Aleš Kunaver: V SENCI STENE once se že nagiba k zasneženim grebenom in njegovi poslednji žarki .zlatijo vrh severne stene Grandes Jo­ rasses. lz ledenika ,pod menoj se dvigajo rahle meglice, ki jih sun'ki vetra tngajo ob razdrapanih pobočjih; tam onstran ledu 1 pa se dviga temna, gmota, zavita v megle, ki se p~asi razlhajajo. Kos za kosom se lkot prikazen kaže iz njih mogočen zob in njegova stena se globoko ~ ...... --....J doli izgublja v meglah. To je Dru! Danes je ves bel, ker ga je obiskal snežni vihar; sicer pa so njegove navpične plati rumene in le včasih zažare rdeče, obsijane od večerne zarje. Sedim v mehki travi pred šotorom in moji pogledi iščejo poti skozi megle do stopinj, ki so jih moje noge vrtale še pred nekaj ur.ami v sneg na polici sredi te stene in še potem v ledenem kuloarju in na ledeniku pod njim. ·Gledam roke - opraskane so, obtolčene in koža izprana od snega in vode. In noge? Te so ozeble in prstov skoro ne čutim. Vse to me spominja, da zadnje štiri dni nisem imel le čudnih sanj, ampak da je bilo vse resnica. Pred .štirimi dnevi sva z Nadjo vstopila v to steno in danes sva se vrnila iz nje. Opisal bom vzpon in sestop. To je dvojno doživetje, ki skriva v sebi mnogo robate etike, in razumeli boste, zakaj želim, da bi zopet stal v senci, te stene in prijel za njen mrzli granit. * Je res, ali se mi le zdi? V ledenem kuloarju stojita dve temni piki - kot dva človeka! Da, premikata se! Hm, torej · bomo štirje; to je pa presenečenje. Molče se gledava, potem pa - ne vem več kdo, N1dja ali jaz: »Lepo, bo vsaj družba!« Ta odrešilna misel takoj prežene vse čudne obč•1tke, • ki naju navdajajo in, kot da je to povsem naravno, grizeva v breg, zatopljena v svoje misli. Onih ni več videti, ker sva pod robom ledenika. Le kdo sta, se ~rašujem in, čim bolj se bližava robu., bolj sem ra.pOl'I • • • • • 5~.$tOp (:) 8,vo> ~ Streho pomagal še rnahrbtnik in oibrnilo jo je na glavo. »Se lahko postaviš po­ konci?« »Ne, ne gre!« Visi samo na rokah, toda to ne more dolgo trajati. Sedaj je treba delati hitro, če izpusti vrvi ... ; do doma je več kot sedem sto metrov! Tu delujejo moržgani blisko­ vito. Potem že plezam, ne, skoro plavam navzgor. Tu je šesta stopnja kot uho­ jena pot; kaj vse zmore človek, če je treba! Med­ tem govorim kot 'kolipor­ ter, d a je že vse v redu, da sem že tam, da ... , da . .. Poganjam se na­ vzgor do klinov, vpenjam, se spuščam navzdol, in zaniham na desno v plati. Sva že sk!Upaj! Nadjo na­ vežem na drugo vrv, se spustim nazaj v kot in krčevito primem star, alu- minijast klin, ki sem ga včeraj tu zabil skorraj brez vzroka, pa potem ni šel ven. »Spusti!« Top sunek mi strese telo, potem je končano. Vse je minilo tako hitro, da se komaj zavedam; sicer pa - naprej, ni časa za misli. Spet stojiva na stojišču in vlačiva vrvi skozi klin in sneg z rahlim šumom zasiipa steno: Raztežaj za ra~težajem gre v globino in s trudom pridobljeni metri ostajajo nad naana. Pozno popoldne je, ko dosežev-a vrh ozebnika. Treba bo bivaki­ rati tu. Ce bi naju v 'kuloarju ujela no·č, bi bila skoraj izgubljena. Snega je že skoraj za ped, ko le-zeva pod vr.ečo za bivak. Na nama je vse mokro in mraz noče ostati zunaj, sili v obleko in reže do kosti. Poizk!Ušava spati, pa je mr-az le prehud. Obleka in oprema, vse je trdo. Zunaj ipa mete, kot da sploh ne bo rukoli nehalo. Kazalci ur e se svetijo skazi temo. Neprestano poolušam, če se ni ura ustavila; 344 tako neznansko počasi minevajo minute. Od časa do časa puhne plaz v ozebniku. In µotem se začne usipati sneg v vsej steni. Pool kilometra gladkih plati nad nama otresa svoje belo breme, iki drsi nizdol in zasiplje polico in naju. Tako, še to rpo vrhu. vsega!? Ampak, ne, ne dava se! Uprla se bova temu zahrbtnemu snegu, ki naju hoče uničiti! Lezem ven v metež in z gnevom kopljem in brcam to belo maso čez rob v temo. Potem še enkrat, in še, in še . .. T,ako gre do jutra. fapod snega kopljeva v;ponke, kline in drugo ropotijo. Cepin sem pa tako celo noč držal v rokah, da ga ne bi izgubila. Okorno 1posprav­ ljava bivak in se spuščava v ozebnik. Po njegovem boku sestopava navzdol in pod prst debelo ledeno skorjo iščeva razpok za kline. Sneži redkeje; menda si je nevihta skrhala zobe. Ni nama mar ledu, ki ga stena stresa s svojih pleč; hočeva dol, na ledenik, na sveže pobeljena pobočja, tja - kamor bo posijalo sonce in prineSl'lo s seboj življenje in toploto. Se čez zadnji skok in na ledeniku sva. Tisti trenutek popusti psihična napetost in mišice ohlapnejo in zabele. Utrujeno vlečem vrvi iz klina in odkorakam nizdol po ledeniku. Za menoj se po sve­ žem · snegu vleče vrv in pušča ravno sled, ki kaže pod zapadno steno Dru-ja; po njej se ibom še vrnil in videl lbom, kaj bo dejala stena. Minil je mesec, morda dva in prišlo je pismo od Hermana Buhla: » ... Potolaži se. Dva tedna za teboj sem bil v steni ja . z, pa nisem prišel niti tako visoko kot ti. Morda bo drugič več sreče!« Dru pa je še vedno tak, kot je bil; včasih bel, potem rumen in zlat v sončnih žarkih. Tam čaka vsakogar pošten in odkrit boj; in zato je ta: boj lep, naj zmaga kdor koli! To pa je prav tisto, kar iiščemo v navpičnih stenah, v počeh in previsih, v snegu in viharju! Rudo Goljak: ISTRSKI RAZGLEDI 2. Markovec am zadaj za Krasom je nebo zastrto z oblaki. Tam dežuje in v Alpah sneži. Morda sedajo tudi na ljubljanske strehe • beli metuljčki in spreminjajo našo prestolnico v zimsko mesto. Morda, pravim, zakaj, tega tu natanko ne vem. Samo dozdeva se mi. Nad menoj je nebo jasno in obseva me sonce, ki še vedno greje. Vse naokoli je lep jesenski dan. Stopam ,po ,poti za pešce ob asfaltirani cesti iz Kopra proti Semedeli, ki se spreminja v koprsko predmestje. Na desni valovi morje, ki se izgublja tam nekje ob Furlaniji. Na levi me spremlja živa meja, posajena z morskimi vrbami. Za njimi se širijo 345