_____________________________________ ^9 sP®t vse, kar leze in gre v Metliki, obleklo na- bo^ j® oodo pričakali slovensko Kmečko ohcet. Belo-ok^tbene i P0l!0^n'm parom iz domovine in tujine pokazali to K Uri Glavna prireditev s prevozom nevestine bale $ji)^0(lo .v Metliki, ženine in neveste ter goste Kmečke ohceti bili v Ur* sPreje*' P” Badovincu na Jugorju. Lani (na nošah tudi malčki iz vrtca in tovarišice. (Foto: R. Za regionalno ekonomiko Posavja in severovzhodne Slovenije Družbenopolitični in oblastveni predstavniki sevniške, krške in brežiške občine so 19. maja prisostvovali slovesnemu podpisu pogodbe o ustanovitvi Inštituta za regionalno ekonomiko severovzhodne Slovenije in Posavja s sedežem v Ljubljani V brežiškem hotelu Turist sta podpisala pogodbo direktor mariborskega ekonomskega centra (ECM) Zdravko Praznik in direktor projektivnega biroja Region Brežice inž. arh. Karel Filipčič. V imenu Posavja je izrekel zadovoljstvo nad tako odločitvijo predsednik sveta posavskih občin Jože Radej. Skupen inštitut obeta še učinkovitejšo medsebojno povezavo in je plod dolgoletnih prizadevanj pokrajine po ustvarjalnem vključevanju v slovenske in jugoslovanske načrte. Predsednik reginalne komisije za severovzhodno Slovenijo in direktor višje ekonomsko-komercialne šole v Mariboru dr. Tine Lah je ob tej priložnosti obljubil, da se bo šola kot soustanoviteljica inštituta z veseljem vključila v njegovo delo. Izrazil je zadovoljstvo nad tem, da so Posavje, Pomuije, Koroška in obdravska regija z velikim medsebojnim razumevanjem izbrali pot k hitrejšemu razvoju, ki jim ga bo omogočil inštituf s svojimi študijami in napotki. V imenu bodočih sodelavcev inštituta je spregovoril dipl. ekonomist Ermin Kržičnik in obljubil, da se bodo strokovnjaki zavzeli za to, da bodo Posavje in pokrajine v severno-vzhodni Sloveniji čimprej pregnali •revščino s svojih območij in se po načelu „Pomagaj si sam!“ hitreje vključile v sodobne razvojne tokove Slovenije in Jugoslavije. JOŽICA TEPPEY DBHI NOVO MESTO JE VAŠA BANKA Pogodba o ustanovitvi Inštituta za regionalno ekonomiko je podpisana. Od leve nadesno sede: direktor ECM Maribor dipl. ek. Zdravko Praznik, dr. Tine Lah, Jože Radej in inž. arK. Karel Filipčič. (Foto: Jožica Teppey) Sevnica vztrajno ponavlja svojo zahtevo: Slovenija je tako majhna, da je glede zdravstvenega zavarovanja ni treba deliti v regije; po njenem bi bilo koristneje, ceneje, predvsem pa pravičneje, če bi republiko imeli za celoto, za eno samo rizično skupnost. To zahtevo je potrdil zbor delovnih skupnosti na zadnjem zasedanju, ko je razpravljal o predvideni združitvi skladov kmečkega in delavskega zdravstvenega zavarovanja. Ocenil je, da se združevanje skladov po posameznih območjih razhaja s stališči Zveze komunistov Slovenije, ker socialne razlike med posameznimi predeli povečuje, ne pa zmanjšuje. Revnejša kmečka območja, z velikim odstotkom kmetov in slabo razvito industrijo naj gredo vkup, bogatejša, industrijsko razvita pa vkup? Ce ni mogoča ena sama rizična skupnost (zakaj ni, bi javnost rada vsaj tako imenovano pozava-rovanje, s katerim bi pomagali zaostalim območjem. S temi stališči namerava Sevnica natančneje seznaniti republiške organe. M. L. TIK PRED ZDAJCI: DIFERENCIACIJA Reveži vkup, bogati vkup? Vprašanje, če so pre-slišana stališča ZKS' Inštitut naj požene razvoj Pravijo mu državljan sveta, oče Jugoslavije, rečejo mu maršal, predsednik, tovariš. In še marsikaj drugega: koliko imen za eno samo ime, koliko misli in trepetajočih src za eno samo srce! Za eno samo junaško srce in prodorno misel: TITO. Ko bi ga vsak dan proglasili za heroja, mu svet ne bi mogel poplačati vsega tistega, kar je naredil za mir na zemlji. Ko bi ga vsak dan proglasili za heroja, mu ne bi mogli poplačati vsega tistega, kar je naredil za našo svobodo, za naš napredek, za naš današnji in jutrišnji dan. TITO. Kako kratko in preprosto ime za vsa ta silna junaštva, za ta naš napredek. Spoštljivo ga izgovori žeiezar pod Triglavom in enako spoštljivo ga pove črno oblečena kmetica na jugu Makedonije. TITO \ Njegovih osemdeset let. 25. maj. Njegov rojstni dan In dan mladosti. Naj ostane tako: ostani nam še dolgo zdrav in mladosten, veder in nasmejan! In preudaren politik, jasnoviden modrec, borec za mir. Ostani nam tak, za kakršnega bijejo naša srca. Tovariš TITO! Moč našega naroda, pravica in svoboda. V teh majskih dneh te pozdravlja staro in mla- J do, veliko in malo. Bpdi nam zdrav! TITO, TITO, TITO! J SLOVESEN PODPIS POGODBE V BREŽICAH nK ^ ~ Danes popoldne Da . • urj se bo v spominskem Zacela slovesnost v poten k6V dneva mladosti, na ka-/ DionJri gOVOril Franci Kolar, 330 din<;wfV pa bodo sprejeli v mla- ~ ^ gasilskem stavn i, -0 , danes odPrli raz* ato2basfoveii°e.PlileiaDrŽa,na ProsSl0 ^®ST9 ~ Osrednja v vojašniri MMmeŠ»e mladine bo nu danes ob g2"3 ljcna v BršU' jem ninn- • Un> kjer bo spre- nizacno v-mladinsko or8a‘ varišu Tit V*tje sP°menika to- pSJ. u ter ^ kulturni uri ~ Danes °b 10- garnizije skuJ!?101 • črn°maljske kov in črnr> r Reditev vojakiiaSSS,s,5? mladine’ Ob sprejeli ^ bodo pionirje »jo, podetUi3'bH?0 organiz?' mladinski™ i ■ do pnznanja mova"“ tek- tev dne»al^Jan!u v Počasti-b°do tudi t«!+ ’ ogledali si * NOVomeSK* Nešportni dv^bofI?,~..Danes bo meške in triJ? r Tito, teta Ana in Louis Adamič „ .. .Cernu ti bo šiba? “ je vprašala teta Ana, ko je bil Josip Broz še majhen. „Za konje,“ je odvrnil Jožek - „Ampak mi nimamo konj in ljudje, kakršni smo mi, ne morejo upati, da bodo imeli konje, 'ker veljajo preveč denarja.** - „Tetka Ana, nehaj si delati skrbi. Jaz bom dobil konje brez denarja.“ „To je rekel,“ se je zahahjjala teta Ana, „in poglejte - dobil jih je. Ko sem bila leta 1946 v Beogradu, me je peljal zunaj mesta, kjer je nova vojska - njegova vojska imela konje. Spomnila sem ga na najin pogovor pred 45 leti. Posmejal se je in rekel: ,Ali sem res to rekel? Ampak tile konji so tudi tvoji, tetka Ana. Naši so, nova vojska je naša vojska, vsa država je zdaj last ljudstva. „Ko sem ga gledala v Beo- fradu, sem lahko videla, kako oža - maršal Jugoslavije - poskuša ponosno hoditi za vso deželo, za vse nas majhne ljudi.“ • Moj najdaljši pogovor s Titom - tisti, ki sem ga že omenil, 9. junija 1949 - se je pričel popoldne v neki veliki sobi v Belem dvoru. Razgovor je bil stenogra-firan - prve tri ure. Nato je Tiča Stanojevič, Titov stenograf, oznanil, da mu roka drveni. Posmejala sva se, saj sva se šele ogrela. Tito je Tico odpustil, ura je bila sedem in povabil me je na večerjo v svojo hišo na Romunski 15. Za večerjo sva imela polpete, krompir, grah, črn kruh (brez surovega masla) in kavo. Pogovarjala sva se sama, s posodo od večerje med nama, preveč utrujena, da bi govorila drugače, kakor docela naravnost. „ .. .Teta Ana je klepetulja. S tem nočem reči, da nimam starke rad; srčno jo ljubim in sem jo zmeraj, hkrati pa me je večkrat imelo, da bi ji vrat zavil. Res je preveč svobodno govorila z vami o stvareh, ki nikogar ne brigajo. Isto velja za Terezo in Pepčka Stefana; pošteno ju bom oštel, ko ju bom spet videl,*4 je dejal Tito ... Iz knjige „Orel in kore-nine“ Louisa Adamiča, DZS 1970 ... Kakor ste v mladih letih vi-iteli kladivo in kovali železo, kujete idaj našo državo in jo spreminjate v razvito deželo, kjer se kujejo iskre *ece- BRANE MAR KUN, 8. a - Stane Žagar, Kranj ... V zgodovini jugoslovanskih larodov stoji Tito kot najvidnejša jsebnost, najboljši voditelj in ne-itrudljiv borec za delavske pravice. TOMO DRNOVŠEK, 7. a, šola Ketteja in Murna, Ljubljana ... Spoštujemo Vas, radi Vas imamo, tovariš Tito. Jaz Vas naravnost občudujem in goreče želim, da bi bili še dolgo med nami. Vaš TONE PANJAN, 6. b, Črnomelj ... On piše in govori, on gradi in dela, on živi z nami v srcih starih in mladih. ANDREJA TIŠUAR osn. š. Nina Makarovič, Zagreb ... Vsi, ki ljubijo svobodo, ljubijo Tebe, Tito. Vsi vedo za Tvoje ime. Vsi vedo, da si borec, zmagovalec, vojak, graditelj. Kjer si, Ti je veselje in zmaga. Bil si majhen deček, zdaj si velik mož, ljubljeni naš Tito. ANDREJA DEMŠAR, Tržič na Gor. ... Ob Tvojem jubileju bi Ti rada stisnila roko, poslala šopek cvetja z našega vrta in Ti zaželela, da bi še dolgo ostal med nami, ker Te imamo vsi tako zelo radi. MATEJKA ZAVRTANIK, osn. šola Solkan Božidar Jakac: Načrt za pisemsko znamko (1966) ... Tito je veliko ime. Iz siromašnega zagorskega dečka je postal velik revolucionar. Njegova pot je bila naporna. Meni bo vedno za zgled, in če bom hodil po njegovih stopinjah, bom uspel. SPOMENKA ORLOVIC osn. šola Zadar . .. Vedno sem Vam želela pisati, a nikdar nisem zbrala dovplj poguma. Rada bi Vam povedala, da Vas imamo radi in da smo ponosni, ker ste predsednik naše države. Povsod v svetu Vas sprejmejo kot dobrega prijatelja. Povsod Vas cenijo. Da bi še dolgo živeli, dolgo! MARIJA GORNIK, osn. šola Črnomelj ... Tito, ljubimo Te! Kaj vse nam pomeniš: svobodo, neodvisnost, mir, enakopravnost! Vse to si nam’ priboril Ti. Mi, mladi, Te bomo vedno imeli za svetel zgled. Postavil si nam temelje, na katerih bomo mi gradili in živeli srečno: svoboden narod pod svobodnim soncem. Osnovna šola, Adam Bohorič, Brestanica (Izbrala Ria Bačer) VELIKA TROJICA To je bila velika trojica: predsednik Tito, predsednik Naser in moj oče. Pristno so sodelovali in imeli enake poglede v zunanji politiki ter v vprašanjih notranjega raz- V°ja INDIRA GANDHI, predsednica indijske vlade, 1965 VES SVET GOVORI O NJEM Zdaj Brioni ne pomenijo zgolj lepote jadranskega rastlinstva, marveč poseben pojem - predsednik Tito je osebnost, ki o njej govori ves svet. On je veliko dosegel kot osebnost in kot dižavnik. Jugoslovani, recite mu: hvala! CARLOPONU, italijanski filmski producent, 1969 POMEMBEN RAZVOJ Od takrat, ko je predsednik Tito prevzel dolžnost predsednika Jugoslavije, je vaša dežela dosegla pomemben razvoj na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. HIROHITO, japonski cesar, 1970 Srečanja s Titom Zelo sem ponosen, da sem kot Titov sodobnik imel priložnost in nenavadno srečo, da sem se srečal s tem velikim človekom osebno sredi borb za osvoboditev, v času II. zasedanja AVNOJ v Jajcu 1943, kjer se je dokončno oblikovala nova Jugoslavija. Bil sem med delegati naših narodov, ki smo takrat sprejeli in potrdili daljnosežne odločbe. V tistih dneh legendarne in težke borbe na življenje in smrt sem srečal njega, ki je, in še vedno bolj živo predstavlja naš pravični upor proti sovražnikom, ki so nas hoteli pokončati in zbrisati s sveta. Doživel sem njegovo očarljivo pojavo in njegov globoko človeški lik. Veliko je bilo povedanega vsa ta leta o njegovi osebnosti, o njegovem ogromnem pomenu za vse nas, hkrati pa tudi o njegovi pomembnosti v velikem svetu, ki govori o njem v superlativih. Meni je bilo dano, da serti ga spoznaval in ga gledal iz oči v oči kot portretist, ko sem skušal po svojih najboljših močeh likovno izpovedati svoja opazovanja, psihološka spoznanja in zajeti ves njegov zapleteni razpon izredno bogate izraznosti. Njegov obraz je prefinjeno bogato oblikovan, ki valovi od energičnosti do tople in globoke človečnosti ter duhovne prodornosti. Prav to poslednje je bilo pomembno spoznanje in srčna steza do njegove neizčrpno bogate notranjosti, ki pa je pri vsem tem tako prisrčno čudovito pre- Eros ta,d a ga začutiš tako silno blizu, ot da sva že od zdavnaj stara prijatelja. To je ona topla moč človeka, resnično zraslega iz ljudstva, iz ljudi, iz zemlje. Tito že za življenja predstavlja spomenik velike dobe človeka, kije izšel iz ljudstva kot kmečki sin in je iz mnlih razmer z močjo svojega prirojenega duha postal borec za pravičnejše odnose med ljudmi. Postal te organizator in daljnoviden uresničevalec velike misli, ki naj prerodi svet. Postal je genialen vojskovodja kot samorastnik, ker se je v njem utelesila sila svobodoljubja, ki živi v vseh naših narodih skozi dolga stoletja suženjstva raznim nasilnim tla- čiteljem, mučiteljem in izkoriščevalcem. Tovariš Tito je postal graditelj nove, svobodne Jugoslavije, ki je po vseh strahotah znal ponovno zediniti in povezati vse narodnosti naše republike. Z legendarno osebnostjo je postal prav gotovo najpomembnejši državnik sodobnega sveta. Kot dosledni borec za spravo in mir med narodi ter državami je postal vzor vsem še nesvobodnim in izkoriščanim narodom. Je, in ostaja borec za mimo sožitje med različnimi svetovi. Če kdo, potem Tito zasluži ne samo herojsko čast, temveč tudi naziv Tito Veliki, ker je Tito en sam in edinstven. Lahko smo srečni in ponosni, da ga imamo. Da bi nam ostal pri polni moči še mnogo, mnogo let! BOŽIDAR JAKAC f--------------------------N Socialistična in samoupravna Jugoslavija „. . . Samoupravljanje je postalo neodtujljiva pridobitev in se je na široko uveljavilo na vseh toriščih našega družbenega življenja. In prav danes, v času, ko proslavljamo stoletnico slavne pariške komune, lahko s ponosom rečemo, da je socialistična, samoupravna Jugoslavija stopila najdlje v uresničevanju tistih idealov, s katerimi so se navdihovali ne samo pariški komunarji, marveč ves svetovni proletariat ... Nasa praksa kaže, da je največja moč samoupravljanja v tem, da sprošča ustvarjalno pobudo najširših množic in odpira pota osvobajanja dela in človekove osebnosti, kar pospešuje ustvarjanje zavesti in povzdiguje častnost delovnih ljudi kot nosilcev ustvarjalnosti in na-predka.“ (Predsednik Tito v govoru na II. kongresu sa-moupravljalcev i { v Sarajevu, maja 1971) Tito in Foksi Tito je nekam odjezdil in ni hotel, da bi ga njegov volčjak Foksi spremljal. Pes pa se je potuhnil, se zavlekel v kot in komaj sem ga pripravil, da je šel z mano na sprehod. Hodiva mimo mlinov v soteski, po ravnini do reke, vrneva se skozi vasico domov. Iznenada srečava na stezi zašle-ga črnega kozliča. Foksi se zdrzne. Po dolgi melanholiji si je zaželel — bi rekel - igre; bliža se rogatcu z dobrimi nameni, vendar se je kozliček prestrašil - beži, mekeče, vzdiguje rožič-ke in se postavi v bran. Volčjak ko da je najprej presenečen, vendar se spomni nečesa motnega, pradavnega. Zaman kričim nanj; napadel je in ugriznil; udarce moje palice popolnoma prezre. Raztrgal bi bil nedolž-neža, ko ne bi priskočila dva partizana. Priteče neka ženska in odnese žrtev. — Poglejte, hajduka! Kdo bi od njega pričakoval kaj takega, pravijo fantje. Foksi pa, kakor da je s tem dal duška svoji jezi; zdaj je čakal svojega gospodarja in sanjal sanje pravičnega, toda ko se je Tito vrnil, si vendarle ni upal predenj. Tovariš Tito s svojim sinom Mišom Božidar Jakac: Tito med zasedanjem AVNOJ, novembra 1943 v Jajcu — skica Tito pa je poizvedel o ženski in ukazal, naj jo pokličejo. Ženska pride vsa prestrašena. — Kakšno škodo ti je naredil pes? — Nobene. — Ne boj se nas, četudi imaš prijatelja med četniki. Povej! — Nobene. Meso bomo pojedli, iz kože pa bomo že kaj naredili. — Kaj? — Kakšno malho. Za hranitev hrane ... če jo bomo še kdaj imeli. Tito je poklical mladeniča in mu nekaj rekel; mladenič odide in se vrne z rižem, sladkorjem in soljo. — Vzemi in pojdi, tovarišica! In ne jezi se na razbojnika Foksija. Ženska odide zagledana v živež in ne verjame svojim očem. Foksi pa, ko zasliši svoje ime iz znanih ust, se izvleče iz kota in skoči na Tita, vzdigne prednje noge na prsi svojega gospodarja, kakor da bi ga rad objel. VLADIMIR NAZOR HVALEŽNI TITU Albanski narod je zlasti hvaležen maršalu Titu, ki se je ob vsaki priložnosti izkazal za zvestega in iskrenega prijatelja albanskega naroda in naših stremljenj. ENVER HOXHA, predsednik republike Albanije, 1964 Rekli so o Titu Ko so se v tej vojni med dolgimi nočnimi bedenji okrog 1943 do 1944 od časa do časa slišali Titovi topovi, kako brundajo cele noči okrog Zagreba, sem temu močnemu grmenju marsikdaj prisluškoval. Vedno mi je bila pred očmi ena in ista slika iz leta 1937: Tito sedi pred pergamentom florentinske svetilke, v rumenkastem siju razsvetljenega gregorijanskega korala s starinskimi, štirioglatimi notami kva-drakvatrami v krvavi prosojni barvi karminskih črk, in pripoveduje o kumrovškem Nokturnu. Grmijo njegovi topovi, traja usodno vojno bedenje, in jaz mislim v svoji samoti: glej, Tito budi Kumrovec iz tisočletnih sanj! Tito je vstal proti srednjemu veku, našel je izhod, zdaj plove s polnimi jadri in njegove galeje potujejo v varno pristanišče zmage... MIROSLAV KRLEŽA Začenja me obhajati strah, da bom telesno omagal prav zdaj, ko bi morah naprej, v osvobojena mesta. Ostal sem sam v mlinu ob potoku. Tito je, čeprav prehlajen, odšel na bojišče. Pustil mi je nekaj fantov in volčjaka. Zdaj najbolje vidim, kakšen je v hudih trenutkih. Postane bolj molčeč, gube na čelu se mu še poglobijo, toda neki notranji nemir premaguje malo nepopolno. Ne more pomisliti, da bi se v čem odločil sede v zaklonišču. Odide na dvorišče, oddalji se in začne hoditi s hitrim trdnim korakom in malce povešeno glavo. Včasih nevede zamahuje z roko. To ne traja dolgo. Iznenada se ustavi, odločno zravna glavo, si prižge cigareto in se vrne veder, brez gube na čelu, rekel bi z nekim smehljajem na ustih. Šele zdiy pokliče k sebi, narekuje in daje naloge. Potem se - pogo-stoma - mirno pripravlja in kam odjezdi... VLADIMIR NAZOR Opazoval sem ga kot nečesa osvobojen, skoraj bi rekel olajšan. Vprašanja, ki so me na poti napolnjevala z nemirom in skrbjo, so bila zdaj rešena. Ne bi vedel zdaj odgovoriti zakaj, vendar mi je bilo že jasno, da sta v tem človegu združena energija in čar, energija in nekakšna očarljiva moč, ki je dana samo najbolj dragocenim in najbolj plemenitim naravam. V njem sem čutil nekaj zanosnega in vznesenega, nekaj trdno realnega in hkrati vzvišenega ... JOSIP VIDMAR Iz več kot 4000 pisem pionirjev tja od Soče do Drave, od Ohrida do Jadrana, iz mest in vasi, napisanih viniškemu Klubu OZN ob 80-letnici maršala Tita, veje ena sama želja: »Ostan*i nam še dolgo zdrav!« Mi smo Titovi, Tito je naš < \ Državljan sveta * Pod tem naslovom je ilustrirani tednik Front pred dnevi posvetil svojo številko 80. rojstnemu dnevu predsednika Tita. Maršal Tito je med drugim odgovoril: „ .. .Napovedati prihodnost, čeprav bližnjo, ni ravno lahko. Položaj v svetu ni jasen. Še zmeraj se vojskujejo, še zmeraj nastajajo nova žarišča, še zmeraj so na dnevnem redu problemi, ki vznemirjajo svet in bremenijo mednarodne stike . .. Lahko rečem, daje perspektiva jasna vsaj toliko: napad na svobodo posameznih narodov se ne splača. Prepričan sem, na primer, tudi kar zadeva Vietnam, da bo ljudstvo tam zmagalo. Ta perspektiva je meni dokaj jasna. Vsa dejstva dokazujejo, da naroda, ki se je pripravljen boriti, ni mogoče premagati. s.. PoKtika neuvrščenosti, načela, ki so bila sprejeta na kairski in lusaški konferenci, to je danes uveljavljeno v praksi. To politiko je sprejel ves svet, ne samo države, ki so se konference udeležile, temveč tudi druge ... Jugoslavija ima glede tega že dolgo jasno stališče, zdaj pa se je odločila še za odločnejšo pot pri pobudah za večjo aktivnost neuvrščenih držav. Lahko smo si na jasnem, da se bodo nasprotniki neuvrščenih nazadnje vendarle prepričali, da neuvrščenost ni nič kratkotrajnega. To so načela, ki v bistvu navajajo k pravilnemu reševanju mednarodnih problemov in globoko prežemajo interese posameznih narodov... Kako bo samoupravljanje v naši državi napredovalo, je odvisno od nas. Odgovorni smo za to in morali bomo ukreniti vse, da onemogočimo tiste sile, ki ta razvoj sabotirajo, zavirajo. Zdaj se krepko borimo, da bi od-. stranili vse, kar ovira hitrejši razvoj samoupravljanja. To je velika, zgodovinska stvar in to so zunaj spoznali. Zanimanje za nadaljnji potek tega našega razvoja ne le da ne bo pojenjalo, ampak bo vedno večje. Vprašanja družbenega razvoja nasploh so bila v zgodovini človeštva vedno najzanimivejša... Skušamo zgraditi družbeno ureditev, ki bo temeljila na vlogi delavskega razreda in v kateri bodo imeli proizvajalci glavno besedo. Tega ne delamo iz kakih demagoških razlogov, temveč zato, ker vidimo, daje v tem naša edina perspektiva. Le taka družba je lahko trdna. Usposobiti moramo delavski razred, da ustavi tiste, ki zavirajo take procese. Pri tem nas še ovirajo tudi mnogi zakoni: naši zakoni niso taki, kot bi morali biti V_________________________/ Njihov najlepši dan v življenju: sprejem pri največjem prijatelju Predsednik Uto v svojem delovnem kabinetu na Brionih Če bi naš predsednik utegnil prebrati vsa pisma, pesmi in prozne literarne sestavke, ki so mu jih ob jubileju napisah njegovi mladi prijatelji in občudovalci, bi bil gotovo ganjen. Ko prebiraš stotine in tisoče pisem posameznikov in šol, okrašena z risbami in fotografijami, pisana vil jezikih jugoslovanskih narodov in narodnostnih manjšin, vidiš, da nepokvarjena otroška duša čustvuje enako. Ne glede na narodnost in spol, sredino, v kateri otrok živi, in njegove socialne razmere, se kot rdeča nit skozi vsa pisma ponavljajo stavki: „Kako rad bi Ti voščil! .. . Kako Te imamo radi!. .. Kako hvaležni smo Ti za vse, kar si za nas dobrega naredil Najboljše odgovore, ki so jih prejeli na Vinici, so, vezane v knjifo, včeraj izročili predsedniku Titu za njegov praznik. Iz pisem, ki so ostala doma, pa navajamo nekaj odlomkov. PRIVRŽENEC Jaz sem najresnejši privrženec maršala Tita v tujini. Minilo je več kot leto dni, odkar sem tu seznanil svet z junaštvom njegovih gverilcev. On je eden mojih najboljših prijateljev. Zelo resno upam, da se bo dokazalo, kako lahko postane on tako rešitelj kot zdmžitelj svoje dežele, kakor je brez vsakršnega dvoma zdaj njen nesporni gospodar ... VVINSTON CHURCHILL, predsednik vlade Velike Britanije, 1945 POGUMNA DEJANJA Vse sovjetsko ljudstvo je v tistih težkih letih z veliko prizadevnostjo spremljalo junaški boj svojih jugoslovanskih bratov s komunisti na čelu in je iz vsega srca pozdravljalo pogumna bojna dejanja narodnoosvobodilne vojske pod vodstvom maršala Tita... NI KITA SERGEJE VIČ HRUŠČEV, predsednik vlade SZ, ' 1955 ... O Tvojem življenju sem veliko slišal. Vem, da si kot deček težko živel, saj ste imeli doma številno družino. Tudi kot delavec si imel trdo življenje, ko si se boril za svobodo in praviep. Spretno si vodil našo vojsko in pregnal sovražnika z naše zemlje, da lahko zdaj svobodno živimo. Za Tvoje zasluge smo Ti vsi hvaležni. MIRAN UDOVIČ, 7 d, Ljubljana-Vič ... Ne moremo Ti poslati darilca, ker si daleč od nas. Ne moremo Ti stisniti roke, čeprav bi to vsi želeli. Samo v mislih Ti poklanjamo šopke z besedami: Tito, mladost, svoboda. Srečen naj Ti bo praznik! SNEŽANA ŠLABEK, osnovna šola KUTINA ... V naših srcih osemdeset zastav plapola, povorke so razvile pesem o mladosti. Živel rojstni dan tovariša Tita! RUDŽI DEMA, iz vasi BOB na Kosovu ... Vedno prijazen, vedno nasmejan, naj bo doma ah na uradnih sprejemih. Tak je naš ljubljeni tovariš Tito. Posebno rad ima mladino, a mi imanio radi njega. JELKA HABJAN, 8 a, Domžale . . . Preskromne so besede, da bi Ti z njimi izrekla zahvalo, kajti srce čuti mnogo več, a besedje premalo. VIDA RAJNAR, 7 a, Rakovci ... Spoznali smo Te in vzljubili kot vzljubi vrtnar prvi cvetoči nagelj v vrtu. Radi te imamo! Ti si rešitelj iz velikih stisk, ki nas je popeljal do velike zarje. maJDA KOCBEK, 8. razr., Negova ... Mi mladi občudujemo Tvojo neizčrpno moč in sposobnost. Ob osemdeseti pomladi, ki si jo dočakal med nami, Ti pošiljamo iskrene čestitke in obljubljamo, da Ti bomo ostali zvesti. IVANKA KAMBIČ, osn. šola Semič KREPITEV MIRU Vaša ekscelenca (Tito) ve, s kakšno pozornostjo Sveta stolica in jaz osebno spremljamo dejavnost, ki jo vi in vaša vlada uresničujeta na področju zbliževanja v svetu in s kakšno iskrenostjo pozdravljamo zaslužene uspehe vsake vaše pobude, ki ima namen ohranitev in krepitev miru ter napredovanje boljših in plodnejših odnosov med narodi vseh celin. PAPEŽ PAVEL VI., 1971 Za urico razvedrila: skrb za vrt, ki ga sam neguje Pomagajmo delavskemu razredu! »Več let je naš delavski razred zavestno zategoval pas( proizvajal dobrine in ustvarjal akumulacijo, da c* Za mir v svetu ,.. .Veliko nam je do tega, da bi načela aktivne in miroljubne koeksistence, ki sta jih Romunija in Jugoslavija trdno vtkali v svoje odnose, postala splošno veljavna v mednarodnem življenju. Samo tako je namreč mogoče zagotoviti, da bi bil sleherni narod obvarovan pred vmešavanjem in grožnjami, da bi živel vamo in v miru in da bi razvijal svoje duhovne in materialne vrednote. Samo na taki podlagi je mogoče ustvarjati demokratične in enakopravne odnose na svetu ter se uspešneje povezovati v prizadevanjih, da bi uredili sedanje probleme in odpravili vzroke kriz in spopadov. Žal v današnjem svetu še ni tako. Še več, ta načela grobo kršijo, kar se posebno očitno kaže v tem, da se uporablja sila zoper posamezne narode in dežele in se ne menijo za njihove zakonite pravice in interese. Vse to nenehno otežuje mednarodne odnose in zbuja bojazen in zaskrbljenost ljudi po svetu ...“ (Iz govora predsednika Tita ob otvoritvi djerdap-ske elektrarne 16. maja 1972) MARIJA LEVSTIK, NASI LJUDJE O TITU FRANC OŽBOLT, upokojenec, Kočevje: „Tito je simbol svobode, bratstva, enotnosti in vsega dobrega. Med vojno mi je pomenil vse in tudi danes mi.“ KSENIJA FORTE, 7. b, osnovna šola Grm: ,,Na Gorenjskem sem bila, na ekskurziji, ko so me določili v delegacijo pionirjev - kurirjev, ki bo tovarišu Titu izročila kurirčkovo torbo in mu čestitala za 80. rojstni dan. Nisem mogla verjeti, da je sreča izhrala prav mene. Tovariš Tito je velik mož. Srečanja z njim se veselim, kakor še nikoli nobenega dogodka do zdaj. Večkrat gledam televizijo, kadar govori. S televizije ga tudi poznam. Vse drugače bo, ko ga bom videla od blizu. To bo doživetje, ki mi bo v spominu^dokler bom živela. Na šoli so mi dali velike naloge: po vrnitvi iz Beograda bom morala prek razglasne postaje govoriti o Titu, poročati o tem srečanju na sestanku pionirjev — kurirjev in napisati vtise za šolsko glasilo. “ TONE PANTALER, dimnikar iz Čerine: „Cenim predsednika republike, ker je sposoben voditelj in ker mu je pri srcu delavski razred. Da bi le še dolgo živel med nami!“ LJUBOMIR BOŽO-VIČ, študent matematike in fizike iz Krškega: „Ni težko biti voditelj v času, Vsem, ki so bili v jeseni 1968 s tovarišem Titom na polšjem lovu v Mimi dolini pod Trebelnim, je to srećanje ostalo globoko v srcih, naš novinar Marjan Moškon pa je v reportaži zapisal tudi kratek gostov nagovor. „Samo prasketanje polen na ognju, potoček pod bregom in šelestenje gozda so spremljali predsednikove besede. Vsi drugi smo zadrževali dih, da nam ne bi ušla nobena njegova misel. Pili smo studenec pri izviru, pri Sutjeski, Uncu, Plivi... Za vse, ki smo Tita poslušali prvič, tako neposredno in od blizu, je bilo to prav gotovo enkratno in najlepše doživetje.*4 - Foto: Janez Gartnar VASJA CUK, učenec 6. razreda osnovne šole v Kostanjevici: „Tito je naš voditelj. Občudujem ga, ker ima rad mlade ljudi.“ družinska upokojenka iz Papežev v kočevski občini: „Za zmešat se bo, ko bo Tito umrl. Ne bomo več takega imeli. Je vedno siromaku pomagal," in so ji privrele solze. ko v državi ni kriz in težav. Tito pa je bil voditelj tedaj, ko nam je bilo najteže, in v povojnem obdobju, ki prav tako ni bilo brez pretresov. Pri tem ni pozabil na odnose do malega človeka. Vedno je bil na njegovi strani in je obsodil vsakogar, ki je zlorabljal zaupanje naših ljudi. Predsednik Tito mi je izredno všeč kot govornik, ker je tako neposreden. Predvsem cenim njegov pristen odnos do mladih. Ne vem, če je še kje na svetu voditelj, ki se med mladimi počuti tako mlad.“ JOŽE TRAMTE, cestar iz Zgornjih Mladetič pri Krmelju: „Zadovoljni smo, zdaj, ko imamo Tita, imamo vsi kruh. Kaj naj si želimo še več? “ IVANKA ŠMALC iz Sušja, učenka 8. razreda osnovne šole Ribnica: „Tito predstavlja Jugoslavijo in si prizadeva, da ne bi bilo vojne. “ Inž. MIHA ŽMAVC, kmetijska šola Novo mesto: „Prvi človek, ki ga spoštujem — to je tovariš Tito. Všeč mi je njegova doslednost, njegova možatost, beseda, misel -vse, vse .. .“ STANE PETELINC, mladinski funkcionar iz Malega Obreža: „Lahko smo mu hvaležni. Tito je veliko napravil, da bi bilo ljudem pri nas bolje. Dvakrat sem ga videl od blizu, enkrat v Kumrovcu, enkrat v Dobovi, kjer je prišel v gostilno in se po vrsti rokoval z gosti. On ne pozna razlik med ljudmi. Zanj so vsi enaki. “ LOJZE POVŠE, mlinar iz Dolnjega Pod-boršta: ,,Ne vem, če je_ dovolj reči, da je Tito dober voditelj. Najbolj cenim pri njem odločnost. Tudi v najtežjih trenutkih zna izbrati pravo pot.“ IRANCI CVELBAR, sodnik za prekrške v Novem mestu: „Tovariš Tito je edinstvena osebnost, državnik in voditelj izjemnih kakovosti. Je velik mislec, z dušo in srcem predan delu za ljudi. Je ena sama neizmerna poštenost." ANI GRM, učenka osnovne šole iz Šentruperta. doma iz Zabu-kovja: „Otroci želimo, da nam bi še dolgo vladal, naš priljubljeni predsednik. Želim tudi, da bi delali in živeli tako, kot nas on uči." _ KRISTINA FABJANČIČ, 80-letna ženica iz Pristave: ,,Meni je Tito jako všeč, še več kot všeč. Pa še isti letnik sva. On jih bo maja dopolnil osemdeset, jaz avgusta. V teh letih smo najbolj veseli zdravja. Želim ga njemu in sebi! “ ANTON _ŠMALC iz Dolenjih Lazov 56, zaposlen pri „Varnosti” INLES Ribnica: „Tito bi rad, da bi bilo za Jugoslavijo in ves svet lepo, da bi bilo prav za delavce in inteligenco. Če bi bil on polnomočen, bi tudi bilo tako." BOŽA JAKLJEVIC, uslužbenka Kočevje: „Tito pomeni veliko za Jugoslavijo in mir v svetu. Ce bi ga vsi poslušali, ne bi bilo pri nas nobenih kriz, ne gospodarskih ne političnih." ANTON NOSAN, kmet iz Gorenje vasi pri Ribnici: „C^ njega ne bi bilo, verjetno tudi Jugoslavije ne bi bilo ali pa bi bila le na papirju. Škoda, ko ni v<*y kakšnih 20 let mlajši. Bojijo se ga ne dosti, spoštujejo pa ga. Je razumen in vidi naprej." ANA HLEBEC gospodinja iz Gribelj' „Tita v imamo vsi za dobrega. Borne, da je res! Kadar slišim, da govori po televiziji, vse pustim in tečem k sosedovim poslušat. Da bi nam le dolgo ostal zdrav!" ZVONKO HAUPTMAN, uslužbenec občinske skupščine Metlika: „Želel bi, da bi bilo Titu 50, ne pa 80 let. Je osebnost, ki jo potrebujemo in si brez nje ne morem zamišljati naše socialistične skupnosti." MARTA NOVAK, učenka 7. razreda Šalka vas pri Kočevju: „Večkrat govori po televiziji, a ga ne razumem dosti. Drugi povedo, da potuje po svetu in si prizadeva, da bi se imeli vsi 'j udje radi. Rad ima mladino." JOŽE MATEKOVIČ, upokojenec iz Metlike: „Mene solze polijejo, če o njem govorim. Tita sem imel za vzor in vodjo v partizanih in še danes je zame najboljši človek. Hvaležen sem mu ' iz srca!" SONJA ŠTEFANIC, učenka poklicne šole BETI: „Kadar slišim o Titu, me prevzame. Spomnim se, kaj vse je moral prestati. Bil je odličen voditelj v NOB, danes pa je eden najbolj prizadevnih borcev za mir na svetu in za enakopravnost." TATJANA MOHAR, učenka iz Vinice: „Tita imam rada, kot bi mi bil drugi oče. Velike zasluge ima za vse jugoslovanske narode. Kar imamo, smo dosegli pod njegovim vodstvom." NATAŠA NOVAK, zaposlena v kmetijski zadrugi Metlika: „Tito je simbol, ki vsakemu od nas veliko pomeni. Je dober voditelj in če bi se po njegovih besedah ravnali vsi, bi bilo pri nas veliko bolje kot je." OLGA LALOVlC, učenka osmega razreda osnovne šole v Boštanju pri Sevnici: „Radi ga imamo in ne vem kako bo, ko našega Tita enkrat ne bo več." KAREL ŠTEFANIC, monter centralne kurjave podjetja KOVINAR, Kočevje: „Tito predstavlja veliko za Jugoslavijo in ves svet. To mu priznajo po vsem svetu. Želim mu še mnogo let!" JOŽE PRHNE, rudar iz Kanižarice: „Zame je Tito velik človek. Za nas delavce je on največ naredil. Razume nas in mi razumemo njega. Srečni smo lahko, da ga imamo!4* SLAVKO RUS iz Loškega potoka, varilec v RIKO, Ribnica: „Ce bi bilo tako, kot on reče, bi bilo dobro. Pa žal ni vedno tako .. ," JOŽE JERMANClC, 80 let star knfet iz Jelovca pii Tržišču: „Res fejst je ta človek. Kolikor ljudi jaz poznam, ga nihče ne črti. Daleč od tega. Dokler bomo imeli takega gospodarja, se nam ni treba ničesar bati!" NACE SILA, študent visoke šole za telesno kulturo iz Trebnjega: „Tito je enkratna osebnost, to je vedno znova potrjeval v najtežavnejših časih. Zato smo mu mi mladi ljudje dolžni hvaležnost in iskreno spoštovanje." ŽELJKO STEJKAL, inženir v brežiški tovarni pohištva: „Naš Tito je simbol revolucije, a tudi izreden politik, ki se je uveljavil zlasti na mednarodnem področju. To je eden redkih ljudi, za katerega je Churchill dejal, da ga je prekosil." 20 vrstic Vsako delo z ljudmi je odgovorno, neobveščenost pa navadno povzroča obilico problemov - 6d tistih, ki so čisto tehnične \arave, do takih, ki imajo tudi hudo politično škodo. Zato gotova ni naključje, da se tudi Zveza komunistov že dlje časa bori za javnost dela (na vseh področjih) in za boljšo, če že ne za popolno obveščenost. Časopisi imajo pri tem zanesljivo pomembne naloge, saj so navadno najtesnejša vez med tistimi, ki obveščajo, in tistimi, ki naj bi bili kar najbolj popolno obveščeni Žal vsi niso seznanjeni s tem, kako naj bi se borili za popolnejšo obveščenost delovnih ljudi, lahko vsak dan spoznavamo novinarji tudi na svoji koži Zapiranje informacij, nepopolno informiranje, dajanje samo tistih podatkov, ki koristijo tistim, ki jih povedo... so še vedno dokaj pogoste metode, čeprav pravimo, da se borimo proti takim oblikam Še vedno je tako, da najmanj povedo tam, kjer je položaj najslabši, in da se celo dogaja, da nekateri dajejo celo zlagane podatke. Ob tem pa je tudi res, da nekateri novinarji v nekaterih časopisih iz malomarnosti, neznanja ali morda kakih drugih pobud svojih bralcev ne obveščajo pravilno. Proti obojemu iriK se bilo potrebno ostreje boriti OBA VINJENA V ponedeljek ob 18.30 sta se na cesti Vinica-Čmomelj pri Kvasici oplazila z avtomobiloma Mihael Sudac iz Kanižarice in Alojz Matkovič iz Doblič. Oba sta peljala prehitro in po sredi ceste. Škode je za 5.000 dinarjev, poškodovan ni bil nihče. Ker sta vozila pod vplivom alkohola, so obema vzeli vozniško dovoljenje. F.M.Dostojftvslci edeli ste na Mostecu, v Miha-ido sejali in sadili znova Ivanka Glogovšek iz Mihalovca: „Nesreča nikoli ne počiva. Ka-■#u. se razlije Sava, je naša hiša prva v nevarnosti, in tudi tokrat nam ni prizaneslo.“ Predstavniki Zavoda za spomeniško varstvo in občine Ribnica (na sliki) so si ogledali znamenito Juijevo kapelo pri starem ortneškem gradu in ugotovili, da je razen po ostalem zanimiva še zaradi posebnega načina zidave ... Zdaj pa kapela lahko naprej propada. (Foto: J. Primc) Dobrota — sirota Namesto, da bi plačal, ga je še okradel Ludvik Šoš iz Kočevja, Reška cesta 13 b, je 14. maja zamudil v Ribnici zadnji avtobus proti Kočevju. Po dolgem moledovanju je le preprosil Jožeta Pahulja iz Dan pri Ribnici, da ga je odpeljal v Kočevje. V Kočevju pa je Šoš najprej prosil, naj ga zapelje na Trato, kjer pa je avto obtičal v blatu. Cigani so jima pomagali spraviti avto iz blata. Nato se je Šoš izmišljal, kam vse naj ga Pahulje še vozi. Pahulje je že ugotovil, da plačila za vožnjo ne bo dobil in da se ga Šoš kar nekaj prepogosto „slu-čajno“ dotika tam, kjer ima denarnico, zato se ga je hotel znebiti. Ustavil je avto, vzel iz žepa denarnico in ponudil Šošu starega tisočaka, samo da bi se pobral iz avta. Šošu pa ni bilo dovolj, da ga je Pahulje zastonj vozil, ni mu bil dovolj niti, jur" nagrade, pač pa je pograbil njegovo denarnico in zbežal. Vseh 430 din, ki so bili v denarnici, je naslednji dan zapravil na Jasnici. Odvrženo denarnico so našli pri hiši Črnomaljska ulica 6. J. P. Gradova sprtih bratov Na prijeten izlet proti Ortneku in Slemenom Ni ostalo veliko od starega, znamenitega ortenburškega gradu na lepi razgledni točki med bogatimi gozdovi nad Ortnekom. Zavod za spomeniško varstvo je že začel z manjšimi deli pri znameniti Jurjevi kapelici, potem pa je vse zaspalo. Zdaj bo še tisto, kar je bilo že storjenega, propadlo. Od starega gradu, ki je svoje čase kraljeval daleč naokoli vsem dolinam od Ljubljane do Kočevja, so ostali le še goli zidovi in ozidja. Tudi ti bi bili še zanimivi za ogled, če bi ohranili vsaj to, kar se ohraniti še da. Zanimivo je, da sta bila tam gori kar dva gradova sprtih bratov. Na planjavi med kapelico in starim gradom je lepa ploščad, na kateri bi se dalo mediti marsikaj, kar bi prelepo okolico poživilo. Tamkaj bi lahko nastala privlačna turistična ali planinska postojanka. Bližnji gozdovi so polni gozdnih sadežev: borovnic, malin, domačega kostanja, raznih gob itd. Marsikje te preseneti zajček, lisica, srna, pa tudi medved se ti včasih pokaže. Gozd okoli starega ortneškega gradu je živ in zanimiv. Fotografi, tako poklicni kot amaterji, imajo polno lepih priložnosti za lepe posnetke narave. Tudi sprehod v naravo z ljubljeno osebo je lepo doživetje. Zato vabimo turiste in planince na obisk v naš ortneški raj. Nasvete za nedeljski pohod v katerokoli smer dobite v gostilni „Petrič44, pa tudi krepčali se boste lahko tam pred izletom ali po njem. V. P. Ogenj iz pepela Okrog enih ponoči je 19. maja začel goreti manjši skedenj, last Cirila Nahtigala iz Jame pri Dvoru. Ogenj je skedenj upepelil; škode je za 8000 dinarjev. Poslopje ni bilo zavarovano. Strokovnjaki, ki so prišli na pogorišče, so ugotovili, da se je ogenj bržkone razširil iz pepela, ki so ga odlagali v skednju. Samomor bolnice 21. maja dopoldne so miličniki iz Dolenjskih Toplic skupaj z vaščani Uršnih sel našli v bližnjem gozdu mrtvo Jožefo Povše, staro 66 let. Domači so jo pogrešali že od 10. maja, izginitev pa so prijavili miličnikom 20. maja Takoj so organizirali iskanje, vendar so Povšetovo, ki je bila neozdravljivo bolna, našli mrtvo. Kaže, da si je sama vzela življenje. Nagrada tedna: Jaranoviču Naš poziv in tarnanje, da čutimo sušo pri naših sodelavcih v natečaju „Foto tedna44, sta zalegla. V ponedeljek dopoldne se je na uredniški mizi nabrala kar zajetna kopica dobrih in zanimivih fotografij, seveda je bilo nekaj tudi takih, ki jih ne moremo upoštevati. Najbolj zanimiva in tudi tehnično dobra je bila slika sodelavca M. Jaranoviča iz Brežic o pionirjih na letališču v Cerkljah, ki so se udeležili razpisa za pisanje nalog ob 30-letnici našega vojnega letalstva. Fotoamater Jaranovič bo dobil nagrado 100 dinarjev. Dobri so bili tudi prispevki Toneta Zalokarja iz Krškega („Črpanje vode44), foto krožka na novomeški osnovni šoli Katje Rupena („Kemijski krožek44) in Franceta Modica („Sprejem kurirčkove torbe44 v Ljubljani). Posnetek Ivana Grguriča iz Vasi ob Kolpi je tehnično slab in z novinarskega vidika neuporaben. Fotografiji Franca Brusa iz Kočevja sta preveč lokalnega značaja, zato bi lahko našli mesto na kočevski strani. Ob dnevu mladosti vam verjetno ne bo manjkalo dobrih motivov, prepričani smo, da nam boste do drugega ponedeljka pripravili zanimive slike. Če hočete, da bo fotografija prišla v poštev za naslov ,.Fotografija tedna44, mora biti posneta v preteklem tednu, motiv mora biti izviren, slika tehnično zadovoljiva in narejena na formatu 13 x 18 cm (ali vsaj 200 kvad. centimetrov za druge formate), v uredništvu pa mora biti vsaj v ponedeljek do 12. ure (za tekočo številko). Pošiljke, ki bodo zamudile ta rok, bomo upoštevali v izboru za prihodnji teden. S sliko pošljite tudi primeren (kratek) opis z obveznimi podatki, ker drugače prispevkov ne bomo upoštevali. Prosimo, da nam ne pošiljate pre-temnih slik. Torej ne pozabite na osnovne podatke: kdaj je bila slika posneta, kje je bila posneta in kdo ali kaj je na sliki. ' Za vsako objavljeno fotografijo dobi avtor najmanj 50 dinarjev honorarja, za fotografijo tedna pa so rezervirane nagrade od 100 do 200 dinarjev. Posnetke pošljite do 29. maja, zadnji rok je 12. ura. UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA n strel skozi možgane« vetu mir in da bi se imeli vsi radL« - Brez hupa če je še tako težko - Najhuje je, če ne veš, in kdo sovražnik - Tita najbolj spoštuje sem lahko. Ampak humorist sem bil pa vedno. Čeprav sem bil ranjen v glavo, sem včasih to ah ono bolničarko dregnil tu ali tam. Drugi so pa kar naprej umirali.44 „Najbolj hudo je bilo pa zdaj, v drugi vojni, ko smo bili zasedeni, pa nisi nikoh vedel, če se pogovarjaš z našim ali s sovražnikom. Ce sem imel kruh, sem ga dal tem K „OBNOVI'' ALI V ZAPOR „Potem so me izvolili v OF za pomoč. Pa so prišli Nemci in so me ustrelili, da je šla krogla med rebri in skozi pljuča, potem pa mi jo je na vratu vzel ven kočevski zdravnik. To kroglo še vedno hranim, le špica se ji je polomila, ko sem z njo delal luknje, da sem podtem lažje s svedrom vrtal.'4 „Ko so bili partizani v premoči, sta prišla pome Janez Hočevar in Tone Sobar. Eden je rekel, da mo- ram k „Obnovi44, sicer me bodo zaprli. Pa sem šel. Sem nekaj zaslužil, da je imela družina hrano, pa še skupnosti sem pomagal.44 „Pri tem podjetju, ki se danes imenuje ZIDAR, se je vodstvo menjavalo, jaz sem pa ostal do penziona. Še prej sem fanta vzel s seboj, češ da bo nekaj zaslužil. Zdaj je moj Jakob tudi pri ZIDARJU. Po vojni smo vse drugače navdušeno delali. Po 350 ur in več na mesec, plačanih pa smo dobili le 208. Vse je bilo porušeno. Delati smo morah, če smo hoteli kaj imeti.4' In nadaljuje: „Jaz sem za to, da svet miruje, da ni vojne. Veliko mojih znancev je padlo. Tudi jaz sem streljal in morda koga zadel, kot so drugi mene. Ampak najlepše je, če se razumemo, če si pomagamo. Vsakemu pomagam, če le morem. Če mi kdo prvič naredi krivico, potrpim. Ce mi jo drugič, ga opozorim. Čc Jakob Henigman kaže kroglo, s katero so ga ranili Nemci. Zdaj nosi ta nenavadni spominek vedno pri sebi. (Foto: J. Primc) bi mi jo pa še tretjič, bi moral narediti tako, da ne bi nikomur nikoli več napravil kaj hudega. Sem za mir in da si pomagamo. Najlepše je bilo, ko sem igral na harmoniko ali tamburico na veselicah in ohcetih. Je bilo denarja tako!" - in je z obema rokama pokazal, kako so bili vsi žep( nabiti z denarjem. , ,In še mostove sem delal včasih, hiše, vse, kjer je bilo treba tesariti. Tudi pri Auerspergu sem sekal za žago v Jelendolu. Zdaj pa doma kmetujem. Pa še to lahko zapišete: Težko je bilo, težko, ampak odkar imamo Tita, je vse v redu!44 J. PRIMC ‘ "'S ° c r' r, „Lepo damo, da si srečal." „Kdo? “ „Ti vendar!4' „Jaz? Kdaj? Aha, saj res! .. „No vendar! Prekleta mumija! Naprej,44 je pošepetal mladenič in v mislih priganjal pozabljivega starca. „Gospod, groza me obhaja! Moj bog, kaj slišim? Saj je kakor sinoči, prav kakor sinoči! .. ..Pst4' „Da, da! Sem se že spomnil: navihanka! Črni očki ... svetlo moder klobuček ...“ „Svetlo moder klobuček! Ojej, ojej!“ „To je ona! Ona ima tak klobuk, moj bog!" je kriknil Ivan Andre-jevič ... „Ona? Katera ona? 44 je pošepetal mladenič in stisnil roke Ivana Andrejeviča. „Pst!" je rekel sedaj Ivan Andrejevič. „Starec govori." „O bog, o ti moj bog!" „No, kaj zato? Koliko jih je, ki imajo svetlo modre klobuke .. „In kakšna navihanka!" je nadaljeval starec. „Najbrž prihaja v hišo h kakim znancem. In kako zaljubljeno šviga z očmi! K tem znancem pa prihajajo še drugi znanci ..." „Uh, kakšen dolgčas!" ga je ustavila žena. ,,In zakaj te to tako zanima, prosim? “ „No, dobro, dobro, ne bodi huda!" jo je pojoče pomirjal starec. „Saj ne bom govoril, če ne želiš. Nocoj si s^loh slabe volje .. „Torej, kako ste zašli semkaj? 44 je vprašal mladenič. „Oho, oho! Sedaj vas zanima, prej me pa niste hoteli poslušati!" „Pa nič, mi je ista figa! Nikar ne povejte, prosim! O hudiča, kakšna trapasta prigoda!" „Ne hudujte se, mladi mož; saj kar ne vem, kaj govorim ... Hočem le reči, da bržkone niste tukaj po naključju, ampak z določenim namenom ... Toda kdo ste, mladi mož? Vidim, da ste .neznanec, toda kateri neznanec? Moj bog, saj ne vem, kaj blebetam!" “Eh, dajte no, prosim!44 mu je mladenič segel v besedo in zdelo se je, da nekaj premišljuje. „Vendar vam bom povedal. Morda mislite, da ne bom povedal, da sem ogorčen na vas? Ne, nisem! Tu je moja roka! Le duševno sem razkrojen, to je vse. Toda, za božjo voljo, povejte mi vse od začetka: kako ste prišli semkaj, zakaj? Kar zadeva mene, res nisem hud, bogme, da nisem, tu je moja roka! Malo je res umazana, ker je pod posteljo prah, toda to ne ovira plemenitih čustev.44 „Bežite no s tistim vašim parkljem! Človek se še obrniti ne more, on pa z roko Tffie vate!44 „Čakajte, gospod! Saj ravnate z mano kot z nerabno copato, če dovolite, da tako rečem!" je potožil Ivan Andrejevič s kar najkrot-kejšim obupom in prosečim glasom. (Nadaljevanje sledi) POROČILO o žrebanju blagovno-dename loterije ODBORA ZA POHOD „PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE1 kije bilo dne 16. maja 1972 v Ljubljani Srečke s končnicami so zadele din Srečke s končnicami so zadele din 93980 „Pony expres“ 1801 Radio transistor 76581 „Ponyexpres“ 8032 400 37402 „Pony expres“ 55882 Avto „Austin 1300“ 33 50 1533 50+ 300 2154 300 24414 1.000 15395 1.000 12695 Hladilnik „Gorenje44 29305 Hladilnik „Gorenje44 856 100 6256 200 4256 Ročna ura „Darwil“ 67246 Avto „Fiat 750“ 507 100 1017 200 5817 200 9447 Brivnik „Iskra Braun sikstant“ 20287 Televizor „Gorenje“ 05217 Barvni televizor 36008 * 1.000 57368 Pralni stroj ,, Gorenje “ 86849 Televizor „Gorenje44 08589 Pralni stroj „Gorenje44 Dobitke izplačuje Odbor za pohod ,J*0 POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE44, Ljubljana, Komenskega 7/III — Soba št. 80., na podlagi uradnega poročila o izidu žrebanja, vsak dan od 8. do 13. ure (razen sobote). V Ljubljani izplačujejo dobitke do din 100 tudi ulični prodajalci. Dobi miki izven Ljubljane lahko pošljejo srečke v priporočenem pismu na naslov Odbora. IZPLAČILO DOBITKOV ZASTARA V 60 DNEH OD DNEVA OBJAVE ŽREBANJA. VA PROMETNO HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE VIATOR LJUBLJANA VIATOR # UČENCI, KI KONČUJETE OSEMLETKO! # V naših številnih modemih hotelih in gostinskih # obratih vam nudimo možnost usposabljanja za na- # slednje poklice: NATAKAR KUHAR SLAŠČIČAR Nudimo izredne ugodnosti: 1. stanovanje in hrano za 200 din mesečno 2. brezplačno delovno obleko 3. mesečno nagrado: I. letnik 250 do 300 din II. letnik 300 do 400 din III. letnik 400 do 500 din 4. brezplačen prevoz v mestnem prometu t Vabimo učence, ki končujejo osemletno šolanje in bi se rabi usposobili za enega navedenih poklicev, naj se pismeno ali osebno javijo v kadrovsko-socialni službi podjetja VIATOR, 61000 Ljubljana, Celovška cesta 166 — do vključno 31. julija 1972. POTA IN STKy *2^ Dežurni poročajo NEKDO ŠTEJE - 17. maja je Anton Ivanetič iz Regerče vasi prijavil, da mu je nekdo ukradel iz kleti električni odštevalni števec, vreden 400 dinarjev. TOMOSOV MOPED - Jože Saje iz Novega mesta je 17. maja prijavil milič nikom, da so mu ukradli zelen Tomosov moped NM 55-532, vreden 1500 dinarjev. DO IZTREZNITVE - 17. maja zvečer sp miličniki v Dolenjskih Toplicah pridržali do iztreznitve Adolfa Zupana iz Dolenjskih Toplic, ker je razgrajal v gostilni Lovec in doma RAZGRAJAL IN RAZBIJAL -Novomeški miličniki so 18. maja ob polnoči pridržali do iztreznitve Zdravka Radakovića iz Bršlina. Opit je v spodnjem prostoru kavarne na Glavnem tigu razgrajal in razbijal. Prijavili so ga tudi sodniku za prekrške. S PREŠERNOVEGA TRGA -19. maja okrog poldneva je neznanec odpeljal Francu Hrovatiču iz Stranske vasi moped, vreden okrog 1800 dinarjev. Hrovatič je moped parkiral na Prešernovem trgu v Novem mestu. SALAME IN SVININO - Med 6. in 18. majem je bilo vlomljeno v počitniški dom Industrije motornih vozil na Gorjancih pri Miklavžu. Vlomilec je po lestvi zlezel do okna in vdrl v poslopje. Odnesel je okrog 70 kg salam in suhe svinine, nekaj odej in riuh. Škode je za 4335 dinarjev. SRČNA KAP - 19. maja zjutraj so na vaški poti v Selih pri Strav-berku našli mrtvo Alojzijo Dragan, staro 69 let, iz Sel. Draganovo je, kot je ugotovil zdravnik, zadela srčna kip, ko se je zvečer-vračala domov. PRETEPAČ A - 20. maj a okrog 22. ure sta se v Metropolovi kavami v Novem mestu stepla Novo meščan Rudolf Zupan in Franc Eršte s Trške gore. Prijavili so ju sodniku za prekrške. OB ZADNJO LUČ - V noči na 21. maj je neznanec odvil zadnjo luč z osebnega avtomobila Viljema Mavrina. Avto je stal pred bloki v ulici Majde Sile v Novem mestu. ZGUBILA DENAR - Angela Jerbič iz Mahovnika 5 se je 18. maja peljala s kolesom v Kočevje. Med vožnjo se ji je odprla torbica in je zgubila 1100 din. Poštenega najditelja prosi, naj denar vrne. Najditelj bo dobil nagrado. TOVORNJAK NA LEVI Zagrebčan Mirko Krajačič je v ponedeljek opoldne vozil tovornjak mimo Otočca proti Zagrebu. Naproti pa mu je tedaj po levi pripeljal tovornjak, ki ga je vozil Slavko Gorše s Podturna. Tovornjaka sta trčila, škode je za 4.000 dinarjev. ZANESLO GA JE V ponedeljek zjutraj je osebni avto. Ki ga je vozil Jože Jeralšič iz Zalok pri Raki v Krškem, na nepreglednem desnem ovinku zaneslo, ko je naproti pripeljal kombi, ki ga je vozil Andus Murturi iz Prištine. Kombi se mu je skušal umakniti na rob pločnika, vendar sta avtomobila kljub temu silovito trčila. Sopotnica v osebnem avtomobilu Justina Jeralšič je bila teže poškodovana in so jo odpeljali v novomeško bolnišnico. Laže sta se poškodovala voznik kombija in njegov sopotnik Blažo Ilič. Škode je za 25.000 din. KAJ PA ZNAK „STOP“? Zagrebčan Pavao Beriš je v ponedeljek popoldne pripeljal osebni avto po Sokolski ulici do Glavnega trga v Novem mestu. Ker je proti mostu takrat peljal avtobus in se pred njim ustavil, je Beriš skušal mimo avtobusa zapeljati na Glavni trg. Takrat pa se je pripeljal mimo stoječega avtobusa kolesar Ivan Ber-kopec iz Regerče vasi in trčil v avto. Berkopec je padel po tleh in dobil več odrgnin po licu in rokah. Škode je za 500 dinarjev. Pred vhodom na Glavni trg s te ulice stoji znak „Stop“. V MOSTNO OGRAJO V soboto zjutraj je v Mokricah na glavni cesti nenadoma eksplodirala guma na zadnjem levem kolesu avtomobila Mclka Hertarića iz Hodo-šana. Avto je treščil v mostno ograjo: voznik je v brežiški bolnišnici umrl, hudo pa sta poškodovana opotnika Josip Mesarič in Valentin Dominić. Škode je za 25.00 dinarjev. 12 L ' \ 'ip\ % Sv" / - w' iiiii Za las je ušel smrti 10-letni deček 17. maja popoldne v Drami. Podobno kot še nekaj otrok se je s kolesom vozil po poplavljeni cesti, nenadoma pa omahnil in izginil pod površjem tam, kjer je bila voda globoka skoraj 2 m. Čolnarja sta bila na srečo blizu in s kolom odveslala k dečku, ki se je že utapljal (kaže ga puščica), ter ga rešila. Prišla sta v zadnjem trenutku. (Foto: I. Zoran) • ■ > rn.\ .nofJm.K :a , :5. rt. j (<; j _ v OTOČEC - KARTELJEV0: Kolesa se vrtijo v smrt Vsak tretji tovornjak prehiteva drug tovornjak tam, kjer je to s prometnim znakom prepovedano - Nihče ne upošteva varnostne razdalje Devet kilometrov ceste med Otočcem in Karteljevim je znatno bolj izpostavljenih nesrečam kot preostalih 67 kilometrov med Ljubljano in Zagrebom. Tako govore statistike: predlanskim je na tem kratkem asfaltnem odseku zgodila kar petina nesreč! Zato ni nič čudnega, da so se prometni strokovnjaki že pred nekaj leti odločili postaviti prometne znake, ki prepovedujejo prehitevanje za tovornjake. Leta 1969 je bilo na teh 9 kilometrih 72 nesreč, predlanskim 96 in lani 70. Letos 28. marca so se miličniki odločili za šesturni preizkus o tem, koliko vozil ne spoštuje prometnega znaka in kakšni drugi prekrški se dogajajo med Otočcem in Karteljevim. Rezultati so bili porazni! Ugotovili so, da je šlo v tej četrtini dneva po cesti 329 tovornjakov, prehitevalo pa jih je 109 ali vsak tretji. Kar 38 tovornjakov je prehitevalo v škarje. Prometni inšpektor Valentin Dobnikar sodi: „Nepravilno prehitevanje, neprevidno prehitevanje in prevelika hitrost so poglavitni vzroki za nesreče na naših cestah. Tudi ta akcija je kruto pokazala resničnost na cesti!“ Kolesa tovornjakov se vse pogosteje vrtijo v smrt. Ne v svojo, v smrt drugih, ki so tudi na cesti. Pretehtati bo potrebno misel, o kateri sodijo prometni strokovnjaki, da bi zavrla nesreče. Na avtomobilski cesti E 94 Ljubljana-Zagreb naj bi tovornjakom prepovedali prehitevanje. Potovalna hitrost bi bila praktično enaka, ker imajo tovornjaki omejitve na 60 ali 70 km na uro, le redki smejo voziti 80. Več sploh ne. Če bi prepovedali prehitevanje, bi bil nadzor lažji, tovomja-j ki bi morali voziti v medsebojnih razdaljah po vsaj 100 metrov (zdaj pa se nagnetejo, ker bi radi prehitevali, kar povzroča kolone) — na cilj pa bi prišli v enakem času, toda mnogo bolj zanesljivo! J. S. Le dve uri veselja 16. maja je vlomilec vlomil v Lu-terškem selu v hišo št. 1 in si nabral za več kot 400.000 starih dinarjev. S plenom pa se ni mogel okoristiti, ker je UJV ukrepala tako hitro, da so vlomilca že po dveh urah prijeli. Povedati moram, da so se člani UJV Novo mesto res postavili in ujeli zlikovca, ki je bil že več kilometrov stran. Pri njem so našli še vse' ukradene predmete in mi jih vrnili. Ob tej priložnosti se UJV Novo mesto iskreno zahvaljujem za uspešno akcijo in jim želim pri nadaljnjem delu še veliko uspehov. / JOŽE KLEVIŠAR Lu tersko selo KAJ BO POKAZALA OBDUKCIJA? Pijan je umrl v drvarnici Občinski javni tožilec v Novem mestu Pavel Car je zahteval preiskavo, zato so truplo 31-letnega Ivana Korelca izkopali - Konjak na eks! Žalostna zgodba, o kateri bi lahko spreten pisatelj napisal roman. 31-letni Ivan Korelc iz Podboršta je 21. aprila umrl v drvarnici Pirčeve gostilne v Veliki Loki. Po nalogu občinskega javnega tožOca so uvedli preiskavo, izkopali truplo in bo strokovno mnenje povedal obducent. zdaj čaka na rezultate obdukcije. „Če je tako, kot zdaj kaže, bi utegnila Kožar in Žlajpah odgovarjati za kaznivo dejanje umora iz malomarnosti (zagrožena kazen je 6 mesecev zapora ali strogi zapor do 5 let), gostilničarka Joža Pirc pa, da ni nudila pomoči osebi, ki je bila v nevarnosti za življenje (zagrožena kazen je zapor do enega leta).“ Taka je suha govorica podatkov. Človeško srce pa sprašuje še drugače. Kakšno vest imajo vsi tisti gostilničarji (in teh je na Dolenj- Pravijo, da je Korelc že pijan prišel v gostilno, kjer ga je Anton Kožar vprašal, če bo pil Korelc je na dušek spil 2 del konjaka. Stane Žlaj- Spah je vprašal: „Boš še? “ In ko mu odgovoril: „Ti kar plačaj!“ je spil enkrat. Kmalu mu je postalo slabo, padel je v nezavest, odnesli so ga v drvarnico, kjer je čez nekaj časa umrl. Pavel Car je zahteval preiskavo in Nenavadna tatvina Dve neznani Ciganki - menijo, da sta s Trate pri Kočevju - sta 15. maja popoldne, ko je močno deževalo, prišli nabirat drva v skladovnico nasproti AGROSERVISA v Kočevju. Čuvaj ju je opazil, ko stav vreči in zavezanem ženskem krilu nesli diva: Stekel je za njma. Ciganki sta odvrgli vrečo in krilo z drvmi ter pobegnili proti Trati. Ciganki sta torej prišli iz gozda v mesto, da bi nakradli drva. V gozdu je sicer res dovolj drv, vendar niso primemo nažagana in nasekana. PADEC MOPEDISTKE V ponedeljek zjutraj je od bencinske črpalke v Trebnjem peljala po nadvozu Marija Zupančič z Jezera. Naproti ji je pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Ivan Podpadec iz Dol. Nemške vasi. Avtomobilist in mope-distka sta pripeljala po sredi ceste, zato sta močno trčila. Zupančičeva se je hudo poškodovaala po glavi in desni nogi in so jo odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je za 3.000 dinarjev. skem ogromno), ki dajejo že vinjenim še piti Kakšno vest so imeli tisti, ki so pred meseci napili otroka, da ga je zdravnik s hitrim ukrepom komaj rešil? Kakšno vest imajo tisti, ki ponujajo pijačo pijanim? Kazni, ki jih zaradi prekrškov izrekajo inšpektorji ali sodniki za prekrške, so, tako majhne, da jih zlahka odtehta denar, ki ga dobijo od vseh tistih, za katere inšpektorji gostilničarjem ne morejo biti za hrbtom. Nas bo ta grenka smrt zbudila iz dremave malomarnosti, bomo poslej bolj človekoljubni (gostilničarji) in ostrejši (tisti, ki kaznujejo)? Zakaj moramo malomarnost in nepremišljenost plačevati s človeškimi življenji? J. SPLICHAL V LUTERŠKEM SELU: Ali je vlomil klatež? Vlomilec je odnesel za. 4000 din tehničnih predmetov - Zavarujte stanovanja pred tatovi! 16. maja dopoldne je bilo vlomljeno v hišo Jožeta Klevišarja v Lutr-škem selu pri Otočcu. Vlomilec je prišel v stanovanje skozi balkon, ko ni bilo nikogar doma. Odnesel je različne tehnične predmete, med drugim tudi radijsko oddajno postajo novomeškega Cestnega podjetja. Klevišarja je oškodoval za okrog 4.000 dinarjev. Že istega dne so osumili, da je vlomil M. Š. iz Rakitne, ki se klati iz kraja v kraj. Izročili so ga preiskovalnemu sodniku. Le redko se zgodi, da vlomilca takoj najdejo, kot je bilo v tem pri- ______________ meru. Kriminalisti namreč ugotav- ne hranilne knjižice ljajo, da so kriminalci vse bolj pre- vejani in jim je zato težko priti na sled. To dokazujejo številne akcije, ko so delavci UJV šele po napornem in dolgotrajnem iskanju našli vlomilce in tatove. Zato ni odveč opozorilo, ki ga kriminalisti venomer ponavljajo: „Bodite previdni, zaklepajte stanovanja in ne puščajte ključev na običajnih mestih pod predpražnikom ali na najbližjem žeblju, da ne boste grenko razočarani!1* Kajpak je odveč pisati o tem, da večje vsote denaija ne sodijo v nogavice ali pod žimnice, marveč na bančne ali pošt- Motorizirani tatovi Večino tatvin bi občani lahko preprečili -Letos samo eden mrtev v prometni nesreči V kočevski občini med kaznivimi dejanji prednjačijo tatvine, pretepov je vedno manj, narašča pa število prometnih nesreč in prekrškov zaradi nedostojnega vedenja. Tako se je glasila zgoščena ocena komandirja postaje milice Kočevje Franceta Jarca. — Koliko kaznivih dejanj se je zgodilo že letos in koliko ste jih raziskali? - V prvih treh mesecih smo zabeležili 48 kaznivih dejanj, od tega skoraj polovico tatvin. Neraziskanih je ostalo le 7 primerov ali okoli 14,5 odstotka, kar pomeni, da je bilo naše delo uspešno. Otežujejo ga namreč motorizirani storilci, ki prihajajo iz drugih krajev. - Katerih tatvin je največ in kako bi jih občani lahko preprečili? - Veliko je tatvin koles. V nekaterih primerih gre samo za uporabo kolesa in teh storitev niti ne preganjamo, čeprav imamo s takimi primeri veliko dela. Najpogostejši storilci so mladoletniki. Takih primerov ne bi bilo toliko, če bi lastniki zaklepali kolesa, ko jih puščajo pred trgovinami in gostilnami. V Kočevje prihajajo spet „kljukarji‘\ ki prosjačijo ali prodajajo preproge od vrat do vrat. Običajno vstopajo v stanovanja, ne da bi trkali ali pozvonili, in odnašajo iz predsobe, kar je posebno vrednega. Po možnosti ukradejo denarnice iz oblek ali torbic. Torej: zaklepajte vrata v stanovanje in „kljukarje“ prijavljajte postaji milice! Letos smo zabeležili že 6 odvzemov motornih vozil, od teh je kar 3 zagrešil 17-letni A. G. iz Mlake pri Kočevju. Odkar se je neki tak „sposojevalec41 pred leti smrtno ponesrečil, smo imeli v Kočevju mir. Avtomobile in ključavnice na volanu in menjalniku je treba torej zaklepati. - Je veliko primerov gospodarskega kriminala in drugih kraj v podjetjih? - Gospodarski kriminal je težko odkrivati. Pri tem nismo dosegli posebnih uspehov. Tatvine v podjetjih so, vendar jih ne prijavljajo vedno. Največ prijav smo dobili iz ITASA, in sicer zaradi kraje avtomobilskih delov in orodja. c\ ftmedn mami - Število prekrškov zoper javni red in mir narašča ali pada? - Pretepov je vedno manj, narašča pa število primerov nedostojnega vedenja in kaljenja nočnega miru, čemur običajno botruje alkohoL — Ostajajo nam še prometne nesreče. - Teh smo do 11. maja zabeležili 50, vse preteklo leto pa 109. Število nesreč torej narašča, vendar prevladujejo lažje. Letos je v prometni nesreči zgubila življenje le ena oseba. Največ nesreč se zgodi zaradi vinjenosti in vožnje brez izpita. Naša postaja milice v sodelovanju z UJV Ljubljana redno izvaja akcije proti vinjenim voznikom. J. PRIMC POTOK: NA MOKRI CESTI GA JE ZANESLO — 16. maja popoldne sta se v levem ovinku pri vasi Potok zaletela avtomobila, ki staju vozila Janez Žlajpah iz Novega mesta in Franc Hrovat iz Dobindola. Na mokri cesti je med srečanjem No-vomeščana zaneslo v levo. Škode je za 1400 din. IRČA VAS: V BETONSKO OGRAJO - Novomeščan Milan Šinkovec je 16. maja popoldne ustavil avto v Irči vasi in čakal, da bo cesta prosta, ker je hotel zaviti v levo. Dušan Faleskini iz Straže, kise je pripeljal za njim, je zavrl, njegov avto pa je zaneslo, da je trčil v betonsko ograjo in podrl prometni znak. Na ograji je škode za 1000 din, na avtomobilu pa za 2000 din. LEŠNICA: ZADREMAL ZA VOLANOM — Anglež Robert Mockett je 16. maja zadremal za volanom tovornjaka angleške registracije, ko je peljal proti Zagrebu. Zapeljal je na bankino, po nekaj deset metrih pa se je tovornjak prevrnil in obstal ob hrastu. Med kabino in drevo je močno stisnilo sopotnika Rowtanda Waleija. Komaj so ga izvlekli iz razbitin in ga skupaj z voznikom in sovoznikom Robertom Sheffieldom odpeljali v novomeško bolnišnico. Zdravo kožo je odnesel le voznikov 11-letni sin Peter. Na tovornjaku je za 30.000 din škode. LOKA: MOTORIST NA LEVO -Ivan Šikonja iz Desinca je 17. maja zjutraj vozil motor proti Črnomlju, v Loki pa je nenadoma iz neznanega vzroka zapeljal na levo in trčil v osebni avto, ki gaje naproti pripeljal Čmomaljčan Janko Giguraš. Motorist si je hudo poškodoval glavo in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je za 5000 din. BUŠEČA VAS: V AVTO - 18. maja ob 19. uri je v desnem preglednem ovinku s precejšnjo hitrostjo osebni avto, ki ga je vozil Franc Čučnik iz Podbočja, kljub zaviranju zadel v naproti vozeči avto, ki gaje vozil Ivan Nemeth iz Brežic. Škode je za 3000 din. BREŽICE: PREPOZNO ZAVRL - 18. maja ob 19.40 je na trgu Iva L. Ribarja Franc Cvelbar iz Brežic nakazal, da bo zapeljal na levo. Ko je začel že zavijati, je za njim pripeljal Ivan Zobarič iz Brežic in se zaletel vanj, čeprav je zaviral. Škode je za okrog 1500 din. ZBURE: ZFMLJA SE JE UDRLA - Tomislav Lazič iz Mlade novca se je s tovornjakom 18. maja zjutraj peljal od Škocjana proti Mokronogu, v Zburah je zapejjal na rob ceste, razmočena zemlja pa sc je udrla, da se je tovornjak prevrnil na njivo. Škode je za 4500 din. MIRNA: KOLESAR V AVTO -18. maja popoldne se je Jože Brcar iz Vrha pri Šentrupertu zapeljal s kolesom s stranske ceste na glavno na Mimi prav tedaj, ko je po prednostni cesti pripeljal avto, ki ga je vozil Novomeščan Franc Škof. Kolesarje trčil v avto, padel na pokrov prtljažnika, od tam pa na tla. Brcar se je huje poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je za 4000 din. KRAKOVSKI GOZD: OKVARA MENJALNIKA - Zagrebčan Krešimir Zajec je 19. maja v Krakovskem gozdu zapeljal na bankino, ker se mu je nenadoma pokvaril menjalnik. Trčil je v obcestni kamen, nato pa zapeljal po strmini navzdol na travnik ter se prevrnil. Sopotnica Katica Kundih se je pri nesreči laže poškodovala. Škode je za 2000 din. LAŠČE: NEPREGLEDNI OVINEK - Dr. Leopold Kocutar iz Žužemberka se je 19. maja popoldne peljal iz Lašč proti Kočevju, ko mu je iz nepreglednega ovinka pripeljal naproti tovornjak, ki ga je vozil Beograjčan Slobodan Todorovič. Vozili sta trčili Škode je za 5000 din. PR1MOSTEK AVTO NA STREHI - Martin Švajger iz Čudnega sela se je 21. maja z avtom peljal iz Metlike proti Črnomlju. Pri Primostku je avto začelo zanašati, daje zapeljal na bankino in sc prevrnil po bregu. Avto je obstal na strehi, Švajger pa sc je med prevračanjem poškodoval po glavi in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je za 12.000 din. KOČEVJE: AVTO V VODI -Zaradi spolzke in mokre ceste je 16. maja ob 1.50viglo pri Jasnici s ceste osebni avto, ki ga je vozil Adolf Grabrijan iz Livolda pri Kočevju. Grabrijan je vozil iz Ribnice proti Kočevju. Avto je zaneslo s ceste na travnik, kjer je obtičal v pol metra globoki vodi. Na avtu je za 10.000 din škode. Huje je bil poškodovan sopotnik Milan Makota, ki je dobil pretres možganov in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Alkotest, ki ga je Grabrijan pihal, je popolnoma pozelenel. Vozniku so odvzeli prometno in vozniško dovoljenje. NEZAVESTEN NA CESTI Nezavestnega so našli 20. maja ob 17.45 na cesti na Bregu Alojza Smoliča iz Kočevja, Roška cesta 74. Domnevajo, da je padel s ponny-expresom, ker je vozil vinjen. Dobil je pretres možganov in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. DOLENJSKI LIST Stran uredil: J02E SPLICHAL št. 21 (1156) - 25. maja 1972 20. maj—praznik na letališču IZ VSEH STRANI NOVO MESTO - Za 24. in 25. maj je mladinski aktiv tovarne perila Labod povabil v goste mladince iz murskosoboške Mure. Ob tej priložnosti bodo imeli tovariško srečanje na Gorjancih in športne tekme v rokometu in streljanju. Gostom so No-vomeščani pripravili ogled tovarne, imeli pa bodo tudi skupen kulturni program. (F. D.) KRŠKO - Na občinskem prvenstvu v matematiki so si učenci Darja Jesenko, Maja Gregorčič, Dimitar Najdovski in Goran Rovan priborili srebrni Vegov znak. S tem so si tudi priborili pravico nastopati na republiškem tekmovanju, kjer se bodo potegovali za zlati Vegov znak. IG. R.) NOVO MESTO - Prejšnji teden so se na novomeški gimnaziji sestali mentorji in člani marksističnih krožkov iz novomeških in črnomaljskih srednjih šoL Govorili so o ustanovitvi centra marksističnih krožkov, ki so ga ustanovili, delati K bo začel v prihodnjem šolskem u. (C M.) LJUBLJANA - Letos bo v letnem gledališču v Križankah od 8. do 11. junija 13. mednarodni festival jazza, na katerem bodo nastopih znani domači in tuji ansambli. (N. R.) BELA CERKEV - Odkar so v Beli cerkvi izvolili novo vodstvo mladinskega aktiva, so dejavnost zelo razgibali. V zadnjem času so priredili več plesov s kulturnim programom. Program je pripravila kulturna skupina. Zelo uspel je tudi koncert, ki ga je na povabilo mladinskega aktiva pripravil ansambel Franja Bergerja. Praznik dela so počastili z izletom v Kostanjevico, kjer so si poleg jame ogledali še Formo vivo in Lamutov salon, Kljub nasprotovanju nekaterih starejših občanov, dela mladinski aktiv z veliko voljo in resnostjo. Do zdaj niso dobili še nobene podpore. Delajo s svojimi sredstvi, čeprav so ta zelo skromna. Njihova želja je, da bi še bolj razgibali dejavnost ter tako pritegnili vse mlade v svojo organizacijo. (T. F.) LJUBLJANA - 30. letnice ustanovitve pionirske organizacije, ki so jo v Ljubljani proslavljali prejšnji teden, se je udeležilo tudi veliko število pionirjev iz Dolenjske. Mladi Dolenjci so bili gostje ljubljanskih pionirjev, ki so jih sprejeli nadvse prisrčno. Za vse udeležence je bil v dvorani Tivoli velik nastop, ki je izredno uspel. (Š. K.) NOVO MESTO - Za rojstni dan predsednika republike tovariša Tita je na Dolenjskem v programu vrsta kulturnih, športnih in ostalih prireditev. Na vseh šolah bodo imeli še posebne proslave. (R. B.) TEKLI SO PO ULICAH BREŽIC V organizaciji občinske konference ZMS in ObZTK Brežice je bil 19. maja tradicionalni „Tek mla-dosti“, na katerem je nastopilo 200 atletov. Zmagovalci - pionirji: 200 m: 1. Preskar (Brežice); 300 m: 1. Butara (Cerklje); 400 m: 1. Čou-rin (Dobova); pionirke: 200 m: 1. Omerzo (Artiče); 300 m: 1. Oporte * (Artiče); 300 m: 1. Krošelj (Artiče); mladinci: 600 m: 1. Urek (Dobova); 800 m: 1. Zastašič (Samobor); 1000 m: 1. Štampek (V. Dolina); mladinke: 400 m: 1. Janc (Trgov, šola Brežice); 500 m: 1. Bašič (Samobor); člani: 1500 m: 1. Štibuhai (Samobor). V. Podgoršek V soboto, 20. maja, so v prisotnosti cekljanskc garnizije in velikega števila gostov iz vseh krajev Slovenije svečano proslavili 30. obletnico ustanovitve našega vojnega letalstva. Na letališču so sprejeli v mladinsko organizacijo več sto pionirjev iz brežiške občine. O pomenu praznika mladih, 25. maju, je govorila predsednica mladine Stanka Kunej, ki je tudi čestitala pripadnikom letalstva za njihov praznik. Mladi obiskovalci iz številnih slovenskih šol, s katerimi imajo pripadniki garnizije še posebno tesne stike, so si nato ogledali še razstavljena letala ter se pogovarjali z letalci. Za obiskovalce so pripravili tudi kratek letalski program. Ob tej priložnosti so podelili lep pokal enoti vojakov, ki je dosegla najboljše rezultate v kulturno-šport-nem tekmovanju. Partizanski pohod V nedeljo, 21. maja, so se pripadniki JLA in mladina vse črnomaljske občine udeležili partizanskega pohoda po poteh I. Belokranjske čete od Maverlena do Kozlovega studenca. O takratnih dogodkih je mladim pripovedoval prvoborec Milan Ši-mec. Popoldne je bila na Maverlenu proslava, ki jo je pripravila tamkajšnja mladina v sodelovanju z gosti iz Črnomlja. Na zboru mladih na Maverlenu je govoril znani belokranjski aktivist Janez Vitkovič. Slavje se je nadaljevalo na družabni prireditvi. Na sobotni svečanosti na letališču v Cerkljah je govorila predsednica občinske konference ZMS Brežice Stana Kunej (na sliki). zadnjem srečanju na novomeški osnovni šoli Grm so učenci pesniku zastavljali številna vprašanja. Vprašali so ga tudi, kako gleda na Dolenjsko. Odgovoril je, da je vesel napredka, vendar da ni več tiste idilike, ki je včasih dajala pesnikom, pisateljem in slikarjem navdih. V njegovih stvaritvah pa bo še vedno prisotna nezbledela podoba romantične deželice ob Krki. MLADI IN SVET Srečen semf kadar letim! Ko je pokukalo jutranje sonce izza Gorjancev, seje nad letališče v Cerklje divje pripodila jata letal; aretila so se, kot da bi bila iz srebra Nebo je pokalo, tuljenje strojev je bilo oglušujoče. Drug za drugim so se letala spuščala na pristajalno stezo. Še zadnji zdihljaji motorjev, in velikani so se umirili Iz steklenih kabin so se spustih na tla mladi fantje, junaki našega neba; mladeniči, ki gredo po stopinjah naših prvih letalcev Franja Kluza in Rudija Čajavca, ki sta pred 30 leti prvič v nebo zarezala rdečo zvezdo. Prešerni, zagoreli in zadovoljni, da so nalogo uspešno opravili, so se letalci napotili proti letalski zgradbi Izkoristil sem trenutek in povabil iz skupine najmlajšega, zagorelega fanta, ki se mi je zdel najbolj pripraven za razgovor. nasi znanci Zbledela idilika Dolenjski rojak, pesnik Tone Pavček večkrat obišče pionirje tS? XUePnm^; Vladimir pomnik, je da ga zelo radi” poflulajo. Ob •*« “ akademiji je „zajezdil" reaktivca. Na njem je opravil že več kot 300 ur letenja. Že od malega je sanjal, da bo postal letalec. Ker ima fantazijo in smisel za risanje, so bili vsi njegovi šolski zvezki vedno porisani z raznimi tipi letaL Ko se mu je uresničil življenjski sen, po treh letih aktivne službe v letalstvu, se najbolje počuti, ko letalo zapusti vzletno stezo in ko „zavoha zrak“. Občutkov, ki jih ima med letom, ne more opisati. Čeprav je precej romantičen, med odgovornim letom ne sanjari, takrat gleda realno na vse, kar se dogaja v zraku. Prosti čas izkoristi za slikanje. Narisal je že nekaj lepih del, zato ima namen razstavljati, ko bo za to priložnost Pogovor sva opravila na kratko, saj je mladega Vlada spet čakala nova naloga. Čeprav se rad pogovarja, sem vseeno opazil majhno nestrpnost Vleklo ga je nebo, čakal ga je njegov reaktivec, ki ga bo spet ponesel novim doživljajem naproti... Vlado in vrsta naših čuvarjev neba je te dni praznovala praznik letalstva, ki je pomembna obletnica v razvoju našega mladega vojnega letalstva. SLAVKO DOKL V! Tito, naša dika in ponos! Rojstni dan tovariša Tita je praznik vseh nas, posebno še mladih, ki na raznih prireditvah v čast velikega človeka izpovedujejo ljubezen do Tita - učitelja, vzornika in prija telja Mladi iz brežiške občine so takole odgovorili na vprašanje, kaj jim pomeni tovariš Tito: MARTINA GRMŠEK iz Pišec: „Tito je moj življe , mu bila no tako ljubila našo domovino in vse bratske narode, kot jih ljubi on.“ a je moj življenjski vzor, rada bi rila podobna Želim, da bi ved- PAVLE HERVOL iz Sromelj: „Tovariš Tito je legendama osebnost, ki ga ne spoštujemo samo doma, ampak tudi drugi napredni ljudje v svetu. Želim, da bi nam še dolgo živel!41 SLAVICA VODEB iz Dolenje vasi: „Cenim ga. Želim, da bi bilo tudi med nami mladimi mnogo takih, ki bi bili tako dobri, hrabri in spoštovani, kot je naš predsednik.4* BOJAN HOTKO iz Artič: „Cenim njegovo poštenost priljublje- nost in človečnost. Če se mu bom približal v vsaj nekaterih njegovih lastnostih, bom zelo zadovoljen. Zelo občudujem njegovo prizadevanje, da se ohrani mir v svetu.44 MARJANCA IVANŠEK iz Arnovih sel: „Tito je pojem svobode in napredka v Jugoslaviji Želim, da bi nas še dolgo vodil, ker mu vsi ljudje zaupamo. BORIS OŽVALD iz Dečnega sela: „Tito je človek, ki nam je ustvaril lepo živtfenje. Veliko naporov je vložil, da je zgradil svobodno Jugoslavijo. Zgodovina bo šele pokazala, kolikšen je bil njegov delež pri graditvi pravične družbe.44 Na sliki: Naši sogovorniki v anketi Polovični uspeh odbojkarjev Zadnja odbojkarska nedelja je bila posebno uspešna za odbojkarje Trebnjega, ki so doma prepričljivo porazUi mariborsko Elektrokovino, in odbojkarice Brestanice, ki so presenetljivo premagale Ljubljano s 3:0. Dosti slabše se je godilo od-bojkaijem Novega mesta ki so doma gladko izgubili z mariborskim Branikom, odbojkarice pa je premagal Maribor. Odbojkarji Kočevja so doma premagali ekipo Kamne gorice s 3:1. TRIMO : ELEKTROKOV1NA 3:1 Če bi moštvo „Trimo44 iz Trebnjega jeseni pokazdo vsaj nekaj tako borbenih iger, kot je bila v nedeljo, ko je zasluženo premagalo Elektrokovino iz Maribora s 3:1 (6, -14, 12, 12), se mu zdaj ne bi bilo treba tako krčevito boriti za obstoj v družbi najboljših, pa tudi Trebanjci bi v večjem številu in z večjo vnemo podpirali domače športnike. V nedeljo bodo gostovali v Izoli kamor bodo skupaj z navijači potovali z avtobusom (M. L.) NOVO MESTO : BRANIK 0:3 Novo meščani so v srečanju z eno boljših slovenskih ekip - Branikom iz Maribora pokazali bledo igro, ki ne obeta ničesar. Imeli smo občutek, da se jim ni nič dalo. Škoda, da ob takih priložnostih ne dajo možne« ti mlajšim igralcem, ki so tudi tokrat sedeli na klopi Čeprav Branik ni pokazal posebne igre, je njegova zmaga povsem zaslužena NOVO MESTO : MARIBOR 0:3 Mariborčanke so v Novo mesto pripeljale odbojkarice, ki so to ekipo zastopale že v zvezni ligi. Novo-meščanke v prvem nizu niso pokazale vsega svojega znanja, tako da so gostje z lahkoto osvojile prvi niz. V drugem so pobudo prevzele doma- V Ljubljani - odlično Na letošnjem 16. pohodu „Po poteh partizanske Ljubljane44 je sodelovalo tudi precej mladih iz Dolenjske. Razen manifestativnega pohoda so se Dolenjci udeležili tudi tekmovalnega programa V ženski štafeti zmage za šole na 3 x 600 m je ekipa osnovne šole Mirana Jarca iz Črnomlja zasedla 3. mesto, vrstnice iz Vavte vasi pa so zasedle 4. mesto. V štafeti 3 x600 m za telesno-vzgojne organizacije so si Šentjemej-čani priborili 3. mesto, druga ekipa Šentjerneja pa je bila celo peta (S. D.) Prvaki so Sevničani Na področnem prvenstvu za pionirje v rokometu je sodelovalo 8 ekip, organizirali so ga Sevničani V finalni del tekmovanja so se uvrstile ekipe Brežic, Grosupljega, Sevnice in Novega mesta. V srečanju za 3. mesto so Brežičani porazili Grosupeljčane z 12:6, finalna tekma med Sevničani in Novomeščani se je kljub vodstvu Novomeščanov 7:1 končala neodločeno 8:8, v podaljšku pa so domačini zmagali z 10:9. Najboljša igralca sta bila Adle-šič iz Grosupljega in Vodovnik iz Brežic. e. R. PLANTANOVA IN NOVO MESTO V nedeljo, 21. maja, je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo v gimnastiki za tekmovalce III. razreda Nastopili so tudi telovadci iz Novega mesta in Brežic. Največ so dosegla dekleta iz Novega mesta saj so osvojila med mladinkami prvo mesto, ravno tako pa je naslov republiške prvakinje osvojila gimnazijka Lili Plantan. Rezultati - mladinke: 1. Plantan (N. m.) 37,50, 3. Cemič (N. m.) 36.70, itd.; ekipno - 1. Novo mesto 145.70, 2. Celje - mesto 143,20 itd. Tekmovalci iz Brežic so tokrat dosegli nekoliko slabši čas, saj niso ponovili rezultatov iz prejšnjih tekmovanj. činke, vendar so po vodstvu 10:2 izpustile priložnost, da spremenijo tok srečanja Po nesrečno zgubljenem nizu je Novomeščanke minila volja, tako da so tretjega brez odpora predale. Najbolje sta igrali Sčukova in Pučkova. BRESTANICA : LJUBLJANA 3:0 Domačinke so z boljšo in zrelejšo igro zasluženo premagale ekipo Ljubljane, ki tokrat ni mogla zdržati silovitih napadov Brestaničank pod vodstvom razpoložene Filove. Najbolj zanimiv je bij zadnji niz, ko so gostje vodile že ? 7:1 in s 14:12, vendar so ga dobile domačinke. (A. A.) KOČEVJE - V prvenstvenem odbojkarskem srečanju druge lige je ekipa Kočevja doma porazila Kamno gorico s 3:1. (A. A.) ZMAGOVALEC JE TAM Mladinski aktiv Industrije motornih vozil iz Novega mesta je pripravil srečanje mladinskih aktivov IMV - TOMOS - TAM. Najzanimivejši je bil športni del tekmovanja, kjer so največ uspeha imeli tekmovdei iz Maribora. Zmagovalci v posameznih panogah: mali nogomet - 1. TAM, 2. IMV; košarka -1. IMV; namizni tenis: 1. TAM, 2. IMV; šah: 1. IMV, streljanje: 1. TAM 802 krogov, 3. IMV 635; kegljanje: 1. TAM 1137 kegljev, 2. IMV 1091. V skupni razvrstitvi je zmagal TAM z 52 točkami sledijo: IMV 46 in Tomos 34 točk. NOVOTEKS : TRIGLAV 60:58 Košarkaši Novoteksa so v soboto zvečer z velikimi težavami v poprečni igri porazili ekipo Triglava iz Kranja Obe moštvi sta medlo igrah, tako da se imajo Novomeščani samo iznadljivemu Splichalu zahvaliti, da je zmaga ostala doma. Tokrat ni šlo bratoma Kovačevič, ki se nahajata v prehodni krizi Poleg Splichala je bil na igrišču dober tudi Šepetave. Novoteks: Splichal 25, Šepetave 13, Ž. Kovačevič 13, S. Kovačevič 4, Ivančič 4 in Počrvina 1. BREŽICE : GORENJE 13:17 Že na začetku so domače rokometašice povedle z veliko razliko in so se jim Velenjčanke približale šele na začetku srečanja. Brežičanke so bile ves čas boljše, zato je njihova zmaga zaslužena Najboljša je bila iznajdljiva Bužančičeva, ki je dosegla 8 golov. Brežice: Zorko, Bužančič 8, Molan, Štauber 2, V. Mišič 1, A. Mišič, Kos, Bah 2, Hribernik. (V. P) ZMAGA SEVNIČANOV V GRADCU Ob 50-letnici PSV Gradec je bil v tem avstrijskem mestu rokometni turnir, na katerem je nastopilo 6 ekip. Med temi sta bili tudi moštvi Sevnice in Brežic. Sevničani so pokazali najboljšo igro in so zasluženo osvojili pokal. Rezultati naših ekip: Andritz : Brežice 10:5, Andritz : Sevnica 8:10, ATV : Brežice 7:6, ATV : Sevnica 9:13, PSV : Brežice 8:16, PSV : Sevnica 5:11. Končni vrstni red: 1. Sevnica 2. Andritz, 4. Brežice itd. (J. Maurer). DRUGO MESTO POJETOVE V soboto in nedeljo je bilo v Celju in v Velenju republiško prvenstvo za starejše mladince in mladinke. Nastopili so tudi atleti Novega mesta in Kočevja. Najvišje seje uvrstila Pojetova iz Kočevja; osvojila je srebro v metu kro$e. Rezultati - mladinke -4 x 100 m: 7. Novo mesto 52,5; da ljina: 4. Gazvoda (N. m.) 5,17; krogla: 2. Poje (Koč.) 10,62; kopje: 4. Saje (N. m.) 33,16, mladinci - krogla: 5. Sečnjak (N. m.) 10,19; kopje: 4. Sečnjak (N. m.) 52,82. llf ! J i »1 sni, < i«j < j 4 U v Kranju) in praktičen v našem podjetju. Kogoji za zasedbo teh učnih mest so: ~~ uspešno končana osemletka, — starost do 18 let, zdravniški pregled, opravljen v ambulanti »Sava«, opravljen psihološki test. Prijave naj kandidati pošljejo do 20. junija 1972 na naslov: IZOBRAŽEVALNI CENTER »SAVA«, KRANJ, Medetova 1 (64000). Prošnji naj priložijo: zadnje šolsko spričevalo, izjavo staršev, da bo učenec ostal v delovnem razmerju s podjetjem toliko časa, kolikor bo trajalo šolanje. ^a?Tr!ri?1ei?J’ mec* šolanjem biti v dijaškem domu, J Prilože tudi prošnjo za sprejem v dom. Izobraževalni center bo pozval kandidate na zdravniški in Psihološko testiranje v Kranj, za kar jim bo e stroške povrnil. Učencem nudimo v času šolanja: * ^reČno naSrado od 230 do 450 dinarjev, odvisno od nega uspeha in letnika šolanja, povračilo prevoznih stroškov nad 40 dinarjev, če se učenec vozi v šolo, VZ(*rževalnine v dijaškem domu, če učenec šolanjem biva v domu, delovno obleko in čevlje, - topel obrok (malico). tetju°n^anem Š0laniu se učenci zaposle v našem pod- »AGROSERVISr, BREŽICE azPisuje na podlagi statuta delovno mesto delavca Za pranje in mazanje vozil naslruf S^U^e takoj! — Pismene ali ustne prijave na *Agroservis«, Brežice. ZAHVALA Oj) briHlr* 1 izgubi našega ljubljenega moža in očka Emanuela Germovška gostilničarja iz Gor. Ponikev j* nam vsem. ki s° nam izrekli sožalje , jemo 'dnh ° strani v težkih dneh. Posebej se zahvali *ePo ort*-/1™ sosedom za vso, pomoč, GD Ponikve za p°Sreb. društvu AMS, gospodu de- v e besedp V8m °^re^’ *°v. Japlju za iskrene poslo-Sertl> ki so ^0Vcem> darovalcem vencev in cvetja ter spremili na zadnji poti k preranemu večnemu počitku. ^lujogi: ž* na Anica s sinovoma Florjanom in Markom ter drugo sorodstvo Upravni odbor sklada za štipendiranje občinske skupščine Novo mesto RAZPISUJE na podlagi 7. člena pravilnika o štipendijah 10 ŠTIPENDIJ za študij na srednjih, višjih in visokih šolah Pogoji za podelitev štipendije: — najmanj dober učni uspeh v zadnjih dveh letih in najmanj dobra ocena iz matematike, slovenskega in tujega jezika; — poprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne sme presegati 900,00 dinarjev; — ob enakih učnih uspehih imajo prednost socialno šibkejši prosilci in otroci borcev NOV. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, katerih starši imajo stalno bivališče v občini Novo mesto. Razpisni rok velja do 10. julija 1972. Prošnjam za štipendije je treba priložiti: 1. overjene prepise spričeval zadnjih dveh let, 2. kratek življenjepis, 3. potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, 4. potrdilo o osebnih dohodkih staršev, 5. mnenje šole. Prošnje, kolkovane z 2,00 din, je treba predložiti skladu za štipendiranje ObS Novo mesto do 10. julija 1972. Po roku prispelih prošenj in prošenj brez zahtevanih prilog upravni odbor sklada ne bo obravnaval. Živilski kombinat »ŽITO«, LUBLJANA, Smartinska 154 objavlja prosto delovno mesto OBRAČUNSKEM REFERENTA za delo v delovni enoti dolenjsko področje, s sedežem v Ločni /— Novo mesto. Pogoj: srednja ekonomska ali administrativna Sola. — Osebne ali pismene ponudbe sprejemajo na upravi delovne enote do vključno 1. junija 1972. OBVESTILO Slaščičarka STANKA DOKL je odprla slaščičarsko delavnico j v Novem mestu, Paderšičeva 8. .Slaščičarske izdelke (torte, slaščice, kekse itd.) lai.ko naročite osebno ali po telefonu 21-381. Gradbeno obrtno podjetje »GRADLES«, MARIBOR 1 sektor UUBUANA, Celovška 373 telefon 51-584 TAKOJ ZAPOSLIMO! • gradbenega delovodjo ali sposobnega KV parketarja ali plastičarja za vodjo parketarjev in plastičarjev • več izučenih ali priučenih parketarjev in polagalcev plastike • več mlajših ljudi za priučitev Osebni dohodki so zelo. dobri. Dela se izvajajo v Ljubljani. Samsko stanovanje je zagotovljeno. Vse informacije dajemo na gornjem naslovu. ZAHVALA Ob smrti našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Ivana Resnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga tako številno spremili do poslednjega tihega doma in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala pljučnemu oddelku bolnice Novo mesto, duhovščini, pevcem, godbi in govorniku, dr. Malovašiču za njegov trud pri lajšanju bolečin, vsem darovalcem vencev in cvetja. Slovo je bilo težko, toda tolaži nas zavest, da so ljudje pokojnika imeli radi in da je imel toliko prijateljev. Anže, Brestanica, Raztez, Krško, Sežana, 16. maja 1972 Žalujoči: žena Mici, sinova Stanko z ženo, Lojze z ženo, vnuka Matjaž in Stane ter drugo sorodstvo KRKA Komisija za delovna razmerja »»KRKE« tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov. Novo mesto RAZGLASA prosta delovna mesta s sedežem v Novem mestu 1. ŠEFA SPLOŠNEGA ODDELKA 2. ANALITIKA PRODAJE OBRATA KOZMETIKE .3 REFERENTA - OPERATIVCA V OBRATU KOZMETIKE 4. SKLADIŠČNIKA ZDRAVILNIH ZELIŠČ Prosta delovna mesta lahko zasedejo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: pod 1. ekonomist, komercialist v gostinstvu ali inženir organizacije dela pod 2. ekonomist pod 3. ekonomski ali farmacevtski tehnik pod 4. kmetijski, gozdarski, farmacevtski ali ekonomski tehnik Vse, ki so zainteresirani in izpolnjujejo pogoje, vabimo, da oddajo svoje ponudbe v kadrovsko splošni sektor v jroku 15 dni. KVALITETEN OPEČNI MATERIAL JE OSNOVA ZA BODOČI OBJEKT z1*) * s*e ^tn° »zb S/ t>JZ°r°' 1 k o p °' />w e OiZtJ**!/ JV ki PRODAJA SPECIALIZIRANO TRGOVSKO PODJETJE Z GRADBENIM MATERIALOM » G R A M E X « ŠENTVID PRI STIČNI (pri postaji) Blago prodajamo tudi za reprodukcijo! lABf Agsgm*i®®®® ' 'BREŽICE K Ste v zadregi 1 za darilo? 1 Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsa- ■ ko priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč ^ cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbližji cvetličarni nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta MARTINA GAZVODA iz Gabrja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam stali na strani v težkih urah, nam izrekli sožalje in darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Oblaku za skrb in pomoč v času bolezni, tov. Luzarju za poslovilne besede ob odprtem grobu in gospodu župniku za cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Antonija, sinova Slavko in Martin z družinama, sinova Ivan in Anton ter drugo sorodstvo - 25. maja 1972 DOLENJSKI LIST 15 DOLENJSKI LIST Str.in uredil: IVAN ZORAN kultura in izobra- ževanje »Klopotci«« v Kostanjevici V soboto, 27. maja ob 20. uri, bo gostovalo amatersko gledališče „Dušan Jereb“ iz Novega mesta v Kostanjevici s sodobnim satiričnim kabaretom domačega avtorja Vladimirja Bajca, „Klopotci44. Doslej so gostovali s tem delom že v Metliki, Krškem in Trebnjem. OCENE IN NAČRTI V ponedeljek, 15. maja, se je v Črnomlju sestala skupščina temeljne izobraževalne skupnosti. Razpravljali so o uresničitvi finančnega plana in dela za lansko leto ter o programu financiranja vzgoje in izobraževanja za leto 1972. Skupščina je poleg tega volila še nove člane izvršnega odbora in predsednika. KNJIGA PESMI Edi Trdan iz Dolenje vasi pri Ribnici bo v kratkem izdal v samozaložbi pesniško zbirko, ki ji je nadel naslov „Spekter44. Zanimivo je, da bo v zbirki sonetni venec z akrostihom, kar je za vsakega poeta trd oreh. Na sploh pa poje o tem, kar mu veleva srce, ne da bi stihe zavijal v rebuse. SEMIŠKI PROSPEKT Odbor za pripravo srečanja belokranjskih izseljencev v Semiču bo izdal ob slavju poseben prospekt v nekaj tisoč izvodih. V njem bodo v sliki in besedi prikazali zgodovinske, kulturne in turistične zanimivosti širšega semiškega območja in možnosti za izletništvo. knjige osvajaio slovenske domove Revija mladih grl Skoraj petsto mladih nasmejanih obrazov, belih bluz z rdečimi nageljni na prsih in ena sama želja: lepo zapeti. Tako je bilo 20. maja v novomeškem Domu kulture, kjer so se na občinski pevski reviji pomerili pionirji in mladinci iz osnovnih šol. Pevovodje iz Škocjana, Šentjerneja, Šmarjete, Otočca in novomeških šol Katja Rupena in Bršlin so z zbori pokazali, kaj zmorejo - z vso ljubeznijo, ki so jo vpletU v to trdo izvenšolsko dejavnost. Pevovodje so sami ocenjevali nastopajoče zbore in sklenili, da bodo novomeško občino na medobčinski reviji 4. junija v Novem mestu zastopali: mladinski zbor iz Šentjerneja ter pionirski in mladinski zbor osnovne šole Katja Rupena. DANJA BAJC PRESENEČENJE ZA NAROČNIKE Gubčeve knjižnice: ob prejemu celotne zbirke bo vsak naročnik dobil še barvno reprodukcijo znanega hrvatskega slikarja Krste Hegedušiča, ki prikazuje bitko pri Spodn£ Stubici, zadnje dejanje velikega hrvaško-slovenskega kmečkega upora iz 1573 (na sliki). — Reprodukcija bo tiskana na umetniškem, 180-gramskem brezlesnem papirju v velikosti 100 x 45 cm, v prosti prodaji pa bo veljala 30 dinarjev. Razen 30 dragocenih knjig še lepa umetniška podoba, okras stene v slehernem domu! V ČAST 500-LETNICE KMEČKIH VSTAJ IN 400-LETNICE GUBČEVEGA PUNTA Gubčeva knjižnica - dragoceno bogastvo 30 najlepših knjig z leposlovnimi deli iz kmečkega življenja, zajetih iz slovenske in hrvaške književnosti zadnjih sto let: ponos sleherne knjižnice naših domov! - Tako cenene knjižne zbirke na našem trgu'še ni bilo - Slovenska naklada: 5000 izvodov, na Hrvaškem najmanj 10 tisoč kompletov V velenjskem domu kulture se od ponedeljka zvečer vrste predstave petnajstega jubilejnega srečanja gledaliških skupin Slovenije. Danes, sredi celotedenske revije, bodo Tržačani prikazali Barash-Moorovo delo „Cvetje hvaležno odklanjamo44, za njimi pa amaterji iz Štor-Remčevega „Mrtvega Kurenta44. Revija se bo končala v soboto z letno skupščino Združenja gledaliških skupin Slovenije. Komu ploska velenjsko občinstvo na jubilejni prireditvi vsega, kar trenutno najboljšega spravijo na oder skupine, ki ljubiteljsko, se pravi nepoklicno, služijo Ta-liji? Poglejmo kdo sodeluje: Kranj, Polzela, domačini, Ravenčani, Tržačani, Štorjani, Jeseničani in Mariborčani. Od Ljubljane do Kolpe, od Kočevja do skrajno vzhodnih meja brežiške občine pa je prostor, ki se na zemljevidu tokrat kaže kot bela lisa. Jubilej gre mimo nas in brez nas, ki živimo in delamo na Dolenjskem, v Beli krajini in Spodnjem Posavju. Podobno, kot so minila brez nas tudi nekatera prejšnja gledališka srečanja in revije. Zelo osamljen se kaže spo-* min na leto, ko je bilo srečanje na našem območju - v Brežicah. Tedaj smo lahko vsaj nekolikanj zadovoljni ugotovili: revija ne teče brez nas, sodelujejo vsaj domačini in rešujejo našo skupno čast A doklej bomo s pelinom na jeziku ugotavljali, da naše območje ne premore ene same skupine, ki bi jo enakovredno z drugim vtkali v krono slovenskega amaterskega gledališkega igranja? Ali pa je kaj drugega vmes, da naši ne pridejo na svetlo na takem srečanju? Morda. Želeti je le, da na prihodnjem srečanju Dolenjci, Belokranjci in Spod-njeposavci ne bi bili bele vrane. V __________________________J. JUSI/ Založbe PARTIZANSKA KNJIGA iz Ljubljane^ SPEKTAR iz Zagreba in ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA v Trstu bodo na svojevrsten, edinstven način počastile bližnjo 500-letnico kmečkih vstaj in 400-lptnico slovensko-hrvat-skega punta. Izdale bodo dragoceno zbirko 30 knjig, ki bo zajela izbor slovenske in hrvaške književnosti iz zadnjih sto let. Na več kot 9000 straneh bomo v knjigah Gubčeve knjižnice našli opise najznačilnejših zgodovinskih in družbenih dogajanj iz naše starejše in novejše preteklosti, kakor so jih dojeli in umetniško podali slovenski in hrvatski ustvar* jalci. Med slovenskimi pisatelji v novi zbirki so Josip Jurčič, Ivan Tavčar, Fran S. Finžgar, Ivan Cankar, Ivan Pregelj, Prežihov Voranc, France Bevk, Anton Ingolič, Ciril Kosmač, Karel Grabeljšek, Ignac Koprivec, Ivan Potrč in Pavle Zidar, medtem ko bodo v 14. knjigi zbrana krajša dela Janka Kersnika, Prežihovega Voranca, Alojza Kraigheija, Ferda Godine, Janeza Jalna, Matevža Ha-ceta in dr. Bratka Krefta. 15. knjiga, „Zemlja hrani korenine44, bo zbirka pesmi o slovenskem kmetu. Hrvatsko književnost predstavljajo August Šenoa, Eugen Kumičič, Ante Kovačič, Josip in Ivan Koza-rac, Antun G. Matoš, Fran Mažura-nič, Vladimir Nazor, Milutin Cihlar, Slavko Kolar, Dinko Šimunović, Miroslav Krleža, August Cesarec, Ivan Goran Kovačič, Mirko Božič, Novak Simič, Hasan Kikić in Alija Nametak. Tudi tu bo 15. knjiga izbor iz hrvatske lirike. Izbrani romani, novele in pesmi sodijo med najkvalitetnejše storitve, tako da bo zbirka v ponos vsaki knjižnici. Celo več: izdajatelji sodijo, da bi morala Gubčeva knjižnica predstavljati jedro sleherne dru- žilke knjižnice. Knjige bodo dragoceno čtivo tudi učencem, dijakom in študentom, skratka vsem članom družine. Nova knjižnica bo obsegala 28 romanov, novel in dve zbirki pesmi, vse pa bo predstavljalo zaokroženo celoto iz slovenske in hrvaške književnosti. To bo hkrati najpomembnejši prodor slovenskih piscev v hrvaški jezik, Slovenci pa bomo dobili vrsto najlepših del piscev iz bratske sosedne dežele. Čeprav na koncu pa je ugotovitev o cenenosti nove zbirke velikega pomena: 30 novih knjig, v katerih bo več kot 520 tiskovnih pol, stane v prednaročilu samo 900 din, medtem ko bo zbirka po izidu januarja 1973 stala 1200 din. Knjige lahko plačamo tudi v 9 obrokih po 100 din. Tako cenenih knjig danes na domačem knjižnem trgu ni: vsaka knjiga bo veljala samo 30 dinarjev. Zato svetujemo: naročite GUBČEVO KNJIŽNICO neposredno pri Partizanski knjigi (Ljubljana, Vodnikova 53) ali pri vseh njenih povenenikih ali v njeni potujoči knjigarni! TONE GOŠNIK vasi, Krškem, Brežicah, Sevnici in Trebnjem. Na posvetu so menili, da bi morali v podaljšano bivanje vključiti učence že v prvem, in ne šele v četrtem ali petem razredu šole. Seveda je potrebno najprej ustvariti možnosti za to. Šole namreč nimajo primernega prostora in opreme. Učencem, ki preživijo vsak dan po osem do deset ur v šoli, bi morali omogočiti razvedrilo na igriščih, opremljenih z igrali. Od šol ima tako igrišče le „Katja Rupena44 v Novem mestu. Šklenili so, da se bo aktiv poslej sestajal vsaj dvakrat na leto. Med drugim bodo udeleženci poslušali predavanja in obravnavali nadaljnje možnosti za učno-vzgojno delo v podaljšanem bivaniu učencev. i_ C. Že prvošolcem omogočiti podaljšano bivanje v šolah Tončka Metelko, svetovalka za oddelke podaljšanega bivanja učencev pri Zavodu za šolstvo SRS, je pred kratkim govorila učiteljem medobčinskega aktiva v Novem mestu o posebnostih učnega in vzgojnega dela v oddelkih podaljšanega bivanja. Take oddelke imajo osnovne šole v Novem mestu, Vavti OB JAKČEVI KNJIGI , Portret Tita' Pogovor na Bregu - V Dolenjski galeriji: »»Tito in Dolenjci«« Ob izidu Jakčeve knjige Tita“ sta založbi Oslobodjenje iz a?* rajeva in Državna založba Slovenije iz Ljubljane priredili 18. maja v NP* vem mestu v Jakčevi rojstni hiši ru Bregu tiskovno konferenco. O knjigi, ki vsebuje množico por-tretov tovariša Tita, portretnih sKi in fotografij s srečanj slikarja Bozr darja Jakca s predsednikom rep like, ter jo obogatijo slikarjevt ose ni spomini na portretiranca, so spregovorili založniki, uredniki, France Stele in avtor sam. Božidar Jakac je v enournem govoru s časnikarji podrobneje sp govoril o srečanjih s Titom, na terih so nastali tudi javnosti ze zn in objavljeni portreti. Jakac je tovariša Tita portretfr trikrat:, 1943 med drugim zase njem AVNOJ v Jajcu, 1946 ozir 1947 v osvobojenem Beogradu 1966 na Brionih. Na tiskovni konferenci so Jak& vo knjigo ocenili kot e£^*ns 7n0. res nepresegljiv prispevek za pr ^ vanje 80-letnice predsednika dneva mladosti. V Dolenjski galeriji so za tern od prli fotografsko in dokumenta«1 razstavo „Tito in Dolenjci44, ki JI J* priredil Dolenjski muzej. ^ 0(j kronološko prikazuje dogodke prvega Titovega stika z DolenjsK leta 1934, koje partijskemu vods na Dunaju poročal o stavkr v r° vi tovarni perila v Novem me J dalje. Razstavo bogati več Tito portretov, ki jih je izdelal Boz j Jakac. Na otvoritvi je govoril Golob, sekretar medobčinskega ta ZK za Dolenjsko, v kultur™ delu pa so nastopili PeYr° ; ro-„Dušan Jereb44 in z recitacijam -mana Zelnik in Melita Vovk, ^ meški gimnazijki. Razstava, ki J ^ omogočila IMV, bo odprta map iuniia. Prijatelja akademika Božidar Jakac in prof. dr. France Sfejf^c0 ^ in umetnostni zgodovinar, med četrtkovo tiskovno k°n,ier*L1) izidu Jakčeve knjige „Portret Tita“, na Bregu. (Foto: I. Z°r MUZEJSKA ZBIRKA? - Krajevna organizacija Socialistične zveze v Soteski je predlagala, naj bi v „Hudičevem tumu44, id je edini oluanjen od prostorov soteškega gradu in ga je sporne niškovarstvena služba obnovila, uredili krajevno muzejsko zbirko. DVANAJST KONCERTOV -ZKPO iz Novega mesta je priredila dvanajst koncertov Šentjemejskega okteta pp osnovnih šolah. Pevci so ------------------------------- Severjeve nagrade V Ljubljani so spet razpisali nagrade sklada Staneta Severja. 18. decembra, na dan smrti odličnega igralca Severja, bodo nagrade za leto 1972 podelili takole: dve nagradi za igralske stvaritve na enem slovenskih poklicnih gledališč, za igralsko stvaritev studenta akademije za igralsko umetnost (eno nagrado) in za igralsko stvaritev igralca kateregakoli slovenskega amaterskega gledališča. Upoštevali bodo stvaritve, nastale od lanskega 1. decembra do 15. novembra 1972. Kandidate lahko predlagajo (rok: 15. november) poklicna gledališča, Združenje slovenskih dramskih umetnikov, AGRFT in Zveza ^kultumo-prosvetnih organizacij^ peli brezplačno. Peli so zlasti tam, kamor redkokdaj zaide lepo zapeta pesem. RAZSTAVA VOŠČENK KONČANA - Janez Čmač, slikar samorastnik iz Kočevja, je vrsti uspehov dodal še novega: razstava 34 njegovih voščenk v kočevskem Likovnem salonu, odprta do predvčerajšnjim, je bila lepo obiskana, to pa je za vsakega ustvarjalca lepa spodbuda. MEDALJE: ŠE JUTRI - Zagrebški kipar Želimir Janeš je doživel v krški galeriji spodbuden uspeh s sodobno oblikovanimi medaljami in plaketami. Po Vladimiru in Vladki Stoviček je'to tretji umetik, ki seje spodnjeposavskemu občinstvu predstavil kot medaljer. Hvalevreden je tudi umetnikov dar tej galeriji, ki želi postati središče tovrstne umetnosti na Slovenskem. Zanimiva razstava bo odprta še jutri, 26. maja. BREŽIŠKI PEVCI NA REVIJI -Brežiško občino bo na republiški reviji mladinskih pevskih zborov v soboto, 27. maja, zastopal mladinski pevski zbor osnovne šole bratov Ribarjev. Zbor vodi Ana Marija Osojnik. SEVNICA ZA 400-LETNICO -Junija bo v počastitev 400-letnice slovensko-hrvaškega kmečkega upora v sevniški občini velika revija slovenskih pevskih zborov, ob cesti Sevnica-Planina pa bodo odkrili obelisk Iliji Gregoriču, enemu od voditeljev tega upora. Anton Repnik: Pri južini PREŠERNOVE DRUŽBE Mali kulturni barometer —.ju JI . - -.-- — - - - . — EETRTK0V INTERVJU Na boljše gre $ Tit Doberšek: »Izprememb v olepšavi mesta ^ domačini ne opazimo, tujci pa nam povedo, da je naše mesto iz leta v leto lepše« * . ^ prejšnjem četrtkovem \ *ntervjuju je inšpektor za \ promet pri UJV Valentin S obnikar predlagal, naj \ Predsednik Hortikulturnega ^ društva Novo mesto odgo-k »ori na vprašanje, kako si to ^ društvo prizadeva za olep-S ^av° mesta, še zlasti pa za \ vzSojo mladine in meščanov S ^ čuvanju mestnih nasadov \ *" cvetja. Predsednik društva ^ Ut Doberšek je odgovoril: \ 'Mortikulturno društvo ni ^ nobena uradna organizacija, S Puč pa je ljubiteljsko dru-y j°> ki skuša spodbujati k S °tepšavi mesta in k ljubitelj-S stvu cvetja. V okviru tega S uresničuje društvo več akcij, S 1 organizirano tečejo že ^ vrsto let. že tri leta komi-ocenjujemo vrtove in \ priznanja in nagrade C ^ imajo najlepše. S 0 110 občnem zboru po-........... k delimo vsako leto od 50 do 5 /0 nagrad in priznanj, ki so i mte favna spodbuda. \ kmnSeni d° sP°mladiprire-\ vahi*J}reciavania< na katera god £ Predavatelje od dru- s močin^atel^ mm s po' leno diapozitivov kažejo S ličnpUre]ene nasade in cvet- * 50 zeloti Ta PredavaW 1 zadnio brv obiskana in je | vedno večje zani- ! tudifn^ Priredi VSak0 let° cvetlični lzleta čl°nov na \ _ne razstave. “ ! okrasi 'a*en * cvetiem in \ ^sčirn? VJem ukvarjate k „Dajemo pobude za čiščenje mesta. Že tri leta v povezavi z mestno vrtnarijo in komunalnim inšpektorjem opravljamo čez leto več obhodov po mestu, v katerih pregledamo ves.mestni predel in sproti ugotovimo nepravilnosti ter predlagamo ukrepe. Zapisnik o tem gre nato tudi k inšpekcijskim službam. V takšnih pregledih največkrat opozarjamo na kupe navlake in smeti, ki brez potrebe leže po mestu in prav gotovo ne prispevajo k lepšemu videzu. Veliko si prizadevamo tudi za namestitev koškov za smeti in stalno opozarjamo na to Komunalno podjetje. V mesto prihaja vedno več izletnikov, zlasti šolskih otrok, zato so koški za smeti prav gotovo potrebni domala povsod in jih je še vedno premalo. Cigani, ki bredejo po kantah za smeti, nam povzročajo veliko sivih las. Že nekaj časa opozarjamo na to, da bi bilo treba skrbeti za reden odvoz večjih smeti, takšnih, ki ne gredo v kante in jih naš smetarski avto ne more odpeljati (razbite straniščne školjke, razstavljene peči itd.). Vsa naša dejavnost spodbuja k lepšanju mesta in to vodilo že počasi prodira, kljub mnogim težavam, s katerimi se srečujemo, v miselnost meščanov. V mestu je vedno več lepo urejenih vrtov, vedno več je oken, ki . jih krasijo rože, in tudi odnos do javnih nasadov in cvetličnih gred v mestu se izboljšuje. Prevzgoja ljudi pa je počasna stvar, tega se zavedamo in zato ne obupujemo! Moje vprašanje: Pred dvema letoma je občinska skupščina razpravljala o razširitvi IMV in hkratni preselitvi kmetijske srednje šole Grm pod Trško goro. Zdi se mi, da bi moralo biti to opravljeno do avgusta letos, zato naj direktor inž. Niko Rihar pove, kako je s tem. “ M. JAKOPEC Krka, tovarna zdravil, ki je prevzela patronat nad novomeško osnovno šolo „Katja Rupena“, zelo pomaga učencem in vodstvu te šole. Ena izmed oblik sodelovanja je tudi pomoč pri kemijskem krožku, tfčenci, ki jih zanima kemija, se sestajajo v popoldanskih urah in ob strokovnem vodstvu Krkinih strokovnjakov poglabljajo znanje. (Foto: foto krožek na OŠ Katje Rupena) ELA: skok z novim imenom Septembra 1972: razvojni načrt - 1975: trikrat večja proizvodnja - Proizvodnja v velikih serijah, izdelki na Zahod in Vzhod - Brez novega prostora za »dihanje« bodo načrti težko izvedljivi V novomeški Eli pripravljajo načrt, po katerem se bo vrednost proizvodnje leta 1975 povečala od 21,5 milijona, kijih predvidevajo letos, na 70 milijonov din. Do zdaj seje Ela štela za obrtno podjetje, poslej pa bo podjetje za izdelavo elektrospojnih elementov in elektrokonfekcijo. Ela se je odločila za velik razvojni korak. Med drugim bo, kot kaže, že z novim letom začela v velikih količinah izdelovati elektrospojne elemente za domače tržišče in izvoz. To pripravlja v sodelovanju z nemško družbo Grote Hartmann. Dogovori so pri koncu. Prve količine elektrokonfekcije bo Ela izvozila že v letošnjem tretjem četrtletju. Te izdelke bodo prodajali tako na zahodno (omenjajo Zahodno Nemčijo in Italijo), kot na Iz Soteske doline VODOVOD - Gaberje, Drenje in Soteska bodo dobili pitno vodo. Družine so že podpisale izjave, da bodo za ureditev vodovoda dale po 2000 din. Prebivalci bodo pomagali tudi pri zemeljskih delih. AVTOBUSNA POSTAJA - Neznanci so razdejali postajališče, zato ga bo treba spet urediti. Za red bo skrbela posebej najeta snažilka. Kogar bodo poslej zalotili, da se znaša nad postajališčem, ga bodo izročili miličnikom. PROSVETNA DVORANA - Za vzdreže vanje dvorane v Soteski bodo denar odtegnili iz samoprispevka. Plačevali bodo zlasti porabo elektrike in čiščenje. « V. A. vzhodno tržišče (Sovjetska zveza, Romunija). Veliko pričakuje Ela od treh novih izdelkov, ki jih namerava serij-skp proizvajati že od prihodnjega leta dalje. Gre za tako imenovane elektrospoje za vse vrste električnega toka, ki bodo pomenili novost na trgu. Razvojni načrt Ele je vezan na prostor, kamor se bo podjetje širilo. ^Pred"sezon^j rst avtomobila za »na pomoč« stj v n s*,skl kombi bodo novomeški prostovoljni gasilci dobili na slavno-ec,e'io. ko bodo poCastili tudi dan mladosti in Titovo 80-letnico - Vi-^sok jubilej društva že čez štiri leta Veljka v .. " ----------------------------------------------------------- Pokrovjja1.Prostovoljnih gasilcev Novega mesta se uresničuje: ja j°» 28 ^ 'tV”m tovarne Pravil Krka jim bodo na slavnosti v r* »°2fl0 izročili nov avtomobil za prevoz moštva in orod- IWi °bčinski gasilski sklad. Na slavnosti, s katero enjskj oktet Radosti in 80-letnico tovariša Tita, bo pel i pozdravi Ve jorjancev ?Sjv ^dn5dhpg.ni^ev* mla- ie 5i 83 Pl2 i lanov novo* U1* n4 po^ef ***** se Vki £o0aPnC;Zvpel°nr ^skemmJomVrhmZbrani Pn ^ŽU ^ uneK IMV Pfi Mi- Ci80 s kuitiir Vnost’ na ka’ °W°Vali sPoredom fcft* PVnd iz S te proci.^ Šobar-Na- Titu 50 poslali to* Vi°Jstni dan M VC 23 nJegov Sh 50 s tem ', °vo1n}e^ki platiš«, Počastil; P anuiskim poho-fr iubUe mladosti in to{ihIj » IMV ?—"*a Tita-SZ brezDiS ’ kl Jlm j° °mo-V aVt°buSSen Prevoz z dvc- R. J. To bo uvodna prireditev v počastitev 100-letnice novomeškega gasilskega društva, ki jo bodo praznovali 1976. Ta jubilej so se odločili proslaviti kar najbolj opremljeni in organizirani. Avtomobil je najpomembnejše osnovno sredstvo, brez katerega gasilci ne morejo hitro delovati. Od ustanovitve zavoda za požarno varnost je delo prostovoljnih gasilcev skoraj zamrlo. S tem kajpak ni rečeno, da se niso odzivali klicem na pomoč, kadar je gorelo ali je bilo treba reševati ljudi in premoženje iz vode. Glavno breme so ves ta čas nosili le poklicni gasilci, ki so tudi člani PGD. Prostovoljni gasilci hočejo prepričati ljudi, da so še živi, da še delujejo, in nedeljsko slavje v gasilskem domu v Ločni naj bi bila ena propagandnih manifestacij. Mimogrede naj pristavimo, da so gasilci že pred meseci prosili javnost za pomoč pri ponovnem oživljenju. Pri tem jih zlasti podpirajo družbe-no-politične in nekatere delovne organizacije vSZDL, krajevna skup- nost, tovarna zdravil Krka). Do jubileja želijo društvo pomladiti. Pionirski in ženski desetini naj bi se pridružila še mladinska desetina. Zato vabijo vajence in druge mlade fante, naj se vpišejo. Vabilo, naj postanejo podporni člani društva, velja tokrat Novo-meščanom in okoliškim prebivalcem ter drugim delovnim organizacijam, ki še ne sodelujejo v gasilstvu. Toplice slavijo Z včerajšnjo sejo krajevne skupnosti in sinočnjo predstavo domačega filma „Zasedati** so začeli v Dolenjskih Toplicah slaviti krajevni praznik in Titov rojstni dan. Danes dopoldne bodo razna šolska tekmovanja, nato pa medšolski štafetni tek za pokal Partizanskega Roga na Bazo 20. Jutri bo v prosvetnem domu pel Sentjernejski oktet, po koncertu pa si bodo ogledali novi cesti v Businec in Verdun. V soboto se bodo pomerili strelci za pokal krajevne skupnosti, v nedeljo pa bo osrednja proslava. Po govoru predsednika občinske skupščine Avgusta Avbarja bodo nastopili pevski zbori, godba na pihala in šolska mladina. Za slavnostni začetek gradnje nove šole bodo občani pripeljali darovan les. V maju se začenjajo obiski turistov, zato je prav, če se malce sprehodimo po Novem mestu in si ogledamo, kako smo se ozaljšali pred letošnjo turistično sezono. . Zelenih nasadov in cvetja je v mestu zaradi prizadevanj vrtnarije Komunalnega podjetja in Hortikulturnega društva vedno več. Kljub temu pa posamezniki še vedno delajo škodo in niso redki primeri, ko nekateri brez sramu stopijo v javni nasad in si narežejo cvetja. Lepo je urejeno bršlinsko križišče, ki je bilo še pred leti pusto, prav tako so lepo urejeni dostopi in okolje pri ločenskem in šmihelskem pokopališču. Po mestu je v nasadih vedno več klopi. Sprehajališče ob športnih igriščih na Loki je zdaj v sodelo-' vanju s strokovnjaki iz Ljubljane urejeno. Topole so posekali in zasadili javor, platane in viseče vrbe. Po Glavnem trgu so po oknih nameščena koritca za rože in viseča, koritca pod oboki. Tega dvojega ni tam, kjer lastniki niso pristali niti na to, da bi rože, ki bi jim namestila vrtnarija, vsaj zalivali. Ragov log je urejen tako kot vsa leta doslej, zelo potrebno pa bi bilo končno rešiti vprašanje lastništva. Lastniki posameznih gozdnih parcel v njem so pri- Eravljeni na zamenjavo, in šele o bo to rešeno, bodo v Rago-vem logu mogoči večji posegi, sicer pa naj bi Ragov log in Porto-vald ostala v Novem mestu naravna parka. Prizadevanj za ureditev mesta je torej na vsakem koraku dovolj. Potrudimo se i da bo med nami vedno več posnemalcev in da bo mesto kot cvetni nasad. M. J. Računajo, da se bo lahko širilo nedaleč od tam, kjer ima zdaj obrate na desnem bregu Krke. Nove prostore resnično potrebuje. Ker niso imeli drugega izhoda, so morali že do zdaj obrat za izdelavo električnih spajkal odpreti na Grabnu, v prostorih kmetijske zadruge. SKLADI IN AKUMULACIJA VEČJI Amortizacija se je v delovnih organizacijah tudi lani povečala, in sicer za 20 odst. v primeijavi z letom 1970. Pri tem pa moramo upoštevati, da je bila amortizacija ustvarjena v gospodarstvu že 1970. leta za 130 odst. nad predpisano, ker jo v podjetjih sami povečujejo, da bi ustvarili več za naložbe. Skladi so se lani v delovnih organizacijah povečali za 76 odst., bruto podjetniška akumulacija pa za 55,7 odst. Omenjeni podatki kažejo na gospodarno poslovanje. NELIKVIDNOST SE JE POVEČALA Čeprav so gospodarske delovne organizacije lani poslovale uspešno, se njihov finančni položaj ni izboljšal zato, ker je medsebojno zadolževanje tudi lani še naprej naraščalo. Konec lanskega leta so imele delovne organizacije v novomeški občini za več kot 600 milijonov din neporavnanih računov. r > Uspeh Presteu smo glasove „za“ in „proti*4 in se oddahnili: ljudje so podprli 7-letni načrt postopne gradnje, preureditve in dograditve šol v novomeški občini. Ne samo to: izglasovali so samoprispevek, kar pomeni, da bodo delavci, kmetje, obrtniki, upokojenci in drugi občani trinajstih krajevnih skupnosti sedem let (ponekod manj) segali v žep in nalagali denar v skupen sklad ter tako omogočili, da bo šolski načrt v predvidenem času tudi uresničen. Črnogledost, ki je strašila še med samim glasovanjem, je izpuhtela. Umakniti se je morala pred zavestjo in zrelostjo večine ljudi, ki so z. glasovanjem ovrgli namigovanja na nezaupnico tistim, ki si prizadevajo, da bi vsaj vsem otrokom omogočili približno enake možnosti pri izobraževanju. Kot že na mnogih dosedanjih referendumih so propadu vsi, ki so stavili na neuspeh. V sedmih letih bodo občani, delovne organizacije, izobraževalna skupnost in občinski proračun ustvarili kup denarja -skoraj 70 milijonov, s katerim naj bi zgradili dve novi šoli s 34 učilnicami, dozidali šolam 54 učilnic in pet telovadnic ter postavili en internat. To bo darilo sedanje organizacije zanamcem oziroma najmlajšim, ki nas bodo nekoč nadomestili. »Dolenjski list« tribuna bralcev Vozel pri odkupu GASILSKI DOM bi radi povečali v Šmarjeti. Imajo načrte in denar, zidati pa ne morejo, ker se je zataknilo pri odkupu zemlje. Lastnika ne morejo pregovoriti, da bi prodal zemljišče, ki ga potrebujejo za gradnjo. Ta pa je nujna, ker zaradi neurejenosti doma mirujejo številne dejavnosti. Kulturno-prosvetno društvo ima v načrtu igre in druge nastope, nima pa tega kje uresničiti, ker dvorana ne ustreza. STARA ŠMARJEŠKA šola ni prav izrabljena, je slišati med ljudmi. Spodnje prostore ima kmetijska zadruga, drugi nekdanji razredi pa so prazni. Menijo, da bi bili prostori bolje izrabljeni, če bi hotel kdo v njih začeti obrt. Obrtniki bi bili za šmarješko območje dobrodošli, saj jih manjka. „IMATE CEMENT?.** je slišati dan za dnem v šmarješki trgovini, kupcem pa ne morejo ustreči. Pomanjkanje cementa se pozna tudi v tem kraju, saj pravijo, da ljudje zdaj bolj gradijo kot kdaj prej. UČITELJSKI BLOK bi bil v Šmarjeti nujen. Ker se učitelji vozijo iz drugih krajev, se to pozna pri dejavnostih. Najbolj dobrodošli bi bili v kultumo-prosvetnem društvu. KOMAJ 2 KM ločita Šmarjeto od turističnega središča Šmarjeških Toplic, kraja pa sta različna kot noč pa dan. To pravijo, je zato, ker cesta do Šmarjete še vedno ni asfaltirana. V prejšnjih letih je kazalo, da bo Šmarjeta naposled le rešena prahu, potem pa je zmanjkalo denarja. Novomeška kronika 7000 ur za vodo Pavel Zupet, predsednik škocjanske krajevne skupnosti, je v nedeljo, 21. maja, odprl tri vodovode (v Osrečju, Stari Bučki in Tomažji vasi), ki so jih dogradili do letošnjega krajevnega praznika. Pitno vodo je tako dobilo novih 50 hiš v tej krajevni skupnosti, ki je zaslužna, da ima zdaj vodovod že 16 vasi od vseh 29 na tem območju. Slavnostne otvoritve so se udeležili v vseh treh krajih vsi vaščani, ki so pri vodovodnih delih opravili vce kot 7000 udarniških delovnih ur. Krajevni praznik so počastili tudi gasilci in enote civilne zaščite z vajami. PRAZEN VODNJAK - Vodnjak na Glavnem trgu je že dalj časa prazen. Če ne bodo pristojni poskrbeli, se bo kmalil, kot že mnogokrat poprej, spremenil v smetnjak. NEVARNI PLOČNIKI - O novomeških pločnikih smo že velikokrat pisali in vedno brez uspeha. Iz dneva v dan so slabši in nevarnejši. Zlasti od mosta do Mercatorjeve prodajalne, kjer si je že marsikdo zvil nogo. Slabše in neprijetneje je v deževnih dnevih, ko se v kotanjah na pločnikih nabira blatna deževnica. RAZSVETLJAVA - Ponoči pred Domom JLA svetilkoa že nekaj časa ne sveti, na Loki, pred gostiščem, pa včasih gori tudi po več dni hkrati. BELE PENE IN REKA - Ob obilnem deževju se je gladina Krke dvignila, voda pa je bila precej umazana. Meščane in ostale prebivalce ob Krki so v deževnih dneh presenečale goste bele pene, ki so plavale po umazani reki in se skoraj redno pojavljajo takrat, kadar je reka umazana zaradi deževja. TRŽNICA - Tudi ta ponedeljek je bila tržnica dobro založena, obiskale pa so jo številne gospodinje, ki so imele veliko dela, da so premerile celo tržnico. Cene sc od prejšnjega tržnega ponedeljka niso spremenile in so bile: limone 8 din, stari krompir 1 din kilogram, zelje 5, suhe slive 7, jajca 0,70 do 1 din, mlada čebula 7, solata 6 do 8 din, stari in mladi česen 10 din, paprika 25, češnje 10, paradižnik 18 din, korenček 9, kumare 11 din, fižol 10, čebulček 5 din, domači med 14 din-liter, banane 7 din, pomaranče 6, jabolka 6 din in koleraba 4 din. IZLET - Hortikulturno društvo vabi člane in ljubitelje cvetja na izlet v Maribor (z ogledom mednarodne razstave cvetja) in na Pohorje v soboto, 27. maja. Prijave sprejemajo v cvetličarni na Glavnem trgu, kjer povedo tudi za podrobnosti izleta. ROJSTVA - Rodili sta: Marica Martinič iz Ulice like Vašte 17 -Natalijo in Zdenka Bukovec z Zagrebške 16 - dečka. POGREBI - Umrla sta: Antonija Fink, 50, snažilka iz Irče vasi, in Janez Zupanc, 96, socialni podpiranec iz Volčičeve ulice. - Ena^ospa je rekla, da se Novo-meščanom ni treba bati za kruh, saj ga imajo ponekod toliko, da z njim polnijo smetnjake. Stran uredil: IVAN ZORAN DOLENJSKI LIST 17 Gasilci industrijskega gasilskega društva Rudnik Kočevje se pridno pripravljajo na republiško tekmovanje rudarskih gasilskih društev, ki bo 2. julija v Kočevju. „To bo tudi zadnja večja svečanost ob prenehanju obratovanja Rudnika, kaj pa bo potem z našim gasilskim društvom, še vedno ne vemo,“ mi je povedal Franci Kužnik, poveljnik tega društva, ko sva si ogledovala gradnjo novega gasilskega doma na Rudniku. „Na tem tekmovanju bo nastopilo 10 rudarskih društev iz vse Slovenije. Simbolično bodo nastopili tudi starejši člani našega društva. Posebna zanimivost bo tekmovanje pionirskih ekip. Iz naše občine bodo nastopile pionirske ekipe iz Šalke vasi, Rudnika in Fare.“ Poveljnika sem vprašal, zakaj so se prav zdaj odločili za obnovo doma in kdo vse prispeva za obnovo. Pojasnil je:' „Imamo veliko članov, dobro opremo, ki nam jo je nabavljal Rudnik, orodjarna pa je bila premajhna, razen tega pa še stara, gnila in bi se že skoraj sama podrla. Merila je 6 x 9 m, nova pa bo 9 x 10 m, se pravi, da bo skoraj še enkrat večja. Pri gradnji nam pomaga Rudnik, sicer pa delamo gasilci prostovoljno. Poveljnik gradbenega odbora je Alojz Smolič, ki je dal tudi pobudo za obnovo gasilskega doma. Omenil sem že, da imamo dobro opremo in gremo gasit tudi izven Rudnika, če nas pokličejo. Kako bo zdaj, ko je Rudnik združen z ITAS, še • ne vemo. Morda bomo enota ITAS ah pa koga drugega. Drugega julija pa le pridite na tekmovanje. Bo tudi zabava in vese- hCa J. PRIMC Kaznovana skromnost Rafko Jenko: »Ne bi protestirali če bi razdelili denar vsaj približno prav.« „Vsi priznajo, daje bila kočevska občina pri delitvi republiškega denaija za urejanje stanovanj borcev zaradi skromnosti in poštenosti prikrajšan, noben pa ničesar ne ukrene, da bi stoijeno krivico popravili," je poudaril na posvetu političnega aktiva kočevske občine poslanec Drago Benčina. Občine so namreč dobile pri prvi delitvi 35 odstotkov tistega, kolikor potreb so prikazale, in ne z ozirom Marljivi rudniški gasilci sami povsem na novo grade svoj gasilski dom, ker je stari dotrajal. Svečano ga bodo odprli 2. julija, ko bo tu republiško tekmovanje rudarskih gasilskih društev. (Foto: J. Primc) DROBNE IZ KOČEVJA AKCIJA MLADIH - Mladina TVD Partizan Kočevje, ostalih športnih društev in klubov se pripravlja, da bo med počitnicami sodelovala pri gradnji novega asfaltnega rokometnega igrišča, razširitvi košarkarskega igrišča ter ureditvi stadiona in parka Gaj. Delo bo vodil novi center za vzdrževanje in gradnjo športnih objektov v Kočevju. Nova športna igrišča bodo narejena že za letošnji občinski praznik. RIBIŠKE DOVOLILNICE lahko odslej dobite pri Turističnem biroju podjetja AVTO Kočevje, in sicer za Kolpo in Rinžo. Dovolilnice (dnevne) bodo izdajali domačim in tujim turistom in s posebnimi olajšavami članom - ribičem iz krajev izven območja občine Kočevje. Iz okrožnice je razvidno, da bo dovoljeno na razne načine loviti v Kolpi potočno in kalifornijsko postrv, lipana, sulca, ščuko in razne belice, v Rinži pa ščuko, krapa in linja. ZA LEPŠE OKOLJE - Komisija za varstvo okolja in urejanje mesta je že sprejela delovni program in prednostni red dela. Člani komisije so dobili zadolžitve za pričetek izvrševanja programa, ki zajema izdelavo dolgoročnega načrta urejanja parkov, smetišč, vprašanje kamnoloma in ostalih nalog. Vsa ta dela spadajo že v program priprav za jubilejno proslavo 30-letnice zbora slovenskih odposlancev, ki bo leta 1973. Dolžnost občanov je, da komisiji pomagajo, ne pa, da samo kritizirajo in modrujejo. IMENA NOVIH ULIC in naselij delajo še marsikomu preglavice. Prav bi bilo, da bi izobesili načrte mesta z imeni ulic v nekatere razglasne vitrine. ZADNJI DVE POPLAVI sta naredili veliko škode na poljih in vrtovih ob Rinži, največ pa na stadionu in igriščih v parku Gaj. Na stadionu je stala voda tudi do pol metra visoko. ZADNJA PREDSTAVA - Ljubljansko mestno gledališče bo imelo zadnjo predstavo v tej sezoni 30. maja. Predstava bo ob 17.30 v Domu Jožeta Šeška. Podrobnosti so razvidne s plakatov. NAVAL NA KEGLJIŠČE - Kegljišče, kije bilo doslej odprto od 15. do 22. ure, bo odslej vsak dan -razen ponedeljka — od 10. do 23. ure. Za to so se odločili, ker je veliko zanimanja za kegljanje in so steze vedno zasedene. Zdaj jih rezervirajo tudi posamezne sindikalne podružnice za svoje člane. DOBRO KURIJO - Čeprav je bilo doslej izrečenih precej pikrih na račun centralnega ogrevanja iz kemične tovarne, je treba zdaj reči tudi kaj pohvalnega. Pomlad je deževna in hladna, iz kemične pa pošiljajo paro, čeprav je prvi maj že dolgo mimo. Stanovalci blokov, ki nimajo dimnikov, in starši majhnih otrok so kemični tovarni za to pozornost hvaležni. DRAGAN PREDAVAL - Pretekli petek je predaval Zvone Dragan, predsednik komisije za gospodarska vprašanja CK ZKS o današnjih gospodarskih tokovih. Namenjeno je bilo tudi gospodarstvenikom, direktorjem in vodstvom osnovnih organizacij ZK. - In zakaj se tako rad zlažeš? - Sem oni dan nekaj po pravici povedal, pa sem moral takoj na zagovor na sodišče. na resnične potrebe. Občine potreb niso prikazale po enotnih merilih. Nekatere so prikazale stvarne potrebe, nekatere so verjetno celo pretiravale, borci kočevske občine pa so pri popisu mnoge prosilce — borce zavrnili, češ da lahko še malo potrpijo in da bodo popisah le najnujnejše primere; in še pri teh so upoštevali zelo skromne zneske. V kočevski občini ugotavljajo, da še 188 borcev nima urejenih svojih stanovanjskih zadev, od tega 46, zajetih s prvim popisom leta 1968, in 142 „novih41, se pravi takih, ki sojih pri prvem popisu zavrnili. Žalostno je, da krivica, prizadeta kočevskim borcem, ne bo popravljena, kot se spodobi za borce, socialiste in komuniste, ampak da jo bodo skušali popraviti s pomočjo „skupščinskega glasovalnega aparata “. Izmed 60 občin naj bi po sedanjem predlogu dobilo „dodatna sredstva za stanovanja borcev“ kar 34, čeprav jih je zahtevala samo kočevska. Ko so ostale „zavohale" denar, so pristavile lončke. Nekakšna utemeljitev tega predloga pa se glasi: „Da bo zdaj več občin glasovalo za razdelitev tega denarja.“ Pri tem pa tudi dodajajo, da kočevska občina ne bi smela dobiti v primerjavi z drugimi preveč, ker bi sicer ostali glasovali proti! Ves postopek pri razdeljevanju tega denarja ni niti malo socialističen, če je seveda res tak, kot je bilo prikazano na posvetu v Kočevju, ki se ga je udeležil tudi republiški sekretar za urbanizem Boris Mikoš. Posebno tragično pa je, da morajo kočevski borci na to , jgro“ pristati, če hočejo, da bodo sploh kaj dobili. Žalosten je tudi poduk tega, namreč, da niti v socializmu ne smeš biti preveč socialističen, skromen oziroma pošten, sicer boš potegnil krajši konec. J. PRIMC Gradbena zemljišta Navzlic številnim podražitvam gradbenega materiala je v Kočevju in okolici še precejšnje povpraševanje po parcelah za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš. Stanovanjsko podjetje Kočevje, ki je pooblaščeno prodajati gradbene parcele, je razpisalo javno licitacijo za v sredo, 31. maja. Licitacijo so lahko razpisali, ker so od zasebnikov odkupih zemljišče v zazidalnem okolišu pri „Strelišču4*. Na licitaciji bodo prodajali tudi tiste parcele izven Kočevja, ki so še na razpolago. -dr Podpreska: hvaležni gasilci Lesno industrijsko podjetje LIK iz Kočevja in njegov obrat v Pod-preski dobro skrbita za požarnovar-stveno službo. S posredovanjem obratovodje lesnega pbrata Podpreska Milana Pajniča je LIK lani pomagal gasilskemu društvu Podpreska pri nabavi motorne brizgalne, letos pa je nabavil in montiral na novi hali električno sireno. Za pomoč pri nabavi motorne brizgalne, za nabavo in montažo električne sirene in vsestransko dobro sodelovanje se gasilci vasi Podpreska in Lazca kolektivu LIK lepo zahvaljujemo. Ribe vlagajo KOČEVSKE NOVICE Tudi letos mladinska sekcija pri RD Kočevje Kočevski ribiči bodo letos vložili v Rinžo 5000 mladih ščuk in 400 krapov. V Kolpo in Čabranko bodo vložile ribiške družine Kočevje, Brod na Kolpi in Čabar skupno 20.000 mladih lipanov, 5000 sulčkov, 100.000 čisto majhnih postrvi (zaroda) in 5000 merskih postrvi. Posebnost letošnje sezone ribolova na Kolpi, ki se je že začela, je, daje na območju Kuželj-Slavski laz dovoljeno le muharjenje, se pravi lov brez vodne kroglice (s „flikarico"). Kočevski ribiči bodo tudi letos ustanovili pri svoji družini mladinsko sekcijo. Karta za mlade ribiče bo veljala 80 din. Mladinci jo vplačajo pri blagajniku A. Skendru (samopostrežba), dobe pa pri tajniku Marjanu Krivcu (pošta). Pobratenje Podpis listine 4. junija Delegacijo za podpis listine o pobratenju občin Ajrcevia (Italija) in Ribnica je na zadnji seji imenovala občinska skupščina Ribnica. Vodil jo bo predsednik občinske skupščine Bogo Abra-hamsberg, v njej pa bodo še sekretar občinske konference ZK Danilo Mohar, predsednik občinske organizacije ZZB Jože Tomšič, predsednik občinske konference SZDL Marko Anzeljc, predsednik občinskega sindikalnega sveta Franc Zajc in tajnik občinske skupščine Rudi Brinšek. V delegaciji bo tudi tolmač, vendar še ni določen. Listina o pobratenju bo predvidoma podpisana 4. junija, ko bo v Arcevii velika žalna slovesnost za partizani, padlimi v drugi svetovni vojni. Ta svečanost in podpis listine o pobratenju bi morala sicer biti že v začetku maja, a je bila prestavljena za mesec dni zaradi volitev v Italiji. Ribniška delegacija bo ob podpisu listine o pobratenju podarila Arcevii sliko (olje) akademskega slikarja Marjana Pliberška „Ribniška dolina4.4 Slikar je ustvaril to sliko letošnjo pomlad, slikal pa je dolino iz Tatinskega laza v Veliki gori. J. PRIMC Gasilci dobro opremljeni^ 40 novih podčastnikov - Požarov ni bilo - ' let Dolenja vas, 50 Zamostec, 40 Bukovico^ V Ribnici je bil pred kratkim občni zbor občinske gasilske zveze, la mu je prisostvoval tudi Lovro Ra-čigaj, član Gasilske zveze Slovenije. Na njem so podelili tudi priznanja zaslužnim gasilskim častnikom in podčastnikom. Največja gasilska manifestacija letos bo proslava 100-letnice gasilskega društva v Dolenji vasi. 50-letnico delovanja društva bodo slavili v Za-mostecu, 40-letnico pa v Bukovici. V ribniški občini deluje 23 gasilskih društev. Razen dveh so vsa delavna. Tudi opremljena so še kar dobro, saj ima večina društev motorne brizgalne, ki so jih večji del nabavili s svojim denarjem. Požarov, razen nekaj manjših, v preteklem letu ni bilo. Kljub temu niso zanemarili strokovnega izpopol- njevanja. Vzgojili so 40 noV^*?je sicih podčastnikov. Slaba stranP^. ker je med mladino premalo zai nja za gasilstvo. Z vzgajanjemi dega rodu za gasilstvo bi mo četi že v osnovni šoli. ^ Gasilci so pomemben ci v ljudskega odpora. Zato tesno> lujejo s civilno zaščito in rib garnizonom. ah letif i Več društev si je v zadflJJ zgradilo gasilske domove, ^ nj^jd ski dom potrebujejo tudi v Vjj in Sodražici, vendar dalj od da bodo gradili, še niso pri•su- p Gasilce iz ribniške °bcm neiesu na republiškem gasilskem k toj v Murski Soboti zastopala ^ Šobar st. in Edo Tanko, oba | letna gasilska voditelja. 35-krat je darovala jg? Učiteljica Vesna Lavrič prva krvodajalk*^, Nedavne proslave dneva krvodajalcev v Ribnici se je udeležilo okoli 200 krvodajalcev iz vseh območij občine. Pozdravila jih je pred- Kdo je kaj pri gasilcih? Vodstvo občinske gasilske zveze izvoljeno Na prvi seji novega upravnega odbora občinske gasilske zveze Ribnica so za predsednika ponovno izvolili Toneta Adamiča iz Zadolja, za podpredsednika pa Alojza Kosa iz Ribnice in Franva Knavsa iz Malega Loga. Za poveljnika občinske gasilske zveze je bil ponovno izvoljen Tone Šobar st. iz Ribnice, za namestnike poveljnika pa Simon Lesar iz Zapo-toka, Anton Lavrič iz Loškega potoka. Lado Oražem iz Dolenje vasi. Anton Marolt in Albin Pelc, oba iz Ribnice; slednji je tudi gospodar. Za tajnika so ponovno izvolili Eda Tanka iz Ribnice. Za predsednika nadzornega odbora so izvolili Alojza Češarka, gasilskega veterana iz Ribnice. Izvolili so tudi upravni odbor gasilskega sklada, za predsednika pa Franca Trda-na iz Dolenje vasi. Izvolili so še nekatere druge funkcionarje občinske gasilske zveze. Gasilce iz ribniške občine bosta na bližnjem republiškem gasilskem kongresu v Murski Soboti zastopala delegata Tone Šobar st. in Edo Tanko. Na seji so razpravljali tudi o letošnjih nalogah gasilske organizacije. Najpomembnejše so: strokovno izpopolnjevanje članstva, vključevanje žensk in mladine v gasilske vrste ter organiziranje gasilskih proslav, ki bodo v juliju v Bukovici, v avgustu pa v Zamostecu in v Dolenji vasi. o/ječ*®8 sednica občinskega odbora * križa dr. Vida Cvar, nat° stopili učenci osnovne š°*eharfliofli' s petjem in recitacijami ter n karji ribniške glasbene šole- V drugem delu proslave s° ,^yj-po del ih 34 najzaslužnejših pestom Rdečega križa spomin znanja in značke, zatem Pa |ci lili značke 139 krvodajalce darovali kri pet in večkrat. Največkrat je darovala Kr ^ Lavrič, učiteljica iz Ribmc ■ {0 p 35-krat. Vesna Lavrič že | uspešno deluje v vodstvu^otj Jye p odbora RK Ribnica. Taki lj»« f najbolj zaslužijo priznanje- ^ List za vsako9ar »Dolenjski li^ 0RTNEŠKI POROČEVALEC Donitovi razgledi „Donitovi razgledi44, glasilo DONITA iz Medvod, ki ima obrat tudi v Sodražici, je gotovo tehnično naj-boljemrejevano glasilo - pa tudi vsebini ni kaj oporekati - ki izhaja za naš del Dolenjske. Takoj se vidi, da „imajo prste vmes44 poklicni novinarji- Vendar brez spodrsljajev tudi pri njih ne gre. Tako npr. pišejo So-dražičani namesto Sodražani in da je 26. marec občinski praznik Sodražice, v resnici pa je praznik občine Ribnica. Svoj krajevni praznik praznuje Sodražica prav danes, 25. maja, v spomin na odhod večje skupine Sodražanov v partizane. SODRAŽICA: NOVO DRUŠTVO Ustanovni občni zbor sadjarskega in vrtnarskega društva bo v Sodražici 29. maja. Ta dan bo še ogled vrtov in parkov, sestanek vrtičkaijev in predstavnikov krajevne skupnosti, znani strokovnjak Jože Kregar pa bo imel ob 17. uri predavanje s skiop-tičnimi slikami o vzgoji in ureditvi vrtov. POLŽE LOVE - Polžja kupčija se je razbohotila. Postranski zaslužek šolarjev cvete. Vsepovsod je polno majhnih skupin, ki tekmujejo, katera bo nabrala več polžev. Seveda ima tudi ta kupčija kot vsaka druga svoje pravilo, in sicer, da morajo biti polži čim bolj debeli. Zaslužek je kar dober. Naši mladini vrže ta lahka in hitra jutranja in popoldanska zaposlitev marsikateri dinar. GRMADA SE PREBUJA - Čeprav nekateri tarnajo, da turizem in planinstvo umirata, tega za našo Grmado ne moremo trditi. Grmada s svojo lepo okolico, z lahkim in hitrim dostopom iz vseh treh dolin ter z dobro in ceneno postrežbo še vedno vleče in je priljubljeno nedeljsko izletišče. Naši turistični delavci so kar zadovoljni in vabijo mlado in staro na nedeljski izlet. Samo 4 km z ortneškega asfalta, in že ste v njenem objemu. ORTNEŠKA FOTO RAZSTAVA je iz leta v leto oziroma iz meseca v mesec večja in boljša. Zato bi jo morali prestaviti na bolj razgleden kraj in dostopen večjemu krogu ljubiteljev fotografije in naših krajev. Prav primerno mesto bi bilo ob avtobusni postaji. Tja bi sodila tudi pokrajinska tabla, ki sedaj samuje na peronu železniške postaje, kjer ni več potniškega prometa. NEVARNOST - Ortneški mostiček smo že odpisali, nismo pa še nevarnosti, ki pretijo voznikom iz ribniške smeri. V nočnem času lahko nehote zavijejo na cestni odcep in padejo v potoček, ker je most po- drt. Ne bo težko ugotovi« vendar to kraju ne bo v . nje stanje nas spominja n pačijo prekopane ceste. v občan vprašuje d eže' - Po čem pa veš, kdaj - Cim -J-iSaS* rože po parkih, poj čez pet ur že ploha- • razfi- ta in so na njej že d,"iS'S“”oi?rHgr*1 šolski plavalni bazen- _ Si dišal inšpektoija, ki je n8$j n# razlagal, kako so „ai*18 kmetje v rit? brai, da s° eSto - Nejazsem ^^o^ kmetijski sejem v Ried. DOLENJSKI LIST Stran uredil: JOŽE PRIMC št. 21 (1156) - Marljivi gasilci grade svoj dom Odprli ga bodo julija, ko bo tu veliko gasilsko tekmovanje Obrat Modne konfekcije KRIM v Sodražici sodi med mlada ribniška podjetja, vendar seje že . uveljavil. V razmeroma kratkem času so se delavke v tem obratu usposobile tako, da delajo zfi obleke predvsem za izvoz. (Foto: J. Primc) REŠETO Na začetku poti predhodne prakse, pa ji vseeno gre Dsenija Khalil je končala prvo stopnjo ekonomske fakultete in J® že dve leti zaposlena kot knjigovodkinja osebnih dohodkov _-v podjetju BEGRAD. Izvolili so jo za sekretarko aktiva - Kot članica konference in komiteja ZK dobro poznate program in smernice za delo. Kako ga hkrati kot sekretarka aktiva uresničujete v praksi? „Tudi aktiv ima svoj program, prilagojen občinskemu. Konkretno gre za urejanje samoupravnih odnosov, za odpravo socialnih razlik, za uresničevanje ustavnih dopolnil, proučevanje poslovanja podjetja za kadrovsko problematiko ter vprašanja življenjske ravni zaposlenih. Program je napisan, uresničujemo pa ga postopoma, vendar to ni tako lahko, kot si kdo predstavlja." - S katero od navedenih nalog se je vaš aktiv letos največ ukvarjal? „Komunisti v podjetju smo največ sodelovali pri usklajevanju osebnih dohodkov po družbenem sporazumu. Rezultat je ta, da so se zaposlenim z najnižjimi osebnimi dohodki zaslužki povečali, tako da znaša zdaj minimalni osebni dohodek 860 dinarjev. Sicer pa se sestajamo pred zasedanji upravnega odbora, sprejemamo stališča do gradiva, ki ga ta obravnava in ga zastopamo.“ - Kakšne pomanjkljivosti opažate pri delu? „Po mojem so aktivi preveč prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivosti Morda je v tem tudi razlog, da sprejemanje novih članov ne poteka tako naglo, kot bi želeli. “ R. B. _ n£' P?*®? tega je postala še članica občmske konference Zveze t .^^tov in občinskega komiteja v Črnomlju. vJlae^t se je znašla sredi ea^i,^zbeno-poiitičnega do-kot čeprav se prej ni a’ kakor sama pravi, vala no družbeno udejstvo- LANI UGODNO 17. maja je občinski zbor delovnih skupnosti v Črnomlju razpravljal o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1971 in obravnaval investicijsko programe za letošnje in prihodnje leto. Obenem so odborniki razpravljali o pripojitvi Gostinskega podjetja k ljubljanskemu' Viatorju ter predvideno integracijo toplo priporočili. ZAUPNICA DIREKTORJU Ob reelekciji v semiški tovarni kondenzatorjev je delavski svet ponovno izvolil za direktorja Franca Koširja, ki že vrsto let uspešno vodi podjetje. Direktoiju je bila izglasovana ponovna zaupnica. TEKMOVANJE NA VINICI Prejšnji teden je bilo v počastitev dneva mladosti na Vinici občinsko šolsko prvenstvo v šahu in malem nogometu, ki ga je organizirala občinska Zveza prijateljev mladine. V šahu so v deških ekipah prva mesta osvojili Stari trg, Vinica in Črnomelj. Med deklicami so se za najboljše šahistke izkazale Viničanke in šolarke in Starega trga. V malem nogometu je bila prva ekipa Črnomlja, sledijo pa Viničani in Semičani. ČRNOMELJ — V počastitev dneva mladosti je bilo ekipno šahovsko tekmovanje, na katero se je prijavilo precejšnje število ekip, vendar sta se tekmovanja udeležili samo dve. Ekipa Starega trga ob Kolpi je premagala Preloko s 3:1 (Kobe - Pavla-kovič 1:0, Šterk - Starešinič 1.1:0, Mavrin - Plut 0:1, Mihalič - Starešinič II. 1:0). (V. K.) METLIKA - V torek, 23. maja, so zaposleni v tovarni BETI, kamor spada, gostinska enota GOSTUR, na referendumu glasovali za pripojitev gostinstva k ljubljanskemu Viatorju. Predlog: nedelavne odpoklicati kupščina temeljne izobraževalne skupnosti zavrača očitke na svoj račun - Na področju vzgoje in izobraževanja gre za očiten napredek «momaTi^™UPS posk,va"ia Zavodi in ? 1 u8°dno ocenila, teno “ foIe 80 Poslovali nemo- reSShlSŽVSen?. Zaradi doPolnilnih repubhških sredstev, čuti pa se še SKMr*za tav“,idjsko izoW S°i Ug0,t°vili» se temeljna ^razevalna ^ skupnost ni pečala čaja finančnega zna- P°ZnaS-s0 * večkrat očitah ne-Ščala n razmer, temveč se je spu-izobrafl^ X vsa vprašanja vzgoje in kazali ^arya v domači občini. Po-neiasnf!?* '?!0 drugo plat medalje: Razčistili1 t li ^ko sproti in hitro ^sedani’ni^ P^nekateri člani se PredlaJii ^, ude,eževah. Tokrat so 80 defeeini« m skupnostim, ki ^Pščinn TioSVOje. Predstavnike v P°kličein in u naJ nedelavne od- 0 n2? r Jlh ^menjajo. nim Šolam sredstev posamez- ^.občinski Ji razPraye že P°novno ohriv ,a Pa s° zadevo ter zvrnili 50debli S°’i so sredstva hh P° enakih merilih za vse, zato pripombe s tem v zvezi smatrajo za neumestne. Poudarili pa so, da velja pokazati tudi na uspehe pri razširitvi neobveznega programa vzgoje in izobraževanja, ker ti niso majhni. Gre za velik napredek pri štipendiranju in v / > Nič ne zaleže Kljub opozorilom nekateri Črnomaljci še vedno parkirajo avtomobile na zelenicah v mestu in delajo škodo, ki je posebno očitna ob dolgotrajnem deževju. Največ trme in nezainteresiranosti za lepšo podobo mesta kažejo doslej lastniki vozil v naselju Pod smreko: NM 94-16, LJ 718-30, NM 118-62 in v Ulici 21. oktobra lastniki vozil ZE 503-27, NM 153-83 in NM 145-02. Navedene so predlagali y kaznovanje sodniku za prekrške. • konfekcij01 nakupom tekstilnega blaga, perila, pletenin, • 2alot»o C ali prePr°8 se vam izplača brezobvezno ogledati 8e v Poslovalnici fPelefekstil“ ČRNOMELJ 'Črnomaljski drobir kadrovski politiki. Poleg 42 štipendistov, ki jih TIS že ima, so razpisali še 23 štipendij na višjih in visokih šolah ter neomejeno število štipendij za I. letnik gimnazije. Priporočajo pa, naj bi mnenje o idejni usmerjenosti prosilca - kandidata dala vodstva šoL Bistven napredek je tudi v tem, ker bo letos prvič uvedeno podaljšano bivanje na šolah, vsi novinci pa bodo brezplačno obiskovali malo šolo pred vstopom v prvi razred. V nedeljo slavijo pionirji-gasilci V nedeljo, 28. maja, bo v Črnomlju proslava ob 25-letnici dela pionirjev gasilcev. Hkrati bodo počastili jubilej predsednika Tita in 30-let-nico pionirske organizacije. Dopoldne bodo pred gasilskim domom črnomaljski pionirji gasilci razvili svoj prapor, nato pa bo sprevod, v katerem bodo sodelovali tudi gostje od drugod, krenil skozi mesto. Pripravljajo tudi kulturni program ter svečano podelitev letošnjih občinskih priznanj Osvobodilne fronte. 5SfSE<5b0cS!?K 80 v Črnomlju wa yanJ4 tržaškega n°2elenje“ je h.?rCfStav‘ »Tramvaj j!?a doma J w dv?rana prosvetli® stojita pr!°j^°a’ Padali so S? °wSi'if^d,ltev 80 si obdali triip okobce, saj so Drioe-8a fc velitnSebni ?vtobusi. razen i ^RGamiv 0 n*b avtomobilov. 5[A b' radUeh'°RJI JURJEVA- S?Jnice Učne olPu813^ montažne P^editve osiii! j' W bi za take t.d°biti cev? t Za dalj časa- Ce b° d° takeSm-3 nosi,ne elemente, Ofi r^°Jmcestale- . .T^^ANJU ansambla *C-£kKS5: .^ToVefk»> 300UudOrr' “ * s v«oSIU",^Y.Cr»ome1j,bo prireditveni prostor prepovedan. Obiskovalcem te prireditve bodo nudili kvalitetne spominke, naj si bo domače belokranjske ali pa izdelke dolenjskih lončarjev. * URESNIČEVANJE 21. in 22. ustavnega dopolnila v praksi je bila osrednja točka na zasedanju razširjenega plenuma občinskega sindikalnega sveta, ki je bilo 13. maja. ODBOR KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL je ponovno zahteval, naj bi ob predvideni rekonstrukciji ceste Čmomejj-Kanižarica uredili pločnike za pešce. Posebno starši so zdaj vsak dan v strahu, če se bo njihov otrok živ in zdrav vrnil iz šole. 25. MAJA BO v garniziji sprejem v mladinsko organizacijo za vse šole na Črnomaljskem območju, razen viniške. Otroci so skupno s pripadnika JLA pripravili kulturni program. Obenem si bodo ogledali življenje v vojašnici, pripravljajo pa jim tudi vojaško kosilo. Folklorne skupine iz mesta in vasi že pridno vadijo za juije-vanje, ki bo letos 10. in 11. junija v Črnomlju. Čeprav v prikazu starodavnih običajev in kol program ne spreminjajo, pa je treba vendarle vsako leto nekajkrat preizkusiti, če kosti niso zatrdele in če glas ter tamburice dajejo pravšnje melodije (Foto: R. Bačer) WMM Na cesti Metlika—Rosalnice gradijo s polno paro. Delavci in stroji hitijo, da bi čimprej začeli polagati asfalt, toda letos je vreme kot zakleto, zato celotna gradnja kasni. (Foto: R. Bačer) Tepeni zaradi usmiljenja Zamrznjene cene ogrožajo poslovanje Doma počitka v Metliki, kajti izgubi se ne bo mogoče izogniti, če bo Slo tako naprej Cena oskrbnega dne v metliškem domu počitka je ostala v poprečju 25 din na osebo, čeprav so se v dobrem letu dni osnovna živila, kot na primer meso, mlečni izdelki, maščobe in kuijava, podražila za okrog 45 odstotkov. Zavod je močno prizadet največ zaradi tega, ker že pred zamrznitvijo ni povišal cen. Upokojenci in nizki občinski proračuni so se zaposlenim v zavodu smilili, zato so vedno iskali vse možne notranje rezerve, da bi lahko obdržali čim nižje cene. To se jim zdaj močno maščuje. Vsaj za 30 odstotkov bi zavod moral podražiti oskrbni dan, če se hočejo izogniti izgubi in poslovati tako, da bi lahko sproti odmeijali nekaj sredstev za vzdrževanje stavb in urejanje razmer. Sedanja cena predstavlja torej le akontacije, o čemer so že.obvestili prizadete občinske skupščine, ki imajo svoje ljudi v domu, kajti razliko bo treba po odmrznitvi poravnati za nazaj. Ker stroški ne krijejo dohodkov, zavod tudi še ni sprejel letošnjega finančnega načrta. Po sedanjih pogojih poslovanja bi morali namreč KDO JE KRIV? Na cesti Metlika—Svržaki so lani kopali jarke za vodovod. Ko so v podaljšku Vinogradniške ceste proti Čurilam že precej izkopali, pa cevi niso položili. Jarek, 1,60 m globok, se je čez zimo sam od sebe precej zasul. „Zakaj tako? “, se sprašujejo občani, ki za taka dela plačujejo samoprispevek. PRIZNANJA BODO Občinski odbor Rdečega križa v Metliki pripravlja proslavo, na kateri bodo podelili priznanja in odlikovanja krvodajalcem, ki bi že morali dobiti značke in diplome, pa jih niso dobili. Možno je tudi, daje bil v evidenci kdo spregledan, zato predlagajo, naj bi krajevne organizacije RK poslale sezname upravičencev do priznanj. planirati 100.000 din izgube ob koncu leta. Pri tem bi osebni dohodki zaposlenih ostali pod ravnijo minimalnih zaslužkov v takih ustanovah drugod. V domu počitka je vedno premalo prostora za vse interesente. Po pravilniku o minimalnih tehničnih in kadrovskih pogojih v socialnih zavodih bodo morali zmanjšati zasedbo v stari stavbi ter iz nje preseliti najmanj 25 ljudi. Ta ukrep jih sili v pridobivanje novih prostorov, kajti oskrbni stroški bi se sicer še povečali Poslovanje je bolj ekonomično, če se režija razdeli na več ljudi. Zavod ima v načrtu dograditev nove stavbe za 30 mest, o potrebnih sredstvih, kijih je treba zbrati, pa že tečejo pogovori s podružnicami društev upokojencev v občinah, ki poši- VELIKO NADUR V tovarnah in podjetjih metliške občine je bilo v minulem letu opravljenih kar 103.394 nadur, v družbenih organizacijah pa 11.121 Število ur nad rednim delovnim časom je precejšnje, vendar je zanj več vzrokov. Predvsem gre za nadome-stovanja za čas bolezni, za ozka grla v proizvodnji in za zamenjave. SPET DOBRA VIČANI PRVI V nedeljo, 14. maja, ie bilo v Metliki občinsko tekmovanje ekip prve pomoči, ki se je odvijalo v Domu TVD Partizan pod pokroviteljstvom podjetja METLIKATRANS. Na tekmovanje je tovarna BETI poslala 2 ekipi, NOVOTEKS prav tako 2, podjetje KOMET 1, mesto Metlika 2 ekipi ter krajevni skupnosti Suhor in Dobravice po eno ekipo. Že tretjič zapovrstjo so prvo mesto osvojili Dobravičani, drugi so bili Suhor-čani, tretja pa je bila prva ekipa obrata NOVOTEKS. ljajo svoje upokojence v Metliko. Zbrati je treba 2 milijona dinarjev za gradnjo. Nepozabno srečanje Začelo se je v petek, 19. maja, ob osmih zvečer med mladimi ustvarjalci Dolenjske V metliškem hramu kulture so se zbrali tisti mladi Dolenjci in Belokranjci, ki nosijo v sebi nekaj več. Ne bi zdajle ocenjevali literarnih in glasbenih prizadevanj. Pustimo času izključno pravico, da dokončno loči zrnje od plev. Veseli smo lahko, ponosni, da je v tem zastrašujoče skomercializiranem času toliko mladih, ki se ne sramujejo koščka srca. Poslušali smo izpovedi, tožbe in obtožbe razvajajočih se ljudi. Povsod, v besedi, v glasovih in tonih, je bUo čutiti nenehno iskanje in samo iskanje lahko pripelje do cilja. Ob zvokih pevskega zbora iz Kočevja, ob poslušanju tako izredne ustvarjalne moči Silvestra Mihelčiča se samo zastavi vprašanje: zakaj je NE BO ŠLO GLADKO Izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti in sekcije za izobraževanje pri občinski konferenci SZDL sta v Metliki razpravljala o smernicah vzgoje in izobraževanja. V glavnem podpirajo republiška stališča, zavedajo pa se, da bo marsikatero nalogo težko uresničiti, ker je premalo denarja. Sklenili so, dajo bodo, ker je ta problematika tako obširna, dah na dnevni red občinske konference SZDL v začetku junija. KONČNO TEHTNICA Vsi, ki obiskujejo metliški sejem, pa tudi drugi občani so veseli nove tehtnice, postavljene na sejmiščnem prostoru. Tako bo na semanje dni v mestu veliko inanj prometne gneče, ker živine nc bo treba več voditi v mesto na tehtanje. Tehtnico je prevzel Janko Bračiica. bilo premalo tistih, ki so utripali s tistimi, ki so dajali? Ne smemo tudi prezreti odlične organizacije (hvala v imenu vseh, Toni Gašperič!), ne moremo mimo tega, da je metliška občinska skupščina tako razumevajoča in prizadevna. Trije dnevi srečanja, trije dnevi mladosti, trije dnevi razmišljanj. Neprecenljivo, nepozabno! JANJA KASTELIC Ne bom nehala Ko je metliška učiteljica Min ka Čmugelj prejela letošnje ob činsko priznanje OF, so v ute meljitvi komajda lahko našteli dolgo vrsto njenih zaslug. Že med vojno je delala za OF in AFŽ, po vojni, ko se je na selila v Metliki, pa je družbeno politično in prosvetno delo z vso vnemo nadaljevala. Bila je med ustanovitelji gospodinjskih društev, delala je v sekciji za družbeno aktivnost žensk, uveljavila se je kot izredno požrtvovalna in uspešna pedagoginja. Med prvimi je bila pri ustanavljanju šolskih mlečnih kuhinj, uvajala je v šole gospodinjski pouk, vodila gospodinjske tečaje, dolga leta je pod- predsednica občinskega odbora RK. Kljub upokojitvi v lanskem letu je ostala v vrstah najbolj delavnih povsod, kjer jo potrebujejo. Skromnost je ena njenih značilnih lastnosti, zato je tudi svoja prizadevanja takole ocenila: „Šola in vse delo izven nje mi ni bilo nikoli v breme, temveč v veselje. Vedno sem mislila, daje dolžnost vsakega pomagati in sodelovati, kjer je njegovo delo potrebno." - Priznanja OF pa ste bili najbrž vendarle veseli? „Niti ne preveč, ker je navadno tako, da sproži užaljenost pri tistih, ki so tudi veliko delali, a družbenega priznanja še niso dobili. Tudi publicitete nimam rada. Delala nisem ne za denar na za priznanje in čast, in kolikor bom mogla, bom pomagala še naprej, če bodo želeli. To smatram za svojo dolžnost in nič drugega/* Žene, kakršna je tovarišica Minka, ki poleg službe in dolžnosti zgledne matere opravljajo še vrsto družbenih nalog, so v današnjem času vse redkejše. V starejših imamo zgled in prav je, da se takim javno, četudi skromno oddolžimo. SPREHOD P0 METLIKI V NEDELJO, 28. maja, bo imelo Društvo upokojencev redni občni zbor v kino dvorani. Prosijo, naj bi se ga člani polnoštevilno udeležili. OB 30-LETNICI LETALSTVA so učenci osnovne šole pisali naloge in risali risbe z letalsko tematiko. Najbolj uspele so poslali v Cerklje, kamor bodo ob dnevu mladosti odpotovali na sprejem nagrajeni učenci. STARA LESENA in vegasta tla v stavbi družbeno-političnih organizacij .so nadomestili z betonskimi. Tako je vhod dobil lepšo podobo. OB GOSTOVANJU TRŽAČANOV se je zgodil čudež: dvorana je bila po dolgem času napolnjena do zadnjega kotička. K temu je največ pripomogel trud organizatorjev, ki so vstopnice prodajali po delovnih organizacijah. UČITELJI OSEMLETKE so se udeležili dneva prosvetnih delavcev Bele krajine. Bili so zadovoljni tako s predavanji kot z družabnim popoldnevom v hotelu SMUK. VSE VEČ ORGANIZIRANIH skupin prihaja v mesto, tako da so lokali ob sobotah in nedeljah večinoma zasedeni. Zlasti živo je na Veselici in edina natakarica Ančka ima dela več kot preveč. UČENCI VIŠJIH razredov osnovne šole bodo proslavili dan mladosti na Bazi 20. Ob programu, ki so ga sami pripravili, bodo tudi pionirji sprejeti v mladinsko organizacijo. metliški tednik Stran uredila: RIA BAČER DOLENJSKI LIST mm * 'i Minute napetega pričakovanja pred izpolnjevanjem testov za bodoče voznike motornih vozil v Brežicah. Pravkar poteka četrti, letošnji tečaj, v soboto in ponedeljek pa so bili izpiti. Od januarja do zdaj je uspešno opravilo teoretični in praktični preizkus znanja 145 kandidatov. (Foto: J. Teppey) SVEČANO IN VESELO JUBILEJNO VZDUŠJE Tako se naš mladi svet vrti Prireditve, sprejemi in priznanja po vsej občini Mesec mladosti je močno razgibal življenje mladine v brežiški občini. Toliko prireditev ne pomnijo zlepa. Zaživela so športna društva na šolah, pionirske in mladinske organizacije. Po mestnih ulicah so 19. maja organizirali tradicionalni tek mladosti in povabili zraven športnike iz Posavja ter Hrvaške. Tudi sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo je bil letos nadvse slovesen. Pionirje iz vseh osnovnih šol v občini so tokrat sprejeli v Zvezo mladine na letališču v Cerkljah, kjer so jim priredili letalski miting in jim prikazali najsodobnejšo vojaško tehniko. Delegacija pionirjev je konec tedna odpotovala v Ljubljano na jubilejno proslavo pionirske organizacije. Gimnazijci so za predvečer Titovega rojstnega dne pripravili kulturni program za samostojno prireditev na odru prosvetnega doma. Dan rmadosti je izpolnila telovadna akademija na rokometnem igrišču. V zadnjem tednu se je zvrstilo tudi več športnih prireditev, ki sta jih z roko v roki organizirala Zveza mladine in Zveza za telesno kulturo v brežiški občini. Mladinska organizacija se je letos spomnila tudi mentorjev in jim za uspehe ter prizadevnost pri oblikovanju osebnosti mladih ljudi podelila priznanja. Tokrat so bili deležni priznanj tudi mladi družbeni delavci v podjetjih, šolah, krajevnih skupnostih, v Zvezi tabornikov, klubih OZN, v organizaciji Rdečega križa, Ljudske tehnike, prosvetnih društvih in drugod. Priznanja so spodbuda za delo v prihodnje, obenem pa dokaz, da njihovo delo ni bilo neopaženo. J. T. Odbor za proslavo 400-letnice hrvaško-slovenskega kmečkega upora v Posavju pripravlja prvo večjo kulturno prireditev zadnjo junijsko nedeljo v Sevnici. To bo festival najboljših slovenskih pevskih zborov, ki se jim bodo pridružili tudi pevci iz Posavja. Na festival so povabili tudi slovenske zbore iz zamejstva. Pričakujejo udeležbo šestnajstih zborov. POLET V VESOLJE Podpolkovnik Mitja de Gleria je 19. maja v domu Jugoslovanske armade v Brežicah odprl bogato razstavo o človekovem poletu v vesolje. To razstavo so dopolnili še domači raketarji in modelarska sekcija, ki so prikazali svojo dejavnost. V soboto so odprli v domu JLA še razstavo fotografij, ki jo prireja brežiški Foto-kino klub. Vse razstave bodo odprte do vključno 26. maja. Zanimive bodo zlasti za šolsko mladino, ki ima priložnost, da si jo ogleda skupinsko. V. P. V katero smer naj gre razvoj 23. maja se je v Brežicah sestal svet za gospodarstvo. .Pretresal je analizo zaključnih računov gospodarskih organizacij za minulo leto in sprejel razvojne smernice za L 1972. Oboje bo predložil v razpravo občinski skupščini. MUZEJSKI OBISKOVALCI V Posavskem muzeju se je ta mesec povečal obisk. Začela se je sezona skupinskih ogledov. V muzej prihaja veliko šolarjev, pa tudi turistov je vsak dan več. Mlade obiskovalce seznanjajo letos z obogatenimi zbirkami iz puntarske dobe. Dopolnili so jih z orožjem fevdalcev in kmečkih upornikov, s fotografijami in drugimi predmeti, ki ponazarjajo to težko obdobje naše zgodovine. DOLGOTRAJNA MOKROTA JE ŠKODOVALA KROMPIRJU Za setev se mudi in za drugo tudi S Škropljenjem vinogradov in sadnega drevja ne odlagajte niti za dan - Ne pozabite na dognojevanje izprane zemlje, da bo kaj pridelka! Na območju brežiške občine je praznih še 30 odst. površin, ki so običajno zasajene s koruzo. Veiik del so kmetje posejali zelo pozno. Zaradi pozne setve bo pridelek znatno slabši. Povsod tam, kjer koruza še ni v zemlji, bo treba izkoristiti ugodno vreme in pohiteti s setvijo. logi kmetijska trgovina Agrarie v Brežicah. Za posevke koruze, ki so že vzkH- Priporočamo sorti vvisconsin 271 in BC 360. Obe sorti imata kratko vegetacijsko dobo. Seme ima na za- NOVO V BREŽICAH V POČASTITEVI430-LETNICE vojnega letalstva in pionirske organizacije je v soboto obiskalo Brežice več kot 200 učencev osnovnih šol, ki so se odzvale razpisu vojne pošte Cerklje za nagradno tekmovanje. Pred ogledom barvnih filmov o urjenju sovjetskih in ameriških kozmonavtov so razglasili zmagovalne ekipe. Prvo mesto je osvojila osnovna šola Dušan Jereb iz Slovenskih Konjic, drugo mesto šola Cerklje tretje Metlika in četrto Dobova. Sole in posamezniki so prejeli veliko praktičnih nagrada VODSTVU DPD SVOBODA BRATOV MILAVCEV iz Brežic so te dni napovedali svoj obisk člani Amaterskega odra iz Proseka-Konto vela na Tržaškem. Društvi gojita že nekaj let stike in izmenjujeta gostovanja. Tokrat prihajajo Konto-velčani s komedijo Pera Budaka „Klobčič*4. Zaigrali jo bodo v Dobovi 4. junija. EKIPA LJUBLJANSKEGA RADIA je pred dnevi posnela v Brežicah šest pesmi, ki sta jih naštudirala zbora iz Cerkelj in Brežic; Brežiške pevce bodo oktobra ponovno pova- bili na snemanje. Do takrat bo zbor naštudiral 12 pesmi. ZA PARTIZANSKI POHOD PO POTEH KOZJANSKEGA ODREDA so prijavile udeležence mnoge delovne organizacije, nekaj pa je tudi takih, ki ne kažejo pravega razumevanja. Tako na primer pri Podjetju za popravljanje voz v Dobovi vodilni zavračajo sodelovanje z udeležbo dveh ali treh predstavnikov kolektiva. NA LETALSKEM MITINGU, ki so ga v Cerkljah 20. maja priredili pionirjem in mladincem iz brežiške občine, je sodelovalo nekaj sto mladih. Komandant garnizije in predsednik občinske skupščine sta priredila pionirjem svečan sprejem. Učence sedmih razredov so ob tej priložnosti sprejeli v mladinsko organizacijo. V POSAVSKEM MUZEJU so v soboto dopoldne prebrali najboljše literarne prispevke o jugoslovanskem vojnem letalstvu, ki so jih napisali učenci osnovnih šol: Leskovec, Šentjernej, Prečna, Mirna peč, Dolenjske Toplice, Dobova, Cerklje, Senovo, Slov. Konjice in Metlika. BREŽIŠKE VESTI li in so slabotni zaradi čezmernega dežja in nizkih temperatur, priporočamo dognojevanje z nekaj sto kilogrami dušičnih gnojil na hektar. Žita so v rasti v glavnem „ušla“ in v njih ni več mogoče zatirati plevelov s herbicidi. Namesto škropljenja preostaja le še pletev. Krompir je zaradi mokrote marsikje zgnil. Za nadomestno saditev je verjetno že prepozno in zaradi morebitne poletne suše bolj priporočamo setev prej omenjenih sort koruze. Prazna mesta na krompirišču dosadite z okopavinami. Pridelek na travnikih bo obilen; tam, kjer je blatna voda preplavila travnike, je treba počakati s košnjo, da jih prej opere dež. Sadno drevje seje zaradi pogostih padavin slabo oplodilo in ponekod je bila temu kriva tudi slana. Izredno rad se pojavlja škrlup. Le tisti sadjaiji, ki so in bodo dosledno škropili, lahko pričakujejo obilnejšo sadno letino. Posledica dolgotrajnega deževja je tudi slaba in počasna rast mladic v vinogradih. Zaradi ugodnih vremenskih pogojev za razvoj bolezni in škodljivcev se v mnogih vinogradih pojavljajo pršice. Te uničujemo, čeprav z zakasnitvijo, s škropljenjem, in sicer z enim izmed naštetih sredstev: z metasistotom, ekatinom in ultracidom ali organofosfornimi estri. Vsa ta sredstva so v prodaji v naših kmetijskih trgovinah. Dodajamo jim dithane M 45, antracol ali eno izmed ostalih sredstev za zatiranje peronospore. Z njimi bomo preprečili tudi pojav rdečega listnega ožiga. Vinograde moramo začeti škropiti takoj. Na vseh kmetijskih zemljiščih so se hraniva nadpovprečno izprala, kar moramo upoštevati pri nadaljnjem dognojevanju. Stab za obrambo pred elementarnimi nesrečami občinske skupščine Brežice Občinski sindikalni svet v Krškem je prejšnji teden v tovarni papirja pripravil posvet zastopnik0* Agrokombinata in Celuloze, na katerem so razpravljali, kako v okviru ustavnih dopolnil približa® delavcem neposredno upravljanje s sadovi njihovega dela preko temeljnih organizacij združenega Na posvetovanju je sodeloval tudi predstavnik republiškega sindikata Mitja Svab (na levi). (Foto1. »■ Zalokar) V KRŠKEM NASPROTUJEJO PREURANJENIM ODLOČITVAM Če zmanjka kruha za 1.200 delavcev Nove tovarne bodo prizadele papirno industrijo, ker ne bo surovin Zaskrbljenosti za prihodnost 500 rudarjev na Senovem seje pridružila nova negotovost. Tokrat se boje za svoj vsakdanji kos kruha v tovarni papirja, ki je do sedaj uspešno poslovala in s svojimi izdelki zalagala ne le slovensko, ampak širše jugoslovansko tržišče. Uveljavila se je tudi kot izvoznik in do konca leta pričakujejo, da bo prodala na tuje za tri milijone dolarjev svojih izdelkov. daj, ko bodo napravljeni naC.Q gozdnogospodarskih območij m bomo imeli v rokah srednjerocn razvojne programe lesnopredelo^ ne, celulozno-papirne in grafične dustrije. j tEppev Pri 1200-članskem kolektivu je rodila dvome nedavna pobuda slovenskega izvršnega sveta za zgraditev tovarn ivernih plošč v Novi Gorici in Cerknici. Ta odločitev ima lahko daljnosežne posledice, ker prizadeva surovinsko osnovo obstoječe industrije. V krški tovarni papirja se boje, kako bodo poslovali naprej. Kolektiv že sedaj čuti zadrego zaradi zapiranja nekaterih območij spričo lokalnih interesov. Težav pohištvene industrije zaradi omenjenega uvoza ivernih plošč v Krškem ne zanikajo. Tovrstne tovarne si samo z domačo proizvodnjo iveric ne morejo pomagati.'Naši izdelovalci lahko zagotovijo pohištveni industriji komaj 35 tisoč kub. m ivernih plošč in vsaj 120 tisoč kub. m bi jih morali uvoziti iz tujine. Postopoma bi se te količine bistveno zmanjšale. V Nazarjah je že začela obratovati tovarna ivernih plošč z zmogljivostjo 50.000 kub. m, ki svojo proizvodnjo lahko poveča na 80.000 kub. m. Razen tega bo letos stekla tovarna za 100.000 kub. m ivernih plošč v Slo-venj Gradcu. Po vsem tem je opredelitev izvršnega sveta za dve novi tovarni v Sloveniji preuranjena. Občinska skupščina v Krškem je prepričana, da bi bila taka odločitev umestna šele te- Predavanje o urejanju vrtov Hortikulturno društvo Krško priredi jutri ob 17.30 praktično predavanje o urejanju vrtov. Predaval bo tov. Kregar iz Ljubljane. Po predavanju na terenu bo še strokovna razlaga ob diapozitivih. Zbrali se bomo pri novi šoli na Vidmu. v______________________> V Koprivnici zadovoljni Starši in učitelji, predstavniki krajevne skupnosti in organizacij v kraju so z veseljem sprejeli novico, da je občinska skupščina Krško ugodila njihovi zahtevi in sklenila, da bo sodelovala pri graditvi nove osnovne šole v Koprivnici Prebivalci tega okoliša bodo prispevali za novo šolo del sredstev iz svojih žepov. O samoprispevku za šolo bodo glasovali na referendumu 18. junija. Ze zdaj so prepričani, da se bo glasovanje izteklo v korist mladega rodu, v korist sedanjih in bodočih rodov. Preganjanje kriminala v gospodarstvu Občinsko sodišče v Krškem je lani obravnavalo dve kaznivi dejanji zaradi poneverbe, en primer podkupovanja pa je še v preiskavi. Obravnavalo je tudi kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja iz koristoljubnosti. Pred sodišče je enkrat prišla zadeva zaradi zlorabe pooblastil v gospodarstvu, vendar je bil postopek ustavljen zaradi pomanjkanja dokazov in delno zaradi zastaranja. Sodišče je preganjalo gospodarski kriminal in druge škodljive odklone, če so bili dokazani kot kazniva dejanja. Nevestno gospdarsko poslovanje je prišlo pred sodišče petkrat, vseh zadev s področja gospodarskega kriminala pa je bilo trinajst. POJASNILO o plačevanju krajevnega samoprispevka za osnovno šolo »Jurij Dalmatin« v Krškem V zadnjem času se pojavljajo glede plačevanja krajevnega samopn' spevka na območju krajevne skupnosti Krško in Zdole razne govori# in prihajajo na občinsko skupščino celo anonimna pisma, da se zbra* na sredstva trošijo v druge namene namesto za gradnjo osnovne šole Krško. Zaradi neutemeljenih govoric in anonimnih pisem, dajemo naslednje pojasnilo: Krajevni samoprispevek za gradnjo osnovne šole Krško je občins*^ skupščina uvedla z odlokom na seji dne 29. maja 1969. Krajevni samoprispevek se plačuje na območju krajevne skupnosti Kršk°' Zdole in v novo ustanovljeni krajevni skupnosti Dolenja vas za čas ?o 1. 7. 1969 do 31. 12. 1972. Vsa sredstva zbranega krajevnega sam°' prispevka do vključno 31. 12. 1972 se bodo uporabila izključno 23 gradnjo osnovne šole „Jurij Dalmatin4* v Krškem. * Ne glede na to, daje šola že gotova, obstajajo za leto 1972 finan ^ ne obveznosti v višini 2,846.529,00 din za poravnavo zapadlih sit*^ adj in 1,031.471,00 din za vračilo najetih kreditov. Občinska šč ina kot investitor pa bo morala iz proračuna do leta 1988 vrača najeta posojila, ki znašajo 6,078.829,00 din, s pripadajočimi obres mi. Na račun krajevnega samoprispevka je bilo do 31. 12. 1971 zbra nih 1,703.047,00 din, za letošnje leto pa pričakujemo nadaljnj 800.000,00 din. Celotni do sedaj znani stroški izgradnje šole znašajo 16,234.999. dinarjev ter predstavlja krajevni samoprispevek le 15,5 % vseh Potr^.. nih sredstev, prispevek delovnih organizacij pa 41,60 %. Pre0*!a\!) 42,90 % bo poravnal investitor, t. j. občinska skupščina, z vrač-® najetih posojil in iz lastnih sredstev, ki jih je prispevala v teku gradflJ0 v višini 1,400.000,00 din. , . y. Zato so vse govorice o nenamenski uporabi zbranih sredstev kraj nega samoprispevka neutemeljene in izmišljene. ^ pisarfle tajništva občinske skupš^^ KRŠKE NOVICE PIONIRSKI ODRED „TONETA KAMBlCA“ na kostanjeviški osnovni šoli bo 25. maja v okviru praznovanja dneva mladosti razvil prapor. Botrovali mu bodo številni posamezniki in nekatere delovne organizacije, ki so zanj prispevale denar. OB „DNEVU ORGANOV JAVNE VARNOSTI** je bil v gostišču „Pri treh lučkah** na Sremiču svečan sprejem. Poleg delavcev milice so sc ga udeležili predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. PRVA LETOŠNJA KRVODAJALSKA AKCIJA bo v občini med 6. in 9. junijem. Prvega dne bodo občani lahko darovali dragoceno življenjsko tekočino na Senovem, nato pa še v Brestanici, Krškem In Kostanjevici. Organizatorji akcije, občinski odbor RK, občinski sindikalni svet in konferenca SZDL računajo, da se bo tudi tokrat odzvalo pozivu k temu humanemu dejanju kar največ občanov. V NEDELJO DOPOLDAN JE BILO NA BOHORJU srečanje planincev iz Celja, Sevnice, Brežič, Senovega in Krškega. Z njim so planinci proslavili pomemben življenjski jubilej maršala Tita. Organizator srečanja, ki je bilo v okviru akcije Pl ninske zveze Jugoslavije, je bilo ,00* senovško planinsko društvo » h°r“. niriOSL?' NA ZBORU JUCV vp VANSK1H PIONIRJEV-ZAJJ' v NIKOV bo med 27. in 31-n‘^vsk<> Banjaluki sodelovalo tudi P ^lcU zastopstvo. Na krškem s0 se mentoijev pionirskih zad odločili, da bodo na zoo geI,o-lovali pioniiji z BizeljsKeg » vega, Brestanice in Kostanjevi ^ V PONEDELJEK JE BJJ; PREDSEDSTVA občinsKeg kalnega sveta. Na njej so Dog°^P potek sklepanja kolektivnih P. občr z zasebnimi delodajalci v ni. XT A p VČERAJ SE-JE NA ^ ZK komiteja občinske ko pos3^, in medobčinskega sveta. ]aVCeV K. sestal aktiv prosvetnih oe« ktoflJ munistov. V Pr*sotnOSinutvo 0° l republiškega Zavoda za ^ aktU;*. sa Lipužiča so razprav J 0;e in • nih vprašanjih idejnost oSnO obraževanja o marksizmu učno-vzgojnega Pr0CCTr.'DN^ ,iie V MINULEM TE£povfI ASFALTIRALI k# stanovanjsko naselje P ^ > ■ osnovni šoli s Cesto • ^uiun ^ novostjo je urejen sej problem naselja na bregu. DOLENJSKI UST Stran uredila: JOŽICA TEPPEY_ Na referendumu »DA« za ceste Celo organizatorji nedeljskega referenduma v okolišu Velike Doline so bili presenečeni nad velikim odzivom volivcev. Od 780 upravičencev jih samo 63 ni prišlo na glasovanje. Za samoprispevek sc je izreklo 677 občanov, proti 49. Referendum je uspel in denar za ceste bodo v krajevni skupnosti zbirali pet let. Razen samoprispevka bodo lastniki motornih vozil odšteli še enkraten prispevek, prav tako pa tudi lastniki počitniških hišic. Cesto od Mokric do Velike Doline bodo začeli asfaltirati prihodnje feto ob pomoči občinske skupščine. Iz samoprispevka bodo uredili še vrsto vaških poti. KONCERT ZA 4OO-LETNICO DOLENJSKI LIST KRMELJ: VEČ PROSTORA ZA HIŠE V Krmelju se je zadnje čase zelo razmahnila gradnja zasebnih stanovanjskih hiš, tako da je začelo prostora že. primanjkovati. V ponedeljek, 22. maja, je imel to zadevo na dnevnem redu tudi svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve. Predlagano je bilo, naj bi gradbeni okoliš razširili vsaj toliko, da bi zadoščal za prihodnjih 10 let. ZAVRATEČ: ZAKAJ NE POSTAJE? Rejci goveda z Osredka, obeh Hu-bajnic, Cešnjic, Znojil, Rogačie, Spodnjih in Gornjih Impolj ter Gornjih in Spodnjih Orel si že dalj časa želijo, da bi v Zavratcu ustanovili osemenjevalno postajo, ker jim potem ne bi bilo več treba goniti krav tja na Studenec. S tem bi prihranili dragocen čas. KZ. Dobro obveščeni občani — dobri samoupravljavci! ^Končno bo odločila I SKUPŠČINA ^lne skii^dl3or temetine izobraže-teden sk,Prf°St* Jevnica je prejšnji Ine^e oro, • s Predstavniki novo-23 ^Utvo ^5DoCi^ske enote Zavoda dela • L obravnaval letošnji ? finančni Jf°.braževalne skupnosti °bravnav^ !,' ^edla8ane načrte ^ala iutH oi PŠČina TIS’ W b0 Zb. maja. SAMOPRISPEVKA K0m - E BI SL0 ki jomVoŠ V- “lvesticije v šolstvu, Vmko Božič, direkto; LISCE, se je preimenovala v sklad za gradnjo osnovnih šol in vzgojno-varstvenih ustanov. Na zadnji seji je obravnavala razmere v sevniškem šolstvu in ugotovila, da je trenutno še nemogoče natančneje določiti prvenstveni red gradnje in popravil šolskih poslopij. Gre za tako pomembne zadeve, da jih je treba še enkrat natančneje pretehtati. Komisija je tudi ugotavljala, da načrta o naložbah v šolstvo in otroško varstvo ne bo mogoče uresničiti brez samoprispevkov občanov. V ta namen bodo pripravili referendum in upajo, da bodo ljudje podobno kot drugod razumeli potrebe vzgoje in izobraževanja. SEVNIŠKI kuwVn*ciskhc^r0^ ~ m^a s0 dn, >?rne skunn sKuPŠčin° temeljne sevi??1 dala oH°Stl’ ki med Ve ^Slcini Rrarin8°VOr’ "aredit* s Hec^^na bo Za katerega se ne 4P>Vratorska Hn^g0Va Pnhodnost. St!tl- sai S.fela Jc ^eba čimprej vid^^ben ki predstavlja ?%&j«g°dovaski občiniA OBRTNIKE -obetat raznraur ,skuPščina je že yoj JJ nujno potVeh ° tem’ da ]c v vaiii?irti- Svet, bno pospešiti razita kom Urbanizem, stano- tfi .^i bi obrt ?alne “deve pred-itan-Unenovani Vsmerili v posebni, « DoS0brtn> conir>g v Bo-^od m"Čna odločitev je od- l972A?^ATAnJV^Pščine- kj^j: Dropin? KNJIG — Leto ^evfi6' ^0 podatku23 SVetovno leto 5?! PrebSftVNESGAjepo H ia,dnjimi Jugoslavija “ jelami, saj pride v Wn nič m enega prebivalca nič boT na letrf t °«57 prebrane •es odDii 0 Poudaijamo, ker Sta2Xk?asils!!emdomuv ^ Od? Naložba siJlg’ 1J0 Prireja Na^OR^di; 1Je' RaZStaVa pokopališče - ^ F evnici je že toUkšna PABERKI stiska na pokopahšču, ca pokojnikov skorajda nimajo kam pokopavati. Svet krajevne skupnosti Sevnica je sklenil, da je treba izvoliti poseben odbor, ki bo poskrbel za povečanja zadnjega doma umrlih. SLABO OZNACENJE - Krajevna skupnost je dala pobudo komisiji za prometno varnost, naj poskrbi, da bi v Sevnici bolje opremili mestne ulice s prometnimi znaki ter vnovič začrtali prehode za pešce. Prebivalci Sevnice tudi ugotavljajo, da so stranske ulice slabo razsvetljene, kar prinaša različne nevšečnosti; zadnjič je bil v eni izmed njih celo poskus posilstva. OBČNI ZBOR UPOKOJENCEV - 14. maja je bil v Sevnici občni zbor upokojencev, katerega se je udeležilo čez 160 članov. Minulo leto je bilo za upokojence zelo uspešno. Zgrajen je bil dom, opravljenih pa je bilo še več drugih koristnih akcij. V razpravi je predstavnik celjske podružnice skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Franjo Tasič obrazložil novosti novega pokojninskega zakona. Dosedanji dolgoletni predsednik Jože Jenčič je bil imenovan za častnega člana. Z zbora so poslali tov. Titu pozdravno pismo za njegovo 80-let-nico. i vivimi; POLITIKA ZK Udarec krivici Sevnica: premožnejši naj več prispevajo Ne da se prisegati na politiko Zveze komunistov, na njena stališča m sklepe, ki govorijo o socialnem razslojevanju, ob tem pa delati po starem (kar zna tako pogumno šibati beograjski „Ču, ćeš, će... “). Tega se je najbrže zavedal tudi sevniški svet otroškega varstva, ki deluje pri temeljni izobraževalni skupnosti, ko je te dni sprejel predlog, naj bi z letošnjim prvim septembrom v Sevnici uvedli diferencirano plačevanje za otroško varstvo v vrtcih, kar pomeni, da tista družina, ki ima večje dohodke, tudi več plačuje za svoje otroke v otroški varstveni ustanovi Ugotovili so, da je ta ukrep pravičen, saj so do pomoči, ki jo družba daje za otroško varstvo, upravičeni samo otroci socialno šibkejših družin, doslej pa so jo dobivali vsi, ne oziraje se na dohodke družin. Seveda je to šele predlog, ki ga bo treba natančneje obdelati in pripraviti merila. Drugačen obračun bo terjal tudi več dela, vendar je zmanjšanje socialnih razlik vsaj pri otrocih nujno in vredno dodatnega dela Svet je soglašal tudi z merili, kdo ima prednost za sprejem v vrtec, ker za vse otroke v vrtcu v naglo naraščajočem mestu ni prostora. Prednost imajo otroci mater samohranilk, otroci socialno ogroženih družin, zatem otroci zaposlene matere in očeta, če pri hiši ni drugega varstva, nazadnje pa še otroci staršev, ki materialno (prek podjetij) podpirajo otroško varstvo. To so merila, za katere naj bi ljudje vedeli, pristojni pa jih spoštovali, zakaj ne bi radi, da bi bilo treba kdaj pisati in govoriti o krivicah in privilegijih, ki so možni M. LEGAN V Trebnjem ne soglašajo s sedanjim načinom delitve pomoči kmetijstva, češ da je za manj razvite krivičen, ker nimajo lastne udeležbe PREDLOG OBČINSKI SKUPŠČINI: slena injekcija mleku K°zen za prirejo mesa naj bi imeli kmetje davčne olajšave tudi pri prodanem mleku ^di in n, J2 sevniške občine pri-0l8anizari£ ?r,e^ kmetijske veda na erfJ11 ^ žive teže go- lje, ima ” bektar obdelovalne zem-^ za četrfVlC°’ IPU davčna upra-nienitev ZIPanjša davčno qbre-l°k. Ce rn j' določa občinski od- Sto PetdeseM^i m proda od st0 do kv * ogramov, je oprosti- 01ajšav2Sn?auJakih dodatnih * sevniširi ^ °* e.nim ai° >zat0 Pritoževati h ne morejo občmska skupščina Tod?'®tefavenutlaP°sluha- joaa to še m vse. V netelc io !®le«-S^Sk^Cali ^“P110 se)0 sveta za «Wvo f°fzdarstvo^r sveta S da« bilS° “ fuiance z namenom, nai QJfiSS!aga /40bčinski skupščini, JSave uvede tudi za odkuplje- no mleko. Predlog je, naj bi imel 25-odstotno davčno olajšavo tisti kmet, ki proda mlekarni nad 700 litrov mleka na leto, če ga proda od 500 do 700 litrov, pa naj bi olajšava znašala 15 odst. Olajšave nameravajo razširiti še na mleko zaradi tega, ker je z uvedbo odkupne proge pred nekaj leti v občini zelo naraslo zanimanje za rejo krav, kar želijo še spodbuditi. S tem namenom predlagajo tudi, da bi bili vsakršnega davka od storitev oproščeni tisti, ki prevažajo ali zbirajo mleko do odkupnih postaj. Lahko pričakujemo, da bo občinska skupščina, ki bo zasedala ob koncu tega meseca, po vsej verjetnosti soglašala s temi spremembami. M. L. Po seji so si udeleženci sestanka ogledali še kmetiji Danijela Potokarja na Račjem selu in Ivana Rejca v Bistrici. (Foto: M. L.) S SEJE UPRAVNEGA ODBORA KMETIJSKEGA SKLADA Proti delitvi »po črnogorsko« Jr milijona dinarjev je dokončno za letos zagotovljeno za asfalti-bo Ste 0(* ^evn^ce Pr°ti Planini. Načrti so pripravljeni, izbrati šote is c K * graditelja- Z dodeljenim denarjem po divji, ozki 8,0 Sevniščice žal ne bodo prišli daleč. (Foto: Legan) Da je pesimizem, ki veje iz pripravljenega gradiva za razpravo o izvajanju akcijskega načrta razvoja kmetijstva v trebanjski občini pravzaprav malce pretiran, je v petek, 19. maja, pokazala seja UO sklada za pospeševanje kmetijstva, na kateri so sodelovali tudi predstavniki ljubljanskega kmetijskega inštituta in zavoda z direktorico inž. Pepco Perovšek na čelu. Načrt je v resnici predvideval zelo veliko. V občini, kjer so po vseh podatkih najmanjše in najslabše opremljene kmetije z najmanjšo tržno proizvodnjo, naj bi v naslednjih petih letih investirali kar 20 milijonov dinarjev, od tega letos 4,9 milijona. To pomeni, da so te naložbe zelo odvisne od zunanje pomoči, ki pa je ni mogoče pričakovati v tolikšni meri, kot so sprva predvidevali, če se ne bo spremenil način pomoči. Po akcijskem načrtu naj bi letos znašala tržna proizvodnja v občini 2,7 milijona litrov mleka, 6.000 ton jedilnega krompirja, 600 ton semenskega krompirja, 2.200 spitanih go- DEVETDESETLETNICA Ni jim žal truda Rudi Bizjak o gasilskem slavju v Mokronogu Osem let si predsednik, sedem pa poveljnik, da ti potem ob kaki slovesnosti pravijo: hvala. Včasih tudi tega ne. Je pač tako. Rudi Bizjak, predsednik tu in poveljnik tam, sicer pa delavec v, mokronoški Iskri, zamahne z roko in raje pripoveduje, kako bo mokronoško gasilsko društvo, najstarejše v trebanjski občini, počastilo 90-letnico, odkar so trški možje ustanovili četico z namenom, da se bo spoprijemala s petelini po strehah, rdečimi se-v^la. ved, 580 telet in 1.800 prašičev. Da bi to uresničili, bi bilo potrebno opraviti celo vrsto nalog in ukrepov, ki pa so povečini vezani na denar. Po prijavi investicij, ki jih je dala KZ Trebnje Zvezi hranilno-kreditnih služb Slovenije, bi od navedenih naložb prispevali kmetje polovico, to je 2,45 milijona S-din, za kmetijske stroje b znašala republiška udeležba 285.000 din, za kmetijske zgradbe 612.800 din, iz drugih virov, za katere še ne vedo, pa naj bi dobili nekaj nad milijon dinarjev. Ker je toliko denarja v negotovosti, so začeli kmetijski pospeševalci in kmetje izgubljati začetno vnemo pri svojem delu. LETOSDRUGAČE Tradicionalni patruljni orientacijski pohod, ki ga za dan borca vsako leto priredi občinski odbor ZZB NOV Trebnje, bo letos izjemoma 22. julija, ko praznujemo dan vstaje slovenskega naroda-. Prijave zbirajo pri občinskem odboru. Za praznik Mirne 4. junija bo krajevna skupnost Mirna praznovala svoj krajevni praznik. Že v petek in v soboto popoldne bo na sporedu troboj v odbojki in šahu med ekipami „DANE“, „TGO“ in KPD Dob za pokal KS Mirna; v nedeljo, 4. junija, bo ob 8. uri zjutraj odhod patrulj po poteh III. bataljona brigade VDV, kr ima domicil mirenske krajevne skupnosti, ob 9. uri pa meddružinsko lovsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in v streljanju z malokalibrsko puško. Spored se bo nadaljeval popoldne ob 14. uri pod mirenskim gradom, kjer bo zbor nekdanjih borcev III. bataljona in sprejem patrulj, ter kulturni spored, v katerem bodo nastopili pevski zbori, recitatorji in godba na pihala. Sledilo bo veselo rajanje na prostem pod gradom, kjer bo za prijetno razpoloženje poskrbel ansambel Janeza J:ršinovca s „Planšarji14 in pevcema. Na sestanku so poudarjali, da je bil v zadnjih treh letih v občini vendarle narejen viden napredek, da je dobro zastavljena kmetijska pospeševalna služba in da je bilo vloženih nad 3,5 milijona dinarjev v posodob-ljanje kmetijstva, pri čemer so vštete le čiste kmetije. Kot že rečeno, so na sestanku poudarjali, da je sedanji način kreditiranja, ki je vezan samo na hranilne vloge, do manj razvitih krivičen, saj dela tako, kot je dejal pri delitvi črnogorski knez: Komur je bog dal, mu dam še jaz. M. LEGAN Na pobudo njegovih stanovskih tovarišev so v nedeljo, 14. maja, blizu Trebnjega ob avtomobil-ski cesti odkrili spominsko obeležje dolgoletnemu šoferju „Viatorja“ Francu Kogovšku z Vrhnike, ki je pred letom dni tako tragično preminil v avtomobilski nesreči. (Foto: M. L.) Mirna: spored za praznik 6. junija bo krajevna skupnost Mirna praznovala svoj praznik. Pripravljen je spored prireditev, ki napoveduje patruljne pohode, ki jih bodo vodili borci HI. bataljona ,VDV brigade, ki ima na Mirni svoj domicil, v programu je tudi zbor borcev tega bataljona, razen tega pa tudi športna tekmovanja in kulturni spored. Gasilsko slavje bo 2. julija, na nedeljo, ko bo mokronoška krajevna skupnost počastila svoj krajevni praznik. Da bi bilo dostojno njihovega devetdesetletnega dela, želijo gasilci, da bi bila največja gasilska proslava na Dolenjskem. Inž. Marka Bulca, člana predsedstva SFRJ, so zaprosili za slavnostno besedo, povabili bodo gasilce iz bližnjih in daljnjih krajev, „krstili** novo brizgalno, podelili starostna odlikovanja svojim članom in diplome botrom, ki so z denarnimi prispevki pomagali živeti društvu. Manjkal ne bo gasilski mimohod, nastop pionirske gasilske desetine, učencev osnovne šole in mokronoških pevcev, prebrali bodo društveno kroniko in kajpak, poveselili se bodo visoke starosti društva, ki je toliko let varovalo Mokronog in okolico pred nesrečo. M. L. DROBIR IZ MOKRONOGA DO KOD JE MEJA? Zdaj, ko morajo lastniki stavb v Mokronogu plačevati prispevek za uporabo mestnega zemljišča, je še posebej pomembno, do kod seže kraj. „Od table do table** običajno ''pravimo, vendar pa v Mokronogu ugotavljajo, da vsi lastniki niso dolžni plačevati in da tudi izterjava ne poteka najbolje. Krajevni skupnosti ne more biti vseeno, saj občinski odlok določa, da se denar porabi tam, kjer se zbere. OST ZALEŽE. Nekaj zamere je bilo, ko smo svoj čas objavili bodico z naslovom „V dobi požvižgavanja** in z njo ošvrknili tiste, ki za državne praznike niso na hišah izobesili zastav. Očitno tudi beseda še nekaj zaleže, saj so ob zadnjih praznikih povsod visele zastave. NEPOTOLAŽENI. S pojasnilom podjetja „Žito“ Mokronožani ne morejo biti zadovoljni, saj dobijo svež kruh šele ob enajstih. Kdor ve, kako je zdaj s peko, kako nedo- nosen je ta posel in kako bežijo ljudje iz tega težavnega poklica, ve, da rii mogoče pričakovati, da se bodo razmere kaj kmalu popravile. Kazalo bi dobiti kakega zasebnika (seveda, če je mogoče), ki bi Mokronog in okolico oskrboval s kruhom, saj tamkajšnje območje za podjetje ni ravno privlačno. DELO JE. „Zaenkrat delo imamo, kaj več pa ne vemo,“ tako odgovorijo v mokronoški Iskri na vprašanje, kako gre obratu. Pričakujejo, da bo spremembo na boljše prinesel napovedani sestanek v političnega aktiva Mokronoga in predstavnikov družbeno-političnih organizacij trebanjske občine. SVET SOGLAŠA. Svet krajevne skupnosti soglaša s predlogom urbanistov, kje naj bi v kraju uredili primeren prostor za parkiranje avtobusov oziroma avtobusno postajo. Krajevna skupnost je pripravljena prispevati svoj del, vendar kaj več denarja nima in se zato zanaša tudi na zunanjo pomoč. TREBAHJSEE NOVICE “25. maja 1972 Stran uredil: MARJAN LEGAN DOLENJSKI LIST KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE ITAS: podvojiti proizvodnjo Septembra bo dograjena in opremljena 6000 kvadratnih metrov velika proizvodna dvorana - šest montažnih linij - Preudarnejša organizacija dela - Rudarji po skupinah med kovinarje - Prikrajšani ne bodo rudarji, ki so pred upokojitvijo - Kočevski premog zagotovo še to zimo ITAS je eno največjih podjetij v kočevski občini, zato dogajanja v njem zanimajo slehernega občana. Še posebno pomembno je to podjetje zato, ker se je združilo z Rudnikom in ker se v njem že zaposlujejo člani rudniškega kolektiva. Z novim direktorjem Francem Korelcem smo se pred kratkim pogovaljali predvsem, kako poteka preusmerjanje Rudnika in kako se skladno razvija ITAS. - Poteka gradnja nove, 6.000 kvadratnih metrov velike proizvodne dvorane po načrtih ali prihaja do zastojev oziroma zakasnitev? - Montaža te dvorane poteka, kot je bilo predvideno. Zavzemali se bomo, da bo dograjena in opremljena septembra letos. Dvorana z opremo bo veljala 34 milijonov din. Vsa dela so pogodbeno oddana. PROTOTIP NA RAZSTAVI V BEOGRADU - Kaj bo pomenila ta dvorana za ITAS se pravi za združeno podjetje ITAS-Rudnik? - Z novo dvorano bomo vpeljali tudi novo tehnologijo. V tej dvorani bo 6 montažnih linij s sodobno lakirnico kot fazo proizvodnje. V sedanjih proizvodnih prostorih ITASA pa bomo izdelovali sestavne elemente za našo proizvodnjo. Prešli bomo tudi na bolj racionalno proizvodnjo. Podrobneje bomo določili svoj proizvodni program. Naš tehnični sektor pripravlja programe za proizvodnjo izdelkov, ki jih bomo delali doma in katere bodo delali za nas poslovni partnerji. Osnova našega proizvodnega programa bodo ostala vlečna vozila in gradbena mehanizacija. - Kaj pa kontejnerji? - V skupino vlečnih oziroma cestnih vozil sodi tudi proizvodnja Dom upokojencev ali pijancev ? Dom upokojencev v Kočevju se po mnenju stanovalcev v okolici vedno bolj spreminja v dom pijancev. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da se v njem opijajo predvsem mladi fantje, največ med njimi pa je sezonskih delavcev. Namesto da bi se v svojem domu upokojenci zabavali in ob igrah prijetno preživljali zaslužena leta pokoja, jim to onemogočajo mladi ljudje, ki se prihajajo sem opijati. Ko pozno ponoči dom upokojencev zapro, se začne po mestu tuljenje in razgrajanje pijancev. Pogosto se „žejni“ ustavijo še pred vrati hotela in neusmiljeno razbijajo po vratih in tulijo, da zbude vso okolico. „Utrujene" skupine posedajo tudi na terasi pred kinom in se „zabavajo" tako, da prebivalci tega dela mesta in hotelski gostje ne morejo spati. Razgrajanja v domu upokojencev, opijanje mladih, pretepi in celo smrtni primer, ki se je tu zgodil, naj bodo opozorilo vodstvu društva upokojencev, inšpekcijam in organom javne varnosti, da je treba le napraviti tu nekoliko več reda. Morda več prodanih alkoholnih pijač res prinaša blagajni upokojencev več dobička, toda vse to ni v korist upokojencem, če so hkrati ogroženi zaradi pijancev, mladih nasilnikov, razgrajačev in pretepačev in če se zato v svojem domu ne morejo počutiti niti varne. J. PRIMC prikolic za prevoz kontejnerjev. Prototip te prikolice smo že izdelali, in sicer za neko ameriško firmo. Skupaj s kontejnerji EMO smo prikolico že razstavili na aprilskem sejmu motornih vozil v Beogradu. - Kakšen porast proizvodnje načrtujete v prihodnjem letu? — Popolna preosnova podjetja zahteva veliko naporov. Vse to pa je potrebno, če hočemo, da bomo izpolnili naše načrte, da bi sedanji obseg proizvodnje v prihodnjem letu podvojili. RUDARJI POSTOPNO MED KOVINARJE - Kako poteka vključevanje članov rudniškega kolektiva v kolektiv ITAS, se pravi, kako poteka preusmerjanje rudarjev v kovinarje? — Prvotno namero, da bi prekvalificirali vse rudarje hkrati in jih hkrati zaposlili v ITAS smo spremenili tako, da izvajamo prekvalifikacijo in zaposlovanje v ITASU postopno. Prihod veliko novih delavcev hkrati v ITAS bi povzročil tudi velike težave. Zato smo se odločili za postopen prehod. Skupina, ki konča prekvalifika-cijski tečaj, se takoj zaposli v ITASU. Konec aprila se je zaposlila skupina prvih desetih ljudi, 3. maja pa je prišla že druga skupina okoli 20 prekvalificiranih rudarjev. 1. junija bo prišla nova skupina 24 mož. Vsi, ki pridejo v ITAS, morajo skozi novo fazo priučevanja na delovnih mestih. Skupine bodo tako prihajale v ITAS vse do jeseni, ko bodo prekvalificirani vsi rudarji. SODOBNO PODJETJE, SODOBNE PLAČE - Rudarji so doslej dobro delali in dobro zaslužili. Nekateri izražajo pomisleke, češ da bodo kot kovinarji slabše zaslužili. — Naša dolžnost je, da ustvarimo sodobno (moderno) podjetje z visoko stopnjo produktivnosti, da bo ustvarjalo primeren dohodek in da bodo tudi osebni dohodki zaposlenih primerni. Će hočemo to doseči, potrebujemo take ljudi, take člane kolektiva, ki bodo z veseljem delali in ustvarjali novo podjetje. Zato je odveč vsaka bojazen, da bodo osebni dohodki nizki. Prav zdaj priprav- ljamo tudi nov pravilnik o nagrajevanju. Prizadevali si bomo, da bodo merila za nagrajevanje čimbolj pravična. - Rudarji, ki jim manjka do upokojitve leto, dve, tri ali pet. pravijo, da bi prejemali večjo pokojnino, pa čeprav bi jih predčasno upokojili, kot bi znašali njihovi osebni dohodki, če bi se prekvalificirali v kovinarje. Kaj bo pokrenjenega, da rudarji ne bodo oškodovani? - Za vse rudarje vodita družba in podjetje posebno skrb, zato ni bojazni, da ne bi dobili dela, da bi si sami morah iskati delo ah da bi dvomili, da zanje ne bo poskrbljeno. Tisti, ki se jim delovna doba izteka, bodo lahko ostali do konca v rudarski proizvodnji, saj je postal Rudnik obrat ITASA in bo obratoval še do konca leta oziroma dokler bo proizvodnja premoga še donosna, kar pa je odvisno tudi od tarif za prevoz premoga po železnici itd. Če bo izguba, potem seveda ne bomo zainteresirani, da bi premog še kopali. Za rudarje, ki so pred upokojitvijo, bodo organi za socialno zavarovanje skupaj s podjetjem predvideli mbžnosti za izjemno upokojitev. Računamo tudi, da bo še do konca leta sprejet nov invalidsko-pokojninski zakon, ki bo posebej urejal ta vprašanja, se pravi tudi izjemno upokojitev rudarjev. Tudi izvršni svet republike zagotavlja, da bo to rešeno še pred kontem leta. - Prebivalce Kočevja pa zanima še, do kdaj se bodo greh s kočevskim premogom? — Letošnjo zimo še prav gotovo, za naprej pa ne morem reči ničesar. J. PRIMC ITAS: nova proizvodna dvo <*na - (Foto: J. Primc) Uspešrca mobilizacija Vaja sil SLO na območju Kolpske doline Na območju Kostelske in Kolpske doline je bila v noči od 13. na 14. maj tajna mobilizacija odborov splošnega ljudskega odpora (SLO) Banja Loka, Vas-Fara in Osilnica ter partizanske enote in enot civilne zaščite iz Vasi-Fare. V nedeljo ob pol dveh zjutraj so dobili predsedniki odborov SLO depešo o delni mobilizaciji sil SLO. Kurirji so hitro raznesli pozive za mobilizacijo. Pripadniki enot civilne zaščite ter člani odborov SLO so se zbrali prej kot v uri in pol (čeprav je teren zelo obsežen) in takoj ukrepali. Vse območje je bilo v pripravljenosti. Nato so pripadnikom partizanske enote razdelili obleko, obutev in drugo opremo. Do 6. ure so bili vsi opremljeni in pripravljeni za izvršitev naloge. ITAS dobil svoje glasilo Maja izšla 1. številka »Obveščevalca« V maju je izšla prva številka „Obveščevalca*,‘ . glasila delovne skupnosti ITAS iz Kočevja. Urednik glasila Franc Korelc, kije tudi direktor ITAS, v uvodniku ugotavlja, da je treba zagotoviti enotnost v združenem kolektivu ITAS-Rudnik, ker bo le potem kolektiv uspešen. Poudarja tudi, da mora vsak član kolektiva probleme poznati, ker jih bo potem lahko uspešno reševal. To pa pomeni, da mora biti vsak član kolektiva obveščen o vsem. Ob tem tudi opozarja, naj bi vsi zaposleni pisah v svoje glasilo. Glasilo nato govori o najpomembnejših stvareh za podjetje, o investicijah, spremembi načina nagrajevanja, prekvalifikaciji rudarjev, organizaciji podjetja, letovanju, rezultatih gozdarjenja, sklepih DS itd. Vsebina je zanimiva, le še tehnično urejanje bi kazalo izboljšati, da bi bil časopis privlačnejši tudi za oko. Manjka mu predvsem podnaslovov, vmesnih naslovov pri daljših člankih, uvodov okvirčkov in podobnih „trikov", ki pritegnejo bralca. J. P. i/ KEGLJIŠČE odprto od 10. do 23. ure! W M nama KOČEVJE # Vse ljubitelje kegljanja obveščamo, da je na štiristeznem avtomatičnem kegljišču NAMA v Gaju uveden nov obratovalni čas: # ODPRTO JE VSAK DAN OD 10. DO 23. URE, razen ob ponedeljkih. # Poleg alkoholnih in brezalkoholnih pijač dobite v bifeju na kegljišču tudi razne specialitete na žaru, tople in hladne sendviče In odprto pivo. # Izkoristite svoj prosti čas na kegljišču NAMA v Gaju v Kočevju! Ob pol enajstih dopoldne je bilo vaje konec. Nato je bilo zborovanje vseh sodelujočih v domu v Fari, kjer so skupno analizirali vajo, ki je bila odlično izvedena. Tako je ljudstvo Kolpske in Kostelske doline ponovno dokazalo, da je z vsem srcem predano naši domovini Jugoslaviji in da jo je tudi ob vsakem času in vremenu pripravljeno in sposobno braniti. MARIJA VOLF IZ FARE PROMETNA VZGOJA - V aprilu so pionirji iz osnovne šole Vas-Fara marljivo izpolnjevali delo in naloge v okviru tekmovanja za znak „Tisoč radosti". Že marca so v vseh višjih -razredih izvedli tekmovanje iz prometne vzgoje. Reševali so testna vprašanja, mnogo spretnosti in znanja pa so morah pokazati tudi v praktični vožnji po naselju in na poligonu. Tako smo dobili 8 najboljših na šoli, ki so se 7. aprila udeležili občinskega tekmovanja. Starejši pio-niiji so zavzeli 2., 3. in 4. mesto, mlajši pa četrto. 22. aprila so se učenci Igor Volf, Anton Švab in Anton Rugole iz starejše skupine in Matjaž Jakšič iz mlajše skupine udeležili področnega tekmovanja v Zagorju ob Savi, ki se ga je udeležilo 140 učencev iz 17 občin. Naši so se v hudi konkurenci častno borili. VESELA ŠOLA — Učenci 4., 5. in 6. razreda osnovne šole Vas-Fara so vse šolsko leto pridno reševali vprašanja iz snovi „Vesela šola" in izvedli februarja razredno, marca pa šolsko tekmovanje. Šolski prvaki so poštah Franci Volf (4. razred), Jože Jurkovič (5. razred) in Maja Jakšič (6. razred). Ti in še po dva iz vsakega razreda so se nato udeležili občinskega tekmovanja v Kočevju. V 5. razredu je postala občinska prvakinja Zinka Malnar iz naše šole, v 6. razredu pa Maja Jakšič. Obema učenkama iskreno čestitamo in jima želimo tudi na področnem tekmovanju vehko uspeha. KURIRČKOVA TORBICA -Učenci vseh razredov so v marcu pisali pozdravno pismo tovarišu Titu. Več najboljših smo poslali v Vinico, da bi jih tiskah v knjigi. Pridno smo se pripravljah tudi na kurirčkovo torbico in na proslavo bralne značke. Marljivo zbirajo gradivo za 30-letnico pionirske organizacije. MARIJA VOLF RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM KO SZDL Jih bo elektrika pokopala? Vsaka družina 2000 din za asfalt - Z ostarelimi in reveži se ukvarja krajevna skupnost Ker stari krajevni odbor SZDL na Rudniku pri Kočevju ni dobro delal, so februarja letos izvolili novega, za predsednika pa Marjana Mrvarja. Rudniška organizacija SZDL obsega območje od Klinje i, Želju, Trate, Oneka do Kočevja. ben programu KS, saj isti ljudje delajo pri KS in SZDL. V načrtu imamo asfaltiranje v Željnah in Klinji vasi, kar bomo izpeljali predvidoma prihodnje leto. 83 odstotkov občanov je izrazilo Eripravljenost, da bo prispevala vsa-a družina po 2.000 din samoprispevka za asfalt. Cestna razsvetljava za rudarsko naselje, Klinjo vas in Željne je po- vasi - Kaj je doslej novi odbor SZDL že naredil? - Skupaj z odborom ZB in krajevne skupnosti (KS) smo organizirah za 8. marec obisk žena-bork in partizanskih mater. Čestitali smo jim za dan žena in jim podarili šopke nageljnov. - Katere zadeve ste uredili iz svojega delovnega programa? - Naš program dela je zelo podo- stavljena, zdaj pa nas skrbi, če bomo imeli dovolj denarja za tokovino in vzdrževanje svetilk. Razpravljali smo tudi o socialnem razlikovanju, kaj storiti, da do takih pojavov ne bi prišlo. - Torej dobro sodelujete z vsemi organi in organizacijami? - Izjema je le ZK, s katero nimamo pravih stikov. S krajevno skupnostjo dobro sodelujemo. Oni nas vabijo na svoje seje, mi pa nje na naše. Tudi naši pododbori po naseljih dobro sodelujejo s KS. NAMESTO KINA DELO ZA ŽENSKE - Ste organizirali pomoč za stare in onemogle ter za socialno ogrožene otroke? - Pri KS dela socialna komisija, v katero je tudi naš odbor Maijan Mrvar, predsednik KO SZDL Rudnik pri Kočevju — (Foto: J. Primc) SZDL imenoval dva predstavnika. 1 a komisija je obiskala vsa naselja in popisala ljudi, ki so potrebni pomoči. Vendar posebno hudih problemov na našem območju ni. Za novo leto smo otrokom iz nekaterih vasi darovali obleko. - Kako bo preusmeritev premogovnika vplivala na vaše delo in ali ste res prodali dom Svobode v Salki vasi? - Preusmeritev premogovnika ne bo bistveno vplivala na naše delo. Dom Svobode pa je Rudnik prodal podjetju TRIKON za 20.000 din. Dom je namreč potreben temeljite obnove, ki bo draga. Ni ga bila sposobna prevzeti niti KS, niti naš kino, niti kino „Jadran" Kočevje, pa tudi temeljna kulturna skupnost ni imela denarja za njegovo obnovo. Zdaj bo imel TRIKON tu delavnice in se bodo v njih lahko zaposlile tudi ženske z našega območja. Zemljo okoli doma pa bo Rudnik zamenjal za zemljo pri TRIKONU v Kočevju. J. PRIMC Stara cerkev: pridni gasilci Prizadevni člani gasilskega štva ob pomoči prebivalcev in 0 , lih že od lani gradijo poslopje g ^ skega doma. Za ureditev dom2.5 odločili zato, ker je bilo prejšnj6 slopje izredno slabo. Pohvalno Je> je bilo precej opravljenega s p*° voljnim delom. Člani gasilskega štva v tem kraju posvečajo poS^.j.e skrb gradnji doma, nabavi opreme, strokovnemu izpop0 5, vanju članstva in vključevanjih članov v gasilske vrste. -dl PREDGRAD: TELEFON DOBILI Telefon so Predgrajčani kon^0 le dobili. Gre seveda za zvezo s* čevjem, medtem ko so jo s trgom že imeli. Občani so izk0Pj. in zasuli jame, Združeno KGPjeP.0 spevalo 50.000 din, ostalo Pa „ dala občinska skupščina. Doko# izračun menda še ni narejen. ne.. 22 Šoferjev ultimat čigave je pol kil°' metra ceste? „Če ne bo tiste pol metra ceste med 19 in kilometrskim kamnom J? odseku Sthige-DobrepoU do 13. maja v redu P°PrL ljene, potem avtobus ne D vozil več do Strug, ampa*. še do Kompolja!“ je zagr°e šofer avtobusa najprej ^ staijema, nato pa še Pre stavnikom krajevne skuP nosti Struge. „ Grožnja je zalegla. ki je že pol leta ni vzdrževal, je bila maja popravljena. Kraje skupnost Struge je 13* ljudi, da so z gramozoin ^ suli jame na tistem p0* metra dolgem cestnem 0 ^ ku, za katerega še ne ve ’ kdo ga je dolžan Do sprejetja novega z na o cestah je bila to r ^ bliška cesta in je sP°rnl 0d* sek vzdrževalo cestno P jetje, ki je vzdrževale> ce ^ Grosupeljski občini. A je vzdrževanje te ceste, ^ postala občinska, P1^# komunalni podjetji 0 Grosuplje in Kočevje. Vendar so menda k ^0. peljčani ugotovili, da. s -c slej oni plačevali vzdrz ce. spornega pol kilom®* ^ ste, čeprav bi jo moral ^ no podjetje Novo me vzdržuje „republiške ^ v kočevski občini. z-a so, naj jim cestno Novo mesto zato vrne ^ Denarja seveda niso do tudi tega pol kUometra zdaj nihče ne vzdržuje- c Krajevna skupnost ^ da je cesto popravila ie j ^o-bo Stružancem os. - nrgafl1 busna zveza. Pristoj^*. ^0\l-obeh občin pa so zd Ljjtev ni, da poskrbe za raf ceste med obema o° tudi in da bo vsa cej .eVajiJe vzdrževana, saj v. .ni#iOst občinske ceste ni krajevne skupnosti- DOLENJSKI LIST Stran uredil: J02E PRIMC RADIO LJUBLJANA i DAN: poročila ob 5.00, | 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, £•0.0, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pi-lpWeni sP°red od 4.30 do 8.00. A bPnfTEK> ?6. MAJA: 8.10 Glas-®atineja. 9.35 Od melodije do fWx^e‘ ^.20 Pri vas doma. 11.00 nafe ~ Turistični napotki za JJ* goste iz tujine. 12.30 Kmetijski vodn ~ ^ Pipan: Ptoiz-slovenskih go-in 0'A . ^ domačimi ansambli 14 ^ ! 3.30 Priporočajo vam ... h in Vam pripoveduje glasba. Vrtin u MAJA: !6.00 do do i6 ?nu* za Pop glasbo - 16.30 l6-50 d0 Smotao kramljanje — Zvoki nplfo,- i ~. ^ed zabavnimi l^ija za v ° estil> reklam in Me-naše rSmffr 17-10 do 17-30 Za niačih tleh + T Amenka na do-glasbene šni!61 s^adbica iz brežiške ■«C2fe- 17.30 do 18.00 Na- NEDei ta ^valu 192 m- zan;’J MAJA«: 10-30 ~ ^Činskem^^i11^08^ ~ Še o med-Ža naše km°* 0Vaniu v Posavju — vanjaž*in?ei°valce: *<*<& zgradb - jkmetijskih pridelkov in ?a Zaščito Nova sredstva NaPori voXn T NedelJski zaPis: gradnjo voinepa w 8tareSn za iz-stila, reklS!^ letalstva - Obve- Stiujo'inpoff JfSA« HSPfiSSte 16.00 do knjižnici t Poročila - Novo v filmdfi „ ~ Obvestila, reklame in Teden ~ 17-15 do 17-30 d° »ooV^StodLa BADIOSEViaCA pAJ„A: 10-30 Re- ^°m ~ 10 minut z ^etuje - Zobozdravnik PosiiT«l.vsak°8ar nekaj - Tri-T.J^ez Trdina, ^Jancih ter i ajk m P°vesti o :^fr*SiePOSlU&,CCV ff-R^^f-00po^o°: brez imena^ ~ Dlsco Vnn° društvo ~ Kako deluje ;tav° Klad^°„ 2* osnovni šoli 235 F1 ~ 20 oddaje. p glasbo - lg.oo Konec orkestrom RTV Ljubljana. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Tatjana Brodnik: Kaj je pokazala letošnja analiza semen. 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Sobotno popoldne za mladi svet. 15 30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak? f7.10 Gremo v kino. 1815 Iz operetnega sveta. 19 00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dobri znanci. 20.00 Mladinski radijski klub. 22.20 Oddaja za naše izseljence / NEDELJA, 28. MAJA: 6 0Q do 8 00 Dobro jutro! 8.05 Veseli tobogan. 9.05 Srečanje v studiu 14. 10.05 Še pomnite, tovariši ... Druga grupa odredov in njeni boji na Jančjem (ob 30-letnici). 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00 - Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine^ 11.20 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.30 Nedeljska reportaža. 14.05 Z velikimi zabavnimi orkestri. 15.05 Iz opernega sveta. 16.00 Radijska igra - Ivan Grigorescu: „V ringu? 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 ,,V nedeljo zvečer“. 22 20 Melodije za lahko noč. PONEDELJEK, 29. MAJA: a 10 Glasbena matineja. 9.20 Pet minut za novo pesmico. 10.20 Pri vas doma. 11 00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Lojze Hrček: Glavni tehnični problemi našega vinogradništva. 12 40 Pihalni ’ orkester godbe milice na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam .. /14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 1530 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne. 18 35 Interna 469. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z Beneškimi fanti. 20.00 Dirigent Lovrenc Arnič govori o posnetku Kogojevih „Črnih mask44. 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 30. MAJA: 8 10 Operna matineja. 9.35 Slovenske narodne pesmi. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Milan Novak: Stroji za sajenje oziroma presajanje sadik. 12.40 Z domačimi godci in ansambli. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Z ansamblom Silva Štingla. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak? \1 1Q Popoldanski simfonični-koncert. 18 15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Terglava. 20.00 Prodajalna melodij 20.30 Radijska igra - Hans Fallada: „Pijanec44. 22.15 Večer skladatelja Zvonimirja Cigliča. SREDA, 31. MAJA: 8 1Q Glasbena, matineja. 9 25 Z ansamblom Francija Puharja ,10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti: Nada Rihtaršič: Pašno-košni obrat - če-rto leto gospodarjenja. 12 40 „Od vasi do vasi? J3.30 Priporočajo vam . t /14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15 3Q Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak? 17 10 Jezikovni pogovori. 18 30 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! ČETRTEK, L JUNIJA: 9 35 Pesmi in plesi jugoslovanskih naro-. dov. 10.20 Pri vas doma. 11 0Q Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 1230 Kmetijski nasveti Jože Kregar: Vrt v juniju. °N'a^e ^smih razredov osnovnih šol še vedno še Razrede-čakajo zanimive nagrade. >• ^ novih naročnikov v domačem kraju — m NAGRADA r*«* ZA VAŠ RAZRED Nie s . i^e. VsakZ^Ub^®no! Tekmujte in zbirajte nove naroč-a^ko UVr fan Je vrstni red drugačen. Se vedpo se kr • me^ naJboljše. Zbirajte naročnike V do-ttl. Na7^f3U' PošilJajte naročilnice na naslov: Revico nani«rjeYa 61000 Ljubljana. Na pisemsko'ovoj- Tekmujte Si* 1°’ razred. kraj. naSrade *raJn°. znašli se boste med najboljšimi, w vas.5e vedno čakajo. . PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO! fiiOČ gorenje*, t pralni atroji, ^televizorji, t hladilniki, ( tfttedilniki. tmali goapodinjaki aparati žrebanje: 15. junija, 15. julija, 15.avguata in ^ 15.aeptembra //^ 1972 /£* RENJE TGO p VELENJE vs * * DOLENJSKI LIST 27 SPREJEM PIONIRJEV - Več kot 200 učencev, ki so se z literarnimi sestavki in Kkovnimi deli vključili v nagradno tekmovanje v okviru 304etnice praznovanja našega vojnega letalstva, so20.maja povabili na letalski miting v Cerklje. Najboljšim so izročili nagrade v Posavskem muzeju, kjer so tudi brali njihove spise. Na diki: udeleženci natečaja na letališču v Cerkljah. - Fotografija tedna, nagrada 100 dinarjev. (Foto: M. Jaranovič). |||®|J Nedeljo odprto MARKET » ^IIS“heio)«v >n DOLENJKA Nova matematika je nevarna Na roditeljskem sestanku, kjer sem bil edini moški, me je tovarišica razredničarka opozorila, naj se bolj ukvarjam z otrokom, kajti znano je, da se očetje kaj malo zanimajo za delo in učenje svojih otrok šolaijev. To skrb navadno naložijo materam, ki so z delom preobremenjene in zato tudi one ne utegnejo voditi kontrole. Jaz nisem tak, sem se pridušal, ko sem odhajal s sestanka. Za svojega edinca bom že poskrbel! Ko sem prišel domov, je sin že spal. Odprl sem njegovo toibo in pregledal vsebino. Najprej mi je prišel v roke računski zvezek. Nikjer niti sledu o seštevanju ali odštevanju v prvi ali drugi desetici. Povsod so bile same figure, kvadrati, krogi in pike. Le kaj je to? Moida so to tiste množice, o katerih mi je sin pravil? Je to sploh računstvo ali matematika, kakor se imenuje po novem? Strmim in ne morem razumeti. Pred mano so se vrstile množice, nadmnožice, podmnožice, presečne množice, delne množice, združene množice in kaj še vse, da se mi je v glavi zmešalo. ‘Brskal sem naprej in v drugem zvezku zasledil nekaj stavkov: MOJ OCE JE PRINESEL MNOŽICO DENARJA. Glej ga, šmenta, kako se hvali! Jaz pa venomer zatrjujem, da nimam prav velike plače. Kaj. bi rekla šele moja žena, pa ni, da bi govoril. Nikdar ne more sestaviti meseca z mesecem. Vedno ji pred prvim zmanjka denarja. Torej so moj! dohodki bolj revni. To ni nobena množica, kot je slišati. Presneto, saj bi me še davkaiji prijeli za neprijavljen dohodek, če bi se tako hvalil. SOSEDOVA MICKA IMA MNOŽICO FANTOV. Tristo kosmatih, kaj pa je to!? Množica res ni določena, a vendar. Do sedaj sem vedno mislil, da je pošteno dekle. No, fanta je že imela. Katera ga pa nima? Vidite, včasih smo bili na boljšem. Rekli smo: imela je enega, dva ali tri fante ali kolikor pač. Bilo je natančno ugotovljeno, dokazano in se ni nihče razbuijal. In zdaj? Kar množica. Saj ni cestna deklina, ki bi ji pripisoval vojaške enote, npr. oddelek, vod, četo ali polk fantov. Vendar je tudi tam vsaj približno določeno število, pr. 10, 30, 100-aliveč. Tako pa ne gre! Nekaj je tu narobe. Oh, saj res, skoraj bi pozabil! Nekoč mi je sin razlagal, da lahko eno samo osebo ali predmet štejemo za množico. Veijamem. Lahko, da je res, vendar tako ni varno govoriti pred ljudmi. UKVARJALA SE JE Z NEKIM ELEMENTOM. Prav gotovo vsi mislite na.,. Packi, kako ste pokvarjeni! Vas ni sram? Saj to pomeni le posamezno stvar, npr. da je likala hlače. Vidite, pri vseh teh novih izrazih, ki se jih uče n^j.S larčki, si človek predstavlja. Dobro in ^ O svojem bližnjem r J '.Q bo. Navadno je zatrdim, da je mor- tika nevarna, da ne škodi, vendar ^ kismoseučiUšepof^ prav gotovo, kajti nedolžnimi izm21 .^hino-drug pomen, dmgo v*wn Vse odgovorne P^JJjiki nas starše o novi ma ^O0O bolje poučijo, ace ^ svoje otroke še ve pak razumeli. PEPE BOL»aC Vsi smo ponosni nanj... 80. rojstni dan predsednika Tita se bo globoko vtisnil v spomin vojaka, akademskega kiparja Pavla Hudeka, in njegovih dveh tovarišev, vojakov Zvonimira Puškarića in Branka Mikše. Trije mladi fantje so v rekordnem času zgradili trajen spomenik na svoje bivanje v vojašnici Milana Majcna v Bršlinu pri Novem mestu, kjer bodo danes dopoldne v počastitev rojstnega dne tovariša Tita odkrili njegov več 'kot dva metra visok spomenik, narejen iz armiranega betona. Avtor dela je Hudek, pomagal mu je pravnik Puškarič, idejni osnutek za spominski park pa je izdelal arhitekt Mikša. Vojak Pavle Hudek je doma iz Marije Bistrice v Hrvatskem Zagorju; njegov obraz preveja odločnost, poštenost in skromnost Zagorca, človeka iz kraja, kjer je stekla zibka tudi našemu predsedniku. Ideja, da bi upodobil Tita, ni njegova. Pravi, da je prvi dal pobudo major Ilič. Pavel se je zamislil in po treh dneh premisleka odgovoril: Naredil bom spomenik/“ Lotil se je težkega in odgovornega dela. Od začetka ni šlo vse tako gladko, kot je želel. Glino jp gnetel toliko časa, da je bil z osnutkom zadovoljen. Ko je bil lik izdelan v glini, je bil že na pol poti. Vedel je, da bo uspel Kasneje so prišle na vrsto še druge tehnike, danes pa že stoji v lepem parku med zelenjem in rožami več kot dve toni težak kip Tita, ki je lep okras vojašnice. Hudek je pretirano skromen. Ni hotel odgovoriti, koliko ur dela je vložil v spomenik. Pomagal mu je prijatelj Zvone, ki je povedal, da sta pri kipu prebila okoli 1000 ur. Njun delavnik je navadno trajal tudi po 15 ur. Časa je bilo malo, zato sta morala napeti vse sile. Hudek ni imel namena do podrobnosti zadeti Titov obraz. Gnala ga je predvsem želja, da bi upodobil njegovo značilno držo. Pri oblikovanju obraza, čeprav je izklesan iz armiranega betona, je le zadel vse tiste značilnosti in poteze našega predsednika. Delo v vojašnici ni ostalo prikrito. Čeprav sta si z Zvonetom želela mir, sta imela vedno kopico obiskovalcev. Nekdo je celo v šali pripomnil, da se je ob spomeniku zvrstilo več vojakov in starešin kot v jedilnici Vsi so čutili, da je to skupinsko delo, da je to del njih in skupni prispevek do človeka, ki ga vsi spoštujejo. Hudekovo delo še ni končano. Razumljivo, da bo potreboval nekaj dni, da se spočije. Potem se bo lotil še kipa Matije Gubca in doprsnega spomenika Majde Šilc. Rad bi ustvaril še ti dve deli in tako v vojašnici zapustil kasnejšim rodovom umetniška dela, ki ponazarjajo legendarne osebnosti iz naše zgodovine. Kipar je povedal, da je imel veliko moralno in drugo pomoč v vodstvu novomeške garnizije. Brez takšne podpore ne bi v tako kratkem času opravil dela. Nanj je zelo ponosen, čeprav tega iz njegovih besed ne boste razbrali. V vojašnici Milana Majcna se bo zvrstilo še na tisoče mladeničev iz vseh krajev Jugoslavije. Kot kip maršala Tita, tako bo v Bršlinu živel tudi lik neutrudljivega mladega kiparja, ki je v podobo Tita vložil del svojega življenja, značilnega za ljudi iz Zagorja. Iz kipa govori velika Titova osebnost, ki nam bo vedno ostala simbol borca za mir, človeške pravice in za vse tisto, kar naj bi ljudi združevalo: Kaj takega lahko ustvari samo človek, ki globoko veruje v vrline moža, katerega je upodobil To je v svojem delu dokazal Hudek. SLAVKO DOKL Prva: Murn in Šmajdek Zahteven rally končalo kar 36 tekmovalcev NA KRATKO KOČEVJE - Danes se začel v Kočevju šahovski tun"1, mladinskih aktivov v dvor ELEKTRA, končan pa bo ^ maJa- SEVNICA - Jutri bo »up ščina temeljne izobrazeva skupnosti pretresala lef°y0 načrte za šolstvo ter prcdiog. uvedbi samoprispevka za in popravila šol v sevniški ot* m KOCEV JE - Danes bo srjj*' nje domske mladine iz LjubiP in kočevske mladine. KOČEVJE - Komisijo | ugotavljanje izvora Preir?inSic3 je v torek ustanovila obe %S|0aCTj- Odt»r$ občinske skupščine bodo na kovi seji sprejeli resolucJ ^ družbeno-ekonomskem r32 občine za leto 1972. KOČEVJE - V torek J. 0 občinski skupščini razprav« a bodočem razvoju zase kmetijstva. 1iev je TREBNJE - V ponedeg« zadružni svet KZ Trebnje ^ naval pogodbo o pride* „a krompirja za obrat Kolin ^ Mirni, ki ima namen od * odkupiti do 6000 ton kro iz letošnjega pridelka. . METLIKA - V soboto je ^ odigrana košarkarska tekmi# t. domačo ekipo BETI m ^ vidom. Ves čas so vodil ^ čani. Predvsem so se ^ s mlajši igralci in tudi zmeril1 87:52. S to zmago so si P1 vstop v II. republiško lig0, ^ BREZICE - P dolgoročni razvoj K° J AcUpn* bosta jutri razpravljala na ^ fr odnose pri občinskem Jii ZK. Uvodno P°Jasn,i° t »V* Vinko Prelog z Zavoda za dek gospodarstva v Ce J ^ KRŠKO - 0sredj£0Pdom £ dneva mladosti s spre^ pil Krškem bodo kr3a mte Qb tej pravili v soboto, 27. m J ^ priložnosti bodo sp ?%■!?*? 5 jevne organizacijes z- koinbJ pokroviteljstvom StaNo.olesKdOTMJpe.0. so pripravili rent „a«l sprejet pa je bil z ven— v Senjem. „Dolenjska osmica 72“, ki jo je v nedeljo organizirala športna komisija pri AMD Novo mesto pod pokroviteljstvom novomeške IMV, je pritegnila na Dolenjsko 50 tekmovalcev. Avtomobilski rally, ki šteje za prvenstvo Slovenije, je končalo 36 tekmovalcev, drugi pa so morali odstopiti. Med drugim se je na treningu poškodoval tudi eden favoritov, Aleš Pušnik. PSOV ŽE PREVEČ Pretekli teden smo poročali, da se je v Dolgi vasi pri Kočevju hudo ponesrečil mopedist, ker se je vanj zaletel pes. Miličniki so ugotovili, da je bil pes last Franca Malnarja iz Dolge vasi. Ivan Žerjav iz Kočevja, Podgorska ulica 25, pa se je 17. maja ob 10.45 peljal s kolesom po Ljubljanski cesti. Pri „Unionu“ gaje napadel pes, za katerega so ugotovili, da je last Marušiča z Ljubljanske c. 33. Na srečo se Žeijav ni prevrnil. Zaradi psov dobiva postaja milice vedno več prijav, pa tudi občani vedno bolj negodujejo. Kočevje postaja že prava pasja vas. Psi nadlegujejo otroke in odrasle, uničujejo parke in kalijo nočni mir. Sedanje ugotovitve, za katere pa še ne moremo trditi, da povsem drže, kažejo, da je Stane Miklič iz Kočevske Reke vzel 17. maja iz garaže Andreja Miheliča v Kočevski Reki osebni avto. - Pripeljal se je v Kočevje in vzel v avto še tri neznane fante, nakar so se odpeljali proti Ribnici in Sodražici, v Zimaricahpa so se okoli polnoči zaleteli Miličniki so ugotovili, da je na avtu za okoli 15.000 din škode in daje iskal zdravniško pomoč 24-letni Branko Curl iz Podgorske ulice v Kočevju, za katerega domnevajo, da seje tudi vozil v tem avtu. Tekmovalna proga je bila dolga 455 kilometrov, speljana pa je bila po vsej Dolenjski. Organizatorji so se potrudili, tako da so imeli tekmovalci dobre tekmovalne pogoje, čeprav jim vreme ni bilo naklonjeno. Opoldanske nevihte so tekmovalcem nagajale, vendar so brez hujših nezgod prispeli proti večeru v Novo mesto, kjer se je na Prešernovem trgu zbralo precejšnje število privržencev tega vedno bolj razvijajočega se športa. Od naših tekmovalcev sta največ dosegla Novomeščaa Bogdan Murn katerimi je prišlo do teh žalostnih dejanj in kaj jim je botrovalo. J. P. in Vlado Smajdek, ki sta bila v kategoriji do 1000 ccm zasluženo prva. Uradni rezultati - nacionalna kategorija do 750 ccm: 1. Vodeb-Favai (SOLT - Lj.) 853 točk; 6. Jože Skobe-Milan Skobe (AMD N. m.) 958; 8. Bogdan Želko-Anton Kebelj (AMD N. m.) 1004; 9. Milovan Dimitrić-Brane Maver (AMD N. m.) 1009. Do 850 ccm: 1. Jeran-čič-Ferenčak (Olimpija) 822; 6. Boris Goleš-Drago Les (AMD N. m.) 1748; 7. Janez Kocjančič-Janez Potokar (AMD Šentvid pri Stični) 2552. Do 1000 ccm: 1. Bogdan Murn-Vlado Šmajdek (AMD N. m.) 872. Do 1300 ccm: 1. Sinčič-Furlan (AMD Koper) 734; 5. Andrej Andri-janič-Janez Murn (AMD N. m.) 786. Nad 1300 ccm: 1. Holnthaner-Ko-ruza (AMD Maribor) 744; 3. Florjan Sotošek-Marija Sotošek (AMD Črnomelj) 785 točk. Svečana razglasitev rezultatov s podelitvijo pokalov in nagrad je bila po končanem tekmovanju na novomeški Loki. Še neraziskana tragedija Raziskujejo šer kako je pravzaprav prišlo do »izposojanja« avta, nesreče in samomora Dejstvo pa je, da so Staneta Mikliča našli 19. maja ob 5. uri mrtvega v Bukovici pri Ribnici Domnevajo, da je naredil samomor. Stane Miklič je po izjavi njegovih znancev, pa tudi miličnikov bil vedno vzoren in pošten delavec ter pameten fant Nikoli ni zagrešil ničesar. Trdijo celo, da je bil preveč pošten in da se je prav zato tega dejanja tako sramoval, da se je odločil za prostovoljno smrt. V soboto, ko to poročamo, še vedno raziskujejo okoliščine, pod Čeprav so roški ovinki precej zahrbtni in zahtevajo povečano previdnost, so tekmovalci vseeno pritiskali na plin. Šlo je za dragocene sekunde, točke ... (Foto: M. Vesel) »DOLENJSKA OSMICA 72« w W f ^ a? v sJ s? fi H^ $ » | $ ^ £ <' '• J||||