdina 0:4 (0:1); strelci: 0:1 Zupanič (30.), 0:2 Muhič (53.), 0:3 Predikaka (61.), 0:4 Zupa-nič (63.);
Bukovci - Pragersko 5:1 (0:0); strelci: 1:0 Cebek (56.), 2:0 Medved (65.), 3:0 Plemeniti (69.), 4:0 Vršič (77.), 5:0 Cebek (84.), 5:1 Hajnc (89.).
1.	CIRKULANE	9	8 1	0	28:5	25
2.	BOČ POLJČANE	9	5	2	2	25:8	17
3.	GEREČJA VAS	9	5	2	2	16:10	17
4.	MARKOVCI	9	5	13	19:17	16
5.	PRAGERSKO	9	3	3	2	18:22	12
6.	BUKOVCI	9	3	2	4	20:23	11
7.	ZAVRČ	9	3	2	4	14:17	11
8.	STOJNCI	9	3	0	6	17:29	9
9.	HAJDINA	9	2	1	6	13:20	7
10.	APAČE	9 1 0 8 7:26 3
1. liga MNZ Ptuj:
I *	v
Serjanci močno namučili Skorbljane
Podlehničanom po odmevni zmagi v pokalu proti Gerečji vasi ni uspelo v zmagovitem ritmu nadaljevati tudi v prvenstvu. Na njihovem igrišču jih je ugnala zasedba iz Majšperka, za katero je vse tri zadetke prispeval Elvino Podbrežnik. Ta z 12 goli vodi na lestvici strelcev pred Kajetanom Brodnjakom iz Skorbe, ki jih je zabil osem.
Veterani +35 vzhod
REZULTATI 8. KROGA: Grajena -Dornava 4:4, Gorišnica - Markovci 2:1, Borovci - Podvinci 0:2, Rogo-znica Gostilna Muršič - Zavrč-Cir-kulane 2:2.
1.	PODVINCI 7 7 0 0 34:4 21
2.	GORIŠNICA 7 6 0 1 24:4 18
3.	ZAVRČ-CIRKULANE 8 4 2 2 23:12 14
4.	MARKOVCI 6 3 0 3 13:17 9
5.	GRAJENA	7 2 2 3 20:24 8
6.	DORNAVA 7 2 2 3 14:20 8
7.	BOROVCI	7 2 1 4 7:19 7
8.	ROGOZNICA MURŠIČ6 0 2 4 3:22 2
9.	LESKOVEC 7 0 1 6 4:20 1
PARI 9. KROGA, V PETEK OB 16.30: Dornava - Gorišnica, Lesko-vec - Grajena, Podvinci - Rogo-znica Gostilna Muršič, Markovci - Borovci. Prosta je ekipa Zavrč--Cirkulane.
Enega izmed teh je Brodnjak dosegel v tem krogu, a je njegova ekipa močno »trpela« proti gostom iz Središča. Ti so do samega zaključka tekme držali remi, a jih je v 86. minuti razžalostil (domače navijače pa seveda razveselil . ) Denis Hreljič.
Gorišničani ostajajo vodilna ekipa lige, v Rogoznici so vlogo favorita potrdili tudi na igrišču. Mitja Zagoršek je zadel dvakrat, v polno je meril še en Mitja, Strmšek.
Kar štiri ekipe imajo deset točk, dve izmed njih sta Grajena in Tržec, ki sta igrali med seboj. Z zmago je Grajena skočila v klub 10, Tržec pa je tam ostal ... Edin Zulič je za domačine zadel dvakrat.
REZULTATI 9. KROGA:
Grajena ANpro - Tržec 4:1 (1:1); strelci: 1:0 Zulič (2., z 11 m), 1:1 Kme-tec (32.), 2:1 Zulič (57.), 3:1 Pihler (65.), 4:1 Halužan (70.);
Skorba - Središče 3:2 (2:1); strelci: 0:1 Borko (18.), 1:1 Brodnjak (32.), 2:1 Horvat (41.), 2:2 Štamber-ger (54.), 3:2 Hreljič (86.);
Podlehnik - Majšperk picerija Špajza 1:3 (1:0); strelci: 1:0 Jerič (24.), 1:1 Podbrežnik (50.), 1:2 Podbrežnik (67.), 1:3 Podbrežnik (80.);
Rogoznica Slofin - Gorišnica 1:4 (0:1); strelci: 0:1 Zagoršek (5.), 0:2 Šegula (72.), 1:2 Stanet (74.), 1:3 Za-goršek (83.), 1:4 Strmšek (87.). Prosta je bila ekipa Ormoža.
1.	GORIŠNICA 8 7 0 1 26:8 21
2.	SKORBA	8 5 2 1 19:10 17
3.	MAJŠPERK ŠPAJZA 8 3 1 4 17:18 10
4.	TRŽEC	8 3 14 16:19 10
5.	GRAJENA ANPRO 8 3 1 4 14:18 10
6.	PODLEHNIK 8 3 1 4 15:21 10
7.	ORMOŽ	8 3 1 4 15:23 10
8.	SREDIŠČE 8 3 0 5 19:17 9
9.	ROGOZNICA SLOFIN 8 1 3 4 15:22 6
2. liga MNZ Ptuj: Makole prvič v sezoni na kolenih
REZULTATI 8. KROGA: Leskovec - Slovenja vas SMS sanacija 0:0;
Oplotnica - Polskava avtop. Grobelnik 0:3 (0:2); strelci: 0:1 Po-lajžar (8.), 0:2 Kos (19.), 0:3 Kos (87., z 11 m);
Hajdoše - Zgornja Polskava 4:1 (1:1); strelci: 0:1 Hartl (18.), 1:1 Pe-trušič (33.), 2:1 Meznarič (48.), 3:1 Šprah (64.), 4:1 Meznarič (65.);
Mladinec Lovrenc - Makole Bar Miha 3:2 (2:2); strelci: 1:0 Pepelnik (7.), 1:1 Samastur (12.), 1:2 Rojs (15.), 2:2 Pulko (26.), 3:2 Drosk (47.).
1.	MAKOLE MIHA 8
2.	POLSKAVA 8
3.	MLADINEC LOVRENC8
4.HAJDOŠE	8
5.	LESKOVEC 8
6.	ZGORNJA POLSKAVA8
7.	SLOVENJA VAS 8
8.	OPLOTNICA 8
0	1 31:10
O	2 19:6
0	3 21:13
O	4 21:2O
2	3 14:1S
2 2	4 2O:2S
1 3	4 S:1S
O 1	7 S:29
Jože Mohorič
nosti, a so na koncu dovolile, da se je Calcit približal in celo izenačil na 24:24. V končnici so bile nato bolj zbrane in so ta del dobile s 24:26.
Odločilni niz je prinesel novo izjemno borbo na obeh straneh mreže. Ptujske odbojkarice, pri katerih je ponovno v napadu izstopala Iva Škraban, so naredile manj napak, uspele so postaviti nekaj blokov, dodale pa je še nekaj dobrih zaključkov akcij za zmago s 13:15. Ptu-jčanke so naredile pravi preobrat in so pokazale pravi ekipni duh za zmago proti zelo kakovostni mladi ekipi iz Kamnika.
Kamnik je eden od slovenskih odbojkarskih centrov, ženska odbojka pa ima široko bazo trenutno tudi na Ptuju. V vseh starostnih kategorijah ima Ženski odbojkarski klub G.S.V. Ptuj registriranih krepko čez sto igralk, kar pomeni, da je v našem mestu trenutno pri ženskah zelo veliko zanimanje za ta atraktivni šport.
David Breznik
Planinski kotiček
8. Pohod po Slovenjegoriški planinski poti
Planinsko društvo Ptuj v soboto, 8. novembra, organizira 8. pohod po Slovenjegoriški planinski poti.
Program: izpred železniške postaje na Ptuju bo ob 8.30 in 9.00 odpeljal posebni avtobus v Juršince. Start pohoda bo pred gostiščem Kavčič v Juršincih med 8.30 in 10. uro.
Pohodnike bo pot najprej vodila do Aleluje (kapelica na vrhu Dragoviča), KT 1. Od tam je enkraten pogled na dolino Pesnice, Pohorje, Boč in Donačko goro. Sledi spust skozi naselje Hvaletinci (mogoče postanek) ter nato v Vitomarce, kjer bo KT 2 (pri Cobra baru je tudi kontrolna točka SGPP). Pot potem nadaljujemo mimo turistične kmetije Marte Druzovič do Vinotoča Janeza Druzoviča, kjer bo KT3. Sledi samo še spust po ravnici zraven potoka Pesnice do Trnovske vasi, do gostišča Siva čaplja, kjer je KT4. Cilj pohoda, na katerem bo poskrbljeno za toplo hrano ter veseli zaključek. Iz Trnovske vasi bo avtobus odpeljal v Ptuj ob 15.00 ter po potrebi. Startnina znaša 10 € (prevoz, čaj, topla malica) ali 7 € (čaj, topla malica) Start-KT1: 30 minut KT1-KT2:	1 ura 20 minut
KT2-KT3: 45 minut KT3-cilj:	1 ura 10 minut
Zagotovila pristojnih o pripravljenosti na zimsko službo, a tudi pozivi voznikom
Pristojni iz Darsa, direkcije za infrastrukturo in inženirske družbe DRI so na nedavni konferenci v Ljubljani zagotovili, da so zimske službe pripravljene na sneg in druge nevšečnosti v zimskem obdobju. Nekaj bo v prihajajoči zimi tudi novosti, vsi pa so k ustreznemu ravnanju spet pozvali tudi vse uporabnike cest, saj zimska služba ni vsemogočna.
Kar nekaj novosti: nadzorne točke, nadzorni center, mokro soljenje...
Direktor področja vzdrževanja na Darsu Ulrich Zorin je povedal, da je letos v programu zimskega vzdrževanja na avtocestah kar nekaj novosti. Ena od teh je, da je zaradi zaključevanja rušenja cestninskih postaj odstranjena ena od ovir. Letos so ob tem vzpostavili več posebnih nadzornih točk, na katerih bodo policija, finančna uprava in Darsovi nadzorniki izvajali nadzor nad tovornjaki in tudi izločali neprimerno opremljena vozila, ki so med pomembnejšimi razlogi za zastoje na avtocestnem omrežju. Z letošnjim letom so na Darsu uvedli tudi glavni nadzorni center, ki zdaj bolj koordinirano sodeluje s sosednjimi državami. S temi so naredili načrte vodenja prometa, ki omogočajo, da v kratkem času preusmerijo tovorni promet na vzporedno avtocesto v sosednji državi. Novost je tudi mokro soljenje na avtocestah, kar bo omogočilo soljenje z višjimi hitrostmi in omejilo zastoje v času tega početja. Ob tem na Darsu in direkciji za infrastrukturo v zadnjih letih vse pogosteje tudi preventivno posipajo.
Dars je nadgradil tudi aplikacijo DarsPromet+, Zorin pa je vse voznike pozval, da se pravočasno pozanimajo, kakšna bosta vreme in pričakovano prometno dogajanje ter kakšni so nasveti uporabnikom. K ustreznemu ravnanju v primeru poslabšanih voznih razmer, torej razumnosti, potrpežljivosti, varni vožnji in ustrezni opremljenosti vozila, so pozvali tudi ostali udeleženci konference. »Tudi v zimskih voznih razmerah lahko poteka promet razmeroma tekoče, če so vozila
tehnično ustrezno opremljena, vozniki pa vozijo varno in umirjeno. Omenil je tudi nekatere primere nesprejemljivega vedenja voznikov tovornjakov,« je bilo povedano.
Direktorica direkcije za infrastrukturo Monika Pintar Mesa-rič je povedala, da je želja vseh pristojnih, da so ceste ob sicer vse redkejših epizodah sneženja maksimalno prevozne, a uporabniki se morajo zavedati, da zimske službe ne morejo biti vedno povsod in v močnem sneženju ne morejo zagotavljati optimalnih razmer.
Zimske službe in posipni materiali niso vsemogočni
Pavel Hevka iz DRI je ocenil, da so koncesionarji na državnih cestah - teh je sedem za devet koncesijskih območij - in drugi pristojni dobro pripravljeni na zimo. Priprave nanjo se začnejo že avgusta. Bi pa morali po njegovih besedah voznike bolje osvestiti o zakonitostih zimskih voznih razmer, ko preprosto ni
mogoče zagotoviti enakih pogojev kot v lepem vremenu. Zimske službe in posipni materiali niso vsemogočni, je dodal. Tako Hevka kot Ljiljana Her-ga iz direkcije za infrastrukturo sta opozorila tudi, da v slovenski javnosti velja zelo visok standard stanja cest v sneženju, to je cestišče povsem brez snega ali snežne brozge. Kot je spomnila Herga, sta prvo merilo za
Občine imajo v upravljanju 32.000 kilometrov cestič
V Sloveniji je nekaj manj kot 6000 kilometrov državnih cest, ki jih upravlja direkcija, Dars ima v upravljanju 1420 kilometrov cestišč, skoraj 32.000 kilometrov pa občine. Na kvadratni kilometer je tako v Sloveniji 1,9 kilometra javnih cest, kar državo uvršča na drugo mesto v Evropi.
uspešnost zimske službe varnost in prevoznost cest. Ena od letošnjih novosti na državnih cestah je sicer ta, da bodo na tistih odsekih, predvsem klancih, kjer so običajno težave, na voljo vozila za vleko, ki bodo čim hitreje odstranila obtičala vozila in sprostila promet.
Po avtocestah povprečno dnevno 80.000 osebnih vozil in 8.000 tovornjakov
Opozorila je tudi, da se je tovorni promet po vstopu v EU leta 2004 povečal že za skoraj 100 odstotkov, pri čemer je mednarodnega prometa petkrat več kot domačega. Sever je ob tem povedal, da ob 80.000 osebnih vozilih po slovenskih avtocestah dnevno v povprečju vozi okoli 8.000 tovornjakov. O izkušnjah občin je medtem govoril župan Podčetrtka Peter Misja. Ocenil je, da v občini kljub omejenim virom delo pri zimskem vzdrževanju dobro opravljajo in zagotavljajo raz-
meroma visok standard stanja cestišč. Poudaril pa je, da morajo v zimskih razmerah sodelovati vsi deležniki, tudi občani in lastniki lokalov, ki lahko sčistijo pločnike in parkirišča. Vidik gospodarstva sta predstavila Irena Rimac Gaspari iz Hi-drie in direktor združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije Robert Sever. Ri-mac Gasparijeva je izpostavila predvsem pomen prevoznosti cest za izvoznike, še posebej tiste v avtomobilski industriji, kjer velja načelo minimalnih zalog in dobav ravno ob pravem času. Načeloma je sicer prevoznost slovenskih cest po njenih besedah dobra, treba pa je stopiti skupaj še za tistih nekaj obdobij izrednih razmer v letu. Sever pa je povedal, da se z Darsom že nekaj let skupaj pripravljajo na zimo in da je zakonodaja danes ustrezna. Ključna pa je izvedba, da se zagotovita nadzor nad neustrezno opremljenimi tovornjaki in njihovo kaznovanje ter čimprejšnja odstranitev obtičalih vozil.
Kolofon
Kakovost bivanja,
oglasna priloga Štajerskega tednika
22. oktober 2019
Urednik priloge:
Jože Mohorič
Fotografije:
Črtomir Goznik
Avtorji prispevkov:
Natalija Škrlec, Jože Mohorič, sta
Lektoriranje:
Lea Skok Vaupotič
Tehnično urejanje:
Dani Rižner Trženje:
Marketing družbe Radio Tednik Ptuj
□
2
ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna prilog|^j|j|||k|||j'
ednika.
Ze dve sekundi sta dovolj, da povzročite prometno nesrečo
AMZS skupaj z mednarodno avtomobilistično zvezo FIA Regija I in partnerskimi avtomobilskimi klubi s kampanjo »2 sekundi« opozarja na moteče dejavnike, ki voznikovo pozornost odvračajo od vožnje, s čimer zmanjšujejo njegovo osredotočenost in povečujejo možnost za nastanek prometne nesreče.
Vožnja zahteva posameznikovo popolno osredotočenost. Žal raziskave kažejo, da vozniki med vožnjo z avtomobilom več kot četrtino časa porabijo za dejavnosti, ki jim kratijo pozornost. FIA Regija I, ki v okviru mednarodne avtomobilistične zveze FIA združuje avtomobilske klube iz Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda, se je zato odločila, da z ozaveščevalno kampanjo »2 sekundi« pri voznikih in drugih udeležencih v prometu spodbudi zavedanje, da že kratkotrajna odvrnitev pozornosti od dogajanja v prometu pomeni veliko tveganje za nastanek prometne nesreče. Kampanji se pridružuje tudi AMZS. »Ocenjujemo, da se vozniki velikokrat premalo zavedajo, da lahko zgolj trenutek odloča o tem, ali bo prišlo do prometne nesreče ali ne. S kampanjo 2 sekundi želimo krepiti ozaveščenost, kateri so motilci naše pozornosti med vožnjo in da na dogajanje v prometu vpliva vsaka sekunda (ne)pozornosti«, izpostavlja mag. Jure Kostanjšek, generalni sekretar AMZS.
LJUDJI
tter, snemajo in podobno, je eden od motilcev pozornosti med vožnjo po izkušnjah in opozorilih AMZS inštruktorjev varne vožnje tudi kajenje. Prižiganje cigarete za sekundo ali dve odvrne pozornost voznika od dogajanja v prometu, kar je lahko nevarno. Če pri 100 kilometrih na uro le za eno sekundo odvrnemo pogled s ceste, smo v tej sekundi prevozili približno 28 metrov povsem na slepo.
Glasna glasba, prepevanje...
Nepomembna ni niti vrsta glasbe, ki se predvaja v avtu. Glasna glasba, prepevanje in celo poplesavanje med vožnjo hitro privedejo do nesreče. Zelo moteč dejavnik med vožnjo so lahko tudi sopotniki, še posebej otroci, saj s svojim obnašanjem
in zahtevami hitro preusmerijo voznikovo pozornost. Tudi zaradi zgolj enega samega grižljaja sendviča ali požirka vode med vožnjo lahko izgubimo pozornost, četudi le za dve sekundi, a to je dovolj, da povzročimo ali preprečimo prometno nesrečo. Zbrano vožnjo prav tako zmoti čas, namenjen ličenju. Kampanjo 2 sekundi podpira tudi evropska komisarka za promet Violeta Bulc: »Pomanjkanje pozornosti je velika grožnja za varnost v cestnem prometu in ena največjih povzročiteljic nesreč. Uporaba mobilnega telefona med vožnjo ni priporočljiva. Kadar voziš, ne telefoniraj, šteje vsaka sekunda. Če združimo moči in delamo na vseh področjih, je Vizija 0 mogoča do leta 2050,« je dejala v video izjavi, ki jo je delila na svojih družbenih omrežjih.
Med največjimi mo-tilci pozornosti je mobilni telefon
Voznik, ki uporablja mobilni telefon med vožnjo, ima slabši reakcijski čas, počasneje zaznava in se odziva na prometno signalizacijo, njegova zavorna pot je daljša, težje tudi zaznava okolico in druge situacije v prometu. Tudi če med vožnjo le za dve sekundi izgubi pozornost, ima to lahko usodne posledice. Posameznikov reakcijski čas je v povprečju 1,8 sekunde. To pomeni, da voznik, ki ga je med vožnjo nekaj zmotilo, potrebuje
cele štiri sekunde, da reagira na nepričakovano situacijo. AMZS je sicer že leta 2012 predstavil rezultate raziskave, izvedene v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, v kateri so bili ocenjeni reakcijski časi voznikov v dveh pogojih: med telefoniranjem (pogovorom po radijski postaji) in v kontrolni situaciji (običajni vožnji brez telefoniranja). Ugotovitev: reakcijski čas se pri klicu občutno poveča in je približno dvakrat daljši kot v običajni vozni situaciji! Poleg mobilnega telefona uporabljajo družbena omrežja, kot so Facebook, Instagram in Twi-
SMO VELIKOVEC KOT ŠTEVILKE. DO|BRO AVTOMOBILSKO lAl^ROVAWrTUDI^
NIKOLI SAMI
NA CESTI
SAVA
ZAVAROVALNICA
Povečala se je prodaja lahkih gospodarskih vozil
V	Sloveniji je bilo v prvih devetih mesecih letos prvič registriranih 65.613 osebnih in lahkih gospodarskih vozil, kar je 2,9 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Pri tem se je prodaja osebnih vozil zmanjšala, lahkih gospodarskih vozil pa povečala, so sporočili iz trgovinske zbornice.
V	devetih mesecih je bilo prvič registriranih 57.408 osebnih vozil, kar je 4,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Med znamkami je na vrhu Volkswagen (9762 prodanih osebnih vozil), sledita Renault (8217) in Škoda (5657).
Največ je bilo prodanih Re-naultovih cliov (2974), Škodi-nih octavij (2138) in Dacijinih sanderov (2012), kažejo podatki, ki jih za Trgovinsko zbornico Slovenije pripravlja družba Ardi INT.
Lahkih gospodarskih vozil je bilo od januarja do septembra prvič registriranih 8205 oz. 7,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Najbolje prodajane znamke so bile Fiat (1528), Renault (1383), Volkswagen (1324) in Ford (1288). Septembra je bilo prvič registri-
ranih 6091 osebnih in lahkih gospodarskih vozil, kar je 3,6 odstotka več kot septembra lani.
Prodaja osebnih vozil je v primerjavi z lanskim septembrom porasla za 6,7 odstotka na 5322 vozil. Med znamkami je prednjačil Volkswagen (915), sledila sta Renault (588) in Škoda (531). Prodanih je bilo
največ Nissanovih qashqaijev (194), Volkswagnovih tiguanov (160) ter Renaultovih capturjev (159) in cliov (152). Prodaja lahkih gospodarskih vozil pa je glede na september lani upadla, in sicer za 13,3 odstotka na 769 vozil. Na vrhu so bile znamke Renault (139), Fiat (125), Ford (110) in Volkswagen (106).
RENAULT
Passion for life
Renault MEGANE
Ze za
13.290 €*
Paket zimskih pnevmatik*
Dodatni popust na izbrano zalogo*
Brezplačno obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 1. leto"
5 let podaljšano jamstvo***
*Cena velja za model Renault Megane Life Tce 100, z vključenim rednim popustom 1.750 €, ter dodatnim popustom v višini 600 € ob nakupu prek Renault financiranja. Ob nakupu vozila prejmete tudi brezplačen paket zimskih pnevmatik. Ob nakupu vozila iz izbrane zaloge prejmete popust vvišini 600 €.Akcija za izbrano zalogo velja do 31. 10. 2019 oz. do razprodaje zalog.Vse podane cene (MPC* = maloprodajne cene) so neobvezujoče cene in vključujejo 22% DDV in DMV. **Ob nakupu avtomobila prek Renault Financiranja prejmete brezplačno obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 1. leto. 2. leto obvezno zavarovanje avtomobila prek Renault financiranja. ***5 let jamstva ob nakupu avtomobila prek Renault Fnanciranja obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej.Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana.
Poraba pri mešanem ciklu: 4,4-6,9 l/100 km. Emisije: CO2 117-155 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6Dt. Emisija NOx: 0,0194-0,077 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00015-0,0007 g/km. Število delcev (x1011): 0,02-1,33. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2 5 ter dušikovih oksidov.
ilt priporoča GJj^i)
OOB©D renault.s
AH TERBUC d
.aa
Darnava 11 Bb, SI-ZZ52 TH1RMAVA Tal - 02 754- 00 HO
Prodaja novih in rabljenih vozil, pooblaščeni servis, kleparsko-ličarske storitve, nastavitve geometrije podvozja.
ZAPELJMOVZMOoglasna priloga Štajerskega tednika
3
nissan Intelligent Mobility
ODKRIJTE POSEBNO PONUDBO NISSAN
NISSAN X-TRAIL
_ PRIHRANEK DO I ^^LET:
JAMSTVA..4^ >4'zimske pnevm
NISSAN JUKE
ZE OD
13.99Q/C
/ /
(2)
LET
ET JAMSTVA
«ju y
■ ZIMSKE
(4)
(2)
/matike (2)
wSMi

NISSAN LEAF
ZE OD
27.590
5
+ 4 zimske p
T
fAMSTV
h
\ \
NEVMATIKE
NISSAN MICRA
ZE OD
13.
v —v >
+4ZMS.KE PNEvMATTKEif^
NISSAN QASHQAI
ZE OD
17.990: €'
LET. JAMSTVA
+4 zimsketpnevmattke'

.5)
(4
(2)
REZERVIRAJ TESTNO VOŽNJO ŠE DANES.
i C SI CCD Ptujska cesta 149, 2000 Maribor
d W LU III d d m C IVIV Tel.: (02) 333 81 05//www.nissan-maribor.com
Kombinirana poraba goriva: 8,5 - 3,2 1/100 km. Emisije CO2: 172 - 85 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b, Euro 6c in Euro 6d. Emisije NOx: 0,0029 - 0,0547 g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00001 - 0,00185 g/km. Število delcev (x1011): 0,02 - 39,55. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
(l)Velja za omejeno količino vozil iz zaloge z akcijo Cash Plan z Nissan Financiranjem. (2)Velja preko Nissan Financiranja. (3)Cena, že od 27.590 eur (z vključeno subvencijo za nakup električnega vozila) velja za vozilo Nissan LEAF N-Connecta 40kwh (z vključeno kovinsko barvo in veljavnim popustom). (4) 7 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5. leto po programu "As new", 6. in 7. leto pa po programu Basic. oz. za 160.000 km, karkoli se zgodi prej. (5) 5 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5. leto po programu "As new" oz. za 160.000 km, karkoli se zgodi prej. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Slike so simbolne. Več na nissan.si.
4
ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna priloga Štajerskega tednika
Kaj je pokazal test zimskih pnevmatik
AMZS je v sodelovanju s partnerskimi avtomobilskimi klubi in porabniškimi organizacijami opravil test 31 zimskih pnevmatik. Na testiranju je bilo 16 pnevmatik dimenzije 185/65 R15 T in 15 pnevmatik dimenzije 205/65 R16C T. Prve so namenjene širokemu naboru osebnih avtomobilov, druge pa dostavnikom. Nobena preizkušena pnevmatika ni dobila najboljše ocene: pri avtomobilskih pnevmatikah so le tri pnevmatike dobile oceno zelo priporočljivo, pri pnevmatikah za dostavnike pa nobena - kot pri testu letnih pnevmatik se je tudi tokrat izkazalo, da se dosta-vniki vozijo z zimskimi pnevmatikami vprašljive kakovosti. Zakon določa, da moramo vozniki letne pnevmatike zamenjati z zimskimi do 15. novembra, če vozimo z letnimi tudi po tem datumu, pa moramo imeti v avtu snežne verige. A v AMZS svetujejo, da je treba imeti v mislih ne le datum, temveč predvsem upoštevati vremenske razmere in temu ustrezno prilagoditi opremo vozila. Primerna opre-
ma avtomobila, ko temperature padejo pod sedem stopinj Celzija, so le kakovostne zimske pnevmatike. »Zimske pnevmatike imajo poleg opazno globljega profila in lamel za boljši oprijem na snegu tudi drugačno gumeno zmes, namenjeno nizkim temperaturam. Gumena zmes letnih pnevmatik pri nizkih temperaturah namreč otrdi, oprijem in vodljivost se zato
poslabšata. Razliko med letno in zimsko pnevmatiko nazorno prikažemo z dolžino zavorne poti: pri hitrosti 50 km/h je zavorna pot v snegu z zimskimi pnevmatikami 31 metrov, z letnimi pa 62 metrov; na poledeneli cesti je pri hitrosti 30 km/h zavorna pot z zimskimi pnevmatikami 57 metrov, z letnimi 68 metrov. Ti dodatni metri lahko pomenijo razliko med življe-
Mercedes-Benz
GGGD
Audi Service
<s>
HYunDR I

BREZPLAČEN PREVENTIVNI PREGLED VOZILA
Opravite ga pred opravljanjem rednega tehničnega pregleda ali v primeru, kadar dvomite o tehnični brezhibnosti svojega vozila.
r-l r~l
BREZPLAČEN TEST AKUMULATORJA
Oglasite se pri nas in brezplačno bomo pregledali delovanje akumulatorja vvašem avtomobilu in ga po potrebi zamenjali!
ZIMSKE PNEVMATIKE IN KOMPLETI KOLES PO UGODNIH CENAH

GOODfVEAR
WJJFULDA ^iT^p
... ia^ru^T^
Dominko Ptuj
Zadružni trg 8 I 02/788 11 50 ObStudenčnici4 I 02/788 11 10
njem in smrtjo« izpostavlja Blaž Poženel, odgovorni urednik Mo-torevije.
AMZS v sodelovanju s partnerji, kot so ADAC, OAMTC, TCS in ANWB, temeljite teste pnevmatik opravlja že več kot dve desetletji. Eden glavnih namenov teh
center
testov je voznikom olajšati izbiro in pomagati pri nakupni odločitvi. »Med vse večjo ponudbo pnevmatik na trgu je vse težje krmariti: kako naj voznik ve, da sladke obljube iz oglasov in ponudb prodajalcev pnevmatik v resnici držijo? Po njihovih besedah so vse pnevmatike dobre: vse zagotavljajo dober oprijem na mokrem, vse imajo dober oprijem v snegu, vse so tihe in varčne. Če k temu dodamo še mamljive cenovne ponudbe, je pravilna izbira pnevmatik še težja,« pojasnjuje Poženel in dodaja: »AMZS testi neodvisno od izdelovalcev pnevmatik temeljito preverijo in premerijo vse pomembne lastnosti pnevmatik. Na testu zimskih pnevmatik preizkusimo lastnosti na suhi in na mokri cesti, na snegu in na ledu ter ugotovimo njihovo glasnost, preverimo obrabo oziroma število prevoženih kilometrov in izmerimo porabo goriva.« Na spletni strani AMZS (amzs. si) so tudi testi minulih let, kar voznikom omogoča primerjavo rezultatov. Ob tem Poženel dodaja: »Pnevmatike so najpo-
membnejši del ustrezne opreme avtomobila, saj zagotavljajo edini stik avta s podlago, po kateri vozi. A vozniki nikakor ne smejo pozabiti, da priprava vozila na zimo nikakor ne pomeni le menjave pnevmatik. Ob prihodu nižjih temperatur je treba letno tekočino za čiščenje vetrobranskega stekla zamenjati z zimsko, preveriti delovanje akumulatorja, poškodbe in obrabo metlic brisalcev ... Vsako zaznano poslabšanje delovanja naj bo opomnik za menjavo. Dobra vidljivost je namreč eden ključnih pogojev za varno vožnjo, vemo pa, da je vidljivost v deževnih in meglenih razmerah ter ob sneženju slabša kot sicer. K temu doda svoje še krajši dan. Najbolje je avto odpeljati na preventivni servisni pregled in se posvetovati s strokovnjakom. S tehnično neustreznim vozilom še tako dobremu vozniku morda ne bo uspelo rešiti kritične situacije, zima pa je tisti del leta, ko svoje varnosti in varnosti drugih udeležencev v prometu ne smemo prepuščati naključju.«
Osojnikova c. 12, Ptuj Zamušani 2, Gorišnica Tel.: 02/ 78 00 420 www.tuning.si
Vinco:
servisno-vulkanizerska delavnica
❖	na zalogi 5000 pnevmatik in platišč po akcijski ceni
❖ najnovejša optika 3D
❖	ugodni servis za vse tipe avtomobilov,
tudi v garancijskem roku
ZAPELJMOVZMOoglasna priloga Štajerskega tednika
5
Stekla naj bodo čista in odrošena
Ob pripravah avtomobila na zimske razmere mnogi sploh ne pomislijo na to, da je treba poskrbeti tudi za prezračevalni sistem in klimatsko napravo. Prezračevalni sistem je treba pred zimo očistiti, saj so se v filtrih za prezračevanje kabine čez leto verjetno nabrale smeti ter odpadno listje. V tem primeru sistem seveda ne bo opravljal svoje funkcije, kar nam bo povzročilo kar nekaj skrbi in slabe volje.
Klima idealna za odrositev
Čeprav se marsikomu uporaba klimatske naprave pozimi ne zdi smiselna, pa jo je vendarle dobro prižgati tudi pozimi. Klima je namreč dobra in priročna rešitev za sušenje vlažnega zraka, ki pozimi zamegli notranjost avtomobila - uporaba klimatske naprave pozimi izriva vodo iz zraka. Zrak, ki pride iz klimatske naprave, je hkrati hladen in suh, zato je idealen za odrositev ali odmrzovan-je stekel. Ob tem klima v primerjavi s poletnim časom porabi
približno desetino goriva, kajti deluje z manjšo močjo. Večina klimatskih naprav neha delovati, ko temperatura pade pod tri stopinje nad ničlo in hkrati tudi izgubi zmožnost sušenja. Uporaba klimatske naprave
pozimi bo poskrbela tudi za bolj čist zrak v avtomobilu. Ko klimatska naprava obratuje, gre ves zunanji zrak, ki vstopa v vozilo, dodatno mimo mrzlega območja uparjalnika, nizke temperature pa močno privlači-
SPC TOPLAK d .o .o., D ežn o 1d, 2286 Podle hnik, tel. 02 788 4050
jo trdne delce, ki se odlagajo na filtru klimatske naprave ter tako ne vstopijo v potniško kabino. Zgolj uporaba klimatske naprave lahko izboljša kakovost notranjega zraka za tretjino. Klimatsko napravo je treba pozimi večkrat prižgati tudi zato, da se ohranja mazanje in s tem brezhibnost sestavnih delov. Če je ne bomo redno prižigali, vsaj vsakih 14 dni za 15 minut, se lahko zgodi, da poleti zaradi okvare ne bo delovala.
Servis klime vsaj vsakih pet let
Pri AMZS priporočajo, da vsaj vsakih pet let opravimo pregled celotnega sistema klimatske naprave, zamenjamo oziroma dodamo hladilni medij ter preverimo, če ta kje pušča. Ob tem strokovnjaki preverijo še delovanje kompresorja klimatske naprave, kondenzatorja in ostalih elementov. Priporočljivo je, da filter klimatske naprave menjamo prej kot na pet let. Za dobro vidljivost je izjemno pomembna tudi higiena avto-
mobilskih stekel - kombinacija vlage in umazanije vozniku zlasti v zahtevnejših vremenskih razmerah ter pri nočni vožnji lahko precej omeji pogled in zmanjša ostrino vidnega polja. V avtomobilu je vedno dobro imeti pri roki kakovostno tkano krpo iz mikrovlaken ali papirnate brisače. Nikakor pa ne smemo orošenih stekel brisati kar z golo roko, saj tako še dodatno zamastimo stekla in umazanijo samo razmažemo.
Čas za zimsko tekočino za pranje stekel
Kot svetujejo pri AMZS, na steklo najprej z usmerjenim pršilom nanesemo ustrezno čistilo, pri tem pa pazimo, da ne pršimo po oblogah okoli stekla ali po ohišju oziroma lečah kamer in laserskih tipal. Nato s krpo iz mikrovlaken dobro obrišemo steklo, s čimer odstranimo tudi večino drobnih delcev. Nato je dobro stekla obrisati še s suhimi papirnatimi brisačami iz kakovostne celuloze. Poskrbimo tudi, da bomo v posodi vedno imeli dovolj tekočine za pranje stekel. Ta naj
bo zimska, torej takšna, ki preprečuje zmrzovanje stekel, zato redčenje ni priporočljivo. Ko jo nalijemo, tekočino nekajkrat brizgnimo po šipi, da bo po ceveh prišla do šob. Preverimo še delovanje in stanje naprave za pranje vetrobranskega stekla, zadnjega stekla in brizgalnih šob. Temeljito je treba pregledati tudi metlice brisalcev. Te je priporočljivo zamenjati pred vsako zimo, saj se v enem letu precej obrabijo.
V času, ko sta na cestah prisotna led in sneg, pa je treba avtomobil dobro očistiti. To je izjemno pomembno, saj lahko zaradi neočiščenega avtomobila pride do raztresanja snega in ledu na motorna vozila drugih udeležencev, kar jih lahko zaslepi ali poškoduje njihovo vozilo. Sneg iz strehe se lahko nenadoma strese tudi na naše na vetrobransko steklo in tako zmanjša vidljivost. Če vzvratna ogledala, stekla, predvsem pa vetrobransko steklo niso čista, seveda to zmanjša vidljivost, kar je še bolj moteče v nočnem času in ob zmanjšani vidljivosti, ko lahko hitro spregledamo druge udeležence v prometu, predvsem pešce.
fAfAitemum^tohhfiVk
VULKANIZERSTVO
JERENKO AVTO HISA d.o.o.
PTUJ, Zagrebška c. 53, tel.: 02/ 783 72 51
•	odkup in prodaja rabljenih vozil
•	AVTO DELI za vse znamke vozil
•	prodaja pnevmatik in platišč
•	SERVISIRANJE vseh znamk vozil
•	vulkanizerske storitve
•	avtooptika
•	servis klimatskih naprav
•	diagnoza vozil s testerjem
6
ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna prilog|^|jgj|kgg|^ednika
Pomembna je zbranost, pa tudi dobro pripravljeno vozilo
Pred nami je obdobje dežja, megle, snega in poledic. Dodatna previdnost in večja pozornost sta v jesenskih in zimskih razmerah nujni, a za varno vožnjo še vedno premalo, kajti tudi vozilo mora biti tehnično brezhibno in predpisano opremljeno.
Varnostna razdalja
Policija glede vožnje v zimskih razmerah in pozimi svetuje, da hitrost vozila zmanjšamo in jo prilagodimo razmeram ter stanju vozišča. Povečati je treba varnostno razdaljo med svojim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami, zavirati pa je treba narahlo in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na sto-palko. Smeri vožnje ni dobro spreminjati sunkovito, saj lahko vsako tako ravnanje povzroči zanašanje vozila. Podobno velja tudi za sunkovito speljevanje. Zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega razmerja, ker lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje vozila. Voziti je treba čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti. Posebej moramo biti pozorni na izpostavljene dele cest, kjer se pogosteje pojavlja poledica. Kot dodajajo na Policiji, bodimo med vožnjo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu. V takih razmerah so še posebej pomembni vozniška kultura, etika in solidarnost. Pred vožnjo je treba dobro očistiti vsa stekla in poskrbeti, da se z vozila ne bodo raztresali sneg, led, voda ali druge snovi. Preveriti je treba pnevmatike, zavore, svetlobne naprave in zimsko opremo.
Pnevmatike
Vozilo bo pravilno in dobro opremljeno, če bomo upošteva-
li naslednja pravila:
-	Vsa 4 kolesa opremimo z zimskimi pnevmatikami ("M+S" ali "M.S" ali "M&S").
-	4 mesece (najmanj od 15. novembra do 15. marca naslednje leto) imejmo zimske pnevmatike na vozilu.
-	3 milimetre mora biti najmanjša globina profila zimskih pnevmatik.
-	Samo zimske pnevmatike na vseh kolesih omogočajo uspešno speljevanje in pospeševanje, učinkovito zaviranje, nespremenjeno smer pri zaviranju in varno vožnjo skozi ovinke. Zaradi posebne snovi pa bodo zimske pnevmatike tudi pri temperaturi pod 7 stopinj Celzija dovolj mehke, da bodo zagotovile ustrezen oprijem tudi na suhi in nezasneženi cesti.
-	Le zadostna globina profilov bo omogočila dobro odstranjevanje vode in brozge izpod koles ter stabilnost v snegu in ledu. Kadar je na cesti več snega, pa priporočamo uporabo snežnih verig.
-	Ker se guma kot organska snov stara, po štirih letih ne glede na obrabljenost izgubi sposobnost optimalnega oprijemanja na cestišču. Pnevmatike so edini stik našega vozila z voziščem, zato skrbimo, da bo vedno dober.
-	Za zimsko opremo štejejo tudi poletne pnevmatike na vseh štirih kolesih in ustrezne snežne verige, ki morajo biti v zimskih razmerah pravilno nameščene na pogonskih kolesih.
Zavore in zavorna tekočina
Za varno vožnjo je nujno brezhibno delovanje zavor, zato redno preverjajmo gladino zavorne tekočine. Če se je rahlo znižala, je morda vzrok obraba zavornih oblog, če se je znižala naglo, vozilo takoj odpeljemo k mehaniku. Zavorno tekočino zamenjamo najmanj vsaki dve leti.
Luči
Uporaba luči podnevi je v Sloveniji med vožnjo z motornim vozilom obvezna, prav tako kot v mnogih evropskih državah. Večkrat preverimo, ali na avtomobilu res delujejo vse naprave za osvetljevanje ceste, označevanje vozila in dajanje svetlobnih znakov.
Druga zimska oprema
Priprava motornega vozila na zimo naj zajema tudi pregled drugih naprav in opreme vozila. Poleg pnevmatik, zavor, krmilnega mehanizma in luči je tu še vrsta drugih naprav, ki jih mora uporabnik vozila občasno, pred zimo pa pravočasno in skrbno preveriti:
-	na akumulatorju je treba pregledati, očistiti in namazati kabelske priključke ter preveriti stanje elektrolita v celicah;
-	na hladilnem sistemu preverimo potrebno gostoto in raven hladilne tekočine;
-	na sistemu za dovod zraka v vozilo preverimo, ali so v sistemu tujki, kot so smeti ali posušeno listje;
-	gladina olja mora vedno segati med obe oznaki (max - min) na merilni palici;
-	na sistemu za močenje ve-trobranskega stekla preverimo količino vode v posodi ter ji dodamo zadostno količino sredstva proti zmrzovanju;
-	preverimo izrabljenost metlic
Če ne poskrbite za varno vožnjo tudi v času zimskih razmer, vas lahko doleti plačilo globe
-	Z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek voznik, čigar motorno ali priklopno vozilo pozimi ali v zimskih razmerah nima ustrezne zimske opreme ali ki ravna v nasprotju s pomenom prometnega znaka za obvezno uporabo snežnih verig.
-	Z globo 500 evrov in 5 kazenskimi točkami se kaznuje za prekršek voznik, čigar vozilo nima predpisane opreme v prometu in se zaradi tega ustavi na cesti ali ovira promet. Prav tako se kaznuje voznik, ki ne upošteva prometne signalizacije za označitev zimskih razmer, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.
-Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne očisti motornega ali priklopnega vozila tako, da ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da vozniku omogočajo normalno vidljivost.
-	Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah ne upošteva prometne signalizacije, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.
-	Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost (njihova odgovorna oseba z globo 120 evrov), če vozilo pozimi ali v zimskih razmerah nima ustrezne zimske opreme, če se zaradi neustrezne zimske opreme ustavi na cesti in ovira promet ter ob neupoštevanju prometne signalizacije, ki prepoveduje promet ali omejuje promet na delu ceste.
brisalcev in jih po potrebi zamenjamo;
- preverimo stanje in napetost klinastega jermena, črpalke hladilne tekočine in drugih naprav;
BOSCH
v	sr
B r a c i c
Avtoelektrika Renato BRAČIČ s.p.
JUROVCI 1/b, 2284 VIDEM PRI PTUJU Tel. 02 764-21-01
BREZPLAČNI PREGLED VOZILA
v Bosch Car Service Bračič:
*	diagnoza vseh vrst avtomobilov
*	popravila vseh vrst električnih agregatov
*	osebni program ■♦tovorni program
servis klimatskih naprav VULKANIZERSTVO
-	pri vozilih z dizelskim motorjem je priporočljivo pregledati in po potrebi očistiti filter za gorivo;
-	tesnila vrat občasno namaži-mo z glicerinom, da v mrzlih dneh ne bodo primrznila;
-	v ključavnice na vratih in pokrovu prtljažnika občasno vbrizgajmo WD 40 ali podobno penetrirajoče antikoroziv-no sredstvo, kar bo preprečilo pomrznjenje ključavnice.
Kot svetujejo policisti, v avtomobil, pripravljen na zimsko vožnjo, spadata še metlica in strgalo za čiščenje stekel. Naprave za odtajevanje in sušenje vetrobranskega stekla ter naprave za ogrevanje in zračenje morajo zagotoviti normalno vidljivost skozi steklo. Pred daljšo vožnjo preverimo, ali imamo v rezervoarju dovolj goriva. Sneg lahko preseneti tudi zimsko službo in zgodi se, da vozilo z nemočnimi potniki obstane na cesti, zato tudi odeja v vozilu ne bo odveč.
ZAPEL
JIMOVZMOoglasna priloga Štajerskega
tednika
7
FORD AVTOMOBILI P.R.
avtomobilipr.si
Pooblaščeni trgovec in serviser vozil FORD v Mariboru
PE Plinarniška ulica 1, Maribor
Prodaja vozil: Tel. 02 22 83 000,20; Mob: 031 658 679
Servis & rezervni deli: Tel. 02 22 83 003,17,18; Mob: 031 320 337
MODRA ŠTEVILKA (((0080 88 62)
Pooblaščeni prodajalec vozil znamke FORD Pooblaščeni serviser vozil znamke FORD Originalni nadomestni deli FORD Vulkanizerske storitve
Avtokleparska in ličarska popravila v sodelovanju z VSEMI ZAVAROVALNICAMI in svojim cenilnim mestom ZA VSE ZNAMKE VOZIL Velika izbira RABLJENIH VOZIL RAZLIČNIH ZNAMK ODKUPI, MENJAVE, KREDIT & LIZING
<
O <
Vozilo je mogoče kupiti tudi na HITRI KREDIT s plačilom
preko trajnika!
Vozilo lahko kupite na financiranje BREZ POLOGA z možnostjo odplačila na položnice. Možnost nakupa na lizing tudi za ZAPOSLENE V TUJINI - z minimalnim pologom!
Vaše staro vozilo vzamemo v račun (morebitni lizing odplačamo) ali
vozilo le ODKUPIMO.
Uredimo vam lahko KREDIT ali LIZING na osnovi vašega vozila ali vozila kupljenega drugje! ODKUPI VOZIL z gotovino (poplačilo morebitnih lizingov). Nudimo testne vožnje - kontaktna številka 031 320 336.
FORD AVTOMOBILI P.R.
Plinarniška ulica 1, Maribor	avtomobili pr.si
KUPON ZA 12% POPUST
NA SERVISNE STORITVE (J^ >
v letu 2019 in 2020.	-
Izrezani kuponček prinesite s sabo. Velja do 31.12.2020. ................................................................ePST
■ i M
n
LETA JAMSTVA
BREZ OMEJITVE KILOMETROV
v v^"

TRANSIT
m '
NOVI TRANSIT
STEBER SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA

Go Further
AVTOMOBILI P.R.
PLINARNIŠKA 1, 2000 MARIBOR 022283000 AVTOMOBILIPR.SI
SlitesosimboliEne.JafiapateYHskiJiieodgovaila™.
8
ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna prilog|^j|ju|k|||j'
ednika.
Na cestah vse več sodobnih prevoznih sredstev
Razvoj mikromobilnosti in z njim povezano vprašanje regulacije sodobnih prevoznih sredstev bolj kot po spremembah zakonodaje kliče po spremembah postopka njene priprave, je na konferenci o mikromobilnosti v Ljubljani poudarila evropska ko-misarka za promet Violeta Bulc.
Razvoj bo namreč prinašal vedno nove rešitve, ki jih bo treba regulirati.
Kot je v izjavi za medije ob dogodku v organizaciji Evropske komisije v Ljubljani dejala Bulčeva, je razmah prevoznih sredstev, kot so električni skiro-ji, presenetil vse. »Zdaj očitno
obstaja potreba, da se tudi to nagovori z vidika regulatorja,« je dejala.
Pri tem je izpostavila pomen inovativnosti in sprememb v samem postopku priprave zakonodaje, saj se bodo pojavljala vedno nova prevozna sredstva. Tudi regulatorji se uči-
Električni skiroji - na kaj morate biti pozorni
Električni skiroji so idealna izbira za tiste, ki po domače rečeno veliko "skačejo okoli". Ker eno polnjenje baterije po navadi omogoča vožnjo okoli 15-30 km, je električni skiro primeren tudi za vožnjo v službo, če živite dovolj blizu in se ne želite peljati z avtobusom oziroma ne kolesarite zaradi takšnih in drugačnih razlogov.
Prednost pred kolesi imajo skiroji predvsem zaradi prenosljivosti, saj je večina modelov kompaktnih in jih je mogoče enostavno zložiti in odnesti s seboj, s čimer se rešite skrbi pred krajo in iskanjem primernega parkirnega mesta. A če se odpravljate po nakupih, je kolo s košaro še vedno bolj praktično, saj na skiroju ne morete prevažati veliko vrečk, torb in košar. Prva stvar, na katero morate biti pozorni pred nakupom električnega skiroja, je razdalja, ki jo lahko skiro prevozi s polno baterijo. Proizvajalci tu sicer navajajo okvirne številke, vendar jih v praksi uporabniki težko dosegajo zaradi vpliva različnih dejavnikov, kot so teža voznika, zračni upor, vozna površina, koliko časa se vozite po vzpetinah itd.
Neposredno z vzdržljivostjo baterije je povezana moč motorja, ki jo merimo v vatih. Močnejši motor pomeni višjo maksimalno hitrost, posledično pa bo tudi baterija hitreje izpraznjena. Za moč motorja se je najbolje orientirati po vrsti terena, po katerem se nameravate voziti. Če vas na poti čakajo vzpetine, raje posezite po močnejšem motorju.
Skiroje je mogoče polniti na katerikoli vtičnici
Polnjenje baterije ne predstavlja problema. Skiroje je mogoče polniti na katerikoli vtičnici, nekateri modeli pa imajo tudi tehnologijo za pretvarjanje kinetične energije v električno, s čimer se skiro delno polni med vožnjo. Stanje baterije lahko preverjate tudi z mobilnimi aplikacijami proizvajalcev. Najbolj praktično je, da ga polnite čez noč.
Za udobje in varnost pri vožnji skrbijo tudi zavore, pri katerih poznamo štiri kategorije:
-	električne in regenerativne zavore, ki veljajo za najšibkejše,
-	nožne zavore (pri katerih pritiskate na zadnje kolo), -zavore na boben,
-	in zavore z diskom.
Zadnje so najboljše, kar se zavor tiče, saj ponujajo največjo zaviralno moč. Pomemben dejavnik, ki je mnogokrat spregledan, je vrsta gum. Tu ločimo dve kategoriji: gume z zračnico in gume brez zračnice. Gume z zračnico ponujajo udobnejšo vožnjo po grobih površinah in boljši oprijem na gladkih, njihova slabost je seveda pri vzdrževanju. Pred nakupom ne pozabite preveriti posebnosti določenih modelov - nekaterih recimo ni mogoče uporabljati v dežju.
jo, kako prepoznati nove oblike mikromobilnosti in pospešiti postopke za njihovo umestitev v zakonodajo. »Vedno gre za precep med spodbujanjem inovativnosti in zagotavljanjem varnosti,« je poudarila.
Glavni izziv: kje sploh najti prostor
Eden glavnih izzivov je po njenih besedah vprašanje, kje sploh najti prostor za nova mi-kromobilnostna sredstva. Poleg infrastrukture, ki si jo delijo različne oblike prometa, je med možnimi rešitvami navedla mul-timodalna vozlišča, kjer se bodo stikali javni prevoz in sredstva za prevoz v zadnjem delu poti. Konferenca sicer po njenih besedah prinaša zelo jasno sporočilo, da mikromobilnost igra vse pomembnejšo vlogo pri celot-
nih sistemskih rešitvah na področju mobilnosti. »Gre za zelo pomemben dodatek k učinkovitejši, čistejši in - upam si trditi -varnejši mobilnosti,« je dodala. Strinjala se je, da se slednje sicer sliši nekoliko paradoksalno, saj so nekatera novodobna prevozna sredstva, kot so električni skiroji, marsikje trčila ob številne varnostne pomisleke. »Težave se pojavljajo, ker ni poenotenih pristopov k mikromobilnosti in upravljanja z njo, prav tako še nismo poenotili zakonodaje na področju varnosti,« je dejala.
Upa, da bo konferenca, na kateri so prisotni predstavniki 30 držav, omogočila izmenjavo izkušenj z lokalne ravni. »Da bomo poslali močno sporočilo o tem, kako, na čem in s kakšnim poudarkom je treba delovati tu-
di na evropski ravni,« je poudarila.
Priložnost za boljšo povezavo mest in vasi
Lokalno delovanje je izpostavila tudi z vidika prenosa pametnih mobilnostnih rešitev na podeželje. »Ne smemo pozabiti na vasi, ki so bile v tem razvoju najbolj izločene. Verjamemo, da bomo lahko s sodobnimi oblikami bolje povezali tudi vasi in mesta,« je še dejala evropska komisar-ka.
Na konferenci so poleg vloge regulatorjev med drugim razpravljali tudi o vlogi vlagateljev na področju mikromobilnosti in se spraševali, kaj potrebuje mikromobilnost, da postane naslednja velika poslovna priložnost.
Pri sosedih prvi semafor za pešce in Trendi avtomobilskih barv bodo tudi v kolesarje, ki buljijo v mobilne telefone prihodnje ostali enaki
V Zagrebu so minuli teden postavili prvi semafor, namenjen pešcem in kolesarjem, ki so pred prečkanjem ceste zatopljeni v svoje mobilne telefone. Semafor sveti na pločnik tik pred prehodom za pešce. Postavili so ga v okviru kampanje Dan brez mobilnih telefonov v prometu, ki je namenjena izboljšanju prometne varnosti. Novi semafor, ki so ga postavili na enem od križišč v središču Zagreba, ima predvsem opozorilni namen. Rdeča luč na semaforju se projicira na pločnik pred prehodom za pešce in odseva tudi na zaslonih mobil-nikov, v katere buljijo pešci in kolesarji, namesto da bi spremljali razmere na cesti. Zaradi rdeče luči s semaforja postanejo rdeči tudi zasloni na mobilnih telefonih, kar naj bi pešce prisililo, da umaknejo pogled z zaslona, se ustavijo in počakajo na zeleno luč. Zaradi horizontalne signalizacije pa lahko rdečo luč opazijo tudi s perifernim vidom na pločniku, so pojasnili.
Postavitev semaforja je del projekta zagrebške fakultete za promet, ki raziskuje obnašanje pešcev, ki uporabljajo mobilne
telefone na prehodih za pešce. Opazovali bodo tudi, kako vpliva na pešce tovrsten semafor. Dosedanje raziskave so pokazale, da na Hrvaškem 50 odstotkov pešcev in 33 odstotkov kolesarjev uporablja mobilne telefone, medtem ko prečkajo cesto. Približno petina pešcev in kolesarjev niti ne opazi, da je bila na semaforju rdeča luč, ker so zatopljeni v mobilnike. Statistika hrvaške policije kaže, da so mobilni telefoni četrti naj-
večji »morilci« v prometu za alkoholom, preveliko hitrostjo in neuporabo varnostnih pasov, je objavilo hrvaško notranje ministrstvo na svoji spletni strani. Poleg polovice pešcev in tretjine kolesarjev tudi 91 odstotkov voznikov avtomobilov uporablja mobilnike med vožnjo. Raziskava je tudi pokazala, da so reakcije voznika, ki med vožnjo uporablja mobilni telefon, trikrat počasnejše kot pri tistih voznikih, ki tega ne počnejo.
BASF Coatings je tudi letos objavil poročilo o avtomobilskih barvah. Ugotavlja, da na globalni ravni še vedno pred-njači bela barva vozil, in to ne glede na segment, v katerega spadajo.
Bela je v letu 2107 ostala prva izbira za nova vozila, in sicer v 40 %. Sicer prevladujejo druge akromatične barve, torej črna, siva in srebrna, med kroma-tičnimi pa sta najbolj zastopani modra in rdeča, za njima pa
še rjava. Ugotovili so tudi, da so manjši avtomobili živahnejših barv.
130 odtenkov modre
V Evropi je bilo v letu 2017 78 % novih vozil akromatične barve, ta trend pa se bo nadaljeval še v prihodnje. Pri ostalih vodi modra z 10 %. Trenutno je na voljo okoli 130 različnih odtenkov modre barve, ki tudi velja za vodilno na področju raznolikosti.
Akromatične barve so glavna izbira tudi v Severni Ameriki. Tudi med električnimi vozili so najbolj priljubljene barve ak-romatične, pri čemer nekoliko prednjačita siva in srebrna. Sicer pa tudi v Severni Ameriki med kromatičnimi barvami vodita modra in rdeča. V Aziji je 49 % novih vozil belih, saj se bela povezuje s podobo čistosti. Vse bolj priljubljeni so rjavi barvni odtenki, še posebej za SUV-je srednje velikosti.
torek • 22. oktobra 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	29
Juršinci • Novo krožišče v Gabrniku s končno podobo
Bodo tri žabice in kip boksarja privabile več obiskovalcev?
Kdor se v Juršince pripelje skozi Gabrnik, ga v novem krožišču pričaka skulptura boksarja, poklon domačinu Dejanu Zavcu, svetovnemu boksarskemu prvaku in častnemu občanu, na katerega so v Juršincih in še posebej v Gabrniku zelo ponosni. Čeprav je ideja o postavitvi spomenika živemu človeku vzbujala pomisleke, je zdaj lepo sprejeta, saj je nekaj posebnega in se o njej veliko govori. Morda bo kdo Juršince obiskal prav zaradi nje.
Kot smo že poročali, je več kot poldrugi milijon vredno investicijo v državno cesto vodila Direkcija za infrastrukturo, občina Juršinci je prispevala 13-odstotni sofinancerski delež, dela pa izvajalo Cestno podjetje Ptuj. Namesto križišča so zgradili krožišče, sanirali mostiček čez potok Krka v neposredni bližini, uredili pločnike, postavili cestno razsvetljavo, prenovili avtobusno postajališče, že pred meseci pa so morali prestaviti tudi bližnjo kapelico. Gre za veliko pridobitev za Juršince, čeprav ji je glavnino pozornosti že pred meseci vzela napoved o postavitvi skulpture boksarja v sredino krožišča, s katero so počastili domačina Dejana Zavca, upokojenega boksarskega šampiona.
Rondoji
kot reklamni panoji občin
Vedno več je primerov, ko posebej manjše slovenske občine v krožišča postavljajo svoje simbole, tisto, kar jih predstavlja in po čemer so znani. Tako postajajo rondoji neke vrste javni predstavitveni prostor.
Ideja o postavitvi doprsne skulptu-re boksarja z dvignjeno pestjo, ki je pravzaprav stara že nekaj let, je vzbudila kar nekaj pomislekov, a prav nobenega ni bilo na račun Dejana Zavca kot človeka, odličnega športnika in častnega občana, ampak predvsem na račun primernosti postavitve spomenika živemu človeku.
Ob prihodu v Juršince vas v krožišču v Gabrniku po novem pozdravijo skulptura boksarja in tri žabice.
Župan Alojz Kaučič je vztrajal, da med simbole Juršincev poleg vinogradništva in trsničarstva, ki jim je že posvečen rondo v središču občine, spada tudi Zavec kot simbol športa, vztrajnosti in uspeha, družbo v krožišču pa mu delajo tri žabice, ki veljajo za naravno značilnost tega območja. V Gabrniku je namreč nekoč živelo veliko zeleno rjavih žab, ki so jim po domače rekli 'pukaži'. »Več kot se bo govorilo o naši skulpturi, več ljudi si jo bo želelo ogledati. In morda bo kdo Juršince obiskal prav zaradi nje,« razmišlja župan. Skulptura in ureditev notranjosti krožišča sta občino stala 7.000 evrov.
Senka Dreu
Foto: SD
Ptuj, Spodnje Podravje • Novost v porodnišnici
Prva mamica rodila z nasmeškom
„V petek se je mamica, kije rodila deklico s pomočjo te metode, med porodom smejala. To gotovo pove več kot tisoč besed,« je po prvem uspešno opravljenem porodu s pomočjo epiduralne anestezije povedala predstojnica ginekološko-po-rodnega oddelka ptujske bolnišnice Damjana Bosilj.
Foto: ČG
Letno se v SB Ptuj rodi med 800 in 900 otrok.
Večletna prizadevanja vodstva ginekološko-porodnega oddelka Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, da bi uvedli epiduralno anestezijo za lajšanje porodnih bolečin, so tako končno obrodila sadove. Za številne nosečnice (v ptujski porodnišnici se letno rodi med 800 in 900 otrok), ki si to že dolgo želijo, je to odlična novica.
Za zdaj le dopoldne, od januarja naprej ves čas
„Izjemno veseli in zadovoljni smo, da lahko v ptujski bolnišnici ponudimo to možnost lajšanja obporodnih bolečin. Začeli smo 1. oktobra, imeli pogovorne ure z nosečnicami in v petek izvedli prvi porod z epiduralno anestezijo. Za zdaj izvajamo to metodo v dopoldanskem času, s podaljšanjem, torej če se porod začne dopoldan, ga seveda izpeljemo do konca. Od januarja naprej pa planiramo 24-urno uvedbo," zadovoljno pojasnjuje Bosiljeva.
Anestezisti v omenjenih pogovornih uricah nosečnicam, ki želijo roditi epiduralno, predstavijo najnovejšo metodo in tudi druge možnosti lajšanja bolečin, ki jih v ptujski bolnišnici ponujajo. „Zadnja presoja pa je še vedno na timu, ki vodi porod, torej zdravniku in babici, ki odločita, v katerem primeru je smiselna katera metoda lajšanja bolečin. Dejstvo je namreč, da ni vsak porod enak," dodaja Bosiljeva.
»Še vedno bomo seveda uporabljali tudi ultivo in druge oblike lajšanja bolečin, ki so se izkazale za zelo dobre," še pravijo v ptujski porodnišnici.
Pred nekaj leti so na ginekološko-porodnem oddelku že poskusili uvesti epiduralno anestezijo, a se takrat ni izšlo zaradi pomanjkanja anestez-istov.
Dženana Kmetec
BRALCI IN POSLUSALCI Radia-Tednika Ptuj, pridružite se naši družbi in naj vas očara
židovsko
katerem JTj^CB-lF^D1^1 uri bomO opazovali najstarejšo Karlovo univtjyJwlwrim±j!"k1vropi
V eni izmed pivnic se bomo okrepčali z golažem in »knedlički« ter vrčkom piva. Nadaljevali bomo na vedno živahni Vaclavski trg ter si privoščili mini križarjenje po reki Vltavi.
CENA IZLETA: 139 €
CENA VKLJUČUJE: prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitev v hotelu ***, 1x polpenzion, 1x malica z vrčkom piva, križarjenje po Vltavi, zunanji ogledi po programu, turistična pristojbina, nezgodno zavarovanje, vodenje in organizacija ekskurzije. Splošni pogoji so sestavni del programa, objavljeni na www.radio-ptuj.si.
Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82!
Štajerski TEDNIK ©RADioPTUI jJ
30 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 22. oktobra 2019
kmetijska zadruga
Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o. Miklošičeva ulica 12 | 2250 Ptuj T: 02 749 03 00 E: kz.ptuj@siol.net
o,80/**
Na najlepši strani Pohorja se nahaja Hotel Jakec,
od Slovenske Bistrice oddaljen le 15 km. Hotel Jakec je za vse aktivne obogatil svojo ponudbo s 15 kolesarskimi trasami in 15 pohodniškimi potmi, na katerih boste lahko spoznali lepote Pohorja. Otroci se lahko sprehodijo po Urškini poti, nagrada za prehojeno pot je slastna Urškina rezina v hotelu Jakec. V hotelu Jakec se lahko razvajate tudi v wellness centru ali pa se pomerite v igri bowlinga.
Dobrodošli na čarobnem Pohorju!

S Spa 6 Wellness & Bowling ***

www.jakec.si
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO

Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Gorišnica in Osnovno šolo Gorišnica vabi na prireditev
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Juršinci in Osnovno šolo Juršinci vabi na prireditev
ARANZIRANJE, ŠOPKI. ARANŽMAJI, VENCI LONČNICE...
BezjakTatjana Tanja s.p. K Jezeru 1, Ptuj, tel.: 02/776 35 31

m
Ne spreglejte
Mesar, ki je vstal od mo®ffi) V NORA ŠPELINA VOŽNJA ZA ŽIVLJENJE

OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Gorišnica.
Vidimo se v torek, 22. oktobra, ob 18. uri v kulturni dvorani Občine Gorišnica.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
Projekt podpira občina Gorišnica.
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Juršinci.
Vidimo se v sredo, 23. oktobra, ob 18. uri v večnamenskem kulturnem centruvJuršincih.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
Projekt podpira občina Juršinci.
Generalni pokrovitelj
/tAT P
Generalni pokrovitelj
; OCUlUS
jtATP
za |ivljenje
a vožnja
J^BOUSI RECFPTT
SLAVNIH SLOVENCEV
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR.
Vsak torek
www.tednik.si
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
•	20% popust pri malih oglasih
•	revija STOP (spored)
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
•	poštna dostava.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
torek • 22. oktobra 2019
Oglasi in objave
Štajerski	, 31
00:00 Video strani
08:00 Srečanje pevskih zborov Majšperk 09:00 Gostilna pr' Francet' 10:30 Se Še spomnite? 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Majšperk 19:50 Pregled tedna MNZ Ptuj 20:00 Destrnlk - oddaje Iz preteklosti 21:30 Srečanje pevskih zborov Majšperk
SP
Mali oglasi
•23:00 Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.Eiptv.si
00:00 Video strani
08:00 Srečanje starejših na Hajdini
10:00 Oddaja iz občine Starše
12:00 Video strani
14:00 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Oddaja iz občine Starše
19:00 GolAvt - športna oddaja
19:50 Pregled tedna MNZ Ptuj
20:00 20 let KD Hajdoše
22:00 Sreda v sredo
23:00 Video strani
00:00 Video strani 08:00 Oddaja iz občine Domava 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 10:30 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 16:00 Seja sveta občine Lenart-V ŽIVO 20:00 Društvene igre na Polenšaku
n-fiilllfnrtiT r\rwn:	Uredm&vo: Domava 1 fbd. 2252 DOfiNAVA; in^svlv.a
/ / .Li'j ,.n i i/ v..i 11	02 754 00 >> 041 -1.' 144 wwh ■ piv.
23'00 VideO strani	M:.. :■„; : C > e 342703 ■ t/' 140
program v živo tudi preko spleta:
www.siptv.si
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM konjski gnoj, z dostavo (štajerska regija). Tel. 031 659 339.
UGODNO prodam odlično ohranjen okopalnik koruze (rajsar) in prikolico za prevoz živine. Tel. 041 645 875.
PRODAM odojke. Tel. 031 845 522.
PRODAM telico simentalko, staro 9 mesecev, težko 280 kg, zelo lepo. Tel. 070 250 441.
Prodaja drv za kurjavo po ugodni ceni: hrastova, bukova, akacijeva, gabrova in mešana, z možnostjo brezplačne dostave. Za več informacij pokličite: 00385 99 404 25 82 ali 00385 99 676 01 73! Mombasa Team d.o.o., Drage Gervaisa 50, Zagreb
NEPREMIČNINE
V	NAJEM oddam več poslovnih prostorov in parkirišč, vse na Vodnikovi ul. 2 na Ptuju. Milan Hebar, s. p., Miklošičeva ul. 3, Ptuj. Tel. 041 325 925.
V	KIDRIČEVEM damo v najem dvosobno opremljeno stanovanje za dobo do enega leta. Tel. 040 747 400.
V 73. letu starosti je umrla
Marija Arnuga
rojena Čuček
IZ TRNOVSKE VASI 49
upokojenka Kmetijske zadruge Ptuj -poslovodkinja v Trnovski vasi
Od nje se bomo poslovili v četrtek, 24. oktobra 2019, ob 15. uri na pokopališču v Trnovski vasi.
Žara bo položena v tamkajšnjo mrliško vežico v sredo ob 16. uri.
Tvoji najdražji
RAZNO
IŠČEM prijazno študentko ali gospo za varstvo 4 letne punčke na našem domu. Vsaj 6 ur dnevno, od pon. do petka. Okolica Ptuja, tel. 041 947 871.
Štajerski TCDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Umrli so
tV'
Terezija Krapša, roj. Jernejšek, Ptuj, Rimska ploščad 2, roj. 1937 - umrla 8. oktobra 2019; Ana Štrucl, roj. Strucl, Ptuj, Poljska c. 49, roj. 1928 -umrla 11. oktobra 2019; Marija Bolkovič, roj. Pleško, Ptuj, Ulica Jožefe Lackove 26, roj. 1925 - umrla 13. oktobra 2019; Vesna Petrovič, roj. Topolovec, Kidričevo, Tovarniška c. 6, roj. 1973 - umrla 14. oktobra 2019; Ivana Potočnik, roj. Cep, Ptujska Gora, Stogovci 48, roj. 1940 -umrla 15. oktobra 2019; Ivan Šilec, Vitomarci, Drbetinci 67, roj. 1930
-	umrl 14. oktobra 2019; Ivan Soda, Ptuj, Rimska ploščad 3, roj. 1937
-	umrl 14. oktobra 2019; Viktor Jus, Žetale, Žetale 74, roj. 1950 - umrl 16. oktobra 2019; Neža Žuran, roj. Letič, Ptuj, Spuhlja 144a, roj. 1933 umrla 15. oktobra 2019.
Bolečina, ki nam v srcu tli, te, dragi Dušan, obudila ni. Dom je prazen in otožen, ker te, dragi Dušan, več med nami ni.
V SPOMIN Dušanu Kokolu
5. 10. 1989-19. 10. 2008 IZ BODKOVCEV
Hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu. Iskrena hvala tistim, ki s svečo in cvetjem krasite njegov mnogo prerani grob.
Žalujoči: mama Lujzika, ata Anton, brat Boris z družino, mati ter vsi, ki te pogrešamo
Štajerski
www.tednik.si
■ 1 Stajerskitednik 3 Stajerskitednik
Lepi spomini ne bledijo!
Ptui, T. junija 1J»
Í fo«ek si arrio ujtviri sam btm 3) Kitar mamice latmv v Ptuj« <!DH> 4) Uit,«* obaatji Fofatav« önw 71
Kulturni dnru (nnn 9)
ÜMmd. séllete ÜL ti volanom [tiru 111
P£TO BRIGADIRSKO POlfTJf v OBČIMI PTUJ
Za zdravo pitno JJ vodo v Halozah

Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor
S SEJI KOMtlU. (K IKS PTUJ
Premalo dogovarjanja
sistema!
' SM......-.^M* ..t-.^ .i... . . . ..
i- >wf r-;...."""* .í..V
ssfeM^sSšSSSEš •ittsssísssr^™*'
ig-Ä^Äi^KSiftiESS
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku,

znancu!
Ker temelji prikodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
cn
"O
®
Ormoško • Prepoved popivanja na javnih mestih
Konec pobruhanim klopcam in onesnaženi okolici?
Nekateri občani opozarjajo na kaljenje reda in miru zaradi popivanja predvsem v mestu Ormož, še zlasti okrog gradu, v parku in bližini otroških igrišč. Kot je pojasnila občinska inšpektorica Jana Čavničar, dobijo nemalo pritožb na račun popivanja mladih ter posledično onesnaževanja in vandalizma. Da bi te težave odpravili, so na zadnji seji občinskega sveta z amandmajem k predlogu občinskega odloka o javnem redu in miru predlagali prepoved popivanja na javnih površinah.
»Po posvetovanju s Policijsko postajo Ormož in skupno redar-sko službo smo vključili v predlog odloka o javnem redu in miru še eno alinejo, ki prepoveduje popivanje alkohola na javnih površinah, ki niso določene za točenje pijač. Namen je, da se prepreči popivanje v bližini otroških igrišč, na trgu, v parku itd. Na ta način skušamo preprečiti tudi razne oblike vandalizma na javnem kraju (uničevanje dreves v parku, poškodbe na cvetličnih koritih ...), onesnaževanje ipd., ki izhajajo posledično iz te problematike, kakor tudi pokazati, da se ne podpira popivanja, zlasti pri mladih. Določba se ne nanaša na javne prireditve,« je razložila občinska inšpektorica.
Se ne bo več smelo spiti piva ali vina na javnih površinah?
Čavničarjeva je ob tem zavrnila ugibanja, da po novem odloku ne bo dovoljeno spiti piva ali kozarca vina na javnih površinah. »To sploh ne drži. Nikakor se ta prepoved ne nanaša na to. Ra-
zumemo normalno zbiranje, gre pa za prevelike količine alkohola. Presojalo se bo od primera do primera. Bodo pa se redarji odzivali, ko bo razvidno, da gre za pijanče-
Kakšna je definicija popivanja?!
Daje poseben amandma (o prepovedi popivanja na javnih mestih) nepotreben, je poleg Emila Trstenjaka menil tudi Danilo Kosi, saj po njunem že sedanja zakonodaja omogoča pregon kršitev na področju varstva javnega reda in miru. Simeon Marin pa ni bil navdušen nad definicijami pojmov: »Ne podpiram popivanja, pa vendar mislim, da bi morali imeti definirano, kaj je popivanje.«
vanje posameznikov ali skupine in čudno obnašanje, kajti zaradi tega lahko nastanejo večji problemi, tako da v končni fazi gre za varnost in skrb vseh občanov. To, kar se dogaja na otroških igriščih, da najdemo pobruhane klopi in drugo, je absolutno neprimerno. Na javnih površinah naletimo tudi na odvržene kozarce, zaboje in steklenice, pa poškodovana drevesa v parku in cvetlična korita, polomljene klopce ... Gre skratka za objestno obnašanje, proti temu smo in moramo biti. Tega ne moremo tolerirati!« je odločena.
Ob tem je še poudarila, da njihov namen ni sankcioniranje, pač pa preventivno delovanje in opozarjanje ter hkrati za sporočilo, da popivanje, še zlasti mladih, ni družbeno sprejemljivo.
Globe za prekrškarje od 40 do 100 evrov
Za posameznika, ki bo kršil odlok, je predpisana globa v višini 40 evrov, za pravne osebe 100 evrov ter 80 evrov za odgovorne osebe pravne osebe. Za nadzor bo pristojna redarska služba. Še
Cvetke svetnikov o javnem redu in miru
Danilo Kosi: »Iz tega amandmaja nikjer ne vidim zavedenega alkohola. Piše samo popivanje. Tako da verjetno, če nekdo pije sok, je to tudi popivanje.«
Simon Kolmanič: »Podprl bom odlok, me pa skrbi, da me ne bodo po drugem odstavku osmega člena kaznovali... A to pomeni, da ne smem več škropiti sadnega drevja, ker se lahko nekdo pritoži, da to ogroža zdravje ljudi? Ali smem imeti nekje zasajene koprive zaradi zdravilnih učinkov? In na podlagi česa se bo sploh ugotavljajo, ali neka okolica kvari izgled oz. ogroža zdravje? Ali bodo potrebne kakšne meritve ali kaj, da se bo to kaznovalo?«
Ptujska občina
ima prepoved že dolgo
Po besedah vodje medobčinskega redarstva občin Spodnjega Podravja Roberta Brkiča ima ptujska občina kot ena izmed prvih slovenskih občin prepoved popivanja na javnih površinah sprejeto že od leta 2010. Pojasnil je, da so v vseh teh letih izdali malo glob, okoli 10 do največ 20 na leto, so pa opazili pozitivne učinke: »Uporaba alkohola se na splošno z odlokom seveda ni zmanjšala, je pa dejstvo, da se na javnem kraju alkohol več ne uživa, posledično pa je tudi manj drugih kršitev, ki so s tem povezane, kot je vandalizem. Do leta 2011 smo kršitelje samo opozarjali, ker pa ni bilo pravega učinka, smo potem začeli izdajati globe in obdolžilne predloge.«
predno so svetniki potrdili omenjeni amandma in odlok, pa je Urh Lukman povedal, da se mu zdi ukrep kaznovanja za ta prekršek pretiran.
Čavničarjeva je poudarila, da bodo najprej kršitelju izrekli opozorilo, če ga ne bo upošteval, pa bo izrečena globa. »Glede na to, da so to dejansko najnižje globe, naš namen ni polniti občinske blagajne. Ne more se podpirati popivanja na javnih mestih in kršitev, ki posledično izhajajo iz tega. S tem že imamo slabe izkušnje, vzvoda pa ne. In mislim, da je včasih upravičeno, da se nekatere kršitve sankcionira z globami,« je še odvrnila.
Monika Horvat
r\ r>+ m^ o ^ o 4

p
•o %?*
C) o
► p»
Rojstva: Teja Bezjak, Grajena 5ib, Ptuj - deklica Neža; Katja Bricman Bergles - deklica Sinja Nela; Katrin Valenko - deček Matevž; Bernardka Valenko - deklica Jana; Mateja Podlesnik - deklica Nikolina.
Poroke - Ptuj: Robert Cajnko, Podgorci 102, in Špela Valenko, Moškanjci ie; Aleš Veršič in Lea Petrovič, Markovci 65a; Tilen Gorenšek in Maša Tramšek, Ljubljana, Steletova ul. 2.
♦o
oV'fc.c, .. c. . O ^ J'i'.ov?
£ CO
*

■
CS

Vreme vinotoka je aprilu za poroka.
Danes bo precej jasno z jutranjo meglo po nekaterih nižinah. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, ob morju do 15, najvišje dnevne od 20 do 25 °C.
V sredo in četrtek bo precej jasno, zjutraj in deloma dopoldne bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. Še bo toplo.
4-dnevna napoved za Podravje
Torek	Sreda	Četrtek	Petek
22.10.2019	23.10.2019	24.10.2019	25.10.2019
	m.	*	*
8	8	7	5
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
25	25	25	22
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
V	V	V	
Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s
Vir: ARSO