41. 6tev. Postnina placana ˇ gotavini. Celje, petek 24. maja 3929. Leto XI. Izhaja v pondeljek In petek. Stane mesečno Din 7* — La inozemstvo Din 20*—. ?asamexna ätevllka I Oin. ^ačun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. ^^^^1^^ ^^^^B ^^^^^^^^^^^^^. H^ft ^^^^B ^k^^^^^^^ ^Kt^^^^^B^^^^k. .^tfflS^^^^^l^^k. ^^^I^^^h^^I^^ /^BhE^BV^^ UredniAtvo In upravjtiötvo i 'Vlje Strossmayerjeva ulica 1, pritličie Rokoplsov ne vračamo. Ofjl&sl po tarifu. Telefon Int. štev. 65. I9I9—1929. V Mariboru, ob Binkoštih. Ji to na prvi pogled bolj naša ma- riborska krajevna zadeva. Ali da na .skronien način proslavimo desetletni- co slovonske osnovne in meščanske so- le baš v Mariboru, nekdaj najmočnej- :>\ postojanki Nemštva v naši lepi, ze- leni. slovenski marLborski oblasti, to jo zadeva srca, ponosa cele ts deželi- ce in celega slGvenskega naroda. Za veliko« naše časopisje to iii važno, kor ni senzacija, ker je le skromen ju- bilej dela in napora. skromen spome- nik Uvstvarj)ajioče slovenske kulturne sile. Jubiloj smo proslavili z učitelj- skiin zborovanjent včerajšnjo soboto — in z drobno knjižico »1919 — 1929. Deset let drž. slovenske osnovne in mesčanske sole v Mariboru«. katero so tmogooilo oblasti in Posojilnica v Mariboru. Knjižiica bo pričala poz- niin rodom, v kakih razmerah j.e za- zvenela sladka naša materna govori- ca v mariborskih šolah. kako snio pi*i- eeli movati že napol potujčene mla- de slovensko duše . . . L. P. nravi v uvodni. pesiiii: Da! Na.ših je bilo src sto. tisocero! Dali smo nade jim — nov-o vero. dali ljubav jim in — domovino! In s srccm smo pisali nje zgodovino. Pcitelji, prvi bojevniki za. uveljav- ljenje slovenskega šolstva v Maribo- ru j so napisali to knjigo. Žalostne, vesele. zinagovite trenutko v trdem bcju za srca, za duše. Na.i so jih spo- minja vodja in prijatelj njihov, g. dr. Leopold Pc-ljanee, kakor v knjižici. tudi v Vašem listn: ^Prevzeta naloga ni liila lahka. najtežja je bila glede osnovnega šol- stva v Mariboru. Vse sole in mestni šolfiki svet v Mariboru so prepletale kakor vorige trdne vezi prejšnjega s;- stema, ki so se opirale razen tcga še na voljavne zakons. Tu ni zaleglo. ee si iztrgal en člen in ga nadomestil t drugim. Vse je bilo treba raztrgati in v praznini graditi iznova. Bomači Nemei in tudi oni v Avstrijski repu- bliki so bill prepricani. da se učna uprava ne dotakne mariborskih os- novnih šol, ker bi zazevala prevelika vrzcL ki bi je ne niGgli izpolniti ali rtT'imo tocneje, ne mogli dobvo izpol- niti. Res se je pcznalo, toda nv v mostu Mariboni. teinvec zunaj na deželi. od- koder je iiena uprava odnoklicala naj- boljše učitelje. Zdaj labko povem, ka- ko težko mi je l>ilo. če so se krajni šol- ski sveti v vlogah ali po odposlancib trpko pritoževali: »Cemu smo zgradili Iepa šolska poslopja, cemu žrtvovali tisočake, če naša deca zdai nima uči- teljev in rednega pouka?« V prvih meseoih leta 1919. sein v skriti sobi ljvbVianske vladne ualače sestavljal odlck o namestitvah uči- teljev na mavibcrskih osnovnih in meščanskib šolah. Odloki so izili me- seca marca. Novi upravitelji csnovnih in ravna- telji mešcanskih sol so dobili brzojav- na povelja, da takoj nastopijo svoje službe ter prevzamejo uradne posle. fili vso mirno kakor vojaki in nastopili. Nisc se ustrašili dela v takratnih bur- n.ib in negotovib dneli, zato pa so tudi tako lepo uspeli. Mnoäo so trpeli, nič meni tožili. zato njibovega velikega tvnda tudi ne nio-rem dostojno opisati. Naj stcro to sami! Vseh njemiških učiteljev in uMteljic ucna uprava ni takoi zamenjala. Znierncj.ši so ostali. Bilo je dobro ta- ko. ccprav v nasprotnem slucaju, ka- kor nam je bilo znano. z našimi uči- tolji ne bi tako postopali. Ko so se v mislednjib letih nonižki razredi bolj in bolj krčili. so cdbajali nemški uoi- telji in uciteljice drug za drugim v Avstrijsko republiko. k.ier so ihn takoj proskrbeli primerne službe. Za Mariboronii je prižel šc Ptu.i- mo- jf cielo je bilo končano. Odnoslanstva liudskoMskih uciteljev so se ?iri po- vevjeniku pritoževala, da jih vodi in nadzoruje srednjesolski profesor. za- htevali in dobili so svoja nadzorn.ika. Pozneje so mi pri nekdanjem Viš- jem šolskem svetu v Ljubljani večkrat pravili, da sein iniel ob namestitvah v Maribcru posebno sreco. Srečo? Za- kaj? Starejči slovenski učitelji so imeli vsi trdo življonsko šolo za seboj. trdo soio na učiteljiišcu. se trso v službab na deželi ob večnem boju s sovražnim sistemom, a tudi — z lastnimi Ijudmi. Ojeklenili so v boju; kam or si jib ppr stavil. pevsod so se izkazali može.« f Franjo Brinar v krogu svoje rodbine. ivclor je imel sam. zlato mladost ob skrbni ocetovi rcki in na ljubecem ma- türinein sreu, ta bo vedel. kaj se pravi: srecna rodbina! Saj danes so srecne rodbine tako redke: ali se očeta boji vsa rodbina. ali pa se oče in mati za svoje otroke malo, vse premalo pri- °ata. Tako je pae dandanes. In ravno v ucileljskih rodbinah. se mi zdi, se najde še največ sreenih rc:lbin. Tarn so odrrto on za vse nialenkosti drob- iiega mladcstnega živl-jenja. tain je do- ijui* skroinncst in zadovolinost. tarn je so dema sreča. In pri Erinarjevib v Gotcvljab je bilo toliko srt'ce! Ce se spominjam na leta pred svetovno vojno. 'ko sem bil, ob tolikokrat v krogu te rcd'bine, se mi inilo «tori, saj danes je ni več . . . Go- spa Tilka je umrla tik po prevratu in njt'ga smo položili pred tedni v grob. Počivata ob farni cerkvi v Gotovljah, pec'ivata v skupnem grobu poleg hcer- kice Vide, dvoje zlatib sre se greje ob ljubezni nežnega svojega otrooicka. Men da nikdar ni bilo čuti v tej rod- bin ici žal bescd'e, saj men da. niti žal misel ni našla tja svoje poti. Sama ljubezen je družila vso rodbino od zo- re do mraka in naprej do belega due. V ljubezni so rasli otročički. rasli in odražijali. v ljubezni jim trga sree ma- ter in a in oc'etova smrt . . . Ni kmalu otrok, ki bi imeli v ro- knh tako viden dokumenl ocetove lju- bezni in očetovib skrbi. kakor ga ima- jo Brinarjevi otroci. I'ajni Fr. Brinar je zapustil skrbno pisano spominsko knjigo z naslovom: Moji otročki. Vicleti ji je. da je bila pisana s sri/no krvjo in z očetovskim penosom. Od prve do zadnje črke jo t^reveva tiho zadovoljstvo. da ima ta- ko sreeno rodbinico, a tudi ob nesre- cah se pomiri z usodo, ko se spomni, da mora sedaj preostalim posvetitä se v.se \tv Jjubezni. da si jiii mora ka bolj zakleniti v svoje sree. lJr\i si Ti. Tonoek! Prvorojencek! Kateri oce te ne pricakuje z nestrp- nostjo, kateri ne zacuti ponosa in sre- Ce! In mamica je zanj moli.-Ia, ko ga še ni bilo na svetu. Kaj čuda, da se od- lo-ci ma mica za ime proprošnjika An- tün.'i Padoxanskega, ko bi oče mnogo rajši kako slovansko ime . . . Na mla- dega potomca je ponosna vsa rodbina, in striček, pisalelj in pesnik inn zlozi pesmico: ŽaJik — žena neokročena. se zaklela, zarotila. da bo stria, iztrebila sine stare kcrenine. stare korenine, Brine . . . Vendar On. ki vlada svet, On ustavi smrtno koso: »Živi rod so koreniakov, ' korenjakov in možakov!« Prve skrbi s prehrano. kopanjem, spanjem, vse. vse je opisauo v tej knji- gi. Prvi obiski, prvi samostojni kora- ki in besede, besede, ntrocja izgovorja- va z vsemi posebnostmi . . . ;Pa, oh, prve bolezni. skrbi, pota ... A, Toncek je preko vsega. že dobi od Miklavža vojasko sabljico in kar je še treba . . . Pride Božič in Velikanoč in dečko do- rašča do sole; ta knjiga ga spremlja ob vsa kein koraku . . . Novo poglavje nosi naslov: Vid«i. Sprejeta z isto ljubezni jo, spremljana cd ostrega očetovega cčesa in njego- vega zanesljjvega peresa tja do njene- ga tretjega lota. Kar naenkrat zaseka v živo strašen vxklik oceta-pisca: »Bog, kaj si storil! Zdaj pride strašno poglavje. Naše Vide, tega našega le- j)ega, zdravega, evrstega, živahnega, svg-dxegn. Jjubljenega-. povsorl občudo- vanrga srčka ni reel Teh ljubeznjivili oči, tega smehlja- jocega. belega. in rdečega obrazka, na- šega z.dra^ega angelčka — ni. ni veel« In sedaj vse podrobnosti strašne nje- ne bclezni, otrpnjen.ia tilnfka, z vsemi skrbmi in rahlimi upi, do groznega udarca, ko je ugasnilo to mlado in rah!o življenje, ko ji je »ob 4. uri zju- raj za hip stisnilo ocke. zategnilo lici- ce in bila je — angelrck . . . Nikoli mi Oče Kondelik in ženin Uejuara Češki spisal Ignat Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetir.a. 01 Zidelo se je, kakor da bi se gospa ustrašila. Toda takoj je pomignila s košceno roko in rekla: »Prosiin. blagovolite iti naprej . . .« Sedaj ni obrnila v kuhinji klju«ea in kakor tenko morsko stra.šilo je išla za mojsU'om. »S kem imam cast, dragi gospod?« je vprašala v nervozni radovednosti. »Kondelik, milostl'jiva gospa«, je C'dgovoril mojster in se ni ozrl. ^Kon- delik iz, Jocneulice . . .« »Ah, gospod Kondelik!« je vzklikni- la matrons, proscnew'na. ^Tega ]>a res nisem pričakovala.« Rdeee use na obrazu so se ji oživo- le in so imele sedaj popolnoma vidne obroče. Njen cbraz, je bil izmed onih, ki morejo zardeti po celem oblieju. Rmena polt okoli rdecih lis se je po- znala tenibolj jasne. »To si mislim«, je odgovoril nioj- ster. »In. da bi bila kar najprej gotova, niilostljiva gospa: kako pa je pravza- prav z. ono zadevo z vašo gospodično li'oerjo iii z jrosjicdom Vej-------« Kondelik ni dokcneal. Matrona je »agio zamühnila z roko in mu je pre- dico na samern?« »E. ni tega begvekaj«. je zamaiinil Kondeljk z roko. ko i.e bil m v kuhinji. 'M\ j)i lalnko spregovoril z vami beso- trgala besedo na jeziku. zamahnila je. kakor da bi se hotel a bran.iti. kakor ('st bi se bala, da bi ne bila preseneoe- na. Takoj potem je pogledala na niz- ka vrata, ki so držala iz sobe na des- no. piistopila je k njim po prstih, v°- slusala je. jtritisnila kliuko. oprezno odprla in pogledala v sosedno sobo. Vstopila je tja, ozrla se okoli sebe, vr- nila se, zaprla vrata. globoko se od- dahnila; dvignila levico, pritisnila jo k prsiru vsoh liet stegnjenih prstov, pogledala Kondelika skoro očitajoče in je rekla: *>To steine prestra.šili, gos]io;l — to- da ltvala Bo[?u. sn.ma sva. On je cd- šel . . .<- »Kdo je od.sel?« je vpračal gospod Kondelik. »Naš Qospod!- ;o vzdiirn.il,) !>;airo- na. Kni moni io nitif, s tern ne bom go- voril«. je rekcl mcjster kratko. »Hotel sein vas le vprašati, kaj pravzaprav ¦'mate ?_ r.ašim L'ospodom Vejvaro. Jaz *?n\ namrec njegov hodoei tast. Bill ste voeraj pri moji ženi — žalibog. da nifiom bil doma — in skuhali ste nani • epo kašo. Lahko si mislite. da ne ino- i em tega pustiti kar tako . . .'Čemu pa liodite pravzanrav za njim?« yProsim. • gosped, blagovolite sesti in ne razhur.ja.jte se, prosim«. ip rro- siln matrona pouvrjevalno.' »Tako. gospod. Vi sfe soliden gosnod. mpščan in jaz sem vdova po uradniku — vse lepo napraviva. In jaz tudi nimam ni- i-esar rrotj ar-spodu Vfivavi in v;iKaj ste pa potem hoteli včeraj pri nas, ako je vaša hei ucvesta?« ^On, gospod Pajtlšmid ie povodal to i-ele zvecer.« Mojster Kondelik je nresenečen gle- dal gospo MukniJnablovo. *I)a, gospod.. čudne stvari se godijo v življonju«, je nadaljevaln matrona vsa blazena. »Ko sem včeraj prišla od gospe Kondelikove in sem pomislila na vse, sem prišl ado prepriwmja, da vi ne beste kar tako pustili gospoda ^ Ojvaro. Ko sem videla pri vas te pri- prave. me je tako pre.sunilo. da sem se zyecer, ko je prižel naš gospod domcv, ojunacila in šla naden.i. In on je spre- govoril. Poprosil je za Lotinko — od V'Cerajgnjega dneva smo kakov v nebe- sih in želimo tudi vain in gespedu Vejvari obilo sreče. Mi nismo imeli ni- cesar proti njemu. Lotinka je šla mo- lit v oerkev takoj zjutraj in jaz sem kakor n.ova na svetu . . .« ¦'Toda kaj niste raogli tega storiti on dan prej. da nam ne bi napravili toh sitno-sti!« je Kondel'ik zakričal. ¦>Nichts für ungut, gospod«. je slad- ko od,'/ovorila srečna mati. >Ravno to me i> presililo, da s-em tako napravila. Ss>dnj so >so v rodn.- ->ln kaj pa je bilo z onimi dolžnost- mi in z onimi pismenimi dokazi?« >Bili so tu«, je rekla sedaj-matrona resno, »so še tukaj! Toda sedaj ne ve- Ijajo več. Pustim ga, gospoda Vejva- ro. In če bo hotel, mu ono vrnemo. Naj ima od. Lotinke spominek ... In pa — seveda — gospod Pajtlžmid no sme o torn ničesar vedeti . . .« Pa bi na mah in popolnoma stvar uredil, je mojster porabil sedaj1 bojno laž. In rekel je s povdarkom: >S tem bi tudi rad govoril.« Cemu gospo:!?« jo vpra.sala hitro gospa. Za mencj tema, za teboj tema. Take stvari ne delajo v zakonu vese- Ija. Jaz. njsem svoje heerke nikomur vsiljevala. Iz moje roke jo dobi gospod Pajtlsmid ei sto, kakor porcelan.« Gospod Kondelik se je o-zrl po sobi in jo rekel mimogrede: • Torej tu je stanoval Vejvara?« Ne — tukaj zraven«. ie hitro po- jasnjevala go«pa, hvaležna. da se je pogovor cbrnil. »Blagovolite pogleda- ti.<< Mojster je vstal in je sei za matro- no v ono sobo, kamor je bila prvič po- glodala. Bila je majbna, pusta sobioa ?, razgledom na dvoriöce in z drugimi vraii na hodnik. Tu no bi stanoval tri leta.« No, kakor je komu usojeno«, je od- govorila gospa. »Mi smo bili povsem zadovoljni in upam, da se ocltod ne gane.mo niti po svatbi. Naš gaspod je ;-rolo skromen. Čašo gorke kave, topla liostelja ponoei — drugega ne zabte- va. Samo potein grem jaz. na njegovo rnesto in on na. moje . . .« iStran 2 »NOVA DOBA< S'^v 41 ne izgine izpred oei oni trenotek, ko ju dete z glavico na moji roki slone na veke zatisnilo svoje ieue oči.« In prišli so pri.jatel.ii in znanci ter skusali tolažiti raz-glašeuo očetovo sr- ce. Tudi teh ni pozabil verni pisec. V nadomestilo za Vido je prišla kinalu Tilkica. Ro.jena je bila ravno mesec dni po Vidini sinrti. Ves strah in vso žalost je morala z ma ter jo pre- stati, he predno je prisla na svet. A zato je bila dvakrat ljubljena. ko je vstopila v rodbinski kroy. Za Vido he mamica vodno piaka in tokrat niora to občutiti mala Tilka, kajti bognedaj. da bi okusila mleko žaluioče uiatere. Strio inienuje mlado punčko pač »flajšterček« za Vidino smrt. a oee ji zapiše v kujigo: »Samo par vrstic Ti še posodim, ljuba Tilkica. Ourosti, ne moroin več . . . Naj Ti pa Toncek üe kaj pore, kako si živela. ko si bila še ma j hen »keborček«. če ni že vsega po- zabil. Na meni leži strašna ueza uso- de. Osivel sem . . . Skrbi . . . Moje niisli so j)i'i manii, pri Vidi . . . Vse mine . .. Naže življenje je kakor senca in iw pomuditno se dolgo . . .« In zaclnje poglavje je posveoeno Franceljčku: »Zdaj pa še Tebi par vrstic! Mamica se Te je že dolgo vese- lila, predno si prišel na svet . . . Ne- katere ženice Ti prorokujejo srečo, ker si v neddjo prišel na svet . . . Jezik se Ti nekoliko drusače razvija kakor bratca in sestricama. Ker si se naueil sam brati in računati, si sedel kar na- enkrat med solar ji in zakljueil z nji- mi prvo šolsko leto. Ker si našo hiso Ti osrecil, se sun njih svojci tem potom opozar)&jo, da morajo k vsaki ordi- naciji prinesti scboj poleg predpisan'h uradnih 1'šim tudi Se osebno leg'ti- macno. n. pr. delavsko kni>ž co, leg ti macije druStev s fotogn.f:o itd. Kdor pride brez take legittmacije v ord.na- cijo, ne bo spreiet. d Celjskl šahovskl k!ub je na ša hovskem kongresu v Laškem zrnaga! prot' mariborfkemu klubu s 4V2 : ^'2 ročksnv. D">b li so: Grašer 1, Krulc l, Modic 1, Vchovc 1 in H:irold Schwab 1/2. V torek zvn'er je obiskal Celje avstrii- ski Sahovsk' Drvak urednik „Wiener Schachze^tung" prof A Becker. Cei'ski klub mu je priredil družabni večer v hotelu „Evropa". d Glasbena Mallca v Celju. Javni in interni nastopi goj^ncev kaKor tudi obvezni letni iz pi t i »a prestop v viš ji razred se vršijo dnevno od 31. maja do 3. junija t I. Klavirski večer se vr§i nepreklcn1-' v rort k, dne 4. jun. t. I. P odukciia se vrši v mestnem uleda- lišču. Vse tozadevne oodrobnosti ob- javtmo ob pravem času. pazite ua Va§e trsje ! Z deževnim vre- menom se razplodi najhujši sovražnik trte, kisU ČrviČek. Dokazano najboljše sredstvo za uuičevanje je Schweir.furt- sko zelenilo. Točno navodilo ter sred- st o samo se dobi v drogeriji Ssnitas, Celje. (Pri uaročilu je prinesti oblast- veno dovolilnico za nabavo strupov.) d Naroü! Guštanj te kliče! Dne 9 jun;ja t I. Te pričakuje ves r.arodni Gužtanj, da skupno proslavimo deset- letn co osvobojenja, da se skupno spo minjamo juntkov, sinov našega na- roda, ki so močili s svojo krvjo zemljo Korotana in da se skupno klaniamo materam, katere so dale našemu na- rodu toliko junakov mučemkov, da se zahvalimo Njemu za svobodo naSo in prosimo Negove zaščite za naSega kralja in nas dorp. d Lovci, včlanjeni pri podružn ci Slovenskega lovskega društva v C*-lju, ki so plačali članarino za leto 1928 in 1829, 8 nj dobtvajo redno lista «Lovca», se pozivljajo. da javijo ntmudoma ped- pisani podružnici kda;, pri katerem poštnem uralu in pod katero številko so denar oddali. VaŽno je tudi, karn so denar odposla!', &li pc> položnici Sio^enskfga lovskega druStva Ljub- han;i v L'ubljano ali na podružnico Ljubljanske kreditne banke v Maribor, kjer ima mariborska sekcija Sloven- skega !ov>kega društva svoj račun. Vedne r/.ritožbe, da se list ne dostavlja reduo, hočemo za vseskupr-o odpraviti. — PoJružnica Slov. lovskega d'Ustva v CeMu. d Cene sena In slanie v Mariboru. Dovoz v sredo 12 voz seua in 4 voze siame. Seno se je plačevalo po 165"— do 187*50 in siamo po 80 do 90 di- ridsjev 100 kg. Bilu paje razmeroma ma!o povpraševanjj?. d Sedemdeset let je poteklo v torek 22 rnajž, kar je umil hrvatski ban grof Jeltfčič. Ta own se je vrSila v cerkvi sv. Marka v Zagrebu svečana zühvalir'ca, v nedeljo bo pa na Jela- č čevem poscstvu v Nuvih Dvorih pri Zaprcšiču s;-,ominska slavnost. V Novih Dvorih ie Jelačič tud: pokopan. d T0Č0 so imeli na Bnkošti zvečer okrog Št. Vida pri Stični. K sreči ni bilo veliko škode, ker je padala med dežjem. d NeČloveška mati. 37 letna Anto- nja Zagončmk v Zalogu pri St. Petru v Sav. Dolini je poiodila nezakonskega otroka, čegar oče je bojda nek oženjen posestnik. Po porodu je otruka skrila pred bratom in svakinjo n je vdarila z njlm v hlevu po steni, tako da mu je razbila glavo. Zasačili so 10 domači sanr. Nečluveška mati pride pred celisko poroto, najbrže že v junijskem zasedaniu. d Danes je pravoslavni praznik svetih bratov Cirlia In Metoda, ki se praznuje povsod po pravoslavnih kra- jih naše domovine in velja tudi za državni praznik v katoliSkih krajh. Tu se pa različno cbravnava; naSe celfske Sole so n. pr. imele nekatere poduk, druge pa zopet ne. All ne bi b'lo dosegli vo enotno postopanjy ? d Smrdljlv kanal. Za vojažko bol- nico v Gaberju se prettka odprt kanal z razno ntsnago, ki razširia strjihovit smrad v cell okolic . Ker je kanal na ozeml.u mestne občine Ccljske, b: se naj ta potrudila, da to zadevo uredi. d Občutlilva zguba. Ga. Marija Kupec iz St. Pavla pri Preboldu je zgubila v mestu rjavo usnjeno listnico z okrog 2400 dmarjcv denarja. d Umrli so v celjski bolnici: 19. maja 75 letna dnnarica Neža Pille r iz Sentjurske okolice; 20. maja 76 letna občmska reva Mari;a Germovšek iz hiralnice v Voir.iku. — Pri Sv. Lo- vrencu nad ProZinon je umrla Katarina Šrot v visoki starosti 88 let. d Tudi agentje zavarovalnih družb se mcra 0 pn obiskovsnju strank legitimirati, ker se smatra, da imajo tudi oni značaj trgovskih agento/. d Za nakup plemenske ži-lne je dovolil kmetijski minister dr. FrangeS 600.000 Din poipore. Želet b: bilo, da bi se pri nakupu tudi oz ralo na one domače kraje, kjer imajo napred- nejšo živinorejo. d Strela pokončala 24 glav živine. V Veljki je gnala Potočnikova pasti- rica ob veliki nev hti ?.ivino dornov. Ko je živina, ki se je iz strahu pred grmenjem stiskala skupaj, §la mimo mke smreke, je treščilo v drevo, od tarn pa je električna iskra sini'a v žlvino in ubila 6 krav, 16 ovtc in 2 kozi. 2.jufiij(ii.L9iiiifii(liiiSeljii d Kdor se hoče udeležiti otvorltve planinske koče na Donačkl gorl, ki se vrii v nedeljo 26. maja, se naj odpeije v nedeljo zjutraj ob 7'28 do Rogatca. Tarn bo na razpo'ago auto za vožiio do gore. za gospode in dame izgotovljena h\ proti na^ocsSu, plstenine, nsgavice, žepne robce, podveze itd. \^ » jpi i z b i r i Čipke Vezenine Ročtsa äela Pr tiliskarif* Ni?-ke cer:e! SoiiJna uostružba! A. Pa)k & Co. nesledntk I. VEBLE ^ Celje, Kralja Petra c. 13. L L ¦ \ ' > V A I' ' i 1 • A ' Stran 3. Vasi barvasii čevlji bodo kakor novi, ahojih harvate z Brauns, harvo za ztsnjcl ^ Tudi (shiovhs, "kovčegi, usrzjalz sloli ltd. vse j zzgicda kakor 120V0/ g "DdhSva se v vseh drogemjah ier 1 2i*$Gvhv:zh z baj*vo in usiyein! Tovcapncz. bam> VIIf cm Brauns, Celje. d Oüdaja /akupd koiodvorskega buffeta na postaj Velenje se bo vrSila potom licitacije dn? 12 junija t. I. pn Direkciji državn h železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbor- nice za trgovino, obrt in irsdustrijo v ¦LjubljaniJ. d PoStna hraallnlca kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev uvede s 1. junijem mednarodni virmanski promet s Svedsko preko Virmanskega in čekovnega zavoda v Stockholmu. 2a ta nakazla vel;ajo isti pogoji kot za nakazila v ostale države. Podrobna poiasnila glede mednarodncga izpla- čilnega in virmansWf ga piometa daje ¦brezplačno podružnica PuŠine hranil- nice v Ljubljani. d Nočno ieKtrniSko službo v Ctlju ima od sobote, dne 25. t. in. do peika, dne 31. t. m. lekarru «Pri kržu» na Cankarjevi cesti. d Gasilno društvo v Cdju Tedcn- sko službo ima od nedelie, due 26. t. m. do sobote, dr.e 1. junija I voa pod poneljstvom g. Emerika Berne. d Mesto Karlovec na Ilrvatsko.m bo- j de lotos na slovesen naein praznovalo 350-letnico svojega obstoja. Mesto Karlovec je bilo prvotno zamišljeno le kot trd'njava, ki bi naj branila Tur- kom dlostop na Kranj.sko. Prieeli so jo zidati dne 13. j.ulija 1579 na 900 od- sekanib, turskib glavah. Pri zidanju so delali tudi delavei iz Štajerske; ta- kratna štajerska vojvodina je prispe- vala za zgradbo 20().0(X) eoldinarjev. . d Popravila (jramofonov izvršuje Anton Lečnik, Geljo, Glavni trg. 333 d Najvažnejki, četudi tie najnovejša vest je, da se perilo namoei öez noc v Taztopini ŽENSKE HVALE. nato pa se izpero s SGHIGHTovim TERPEN- TINovim MILOm. — Varujte se po- narcdb! Čari planin pridejo do polne umetniške veljave samu s prvovrstnim zanesljivim fotomaterijalom, katerega imate v zalogi edino !e v >special - turist-foto« drogeriji CENTRAL — Vrtovec, Celie, Kralja Petra c. St. 19. 1-20 d Prvovrstna in siaurno kaljiva se- mena vseh vrst, poljska kot vrtna se dobe pri tvrdki Anton Fazarinc, Ge- lje. d Kupujte automobile in motorna tolesa na letošnjem velesejmu v Ljub- ljani, ki se vrši od 30. maja do 9. ju- nija. Le tu se bo kupcu nudila naj- boljša prilika pre^ledati vse in kupiti | ono, kar rau prija." Razstavljenih bo v ¦ posebnem razsežnem paviljonu nad j 200 automobilov in motornih koles | vsakovrstnih svetovnili znamk. Dr. E. Mejak: Celjska legija do rovoljcev na Koroske^n. (Spominska crtica ob clesetletnici ko- roških osvobojevalnih bojev.) (Dalje.) Dne 4. junija opoldne je pričela ar- ' tilerija obstreljevati ves teren na dru- gi strani Drave. Kmalu smo zapazili yibanje in nato vsled poostreuega n:\- šega topovskega ognja umikanje Av- strijcev int o posebno pri vasi Zagor- jp. ki jt1 ležala onstran liravo na.siin postojankam nasproti. V boj so posegle naše mitraljeze, so- vi-ažnik se je spustil v divji beg in ob 16. uri 30 minut so že urvi jugoslov. i cddu'Iki presli J)ravu. konieniki-Srbi- janei pa so se sjmstili v zasledovanje bežečega sovražnika ter ua došli ob 18. uri že na vrb Medgorja. lJ-relro'd črez Dravo snio dosegli. vsa naša fronta. ki se ie morala za par ¦Ini ustaviti pred naravno oviro, reko Dravo, se je začela pomikati naprej onstran te reke. Nas. oddolek je pre- gledal vasi Gorice in Humče. nato pa" .smo pocasi' tipali naprej. Skupina podpolk. Naumoviča, ki je podaljsala naše operacije od Podgorja preko Ra- dis, Li pice. Žrelca na Gelovec. je dr- žala zvezo z našim odsekom potom pa- trulj, s kresovi in s spuscanjem sig- nalnih/ raket. V stalni zvezi smo bill tudi z ljubeljskim odrodom. 6. maja opoldne smo prišli že v se- Rtav kolone v smeri Apače-Borovlje- Colovec in zvecer istega due smo za- gledali ])red sabo mnoeoštevilne luči koroškega glavnega mesta Gelovca. Pcgled na Gelovec in niega bližina sta nas docela prevzela in ceravno smo bill vsled velikib naporov v zad- njih dncb skoroda izfrpani. l)i bili naj- rajo priceli vriskati in peti. a se nismo smeli, cproznost je bila še vedno po- trobna. Velikansko veselje nad zmagoslav- nim pohodom na Gelovec natn je za- grenilo povelje, ki smo ga sprejeli tik pred Celovcem, v Vetrinju. namreč da I* mesecev.na JfeJnm ^tg mesecajnaju^nju Z ! 1 ' ! 1 ¦ •¦ - ¦ '~> i I I ' \ ' » 5 >7j±i>>^^ ' ^ f za perilo samo * Pcrsil! egpr To je prava pomoč! Enoglasno doni hvala vseh, ki ga poznajo. S Pcrsifom — polovico manj dela, poceni pranje in neoporečno perilo! — rako pravi vsaka gospodinja, katera ga je enkrat poskusila [Persil, täk iie sine legija v Celovec in tudi ne dru- p;i oddelki, ki In nam sledili. Prenočili smo v Vetrinju in ostali tarn tudi šc drugi dan. Na-ža žilca nam pa vendar ni dala mini in nekaj se nas je vkljub prepo- vedi zmuznilo v mesto, kjer so celov- ški purgerji nemalo zacudeni in stra- homa gledali na naše šaikače. Kakor smo zvedeli, so avstrijske čete širile o jugoslov. ^cetah. strašne yesti, da ist? požigajo, ropajo in ubijajo, kamor pri- dejo, da ženskam, otrokoun in ujetnf- kom režejo ude in jili pod neznanski- mi mukami puščajo umirati sredi ee- ste. (Konec prih.) Književnost. k Dr. Stanko Lapajne. Mednarodno in medpokrujinsko zasebno pravo ! kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven- j cev 8 pravnimi granami posestrinami. Ljubljana 1929. Založila Tiskovna za- druga v Ljubljani. JStrani 398. Broši- rana knjiga velja 180 Din. v celo plat- no veziiiia 200 Din, po pošti 5 Din vee. Knjiga, ki jo je založništvo napoveda- lo pred Božičem, je sedaj izšla in po- nienja važno pomnožitev slovenske znanstvene literature na pravnem po- lju. Pravni grani mednarodnega in medpokrajinskega zasebnega prava in ; grane posestrime so nastale v zadnjih i desetlotjib iz nujne potrebe narascajo- j '-•egu mednarodnega in medpokrajin- ! skega zasebno-pravnega urometa. Zla- sti se razvijajo izza konctfo«fna a $a?pirjemf Elektrotehnično in mehanično podjetje DRÄGO G&MS CELJE, GABERJE štev. 91 ZALOGA vseh vrst koles. ZASTOPSTVO »ARIEL« motorjev, nadalje šivalnih strojev, otroškir. vozičkov, gumijev vseh vrst, kakor posameznih delov meha- ničnih predmetov po najnižji ceni. — Sprejema popraviia vseh v mehanično 10 stroko spadajočih del in jih izvršuje po solidni ceni. 7p Vsem, ki so jo poznali, naznanjamo, da je naša ljuba mamica Mte Fink roj. Suflaj učiteljica v p, umrla danes ob 6. zjutraj. IzmuCcno od tcžke bo- lczni, je za vedno prenehalo biti za nas njeno srce. K večnemu spanju jo bomo spremili v soboto, dne 25. maja ob 4. uri pop. iz javne bolnice na okoliško pokopališče. Za njen dušni mir bomo molili pri sv. maši v pondeljek, dnc 27. maja v farni cerkvi ob pol 7. zj. V Celju, dne 23 maja 1929. Konrad Fink, soprog, otroci in rodbine: Suflaj - Pavčic- Pucelj -Plestenjal —,h——w_L____i_______ reyist. ovi.r.a mdruga as omeje"0 xaweto ¦—-—!^»gBg"B^»BMg^^^g—^^g Pisarna w Preserjio^I üilici 6 (prej Lasfni dom) | Hranilne vioge obresiuje po I^-S^ člžUili, brez reninega davKs. Ö V .- CXJ ** S3 g % W\Ut]i li\m in SamDprOdBJi! ";L,l BDipripPaBneiŠih pr~ Ce»ic z.na.t.no znlžane! -^ S 11 Mm ^J ^M^&JL SLM» ^P M» ^fc^ KL Vsa kolesa s torpedo-prostolekom In povratno stopalno J" u ^ to ! 12 rnesecev earancija. Cena od 1600 Di* na»roi. zavoro. Največja zaloga deiov koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah. FJop;avi!a w -^ < | Xi m"C(-cv ' ^ , . „ ÄÄ tujih lzdelkov strokovnjaSko, hitro, dobro in ccno. ._ 5* Q TLska in izdaja Zt?«3wo tiaA-urw«. — Oigovoreii ia lÄdajalelja. tiskarno iii redakcijo Milan Čštrna t Celju.