( PRIMOkSKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini ja i> Abb. postale I gruppo “ LCllfl 4U ILT Leto XX. Št. 130 (5813) TRST, torek 2. junija 1964 PRED RAZČIŠČENJEM V ZVEZI Z «ZADEVO COLOMBO •» Moro sprejel tajnika PSDI Tanassija De Martino mn je pojasnil stališče PSI V kratkem sestanek med štirimi vladnimi strankami - Izidi upravnih volitev v Trentinskem - Gornjem Poadižju - Kongres UDI -Medici: «Manj govejih in več svinjskih zrezkov» RIM, 1. — Predsednik vlade Moro je sprejel danes tajnika cit še nadalje narašča, in poudar- PSDI Tanassija, tajnika PSI De Martina in ministra za javna --------------J . dela Pieraccinija, Po sestanku z Morom je Tanassi izjavil novinarjem, da je imel «dolg in prisrčen» razgovor, med katerim sta se dotaknila vseh poli tičnih vprašanj, ki so na dnevnem redu. Na vprašanje, ali so predvideni novi razgovori, je Tanassi dejal, da se bosta ver jetno ponovno sestala s predsednikom vlade; na vprašanje pa, ali je šlo za «preverjenje političnega ali programskega značaja», je dejal, da je tudi program političnega značaja. Na vprašanje novinarjev pa je De Martino dejal, da sta si z Morom izmenjala mnenje o položaju in da ie predsedniku vlade pojasnil zahtevo vodstva PSI v zvezi z «memorandumom» zakladnega ministra Colomba. «Domnevam, da bo v bližnjih dneh prišlo do kolektivnih sestankov.» Na vprašanje, ali sta govorila o uresničenju programa, je De Martino dejal, da sta govorila o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu. S Pieraccinijem pa sta govorila o vprašanjih, ki spadajo v njegov resor. Na vprašanje, kdaj bo pripravljen urbanistični zakon, je minister dejal, da bo to še ta mesec. Na vprašanje, ali obstaja glede tega soglasje med 'strankami, je Pie-raccini dejal, da so zadevo proučili in da so mu vse stranke predložile svoje zaključke. Na vprašanje, ali bo prišlo do sestanka med tajniki štirih strank glede urbanističnega zakona, je minister pripomnil, da bodo tudi glede tega spoštovali «normalen postopek». Ob priliki 2. junija, praznika republike, sta predsednik republike Segni in obrambni minister Andreotti naslovila vsak svojo posla-nilo na italijanske oborožene sile. V nedeljo so bile upravne volitve v avtonomni deželi s posebnim statutom Trentinski-Gornjem Poadižju. Navajamo podatke iz dveh večjih mest (v oklepaju število glasov, ki so jih posamezne stranke dobile Pri prejšnjih upravnih volitvah): Trident: KPI 3.293 (2.544), tri svetovalce; PPST (južnotirolska ljudska stranka) 1378 (1004), en svetovalec; PSDI 4.369 (4031), štiri svetovalce; PSI 7672 (7606), šest svetovalcev; PSIUP 818, enega svetovalca; PLI 4458 (2533), štiri svetovalce; KD 23728 (22059), dvajset svetovalcev; PRI 432 (brez svetovalca) ; MSI 1672 (2076), enega svetovalca. (2993); PSI 1597 (1548); KPI 1081 (780); PSDI 844 (747); PLI 671 (364); PDIUM 236 (285); PRI 271 (91); PSIUP 285 in MSI 2187 (2810). V zvezi z volilnimi izidi je tajnik KD Rumor izjavil med drugim, da je KD ponovno pridobila pozicije v Tridentu, Roveretu in drugih manjših mestih, ki jih je bila izgubila na volitvah 28. aprila lani. Tudi kar zadeva druge stranke vladne večine je Rumor dejal, da je moč smatrati volilne izide za zadovoljive. Minister za industrijo in trgovino Medici je dal intervju za ilustrirani tednik «Tempo», v katerem se ponovno vrača na vprašanje plačilne bilance, katere defi- ja potrebo, da se prebivalstvo hrani predvsem s proizvodi, ki jih pridelamo doma, in ki so prav tako dobri, čeprav cenejši, kot pa s pogosto dražjimi proizvodi, ki jih moramo kupiti v inozemstvu. Minister našteva nato koristi, ki bi jih^ imelo italijansko gospodarstvo, če bi prebivalstvo spremenilo svoje navade glede prehrane. Izračunali so, da bi morali rediti krav za tri milijone 285 tisoč stotov žive vage, da bi mogli dobiti na leto milijon stotov teletine: za isto količino svinine pa zadošča, če redimo svinj za 126 tisoč stotov. Pobuda «manj govejih in več svinjskih zrezkov, več piščancev, več sira in več jajc» skuša odpraviti «strahotno neravnovesje plačilne bilance»; če tega neravnovesja ne bomo odpravili, je zaključil minister, «posledice tega ne bodo padle na nekega ministra niti na vlado in niti ne na neko kategorijo proizvajalcev ali potrošnikov; občutili jih bomo vsi, brez izjeme». Vse to pa še ne pomeni, da se hoče narekovati, kako nai se ljud e hranijo; gre le za nasvet, da bi potrošnika naučili, kako potrošiti manj, oziroma kako uporabiti bolje svoj denar. Po drugi plati pa gre za to, da damo svoj prispevek, brez vsakršne žrtve, k izboljšanju plačilne bilance, namreč k rešitvi «danes mord„ najbolj dramatičnega vprašanja» italijanskega gospodarstva. Danes je bil v Rimu VII. kongres UDI (zveze demokratičnih žena), na katerem je Licia Battino poročala o temi: «Enotnost' in e-mancipacija žena za napredek družbe». Ko je zaključila razpravo, je poslanka Marisa Rodano poudarila zanimanje žena za vsa vprašanja, ki zadevajo gospodarsko načrtovanje in reformo sedanjih struktur. Žene zahtevajo svojo «stalno vključitev v gospodarsko življenje in jamstvo glede nove ureditve pravic delavk-mater». Zaključek razgovorov med ZDA in Romunijo WASHINGTON, 1. — Po dveh tednih razgovorov med ameriško in romunsko delegacijo so danes izdali skupno sporočilo, v katerem je rečeno, da bosta obe vladi spremenili svoji diplomatski predstavništvi v veleposlaništvi in da bosta sprejeli pobude za povečanje trgovinske izmenjave med obema državama; večino ameriških proizvodov bodo lahko izvažali v Romunijo ,ne da bi zato bilo potrebno posebno dovoljenje; prav tako bodo izvažali v Romunijo tudi industrijsko opremo, ki jo Romunija potrebuje. V septembru bodo podpisali konzularno konvencijo med obema državama. Priprave na bandunško gospodarsko konferenco ŽENEVA, 1. — Sele danes se je zvedelo, da so se prejšnji petek sestali v Ženevi predstavniki 21 a-friških in azijskih držav ter Kitajske. Posvetovali so se o pripravah za gospodarsko konferenco v Ban-dungu. Sovjetska zveza je bila iz teh posvetovanj izključena na podlagi sklepov, ki so jih v aprilu letos sprejeli v Djakarti. Kitajsko delegacijo je vodil generalni konzul Kitajske v Ženevi. Prihodnji pripravljalni sestanek bo baje jutri ali v sredo. Po nekaterih vesteh ni izljučeno, da bo ta afriško azijska konferenca kar v Ženevi ob zaključku konference o trgovini in razvoju, ko bodo prišli tja trgovinski in finančni ministri vseh 22 držav. VRNITEV URADNEGA OBISKA PREDSEDNIKU FINSKE Predsednik Tito v Helsinkih Dobrodošlica župana glavnega mesta Finske in odgovor maršala Tita: oba sta poudarila, da bo obisk prispeval k boljšemu razumevanju m ohranitvi trajnega miru HELSINKI, 1. — Po sončnem vremenu je glavno mesto Finske Helsinki, prvič okrašeno tudi z jugoslovanskimi zastavami, priredilo prisrčen sprejem predsedniku SFRJ maršalu Titu in njegovi soprogi, ko je ob 15.30 po lokalnem času prispel na letališče Seutula. Na letališču so goste pozdravili predsednik republike Finske dr. Kekkonen s soprogo, predsednik parlamenta Kauno Kleemola, predsednik vlade Reino Rehto, zunanji minister Haalam s soprogami in druge ugledne finske osebnosti. V imenu mestnega sveta glavnega mesta Finske je maršalu Titu zaželel dobrodošlico predsednik mestnega sveta Teuro Àura, ki je v svojem govoru med drugim poudaril, da finsko ljudstvo ceni junaške jugoslovanske narode, ki so se skozi stoletja borili za svobodo in neodvisnost, in njihovo energijo, s katero so po drugi svetovni vojni pristopili k obnovi in izgradnji svoje domovine. «Mi na Finskem vemo tudi, da ste vi, gospod predsednik, imeli vodilno vlogo v nadaljnjem razvoju in vidimo v vas hrabrega in neo-mahljivega nosilca svobode vaše dežele.» Aura ie izrazil prepričanje, da bo obisk predsednika Tita na Finskem okrepil prijateljstvo med obema narodoma in prispeval k razumevanju in solidarnosti, kar je pogoj za ohranitev miru na svetu. Maršal Tito se je zahvalil za topel sprejem in prisrčne besede in izrazil svoje zadovoljstvo, da mu je dana priložnost, da se seznani z dosežki finskega ljudstva, ki je doseglo stopnjo visoko razvite dežele. «Finsko in Jugoslavijo,» je poudaril maršal Tito, «vežeta iskrena privrženost stvari miru in konstruktivnemu sodelovanju in naša skupna želja je, da v miru zgradimo boljšo bodočnost bodočim generacijam.» Tito je izrazil posebno zadovoljstvo, da bo lahko s predsednikom Kek. konenom, uglednim državnikom in borcem za mir in njegovimi sodelavci nadaljeval izmenjavo mišljenj o vprašanjih, ki zanimajo o-be državi in izrazil prepričanje, da bodo ti razgovori prispevali k nadaljnjemu napredku medsebojnega sodelovanja na raznih področjih, za kar obstajajo potrebni pogoji. Tito je izrazil tudi prepričanje, da bo to istočasno tudi skromen prispevek k naporom, da bi se doseglo boljše razumevanje in zagotovil trajen mir na svetu. Predsednik republike Jugoslavi- prisrčnem razgovoru v svoji rezidenci s predsednikom Finske dr. Kekficonenom je Tito sprejel voditelje diplomatskih misij akreditiranih na Finskem. Predsednik Tito je v svojem in v imenu jugoslovanskih narodov brzojavno čestital predsedniku i-talijanske republike Antoniu Se-gniju za državni praznik Italije z najboljšimi željami za «blaginjo prijateljskega italijanskega ljudstva» in osebno srečo nredsednika Segnija. Iz Beograda je predsednik Tito odpotoval danes s posebnim letalom na šestdnevni uradni obisk na Finsko. Maršal Tito vrača o-bisk predsedniku Finske dr. Kek-konenu, ki je maja lani bil gost predsednika Tita. Predsednika republike spremljajo državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, generalni tajnik predsednika republike Bogdan Crnobmja, veleposlanik SFRJ na Finskem Mom-čilo Sibinovič. veleposlanik v dr žavnem tajništvu za zunanje zadeve Soldatič, načelnik politične uprave v državnem tajništvu za zunanje zadeve Ljubo Drndič, generalmajor Petar Babič in Ljuba Božovič. Srečno potovanje predsedniku republike so na letališču ie M so mu bile na letališču iz- seaniKu repuDiwe so na leiauscu kazane naivišie vohi«ke časti ie ! zaželeli podpredsednik republike kazane najvisje vojaške, casti, je A]eksander Rankoviči številni visoki državni in politični funkcio- rsctzaiic naj v uje tcian, odpotoval zatem s predsednikom Keskonenom v uradno rezidenco predsednika finske republike, ki mu je dana na razpolago med bivanjem na Finskem. Po kratkem ................................um«.............................«..........................mi... »mm........inumi»..,..................i.iiii.imimiiiii.m,......»..m PRVI DVOSTRANSKI SPORAZUM MED ZDA IN ZSSR V ZADNJIK 30 LETIH Podpis sovjetsko-ameriškega konzularnega sporazuma Wilsonovi razgovori z Gromikom in Mikojanom Danes bo Wiisona sprejel Hruščov - Švedski dnevnik «Expressen» o ustaških pripravah atentata na Hruščova med njegovim uradnim obiskom na Švedskem konec junija MOSKVA, 1. — Iz Stockholma poročajo, da je najbolj razširjeni popoldanski švedski dnevnik «Expressen» objavil senzacionalno vest o organizaciji atentata na predsednika sovjetske vlade Hruščova na dan, ko bo prišel na Švedsko na uraden o-bisk konec tega meseca. Atentat pripravljajo ustaši, ki jih je na švedskem več kot 1000 in so se tam naselili, potem ko so izvršili atentat na jugoslovansko trgovsko predstavništvo v Bad Godesbergu. «Expressen» piše, da je vest o pripravah a- tentata dobit od bivšega jugo-B se bo opiral na načelo prevlada javnega interesa nad zasebnim, zlasti v zvezi z izkoriščanjem gradbenih zemljišč, lahko omogoči v bodočnosti razvoj gradenj socialnega značaja. Orisal je tudi neločljivo vez, ki obstaja med vprašanji zaposlitve, mezd, urbanističnega zakona in stanovanj po £>hernih cenah, ter nato naštel za-nteve delavcev gradbene stroke nasproti delodajalcem, javnim u-stanovam in vladi. Po govorih nekaterih predstavnikov pokrajinskih federacij je spregovoril glav- 01 tajnik CGIL Novella. l Kp je govoril o položaju v gradbeništvu, je poudaril zahtevo po L^dnji ekonomičnih in ljudskih ,s, za kar morajo skrbeti javne dstanove. CGIL podpira to potiti-*JP in nasprotuje skrčenju investimi pr; gradnji stanovanj. Državne Intervencijo pa je treba dru-gače usmeriti in s tem zagotoviti stalno zaposlitev stotisočev delavcev, Poudaril ie, da CGIL nasproti* vsem zahtevam po zapori nad Piačami in mezdami, še posebno Pa se upira zapori nad delov.nimi Pegodbami in omejitvam pri izvajanju mehanizma pregibne lestvi- ce, t. j. draginjske doklade. Novella je zatem dejal; «Zavračamo tezo, po kateri sta sindikalna akcija in dinamika plač krivi sedanjega gospodarsnega položaja. Nihče ne taji, da je položaj težak, toda to je odvisno od prilagajanja vsedržavne gospodarske politike obstoječim gospodarskim strukturam in njihovim protislovjem. Gospodarski razvoj v državi je pogojen po strukturnih reformah, Jti sicer mnogo stanejo, toda še več bi stalo, če jih ne bi uresničili. CGIL ni sindikat, ki samo protestira: odločnost, s katero zagovarja reformo struktur, izvira iz njene sposobnosti, da lahko u-govarja podatkom in splošnim vzrokom položaja. CGIL lahko vsak trenutek opravi splošno oceno položaja, ki je prav gotovo drugačen, kot trdita minister Colombo in dr. Carli. Nihče ne more zato trditi, da njena ocena ni pravilna. Ta ocena ustreza težnjam in volji delavcev in splošnim težnjam v državi. Pred skupščino je bila po mestu povorka predstavnikov gradbenih delavcev iz vseh krajev v Italiji, ki so nosili transparente ,na katerih so bila gesla z zahtevo, da se mora uveljaviti zakon štev. 167 ter da se mora zagotoviti polna zaposlitev gradbincev. Sindikalne organizacije kemičnih delavcev CGIL, CISL in UIL so sklenile preklicati stavko, ki so io proglasile za 4. in 5. junij. Ta sklep so sprejele, ker je minister za delo sklical za 3. junij sestanek prizadetih strank za obnovitev pogajanj o novi delovni pogodbi. Vsedržavna tajništva vseh treh sindikatov pristaniških delavcev pa so sklenila, da bodo ti delavci ob 8. uri zjutraj 3. junija stopili v stavko ter stavkali do 8. ure zjutraj v soboto. S to stavko hočejo sindikati ponovno poudariti odločno voljo pravice, ki so jih dosegle pristaniške družbe. Od 15 .do 17. junija bodo stavkali uslužbenci vsedržavnega zavoda za matere in otroke (ONMI). Uslužbenci zahtevajo mezdna in normativna izboljšanja. Najbolj značilna in izredna stavka pa je bila po vsej Italiji danes. Stavkalo je namreč civilno o sebje zaporov za odrasle in mladoletne. S stavko so protestirali, ker se še ne izvajajo norme novega juridičnega statusa civilnih in državnih uslužbencev, ki so začele veljati že v letu 1957. in ki je pred kratkim objavil knjigo o delovanju ustašev. Po njegovih izjavah sta bila prejšnji teden v Helsinkih aretirana dva skrajno nevarna člana tajne usta-ške organizacije, ki se je preselila iz Zahodne Nemčije na Švedsko pred enim letom in je že v začetku leta 1962 organizirala a-tentat proti jugoslovanskemu veleposlaništvu v Stockholmu. Toda organizacijo je policija odkrila m atentat preprečila. Danes so v palači Spiridonovka, kjer je sedež sovjetskega ministrstva za zunanjo trgovino, podpisali nov sovjetsko-ameriški konzularni sporazum. Za sovjetsko zvezo ga je .podpisal zunanji minister Andrej Gromiko, za ZDA pa veleposlanik Foy Kohler. Gre za prvi sovjetsko-ameriški dvostranski sporazum v zadnjih 30 letih, za katerega so se vodila pogajanja 9d 27. septembra lani. Vest, da je bil dosežen sporazum, je objavil v Washingtonu že 27. maja t.l. predsednik Johnson in poudaril, da gre «za korak naprej pri izboljšanju razumevanja med obema državama». Takoj po podpisu je Kohler izrazil svoje zadovoljstvo in omenil, da ima «sporazum namen u-rediti večjo izmenjavo oseb, dobrin in idej med SZ in ZDA». Dodal je, da je ostalo «še mnogo težavnih vprašanj nerešenih, da bi prišlo do popolne in svobodne medsebojne izmenjave ljudi in mnenj, vendar pa upa, da bo konzularna konvencija pobuda za obe državi za poglobitev odnosov. Sovjetski zunanji minister Gromiko je s svoje strani izjavil, da omogoča konvencija rešitev številnih vprašanj, glede katerih zakonodaja obeh držav ni enaka. Dejal ie tudi, da je sporazum nadaljnji dokaz možnosti sklepanja vzajemnih sporazumov, samo če obstoja za to želja. Sporazum je vsekakor pozitiven korak v normalizaciji odnosov med obema državama in spada v proces zmanjšanja mednarodne napetosti. Gromiko je posredno omenil tudi moskovski siio-razum o delni prepovedi jedrskih poskusov, ki je bil podpisan lani v avgustu. «Ta proces, je zaključil Gromiko, lahko pripelje do nadaljnjih rezultatov, če bosta obe drža- vi delali v istem duhu, za rešitev večjih in bolj zapletenih vprašanj.» Popolno besedilo sporazuma še ni bilo objavljeno, ker čakajo da bo sporazum odobril najprej ameriški senat, vendar pa je znano, da vsebuje konvencija 30 členov in poseben protokol, poleg drugega, jamči ameriškim in sovjetskim oblastem, da lahko obiščejo morebitne aretirane državljane v roku treh dni. Ni še znano, kje bodo odprti novi konzulati. Leta 1934 so bili sovjetski konzulati v New Yorku, San Franciscu in pozneje tudi v Los Angelesu, v Vladivostoku pa je bil ameriški konzulat. Te konzulate so zaprli leta 1947, potem ko je iz sovjetskega konzulata v New Yorku zbežal neki sovjetski državljan, ki je zahteval politično zavetišče. Kaže, da bo vlada ZDA odprla svoj konzulat v Leningradu, Sovjetska zveza pa v New Yorku. Pogajanja o tem se bodo začela pred ratifikacijo konzularnega sporazuma v ameriškem senatu. Zvedelo se je tudi, da vsaka od obeh držav lahko enostran ko se je pogovarjal s prvim podpredsednikom vlade Mikojanom. Nato se je sestal tudi z ministrom za zunanjo trgovino Patoličevom, jutri pa ga bo sprejel Hruščov, pozneje pa še podpredsednik vlade Kosigin. Danes je bil vsekakor najvažnejši Wilsonov razgovor z Gromikom. Zvedelo se je, da sta obravnavala predvsem vprašanja Laosa in razorožitve. Glede prvega je Wilson dejal, da se strinja s svojo vlado glede pripravljalne ženevske konference ob udeležbi obeh sopodpisnic — Anglije in ZSSR — treh predstavnikov mednarodne komisije za premirje v Laosu (Indija, Poljska in Kanada) ter zastopnikov treh političnih skupin Laosa. Pred tem pa se mora doseči ukinitev sovražnosti v Laosu. Gromiko pa je s svoje strani ponovil sovjetsko zahtevo glede sklicanja konference štirinajstih, pri čemer pa se ni spuščal v podrobnosti, temveč je dal razumeti, da njegova vlada ne postavlja pogojev glede dnevnega reda morebitne konference, ki se lahko omeji na Laos ali pa se razširi na obravnavo celotnega indokitajskega vprašanja. Britanski diplomatski krogi trdijo, da ponovna potrditev sovjetskega stališča ne izključuje možnosti, da bi sovjetska vlada pristala tudi na poljski načrt glede pripravljalne konference. Glede razorožitve pa Je Wilson izjavil Gromiku, da se strinja s poljskim načrtom za jedrsko zamrz. njenje v Srednji Evropi, pri tem pa je dodal, da bi se podoben ukrep izvajal morda tudi za prevozna sredstva. Končno je Wilson predlagal, naj bi se sporazumeli glede ukrepov proti nenadnim napadom. Gromiko je povabil Wilsona na kosilo v palači Spiridonovka, kjer je bil lani podpisan sporazum o delni prekinitvi jedrskih poskusov. Z Mikojanom in s Patoličevom pa je Wilson obravnaval možnost povečanja trgovine med ZSSR in Anglijo. Za ZD Evrope BONN, 1. — Danes zjutraj se je začel enajsti sestanek odbora za Združene države Evrope pod predsedstvom Jeana Monneta. Italijo so zastopali poslanci Scaglia za KD, Cariglia za PSDI, Malagodi za PLI, La Malfa za PRI in senator Poppo. Sodeloval ie tudi zahodnoberlinski župan Willy Brandt. Na sestanku je govoril kancler Erhard, ki je poudaril, da se določena vprašanja Evrope ne morejo več reševati samo z gospodarskimi sporazumi, ter da položaj Evrope ni sposoben, čeprav ni na mestu niti pesimizem. Dodal je, da Je treba preprečiti neuspeh Kennedyjeve runde. Svoj govor je končal z izjavo, da bo njegova vlada ostala zvesta atlantskemu paktu. Podkancler Mende o zunanji politiki BONN, I. — Na kongresu liberalne stranke Zahodne Nemčije je govoril danes podkancler Erich Mende. Zagovarjal je «moderno politiko gibanja» v mednarodnih odnosih in s tem v zvezi napore za zboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo, kajti zedinjenja obeh Nemčij ni moč doseči proti volji Moskve. Govoril je tudi o postopni normalizaciji odnosov z državami vzhodnega bloka ln zagovarjal pobude zunanjega ministra Schroederja, ki so jih tako zelo kritizirali v demokristjanski stranki, zlasti pa njen bavarski prvak Strauss. Dalje je rekel, da rešitev nemškega in berlinskega vprašanja ne more biti ločena, temveč se mora reševati v okviru splošne razorožitve in evropske varnosti. Medtem pa je treba vzpostaviti «človeške odnose» med obema Nemčijama, kajti čas «dela proti nam». DEAN RUSK V HONOLULU Reakcija arabskih držav na obisk Eškola v ZDA Ameriški državni tajnik Dean Rusk (levo) in ameriški veleposlanik Cabot Lodge na letališču v Sajgonu HONOLULU, 1. — Danes se je začelo napovedano posvetovanje 43 visokih civilnih in vojaških ameriških osebnosti, ki ga vodita državni tajnik Dean Rusk in tajnik za obrambo Robert McNamara o položaju v Vzhodni Indiji. Posvetovanje je za zaprtimi vrati in sicer v konferenčni dvorani admirala Har-ryja Felta, vrhovnega poveljnika a-meriških sil na Pacifiku. Posvetovanje bi moralo biti zaključeno že jutri zvečer. Dostopa v dvorano nima nihče, razen sodelujočih in so izključeni tudi nekateri ameriški častniki, ki niso znani kot specialisti za azijske zadeve. Predstavnik udeležencev konference je izjavil, da ne bodo o razgovorih objavili nobenega poročila. Kljub temu pa se ie zvedelo, da bodo na sestanku razpravljali predvsem, ali sc dosedanji vojaški in diplomatski napori ZDA v jugovzhodni Aziii zadostni in če niso, kakšne ukrepe je treba podvzeti. WASHINGTON, 1. — Predsednik izraelske vlade Levi Bškol je prispel danes iz Filadelfije na u-radni obisk v Washington, kjer ga je predsednik Johnson prisrčno pozdravil. To je sprožilo izjavo veleposlanikov trinajstih arabskih držav v ZDA, v kateri zatrjujejo, da utegne ta obisk imeti . .. „ ... „ , «resne posledice na odnose med t sul°či vrnil iz New Yorka, se Je se ZDA in arabskimi državami». | stal danes z visokimi vojaškimi in SKLEP CIPRSKEGA PARLAMENTA Šestmesečna obvezna vojaška služba na Cipru Kučukov «veto» - Ciprska policija nadaljuje s preiskovanjem britanskih avtomobilov NIKOZIJA, L — Na Cipru je bilo danos mimo. Posebni predstavnik OZN na Cipru Gaio Plaza, ki se je aiaiaaaiiaaaaauaaaaaaaaiaaiiiiaaaaaiaaiaaaiaaaaaaaaaaaiiaaaaaaaaaaaiaaaaaaaaiiiaaiiaiiiiiiiaaiiiiaafimiaiiaaaaaiaaiaaaaaaaiiaaaaaaaaaiaaaiiaaaaaaaaaniaaaaaaiiiaaaaaaamaaaaaiaaaaaaaiaaaauiaaaaaiiaai Napredovanje upornikov v Kongu: Adula prosi pomoč čet OZN Čete narodnoosvobodilnega gibanja so pognale v beg kar pet čet vladne vojske, ki so hotele nato zbežati v Ruando, loda že na meji so jih zavrnili LEOPOLD VILLE, 1. — Zvedelo se Je, da je predsednik vlade Adula najprej ustmeno zahteval pomoč vojakov OZN, in sicer že prejšnji teden Tajništvo OZN mu je ugodno odgovorilo Danes pa je predsednik Kasavubu poslal še pismeno in formalno prošnjo. Zaradi tega se je začel sporazum praktično izvajati, toda na sedežu OZN še niso dali dokončnega formalnega pritrdilnega odgovora. Zato še ni znano, kdaj *•--■1*- ■ ! žss* lasrggo.sff* 1 * * * *, v viki^.1os Slovesnemu podpisu j. | £? "St vaio okrog 70 sovjetskih in tujih zdi J da vojaki OZN kljub temu novinarjev. Grokimo in Kohler sta I nc bodo ostaI1J v Kongu dlJJe kot do ki so izgubili nekaj desetin vojakov na ozemlju Ruande, kar naj bi po- si dolgo stiskala roke in si nazdrav tjala. Harold Wilson, laburistični britanski voditelj, ki Je včeraj prispel na obisk v Moskvo, se je danes zjutraj sestal z Gromikom, potem 30. junija, kot je bilo že prej predvideno. Cete narodnoo-ivobodllnega gibanja so pognale v beg kar pet Čet vladne vojske in bataljon padalcev, in pobegnili v Ruando. Toda oblasti Ruande jih niso hotele sprejeti, zaradi tega so Kasavubovi vojaki odšli v Bukavu, kjer so še sedaj ln kjer so proti njim demonstrirali tamkajšnji prebivalci. Bukavu šteje 100.000 prebivalcev ln je glavno mesto pokrajine Kivu, kamor korakajo sedaj vojaki narodnoosvobodilne vojske, ki Jih vodi Gaston Sumialo. Ni izključeno, da do poveljstvo čet OZN umaknilo svoje civilne tehnike iz Bukavuja. Kot pripovedujejo Kasavubovi vo-jakt, razpolagajo uporniki z težkim orožjem in nekateri nosijo tudi vojaške obleke, medtem ko so bili baje' v začetku letošnjega leta oboroženi samo z noži in strellcaml. Izvidnlška letala so baje opazila številna trupla upornikov blizu meje med Kongom in Ruando, in sicer tl» vswwaa*j M ‘»«»“«v,, nas »saj «s pu menilo, da so zašli čez mejo, kjer so jih vojaki države Ruande pobile. Pred napadom ZDA na Severni Vietnam? NEW YORK, 1. — Melvin I.aird, član pododbora predstavniške zbornice za obrambo, je včeraj izjavil po radiu, da se ZDA pripravljajo na napad na Severni Vietnam ter da so priprave za to v teku že več mesecev. Laird je dodal: «Stališče vlade je, da se koraka proti severu in mi se pripravljamo, da bomo proti severu tudi korakali.» narji, člani diplomatskega zbora in druge osebnosti. V TRBOVLJAH M. Marinko govoril ob 40-Ietnici napada orjunašev na rudarje TRBOVLJE, 1. — Z velikim zborovanjem v Trbovljah so se včeraj spomnili 40-letnice napada pripadnikov nacionalistične organizacije «Orjune» na trboveljske rudarje in požig delavskega doma v Trbovljah. Na zborovanju, ki se ga je udeležilo več tisoč rudarjev iz zasavskega rudarskega revirja, gostje iz Hrastnika, žligorja, Zidanega mosta in okolice in številni člani CK KP Slovenije, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher, predsednik glavnega odbora SZDLJ Vida Tomšič in številni drugi državni, politični in družbeni delavci, je govoril tajnik CK ZKS Miha Marinko. Marinko, ki je eden od redkih preživelih udeležencev spopada z orjunaši, je obudil spomin na krvavi dogodek, zatem pa je prikazal rezultate raz. voja zasavskega rudarskega bazena. BEOGRAD, 1. — Clan zveznega izvršnega sveta in predsednik odbora za gospodarske odnose z inozemstvom dr. Jože Brilej je sprejel danes novega italijanskega veleposlanika Roberta Duccija. civilnimi funkcionarji, med katerimi je bil tudi gen. Djani, poveljnik vojaških sil OZN na otoku. Po drugi strani pa je Anglija danes protestirala pri ciprski vladi zaradi ravnanja ciprske policije z angleškimi državljani obeh spolov pri preiskavi avtomobilov. Angleške vojaške oblasti trdijo, da ciprska policija nadaljuje s preiskovanjem vojaških kot civilnih britanskih avtomobilov na vsem otoku ter da so prejšnjo noč nekaterim britanskim državljanom po telefonu neznanci grozili. Danes zjutraj je ciprska skupščina soglasno odobrila zakon, na podlagi katerega vojaške oblasti lahko vpokličejo na šestmesečno obvezno vojaško službo vse državljane od 18 do 50 let starosti. Za zakon je glasovalo vseh 25 grškociprskih članov parlamenta, medtem ko so bili člani turške narodnosti odsotni, ker parlament bojkotirujo. Zakon mora biti objavljen še v uradnem listu, kar pa še ne pomeni, da se bo začel takoj izvajati, temveč šele tedaj, ko bo smatrala vlada to za potrebno. Skupščina bi morala danes obravnavati tudi «nedopustno delovanje britanskih sil na otoku, zlasti pa aretacijo angleškega pilota Marleyja, ki je obtožen, da je tihotapil orožje in drugi material ciprskim Turkom, toda predsednik skupščine je razpravo odložil, dokler se ne bo zaključila proti angleškemu pilotu sodna obravnava. Voditelj turške manjšine Kučuk pa je sporočil, da bo uveljavil pravico «veta» tako glede zakona o vpoklicu v vojsko, kakor tudi proti spajanju policije in orožništva v en sam organizem, ter končno še proti sklepu vlade o kupovanju težkega orožja v inozemstvu. Gre za prvi primer «veta» s scrani turške manjšine. Za sedaj je še težko predvideti posledice tega Kučukovega koraka. Colombovo pismo o gospodarskem položaju v Italiji je že vedno na dnevnem redu. Ze od vsega začetka je bilo jasno, da se morajo o njegovi vsebini temeljito porazgovoriti predvsem voditelji vseh štirih koalicijskih strank levega centra. To se bo tudi zgodilo. Medtem pa bo Moro že jutri povedal svoje mnenje, ko bo odgovarjal na zadevne interpelacije v parlamentu. V mednarodni politiki je ves svetovni tisk z velikim poudarkom zabeležil uradni obisk predsednika Tita v Helsinkih. Na splošno se poudarja, da obisk presega dvostranske odnose med obema državama, ker se Finska vedno bolj približuje izvenblokov-skim državam in se bo kot opazovalka udeležila prihodnje druge konference nevezanih držav, Id bo v Kairu. V Moskvi je bil včeraj podpisan prvi sovjetsko-ameriški dvostranski sporazum v zadnjih tridesetih letih, in sicer konzularna konvencija, ki pa bo začela veljati šele po ratifikaciji v ameriškem senatu. S sovjetske in z ameriške strani je bilo upravičeno poudarjeno, da pomeni sporazum korak naprej pri izboljšanju razumevanja med obema državama in proces, ki lahko pripelje do nadaljnjih rezultatov, «če bosta obe državi delali v istem duhu za rešitev večjih in bolj zapletenih vprašanj», kot je poudaril Gromiko. Z velikimi naslovi so časopisi po svetu včeraj objavili vest, da pripravljajo ustaški zločinci na Švedskem atentat na Hruščova ob priliki njegovega uradnega obiska konec tega meseca. Usta-ski teroristi so prišli na Švedsko iz Zahodne Nemčije po znanem atentatu na jugoslovansko trgovsko predstavništvo v Bad Godesbergu. Na Cipru je parlament soglasno odobril zakon o obvezni šestmesečni vojaški službi vojaških obveznikov od 18 do 50 let starosti. V Laosu so se diplomati Francije, ZDA in Anglije sestali z voditelji Patet Laa in vse kaže, da bo prišlo do mednarodnega sestanka v tej ali oni obliki ln da se bo laoška kriza ugodno rešila. Nad vse važno izjavo pa je dal včeraj v zvezi z ameriškimi nameni v Vietnamu republikanski član pododbora predstavniške zbornice za obrambo, ki je dejal, da se ZDA že več mesecev p ri ^ravnam. ljajo na napad na Severni V Kongu se narodnoosvobodilno gibanje vedno bolj širi, tako da pred njegovimi četami bežijo številne čete vladnih vojakov. Zaradi tega je morala Adulova vlada zaprositi za pomoč vojakov OZN. Zaključena prva faza konference Združenih narodov Konferenca Združenih narodov v trgovini in razvoju je prešla v drugo fazo. Generalna debata v plenumu je zaključena, delo pa je končalo tudi pet glavnih komisij. Ministri 122 držav so obrazložili v splošnih obrisih svoja stališča o temeljnih problemih. Nadaljnje delo so prepustili strokovnjakom, ministri pa se bodo znova sestali prve dni junija, da bi poizkusili na politični ravni poiskati kompromis tam, kjer ga niso mogli doseči s strokovnjaki. Ne glede na razlike v obravnavi problemov svetovne trgovine in razvoja, lahko iz generalne debate izluščimo skupno ugotovitev, da 60 spremembe v sedanjem ekonomskem redu neogibne in da je treba sprejeti nove koncepcije, ki tesno povezujejo trgovino z razvojem. Generalna debata In dosedanji potek konference sta nedvoumno postavila v ospredje več elementov. Problemi držav v razvoju in njihova povezava z nadaljnjim nemotenim razvojem svetovnega gospodarstva niso bili samo ugotovljeni, ampak so jih priznale tudi industrijske države. Čeprav se še delno izogibajo odločnejših akcij v smeri izvajanja radikalnih rešitev, pa vendar čedalje bolj dozoreva zavest o potrebi po takšnih rešitvah in da so takšne rešitve ne samo v interesu manj razvitih, ampak tudi samih industrijskih držav in svetovnega gospodarstva kot celote. Drugi važni element je vsekakor popuščanje napetosti med Vzhodom in Zahodom, konstruktivnejše načenjanje problemov in večja pripravljenost, da se kljub razlikam poiščejo skupne in v tem trenutku za vse sprejemljive rešitve. Dejstvo, da se poleg industrijskih držav Zahoda zelo aktivno udeležujejo dela konference tudi socialistične države, je nedvomno eden izmed zelo pomembnih elementov v iskanju in doseganju čimbolj ustrezajočih rešitev. Vse to potrjuje mnenje, da ne gre za konferenco te ali one skupine držav, ampak za svetovno konferenco, za skupno zadevo vseh držav sveta, čeprav iz političnih razlogov, ki se jim v sorazmerno kratkem razdobju, odkar se je začelo popuščanje napetosti, žal ni bilo mogoče izogniti, na konferenci niso zastopane vse države (LR Kitajska, DR Nemčija, Sev. Vietnam, Sev, Koreja). Konferenca poteka v desetletju, ki so ga Združeni narodi proglasili za desetletje razvoja in zadali mednarodni skupnosti konkretno naiogo, da se v letih od 1960 do 1970 doseže v državah v razvoju povprečni letni porast za 5*/o. Ta cilj ni nedosegljiv, zakaj v preteklem desetletju je stopnja rasti že znašala povprečno 4,4“/». Vendar pa kažejo dejstva, da mnogim državam tega ne bo lahko, če že nemogoče, doseči, če ne bo prišlo do bistvenih sprememb v sedanjih odnosih. Nesorazmerje med izvoznimi dohodki nerazvitih držav in njihovimi u-voznimi potrebami namreč iz leta v leto narašča. Iz gradiva, ki je bilo pripravljeno za konferenco kakor tudi iz splošne razprave lahko nedvoumno ugotovimo, da so za uresničitev programa desetletja razvoja neogibno potrebne spremembe v težnjah, ki so se pokazale v preteklem desetletju. Ta moment je bil v splošni razpravi pa tudi v delu komisij nenehno opazen. V preteklem desetletju še je namreč delež držav v razvoju v svetovni trgovini močno zmanjšal, njihovi izvozni dohodki so počasneje naraščali od povečanja deviznih izdatkov za kritje najpotrebnejšega uvoza, ki ga terjajo celo omejeni plani gospodarskega razvoja. Hkrati pa v številnih primerih inozemska pomoč ni mogla pomeniti dopolnilnih sredstev financiranja, ampak je služila le za kompenzacijo izgub, ki so jih utrpele države v razvoju zaradi neugodnega gibanja cen njihovih izvoznih proizvodov. Dejansko se je zna- immnniniiiiniiiiiiMttiii.. «Sirenica» je zopet na svojem mestu KOPENHAGEN, 1. — «Sirenica» lz Kopenhagena, predmet ponosa in ljubezni Dancev že od leta 1913, ko je bila postavljena na skalo pred pristaniščem, se danes vrača na svoje mesto z novo glavo namesto prejšnje, ki so jo neznani vandali odžagali in odnesli 25. aprila. Novo glavo je izdelal kipar Ra smussen in je popolnoma enaka ukradeni. Kipar Je obenem popravil ostali kip, ki je bil tu in tam poškodovan najbrž od kamnov ali morda tudi strelov. Da ne bi bilo mogoče več glave odžagati, Je Rasmussen napravil vrat od znotraj močnejši. Od danes dalje bo kip ponoči osvetljen z močnimi reflektorji. Tako upajo, da se ne bode mogla ponav ljati vandalska dejanja, da bi namreč še kdo skušal kip poškodovati. šlo svetovno gospodarstvo v nevzdržnem protislovju. Medtem ko svetovno prebivalstvo in svetovna potrošnja naraščata, izvozni dohodki manj razvitih držav, na katere odpade velik del svetovnega prebivalstva, močno zaostaja za tem porastom. Ne gre več samo za posamične proizvode ali trenutno konjunkturo. Problem je veliko širši. Gre za samo strukturo mednarodne izmenjave, ki ne ustreza več sedanjemu položaju na svetu in ki je postala ovira za nadaljnji, nemoteni razvoj svetovnega gospodarstva, Položaj, ki v njem ena skupina -i--av proizvaja in izvaža samo surovine, druga pa predvsem industrijske proizvode, ne more zagotoviti niti najnujnejših pogojev za mednarodno delitev dela, ki jo terjata sodobna tehnologija in sodobni razvoj gospodarstva. Zato se je na konferenci pojavil kot eden izmed temeljnih problemov problem spremembe tradicionalne strukture mednarodne izmenjave. Ker gre za probleme, ki nimajo lokalnega, marveč splošni značaj, in za nrnbleme, ki zadevajo v bistvo današnjih ekonomskih odnosov, morajo biti tudi ukrepi, ki bi omogočili njihovo reševanje, vsestranski, splošni in skupni. Zato pa je potrebna pravzaprav trojna akcija. Najpomembnejša je vsekakor akcija industrijskih držav, ki imajo tudi največje zmogljivosti in možnosti. Gre tudi za akcijo samih držav v razvoju, ki jih čakajo posebni napori in končno za akcijo na mednarodnem področju. Vse te akcije skupaj naj bi prispevale k stabilizaciji izvoznih dohodkov, k večji in bolj koordinirani tehnični pomoči, k dopolnilnemu financiranju pod ugodnejšimi pogoji in k usvajanju novih načel v svetovni trgovini. Konferenca o trgovini in razvoju pa se je znašla še pred drugo resno nalogo: odpraviti še nadaljnji paradoks v današnji svetovni trgovini. Gre za trgovino med državami z različnimi družbenimi in ekonomskimi sistemi. 2e po naravi stvari in pod pritiskom sodobne tehnike, postaja mednarodna trgovina čedalje bolj svetovna, čedalje bolj očitno se oblikuje enoten svetovni trg. V takšnem položaju postaja poskus, da se zanemari ali v tej celoti posebej obravnava cela skupina držav, čedalje bolj nevzdržen. Tembolj zato, ker postaja vloga vseh držav v svetovni trgovini iz leta v leto vse večja. V tako zamotani materiji, kot jo ima na dnevnem redu konferenca, ni nič presenetljivega, da se med posameznimi državami pojavljajo manjše ali večje razlike v obravnavanju problemov in v načinu, kako si zamišljajo njihovo reševanje. Pri vsem tem pa to niti ni bistveno. Glavno je, ali in v kolikšni meri obstaja politična volja, da se rešitve najdejo. Na podlagi prvega dela konference bi lahko bolj določno rekli — v kolikšni meri so industrijske države zares pripravljene, da v tem trenutku ustrežejo upravičenim zahtevam ne samo manj razvitih držav, ampak, lahko bi rekli, tudi- zahtevam časa, ki v njem živimo. Razen nekaterih bolj ali manj znanih izjav, ki so jih tu in tam spremljali posamični konkretni predlogi, industrijske države še niso povedale svojega mnenja o celi vrsti vprašanj, ki so pričujoča na dnevnem redu konference. Ne glede na to negotovost, pa lahko izluščimo splošni sklep, da lahko bolj upravičeno kot kdajkoli v preteklosti pričakujemo, da bodo na tej konferenci postavljeni temelji za trajnejšo rešitev najaktualnejših problemov svetovnega gospodarstva in da bo konferenca zelo verjetno pomenila začetek nove faze v uvajanju novih načel v mednarodne ekonomske odnose. Prezgodaj pa tudi odveč bi bilo sklepati, da bodo na konferenci rešili številna konkretna vprašanja. Prej lahko pričakujemo, da bo konferenca postavila okvire za njihovo reševanje in tako dala novo spodbudo za uresničitev tistih teženj, ki postajajo čedalje bolj neogibne v mednarodni trgovini in svetovnem gospodarstvu. Zemljišče za prizadete iz Erta in Cassa VIDEM, 1. — Videmski pokrajinski odbor je sklenil, da daruje kos zemljišča občine San Quirino pri Pordenonu za zgraditev stanovanj, namenjenih osebam, ki so morale po nesreči v Vajontu zapustiti Erto in Casso. Do otvoritve Ljubeljskega predora, ki je napovedana za 1. julij, bo tudi Avstrija postavila spomenik graditeljem in žrtvam tega predora v letih 1942—1945. Kakor znano, so predor v tem času prebijali ujetniki koncentracijskega taborišča Mauthausen, ki je tu imelo svojo podružnico. V to podružnico so preselili več sto ujetnikov iz Mauthausena, povečini Francozov, pa tudi mnogo Poljakov, Jugoslovanov, Belgijcev in Luksemburžanov, da po naročilu Hitlerja ,na tej «najvažnejši trgovski cesti» iroti jugu zgradijo predor za njego-osvajalne namene. Pod SS-ovsko iuto je med prebijanjem predora od izčrpanosti umrlo ali pa bilo pobitih več sto ujetnikov. Njim v spomin ter sedanjemu in bodočim rodovom v opomin stoji na jugoslovanski strani predora na kraju bivšega taborišča veličasten spomenik, ki obtožuje nacistične zločince z eno samo besedo: «Obtožujem». Sedaj, ko se tudi na avstrijski strani bliža izgradnja predora svojemu zaključku, je posebna žirija pregledala 19 osnutkov za spomenik, ki bo stal na avstrijski strani predora. Izmed teh osnutkov je dobil prvo nagrado osnutek, ki sta ga izdelala velikovška umetnika Coumello Mels-Colloredo m Ria Hribemig (na sliki). Sicer dokončna odločitev, če bo spomenik pri Ljubeljskem predoru postavljen po tem osnutku, še ni padla, vendar zatrjujejo na pristojnih mestih, da je zadevni sklep le še gola formalnost. Nagrajeni osnutek predvideva spomenik iz dveh delov: v ospredju 2 stebra iz vlitega betona, ki bosta 10 m visoka in pred seboj povezana v obliki črke «H», ta del spomenika bi simboliziral obe državi in narode, ki jih Ljubeljski predor veže, po drugi strani pa bi črka «H» opominjala k humanosti, k dostojanstvu človeka in k človečanstvu; za tem simbolom bi stal 16 m dolg in 2 m visok betonski relief, kjer naj bi bili na levi strani upodobljeni prvi graditelji predora — vojni ujetniki in žrtve fašizma za bodečo žico, na desni pa inženirji in delavci, ki so predor dogradili kot stvaritev za mirno sožitje :n prijateljstvo na meji. /fd/fV/e ^ gl p finitrice 'S. 5" v Ml qlnhbu ...........................................mm..mimm.imm.mimmm".mmmimmmm.immmimmm Veleposlanika Francije in Indije pri Sufanuvongu Posvetovanja veleposlanikov ZDA, Anglije Južnega Vietnama, Tajlandije in Kanade Kitajska vlada nasprotuje konferenci veleposlanikov Sufanuvong je brzojavno protestiral pri Suvani Fumi VIENTIAN, 1. — Veleposlanika Francije in Indije Pierre Millet in Bikram Sah sta skupaj z nekim funkcionarjem britanskega veleposlaništva včeraj odpotovala s helikopterjem v glavni štab Patet Laa v Kang Kaj, da bi se pogajala s princem Sufanuvongom, voditeljem Pa- tet Laa. Gre za prvi prinčev razgovor z zahodnimi predstavniki, odkar so se pred dvema tednoma začele sovražnosti. Sufanuvong je nedavno predlagal tristransko konferenco voditeljev vseh treh gibanj z namenom, da bi prišlo v Laosu do pomiritve. Hkrati Nehrujeva hči z Latom Bahadorom Shastrijem, najbolj verjetnim naslednikom pokojnega premiera llllllllfllllKllllllllllltMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIinillMIIIIIIIIMIIIIHIlHIMIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIHIIIIIIIIIHItlU Okrog 100 oseb mrtvih ker se je ladja prevrnila DJAKARTA, 1. — Kakih 100 oseb ■ potnikov in članov posadke — I se je potopilo, ker se je motoma V Pecettu pri Turinu prodajajo kar na trgu in po ulicah češnje po 150 lir kg, medtem ko so v trgovinah enake dvakrat tako drage ladja, na kateri so potovali, zaradi nevihte na ježem Toba (severna Sumatra) prevrnila. Vest je sporočila tiskovna agencija Antara, ki dodaja, da so doslej našli dvanajst trupel, medtem ko Se Iščejo morebitne preživele. V ječi se je zadušilo 21 zapornikov NIAMEY, 1. — Notranji minister Nigerie je objavil, da je v noči 27. na 28. maj umrlo zaradi zadušitve 21 zapornikov, ki so bili stlačeni v pretesnih prostorih v Maradiju. Ministrstvo je uvedlo preiskavo, da se ugotovijo vse okoliščine ter da se najdejo in kaznujejo morebitne odgovorne osebe. Do nesreče je prišlo v Južni Nigeriji 650 km vzhodno od Niameya. pa je zavrnil predlog, naj pride v lahko razkošno živel. Sodnik O- Luang Prabang, ki ga držijo desničarske čete, ali pa v Vientian, ker je menil, da so varnostni ukrepi nezadostni. Zahodnim diplomatom je Sufanuvong izjavil, da ponovno zahteva nevtralizacijo Luang Prabanga kot pogoj za sestanek treh voditeljev v tem mestu. Francoski veleposlanik pa je po razgovoru dejal, da je bilo potrebno Sufanuvongu obrazložiti vzroke za sklicanje konference v Ženevi ter njene smotre. Sufanuvong pa je — po pripovedovanju veleposlanika — ponovno izjavil, da pristaja na sestanek štirinajstih, pred katerim pa bi morala biti vzpostavljena prava tristranska vlada. Pogovor je bil v vzdušju velike prisrčnosti. Agencija Nova Kitajska pa je sporočila, da je Sufanuvong brzojavno protestiral pri Suvani Fumi proti odstranitvi njegove stranke iz vladne koalicije ter poudaril, da so bili s tem kršeni veljavni sporazumi, zlasti pa načelo soglasnosti treh političnih skupin. Poleg tega je zahteval, naj sopredsednika ženevske Konference o Laosu zajamčita evakuacijo osebja Neo Lao Haksata iz Vientiana v Kang Kaj ali pa v Saneua. Iz Washington a pa sporočajo, da je predstavnik vlade danes izjavil, da koalicijska vlada v Laosu za ZDA «e vedno obstaja ter da Sufanuvongova zahteva o umiku čet Patet Laa iz Vientiana ne predstavlja prekinitve koalicije. • Kot je bilo napovedano, se začno jutri v Vientianu posvetovanja veleposlanikov ZDA, Anglije, Južnega Vietnama, Tajlandije in Kanade. Ne izključuje se možnost, da bodo upoštevali poljski predlog za sestanek v Ženevi, ki bi bil omejen na oba sopredsednika konference, to je .Anglijo in ZSSR, na člane mednarodne nadzorstvene komisije, ki so Indija, Kanada in Poljska ter tri laoška gibanja. V zadnjih dneh ni bilo v Laosu posebnih vojaških spopadov. Iz Pekinga pa so sporočili, da kitajska vlada nasprotuje konferenci veleposlanikov. deli pa je vzel na znanje zahteve ostalih dedičev ter menil; da določila gospe Mchenry nimajo zakonite podlage. Odločil je, da bo vsota, ki je bila zapuščena mačku, razdeljena med druge dediče. Opalu je ostala samo obljuba sestre pokojne gospodinje, ki je prevzela obveznost, da bo zanj lepo skrbela dokler bo živel. Čez 500 mrtvih v ZDA n «Memorial Day» CHICAGO, 1. — Med week-endom za «Memorial Day» v ZDA, ki je trajal tri dni, je ob raznih nesrečah izgubila življenje 501 o-seba. Največ žrtev je bilo pri cestnih nesrečah; 381 oseb. (Doslej hajvečje število žrtev pri cest. nih nesrečah v teh dneh je bilo 371 mrtvih leta 1968.) Potopilo se je 46 oseb, pri letalskih nesrečah so izgubile življenje 4 osebe in pri raznih drugih nesrečah 70 o-seb. Slaboumnež je vrgel otroka v vodnjak C AROV KINO (Brindisi), 1. — Neki 30-letni moški, ki ni pri čisti pameti, je zagrabil neko triletno dekletce ter ga vrgel v deset metrov globok vodnjak, ki je poln vode. Ker je mlajši bratec začel močno jokati, je pritekel o-če, ki se je ob pomoči drugih o-seb spustil v vodnjak ter rešil o-troka. Deklico so prepeljali v bol. nišnico zaradi šoka, Neuravnove-šenca ki je otroka vrgel v vodnjak, pa so odpeljali v psihiatrično bolnišnico. Ni zakonite podlage da bi maček bil dedič LOS ANGELES, 1. — Opal, črni maček, ki je podedoval 83.000 dolarjev (okrog 60 milijonov lir) je bil razdedinjen. Amanda Mchenry iz Los Angelesa je svojemu ljubljenemu mačku zapustila tretjino svojega premoženja (250.000 dolarjev), da bi Štirje mrtvi pri železniški nesreči LIEGE, 1. — Stiri osebe neke italijanske družine so izgubile življenje, peta pa je hudo ranjena, zaradi nesreče, ki se je zgodila včeraj zvečer, na nekem nezavarovanem železniškem prehodu v Wandru med Liegeom in Visom. Avtomobil, ki ga je vodil 44-letni Giovanni Resset-ti, italijanski državljan, ki sedaj prebiva v Herstalu blizu Liegea, je tovorni vlak. ki je vozil iz Liegea proti Visu na nemški meji, dobesedno prerezal na dvoje. Prednji del avtomobila je vleklo še kakih 100 m po progi, zadnji del pa je zagnalo na neki vrt ob železnici. Ressettl je bil takoj mrtev in orav tako njegov 10-letnl sinček; 15-lotna hči ter njegov nečak, star 20 mesecev, pa sta umrla med prevozom v bolnišnico. Najstarejšo Ressetijevo hčer pa so pre- Shakespearov «Henrik IV» v okviru «milanskih prireditev» MILAN, 1. — Letos poleti bodo od 6. julija do 6. avgusta 32-krat uprizorili na zgodovinskem dvorišču Rocchette v milanskem Sforzovem gradu prvi del Shakespearovega «Henrika IV.». V ta namen je Giorgio Guazzotti že zbral skupino igralcev. Za pobudo se je zavzela Ustanova milanskih prireditev, s katero sodeluje občinski oddelek za turizem ter milanski Piccolo Teatro. Poleg Tina Buazzel-lija, ki bo igral Falstaffa, bodo igrali še Franco Graziosi, Renato De Carmine, Gabriella Giacobbe, Raffaele Giangrande, Cesare Polacco, Ottavio Fanfani, Nino Pepe in številni drugi. Režiral bo Raffaele Maiello. Prireditelji so mnenja, da bo predstave obiskalo vsaj 50.000 gledalcev. Predstave bodo po absolutno «ljudskih» cenah. Ugotovljena rojstna hiša Galilea GaUleia? PISA, 1. — V palači «Gambacorti» se je sestalo razsodišče za natečaj, ki 0a je razpisala občinska uprava za določitev, kje naj bi bila rojstna hiša Galileia Ga-lileia. Edino delo, za katero je komisija menila, da je vredno upoštevanja, je bilo delo, označeno s šifro «Finalmente». Izkazalo se je, da je avtor tega dela znani piranski znanstvenik prof. Giorgio Del Guerra. Delo tega profesorja navaja podatke, ki bi jih bilo možno tudi osvojiti. Rojstna hiša Galileia ,naj bi bila po teh podatkih na Ulici G. Giusti št. 24. Verjetno bodo bližnji trg posvetili Galileiu ter na njem postavili tudi spomenik. Vsekakor pa bodo omenjenemu profesorju izročili 7. jun’ja ob navzočnosti predstavnikov oblasti milijon lir, ki je bil d »locen za nagrado pri natečaju, V Tokiu razstava starinskega orožja iz Italije RIM, 1. — V okpiru kulturnih odnosov med Italijo in Japonsko je prosvetno ministrstvo pripravilo zbirko italijanskega starinskega orožja, ki bo razstavljena v Tokiu v času olimpiade. V zbirki je raznovrstno orožje od rimskih časov do 19. stoletja, zbrano iz Doževe palače v Benetkah, iz palače Barberini v Rimu, jz kraljevske orožarne r Turinu, iz Bargella v Florenci ter iz rimskega Angelskega gradu. Sodobna koroška lirika predstavljena v Mariboru Pred povsem zasedeno dnora-no v klubu prosvetnih delavcev blilin'thtvi* v Mariboru sta pred dnevi predavala dr. Hans Sattek in profesor Janko Messner iz Celovca o sodobni koroški liriki. Po njunem predavanju so člani Drame SNG v Mariboru Angela Jankova, Boris Brunčka in Marjan Bačko recitirali izbor nemške in slovenske koroške poezije, članica Centra za glasbeno vzgojo v Mariboru, pianistka prof. Stupa-nova pa je oskrbela primerno glasbeno spremljavo. Ves večer je potekal dvojezično, saj sta tudi predavatelja spregovorila v nemščini in slovenščini in prireditev je bila ubrana in prisrčna. Predstavljeni so bili naslednji pesniki: Helmut Scharf, Hans Renger, Guido Zernatto, Johannes Lindner, Christine Lavant, Hans Schneider, Herbert Strutz, Heinz Pototschnig, Walter No-votny, Georg Grozdovski, Michael Guttenbrunner in Hans Leb, vsi pesniki, ki pišejo v nemščini, in Slovenci Valentin Polanšek, Milka Hartman, Erik Prunč in Jernej Marko. Sodobna koroška lirika obeh narodov se je na tem večeru pokazala v prijazni luči ljubezni do domovine, strpnosti med narodi in v luči razglabljanj o človeku in njegovem mestu na svetu. Film «Skopje 1963» so predvajali v Londonu Pred kratkim so v londonskem kinematografu «Scala Theatre» prikazali jugoslovanski film «Skopja 1963». Med gledalci je bil precej uglednih političnih, kulturnih in drugih javnih delavcev ter zastopnikov britanskih organizacij, ki so se prizadevale pri zbiranju pomoči Skopju. Preden so zavrteli film. je predsednik skopske mestne skupščine Blagaje Popov govoril o naporih, da bi prizadeto mesto čimprej spet normalno zaživelo. Hitchock v Jugoslaviji Sloveči ameriški režiser Alfred Hitchcock, ki se že dober teden mudi v Jugoslaviji, se je srečal v Beogradu z več filmskimi delavci in drugimi predstavniki jugoslovanske kinematografije. V pogovoru z zastopniki agencije «Jugoslavija film» se je zanimal za možnosti sodelovanja z jugoslovanskimi filmskimi producenti. Namignil je, da bi del svojega najnovejšega filma o ugrabiteljih otrok posnel v Dubrovniku ali kakem drugem jugoslovanskem mestu * * * HONGKONG, 1. — Pevka in igralka Judy Garland, ki so 3° pretekli teden prepeljali v zèlo slabem stanju v bolnišnico v Hongkongu, je bila danes odpuščena ter se je vrnila v hotel. Epidemija paratifusa v Aberdeenu še traja LONDON, L — Število prime- i varnost premagali, ie ne bo no-rov ugotovljenega paratifusa v A’ vib primerov pred petkom, Prak- berdeenu se je dvignilo na 179, medtem ko se je število oseb v bolnišnici zmanjšalo od 209 na 206, ker so odpustili štiri osebe izmed osumljenih, da imajo pa-ratifus; takih primerov je sedaj 26. Zdravstveni direktor mesta dr. Macqueen je izjavil, da se je položaj lahno izboljšal, vendar pa ni mogoče reči, da je že mimo drugi val epidemije. Kolikor za- peljali v bolnišnico. Zdi se malo deva možnost tretjega vala, je dr. verjetno, da bi ostala pri življenju. I Macqueen dejal, da bodo to ne- ttano je sedaj vse javno življenje v mestu’ Aberdeen ustavljeno: zaprti so skoraj vsi javni lokali, kinematografi, gledališča, šole in športna igrišča; oblasti pa še kar naprej odsvetujejo vse premike. Vir epidemije so dokončno u-gotovili; to je (conserva «corned beef», ki je bila uvožena iz Južne Amerike in je stara več kot 12 let. Ker je v deželi znatno število teh konserv, in še zlasti v vojaških skladiščih ter v skladiščih nekaterih zasebnih uvoznikov, so oblasti pričele ostro kontrolo. Kandidatke za «miss Evropa 1964»; sedijo od leve proti desni predstavnice Španije, Danske, Avstrije* Švedske, Finske ln Norveške; na tleh sedi Mette Stenstad, «miss Evropa 1963». Na sliki pa ni vselt kandidatk, ki so prispele v Libanon BEIRUT, 1. — Semkaj so prispele «mi:*» iz šestnajstih evropskih držav. Udeležile se bodo izvolitve «miss Evrope 1965», ki bo 4. junija v nekem lokalu kakih 15 Vm od libanonske prestolnice. Z njimi je prispela tudi «miss Evropa 1964». Žiriji se bodo morale tekmovalke predstaviti najprej v kopalni nato pa v vodar- ni obleki. Izmed njih bo žirij® brala pet deklet, med temi potem zmagovalko, ki bo PreJe nagrado tisoč dolarjev. N®kra bodo prejele tudi ostale štiri. I PRIMORSKI DNEVNIK KAJ JE BEN BELA DOSEGEL NA SVOJEM OBISKU V MOSKVI • • 1 Sovjetska zveza bo dala Alžirij obilno finančno in tehnično pomoč Prva skupina strokovnjakov je bila v Alžiru še pred vrnitvijo delegacije - Kredit, ki ga daje SZ, znaša 135 milijard starih frankov-Pomoč v strokovnih kadrih' AL2IR, 31. maja. — Ko je bil nedavno Ben Bela na uradnem obisku v Sovjetski zvezi, je bilo v komentarjih zahodnega tiska o tem veliko govora, posebno še o vedno bolj tesnem sodelovanju med Sovjetsko zvezo in Alžirijo. Ob tej priložnosti se je veliko pisalo tudi o tem, kako da bo Alžirija dala Sovjetski zvezi na razpolago vojaška oporišča, ker da namerava Sovjetska zveza nekje na Sredozemlju postaviti svojo bazo za atomske podmornice in še marsikaj. Kaže pa, da je bil ta obisk bolj namenjen gospodarskemu kot drugemu sodelovanju, pa čeprav se je sovjet-sko-alžirsko gospodarsko sodelovanje praktično začelo že proti koncu lanskega leta, ko se je iz Moskve vrnila posebna delegacija alžirske vlade. Naloga te delegacije je bila, da v razgovorih s sovjetskimi državnimi in partijskimi funkcionarji in po zelo u-spešno začetem sodelovanju z vrsto socialističnih držav,, prouči, v čem in v kolikšni meri bi bila Sovjetska zveza pripravljena pomagati mladi alžirski republiki. Alžirska delegacija se je tedaj vrnila iz Moskve s sklenjenim sporazumom o gospodarskem sodelovanju. ki bi temeljil na dolgoročnem kreditu od 50 milijonov alžirskih dinarjev, to se pravi o dolgoročnem kreditu v znesku 5 miliiard starih francoskih frankov. Tedaj je bilo sklenjeno, da bo Alžirija vrnila posojilo Sovjetski zvezi v roku 15 let in to v obliki najrazličnejših svojih pridelkov, kot na primer v obliki južnega sadja, plutovine. vina, železne rude in morda tudi bombaža, ki ga bo Alžirija v kratkem začela vzgajati. Sklenjenih je bilo tudi več konkretnih investicij, ki naj bi se uresničile iz omenjenega kredita in ob pomoči sovjetskih strokovnjakov. Toda ob poslednjem. nedavnem obisku predsednika Ben Bele Sovjetski zvezi je bilo obojestransko sodelovanje teh dveh dežel, ki se je začelo v smislu gornjega sporazuma, znatno razširjeno. Višina dolgoročnega kredita Sovjetske zveze Alžiriji se je dvignila od prejšnjih 50 milijonov alžirskih dinarjev na 1 milijardo 350 milijonov alžirskih dinarjev, odnosno na 135 milijard starih francoskih frankov. Alžirska delegacija je po zaključku obiska v Sovjetski zvezi obiskala še Bolgarijo in Češkoslovaško in Ben Bela se s svojo delegacijo še ni bil vrnil v Alžirijo, ko je v Alžir prispelo prvih osem sovjetskih strokovnjakov, ki jih je vodil rektor moskovskega inštituta za nafto in plin prof. Vinogradov. Strokovnjaki so obdelali ^alno-membnejši del sporazuma e pomoči, s katero naj bi Alžirija t. naprej ustvarila lastne kadre, svoje geologe, geofizike, raziskovalce nafte in plina, strokovnjake za delo na vrtinah in v čistilnicah nafte. Podpisan je bil tudi sporazum. po katerem bodo ob pomoči Sovjetske zveze že prihodnjega septembra ustanovili v Alžvriii zavod za nafto in plin. Popolno opremo za ta inštitut bo dala Sovjetska zveza, ki bo v Alžirijo Poslala tudi profesorje in tehnike. Alžirija bo ob pomoči Sovjetske zveze že v letošnjem letu začela graditi svoj prvi metalurški kombinat v Annabani v pokrajini Bona. Veliki metalurški kompleks, ki bo prvi tovrstni kompleks na afriški celini, bo dajal na leto 450.000 ton kovinskih plošč, Ustrezno količino koksa, jekla, u-metnih gnojil in sintetičnih vlaken. Kombinat bodo postavili na istem mestu, kjer so ga rancozi pred davnim že začeli graditi in gradnjo opustili. Sovjetski strokovnjaki za tekstilno stroko bodo ustanovili in vodili tudi dve šoli, v katerih bodo pripravljali alžirske kadre za tekstilno industrijo, nadalje bodo sovjetski strokovnjaki postavili center za usposabljanje kadrov za živinorejo. S sporazumom je nadalje predvideno, da bodo Alžirci poslali v Moskvo I se bodo vračali iz Moskve kot inštruktorji, da bi nato v domobini vzgajali kadre za najrazličnejše stroke, za najriazličnejše dejavnosti. Sovjetska zveza bo nadalje dala Alžiriji popolno opremo za tovarno aluminijskih izdelkov za široko potrošnja. Predvideva se, da bo letna zmogljivost te tovarne 400 ton. Sovjetski strokovnjaki bodo pomagali Alžiriji tudi pri odpiranju rudnikov svinca, cinka, živega srebra in bakra. Sistematična raziskovanja v tem smislu so dala že dobre rezultate v planinah Auresa in Kabilije, pa tudi na področju Tlensena. Sovjetska zveza bo nudila Alžiriji precejšnjo pomoč tudi na področju kmetijstva. Sovjetski strokovnjaki in tehniki bodo zgradili 28 majhnih jezov, ki »odo omogočili namakanje 8.500 ha plodnih zemljišč. Ob pomoči sovjetskih strokovnjakov bo Alžirija začela osvajati tudi nekatere prede- le Sahare. S črpanjem vode iz saharskega podzemlja v južnem delu Alžirije bodo v prihodnjem letu postavljeni pogoji za nove oaze, na katerih bodo napravili sadne in zelenjavne nasade. Z nedavno sklenjenim sporazumom je predvideno tudi, na bo Sovjetska zveza dobavila Alžiriji še 250 traktorjev, ki se bodo pridružili 250, ki jih je Sovjetska zveza že dobavila ter še ustrezno količino nadomestnih delov, kar bo skupno z desetimi kompletnimi mehaničnimi delavnicami služilo temu, da bodo traKt'orji vedno pripravljeni za rabo. Nadalje bo Sovjetska zveza pomagala Alžiriji, da nasadi 15.000 ha zemljišča z bombašnimi sadikami tre 15.000 ha zemljišča, ki bodo spremenjeni v nasade sladkorne pese. Predvideno je tudi, da bodo ne daleč od glavnega mesta Alžirije, na področju Medea, zasejali 10.000 ha zemljišča z najrazličnejšo živinsko krmo. i Sovjetski strokovnjaki bodo v Alžiriji postavili tudi pet eksperimentalnih kmetijskih postaj za proučevanje tal. V teh središčih bodo predvsem preizkušali možnost najrazličnejših kultur v «slani» zemlji. Velike površine Sahare so namreč prekrite s soljo. Začelo se bo tudi sodelovanje med domačimi in tujimi strokovnjaki na področju mleka in mlečnih izdelkov. Poleg dveh dosedanjih postaj za umetno oplajanje živine v Constantini in Boni bodo odprli še šest podobnih postaj. Ta dolgi seznam najrazličnejših dejavnosti in pomoči, ki jih predvideva novi sporazum, sklenjen v Moskvi med alžirsko delegacijo in sovjetskimi oblastmi, bomo zaključili s tem, da bo Sovjetska zveza dala Alžiriji dve letali vrste «Iljušin-18» in več trgovskih ladij, seveda vse to v okviru ene milijarde 350 milijonov alžirskih dinarjev kredita, ki ga je Sovjetska zveza dala Alžiriji. SS»::;..:.: Avtorica zbirke «Ma mille vendange» Jacqueline Vandal, ki je dobila za gcfrnjo zbirko nagrado «Jean Cocteau», se ne ukvarja le s pesnikova-njem, pač pa je tudi študentka psihologije, filmska umetnica in pernica tekstov za popevke lahke glasbe. V kolikor bi to ne bilo še dovolj, pripravlja sedaj roman, ki bo izšel pod naslovom «Des chaines sur la peau» (Verige na koži)... In tako delavno dekle je lepo in ima komaj 23 let. ....................................""""""...............................„„„„ ......... KRATEK SPREHOD V DOBO NAŠIH STARIH MATER «1 Pa staran sao ble žjenske pr Sv. Jevane na vrb pokrite» «Pa staren suo ble žjenske pr Svjetme Jevane na vrh pakrite». Starejše žene še dandanašnji rabijo «na vrhu pokrite» za nošo. Svetoivanska ženska noša je tako sestavljena: Krilo iz dveh poli je v pasu prišito na svetlo piav moderc «muadrc». Poletno krilo je po navadi iz orlansa, črnega, ali pa tudi drugih barv. Zimsko krilo pa je iz brunela ali volnenega blaga te ali one barve. Pri tleh, kakih pet cm od roba, je prišit na krilo 15 cm visok svilen trak žive barve, rdeč, plav, vijoličast, zelen in še drugih barv. Pod modrčkom je bela srajčka, imenovana «uoplječe». Ta se vratu tesno prilega. NizeJj, vo- čipke Valencie. Rob robcev je izdelan z ažurjem. Oba roba, pri uporabi preganemo v trikotnik. Vezen vogal robca okrog vratu je položen na hrbet, dva druga vogala zataknemo spredaj za pas. pri robcu za na glavo visi vezen vogal z glave na hrbet. Z dvema vogaloma pa zvežemo robec nad čelom. Ta dva vogala imata tudi prišite čipke Valencie, visoke kakih 5 cm. Po navadi je motiv vezenine pri robcih, «fečuolah» enak. Delček robca nad čelom je nekoliko po-škrobljen, da strči. Imenujemo ga «špica» ali «špiček». K noši spada še predpasnik «fjertah», sešit iz ene poli. Predpasnik je po navadi svilen, toda Gruča svetoivanskih deklet in žena v narodnih nošah na verandi sve-toivanskega Narodnega doma leta 1918. lanček okrog vratu je vezen. Na «uopiječu» pod vratom sta dve luknjici, kamor vtaknemo dva skupaj speta zlata gumba. «Uoplječe» se lahko zapenja tudi na hrbtu. Na prsih pod vrštom je lepo vezeno. Rokavi so dolgi in od zapestja do komolca se tesno prilegajo roki. Na tem delu so rokavi lepo vezeni. Ob zapest-ju imajo majhen volanček, po-j doben onemu okrog vratu. Dva bela robca spadata k no» ši. Robec za na glavo je nekolit; ko večji od onega okrog vratu; Oba robca imata en vogal bogato vezen in na tem vogalu sd prišite kakih 10-12 cm visoke pozimi je tudi iz lahkega volnenega blaga. Je lahko črn ali barvast. Okrdg pasu zavežemo še svilen trak, širok od 5 do 10 cm. Navadno je žive barve in ni enake barve, kot oni, ki je prišit na krilu. Na nogah so naše none nosile bele nogavice, ki so jih same spletle, poleti iz bombaža, pozimi iz volne. Čevlji z nizko peto so bili iz črnega usnja, pozimi iz brunele ali iz sukna, ali pol usnja in pol sukna. K noši spada nujno šopek cvetja: rdeč nagelj, rožmarin dile- HOROSKOP SVoje ljudi na šolanje, ljudi, ki -VEN (od 21.3. do 20.4.) Izkoristite vsak svoboden trenutek za Počitek. Kontrolirajte svojo in tujo občutljivost. Preveč nervoze. BIK (od 21.4 do 20.5.) Proti večeru boste ugptovili, da dan ni bil izgubljen. Prijeten obisk sli •Ječanje. _ DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Težave prehntanega značaja, ki Jih boste moral, sami premostiti. Ne budite k življenju starih naspro «j. RAK (od 23.6. do 22.7.) Zelo Ploden dan, pa čeprav bo dela bolj mn o. Z razumevanjem boste preprečili nepotrebne prepire. (.EV (od 23.7 do 22.8.) Težav n< bo veliko toda tudi uspehi bodo pičli, preveč ste občutljivi m vas razburi vsaka neprimerna beseda. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z e-lo hoste nervozni in to bi vam znalo škodovati, ker boste kaj napak napravili. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Odločno po začrtani poti, ker vam je uspeh zagotovljen. Ne upajte na uspeh pri osebi, ki ste jo komaj spoznali. ŠKORPIJON (6d 24.10. do 22.11.) Vg'Jko obljub in upaniu bolj ms lo pa konkretne pomoči. Umaknite se na oddih med svojce. STRELEC (od 23.11, do 20.12.) Izkoristite iniciativo, ki je vsekakor dobra. Primeren trenutek za razčiščenje starega nesporazuma. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vse adute imate vi v rokah, vendar morate pravilno z njimi ravnati. Zelo živahen večer, ki pa vas bo utrudil. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Rešite staro poslovno obveznost, da se vam ne bo opletala. Vaš osebni uspeh bo še narasel. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Prišlo bo do spora, ki bo vam dobrodošel. Drng:č več previdnosti. Razumevanje jn počitek med doma-čim». če trave, bele gorečke tvorijo tak šopek, ki se pripne na nedrja z zlato broško «formò». Tudi zlato nujno spada k noši. Nobena žena ni šla v noši brez zlata v procesijo. Poleg broške in gumbov-dvojčkov ob vratu morajo od ušes bingljati zlati uhani z obeskom «uarengli-ne s kuaškame». Ne smejo manjkati zlati prstani. Zlate verižice so prišle « modo pozneje. Nekatere nosijo k noši, okrog vratu, «krepone» namesto belega robca. «Kreponi» so iz svile krema barve in imajo dolge fran-že in niso nič drugega kot del beneškega šala. Mestne gospe so prodajale cele šale pericam, ki so jih razdelile na štiri dele. Vsaka si je vzela po četrtino šala in na vsakem je bil vezen vogal in franže. Ta vezenina, seveda nima narodnih motivov kot robci in je po navadi kaj enostavna in tudi pogostoma večbarvna. Ti kreponi ne spadajo k avtentični narodni noši. Osebno perilo je bila še srajca, imenovana «jendrc», ter spod- Mladinski izlet na Bevkovo domačijo Tistega lepega dne Kakšna je bila svetoivanska narodna noša in kako so se posamezni njeni deli imenovali - «Krepon» je beneški šal, ki k noši ni spadal njica «kotla». Da so bile bolj košate, so naše none za procesijo poškrobile in oblekle dve spod-njici, ali pa celo tri. Pozimi so pod krilo dele «bo-tido» ali «botirenco», to je bila spodnjica, Izdelana kot prešita odeja. Nad bluzo pa so oblekle suknen «paltò». Ogrinjale so se v šale, «šjale», vec vrst In velikosti. Spomladi in jeseni so se ogrinjale v lahke suknene ali pletene volnene šale, ali tudi v take' iz navadnega volnenega blaga. Pozimi pa so bile ogrnjene v težke in velike suknene šale, Okoličanske noše — kot vsakdanji pojav na ulici — so začele polagoma izgin ati v drugi polovici prejšnjega stoletja. Pojavljale so se pa ob raznih svečanostih v vsej svoji pestri lepoti. Po slovenskih časopisih jž fiatih časov je raztresenih veliko člankov, ki pozivajo slovenske Žčne, naj' ji oblečejo nošo, ko gredo v mesto po opravkih. Toda moda, ki je vpeljala cene'sa ih bol|‘preprosta oblačila, je neizprosno izpodrinjala drago, zahtevno in svečano nošo. p. k. ninHnniiiiMmiHiimniiiiiniiMiiiiiiiinmiiiuiiiniiniiimimiminiiiiiminiiiMiiiinimiHfit«iimiiiiiiiiiniBiimnuiimimiiitniiiimrtniiiiiiinPnMHUiiiHnJMn Da, tistega majskega dne ne bom nikoli pozabil, saj me je napolnil z redkim osrečujočim občutjem skladnosti narave in čustvovanja. Sli smo v Zakojco, rojstni kraj pisatelja Franceta Bevka. Bil je to izlet okrog sto učencev iz raznih šol v idrijski občini. Obisk pisateljeve rojstne vasi in krajši izlet po Tolminskem jim je bil nagrada za sodelovanje pri «tekmovanju za Bevkovo značko», ki je bilo letos v Idriji že drug>č. Najprej se ni vedelo, ali je možno na Bukovo z avtobusom ali ne. Potolažil nas je šofer Rafko, ki je rekel: «Nu, bomo poskušali. Skrbeli bomo, da ne spravimo otrok v kakšno grapo. Ce ne bo šlo naprej, bo šlo pa nazaj.» Dva štiridesetsedežna avtobusa sta krenila navzdol ob Idrije’. Jutro je bilo čisto, kot iz živega srebra, ulito. Otroci so bili nasmejani, polni velikega pričakovanja. Ko smo se pri Reki iz slikovite in bujno zelene doline Idrijce začeli v ovinkih vzpenjati vedno više, se nam je neprestano širilo obzorje: hribov je oi-lo zmeraj več, in bolj domači .o postajali. Po majhnih planotah, policah in ne prestrmih bregovih so se belile cerkljanske in *ol-minske vasi. Kmalu smo bili na Bukovem; tam smo ugledali Bevka, ki je bil prišel iz Ljubljane. Hitro ga je obkrožila mladina in ga ni več izpustila iz svojega kroga. Pot z Bukovega v Zakojco, deloma skozi nežno zelene gozdove, deloma pa prek sončnih razcve-tenih senožeti, je bila tako lepa, da bi jo \ njeni polnosti lahko pričaral zares le velik umetnik. Ali pa smo morda samo mi tako čutili, kdo vel? Vsi odrasli smo se na tiho vračali v detin-stvo; po dolgem času sem spet močno občutil vezi, ki nas vežejo Z naravo In pomislil sem: kolo zgodovine se vrti neprestano, današnji rod je že za nekaj centimetrov višji od svojih daljnih prednikov, vrli Kojce pa je vedno enak: prod stoletji je tod morda jezdil tolminski ali čedadski Birič, svet je bil morda bolj poraščen in dobri gozd je nudil zavetje preganjanemu kočarju, kot pozneje ranjenemu partizanu, m vendar ima cvetlica, utrgana ob poti, danes enak vonj kot v davnini, trpki okus nezrele tepke bo v jeseni prav tak kot nekoč in potoček v gozdu še ni usahnil, vsevdilj poje svojo šumečo pesem m nam nesebično gasi žejo. Vse to se ne bo nikoli spremenilo, razen če ne bo človek dvajsetega stoletja to namerno uničil. V takih razmišljanjih skoraj nisem opazil, kaka sproščeno so čebljali z Bevkom mladi ljudje. Spraševali so ga prav vse, kaj jim je prišlo na misel, predvsem so seveda, hoteli pojasnil za njegova mladinska dela. «Kje je tista hruška, no, tista, saj veste? Kje je to, kje ono, kako je bilo s tisto rečjo» in tako naprej, da je Bevk komaj utegnil vse razložiti. «Tiste čase je bilo trdo življenje. Poznate podmetenico?» «Ja,» V OKVIRU MAGGIO MUSICALE FIORENTINO Pojutrišnjem na sporedu «Matka» Alojza Habe Pojutrišnjem bo v florentinskem «Teatro della Pergola» v okviru florentinskega Maggio musicale 1964 na programu opera češkoslovaškega skladatelja Alojza Habe «Matka» (Mati). Pri prvem izvajanju te opere češko-slox'askega skladatelja u Italiji bo glavno žensko vlogo pela Vlasta Urbanova, élanira praikega gledališča «Peti maj», ki se je močno uveljavila tako na Češko, slovaškem kot v tujini, glavno tenorsko vlogo pa bo pel Oldrich Spisar, ki je uveljavljen pevec češkoslovaške operne in koncert-ne glasbe in ki je od 1958. leta član praškega Narodnega gledališča, v katerem je nastopal že v mnogih vlogah. V Firence je za to priložnost prišel tudi celoten ansambel praškega Narodnega gledališča z dirigentom Jirijem Jirousom, glavnim dirigentom Narodnega gledališča v Pragi. Jiri Jirous je učenec velikega pred kratkim umrlega dirigenta Vaclave Tali-cha in prof. Alojza Habe, avtorja opere «Matka». Kot režiser pa je to uprizoritev pripravil Jiri Fiedler, ki it znan kot eden najboljših češkoslovaških reiiserjiv in je mnogo let sodeloval tudi n praškem gledališču «Smetana», nato v praškem Narodnem gledališču, v bratislavskem gledališču in drugod. Jiri Fiedler je znan tudi kot pedagog in njegovo delovanje na praški akademiji umetnosti, na brnski akademiji eJanaček» ter na bratislavski višji umetniški šoli je bilo zelo cenjeno. Toda glavna osebnost tega pomembnega češkega gostovanja v Firencah je še vedno skladatelj Alojz Haba. Nekaj podatkov o njem: Alojz Haba se je rodil 21. junija 1893. v siromašni kmečki družini vzhodno Moravske. Glasbo je študiral v Pragi, na Dunaju in v Leipzigu, dokončal pa je glasbene študije v Berlinu. V času študija je prišel v stik' s tedanjimi poborniki a-vantgardistične glasbe in se tudi sam opredelil za njo. Prvo njegovo delo, ki je «šlo v svet» je «Drugi kvartet za godala, opus 7» in datira že iz leta 1920. Glavno delo tega češkoslovaškega skladatelja pa je opera «Matka», ki jo je Haba skomponiral in za tijo tudi napisal libreto v letih 1929—39. Opera «Matka». ki obsega deset slik, opisuje hude socialne razmere na moravskem podeželju, ki jih jt skladatelj Haba sam dobro poznal iz lastne izkušnje. To njegovo aelo je prišlo prvič nd oder leta 1931 v Muenchnu. Sele dve leti po koncu zadnje vojne in sicer jeseni 1947. leta je Haba imel zadoščenje, da so to njegovo delo prvič uprizorili tudi na Češkoslovaškem. Drugo pomembno delo skladatelja Habe je njegova opera iz leta 1936. in sicer «Nova teine» (Nova zemlja). Hot tretje veliko delo pa je Haba dal spet opero, ki je nastala v letih 1938 do 1942, iti ki posi naslov «Prijd kralovst tve» (Pridi tvoje kraljestvo). Zadnje obdobje dejavnosti lega skladatelja se je začelo 1948. leta. Za to obdobje je značilna bogata žetev skladb za inštrumente, orkestre pa tudi za glasove, povečini na besedila sodobnih češkoslovaških pašnikov. Kot njegovi učitelji, se je tudi Alojz Haba posvetil tudi pedagogiki in se uveljavil v mednarodnih združenjih za sodobno glasbo, pa končno tudi v mednarodni publicistiki, seveda vedno v zvezi s problematiko sodobne glasbe in tako je Haba postal osebnost sodobne glasbe ne le na Češkoslovaškem, pač pa tudi v mnogih deželah evropskega Vzhoda in Zahoda. Od tod tudi čašt, da je prišel no spored letošnje XXVII. prireditve «Maggio musicale Fiorenti UBI. Pisatelja Franceta Bevka je obkrožila mladina . so odgovorili, vsi so jo poznali (kaj ne, saj je to za otroke kar dobra jed). «No,» je nadaljeval Bevk, «moj ded je imel polno hišo otrok, ki bi neprestano jedli, a ni bilo niti koruzne moke za podmetenico. Odpravil se je peš v Idrijo. Ker je niti tam ni dobil, je pešačil v Škofjo Loko :n se končno vrnil domov s koruzo. Potem jo je bilo še treba nesti v dolino, v Hudajužno v mlin — m šele potem so otroci lahko jedli podmetenico!» Po poti so nas srečevali domačini. Vsakdo je spoštljivo pozdravil ìojaka-pisatelja, ta ali oni ,-e mu je brez zadrege približal m se i. njim rokoval. V Zakojci so nas pričakali za-kojški šolarji s svojo prijazna mlado učiteljico. Milenka in Katica (sedanja in prejšnja učiteljica) sta nam povedali, da je t i prav lepo živeti, le sonca da bi bilo več. Visoka Kojca ga namreč zakriva nekaj mesecev v letu. Kadar posije prvi žarek pred šoio, to je menda nekje v aprilu, ili kadar zasije prav v šolska okna, kar se zgod’ šele junija, je to ,jo-seben praznik! No, tistega dne je bile sonca na pretek in mladina je zapela, Nato smo odšli k Bevkovi domačiji. Tsm smo spoznali tudi njegovo sestro, ki sedaj živi v Oblokah na domu Bevkove matere. V prisrčnem kramljanju smo vsi odšli v sadovnjak, ki se razteza po griču okrog hiše. O njem _e Bevk tako zapisal: «Ta je bil moja Indija Koro*-mandija, ki mi je vse poletje n jesen bogato pogrinjal mizo. Z griča je iep razgled na Baško grapo in na gore naokrog. Na Kojco in na Porezen z Otavnikom, na Obioški hrib in ne ska-lovito pogorje Črne prsti, ki smo ga imenovali Peči.» Se nekaj posnetkov za spomin na ta čudoviti dan in poslovili smo se. Sicer smo se pod Bukovim še srečali in si še enkrat stisnili roke, vendar smo se pa tudi zares ločili: Bevk je šel >o svoji poti, mi pa smo nadaljevali izlet proti Baški grapi in naprej v Tolmin. Doživetij je bil-» za en dan kar preveč! O plemenitem odmevu, ki ga taki izleti najdejo v mladih srcih, sem .» prepričal še istega dne. ko sem slišal, kako «o otroci pripovedova-li staršem in prijateljem; zato gre vse prizhanje tistim, ki so za fo bralno tekmovanje dali pobudo (slavistki Božičeva in Mundova) in vsem, ki ga podpirajo Na povratku smo se ustavili ?e pri Slapu ob Idriji, na tistem, najbrž re3 najlepšem travniku ob vsem toku Idrijce, ki ga je pesniško oživil Ciril Kosmač v svojem Pomladnem dnevu. Na «Modrijanovem» travniku 5e je «v rahlem vetru prelivala bujna dn. mača trava», prav kakor pravi pi. satelj. Ko smo čez srebrno čisto Idrijco ugiedali' Kosmačev ro.ist-ni dom, so me same od sebe obiskale njegove besede, ki jih je zapisal v Pomladnem dnevu: «Svojo domovino poznamo, kakor poznamo obraz svoje matere; domače so nam vse nje le gube in gubice, poteze veselja in sreče, brazde bridkosti in skrbi. Nenehno čutimo objem njenih kmečko raskavih, a srčno dobrih in toplih rok stiskamo -,e k njej in jo branimo že tisoč let, branimo jo največkrat preprosto, kar z golimi rokami, toda branimo jo uspešno, kajti prvi porok zmage je besna zaljubljenost, ki ne presoja in se zato tudi ne umika pred sovražnikovo premočjo.» In še sem pomislil, da je za polnò doumetje nekega pisatelja skoraj nujno doživeti vsaj en u-tnp njegovega naravnega okolja, saj tudi France Bevk pravi o svojih gorah: «In pisatelj v meni se stalno vrača nazaj v gore in k spominom na mladost. Kar sem tista leta doživel, videl in slišal, žalost, nega in veselega, grdega in lepega, je kot studenec, ki nikoli ne usahne.» T. P. Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Koncert; 9.00 Glasbena matineja; 10.00 «Ljudstvo v italijanski ustavi»; 10.15, Verdi; Uvertura k operi «Sicilj-ske večernice»; 11.15 Mali ansambli; 11.45 Dueti in terceti; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Glasba po željah; 14.40 pianist Pino Calvi; l5.0o Zbori z orkestri; 15.30 «Zadnji krajec», drama; 18.00 Italijanščina; 18.15 U-metnost in prireditve; 18.30 Ital. glasba; 18.50 Kitare in ritmi; 19.15 Pisani balončki nato Trobentač E. Calvert; 20.00 Šport; 20.30 Parada orkestrov; 21.00 Italijanska dramatika; 22.00 Sopranistka O. Otta; 22.20 Večerni ples. 12.00 Plošče; 12.30 Glasbeni program. Koper 6 15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jd-tro; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Glasbeni mozaik; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Koroške narodne; I4.0o Melodije; 14.30 Za. TOREK, 2. JUNIJA 1964 lente; 19.30 Prenos RL; 22.15 Kvartet Brubeek; 22.40 Gregor-čeva Sinfonietta. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.00 Strani iz albuma; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi in plesi; 14.00 Komorna glasba; 14.15 in 15.15 Praznični motivi; 17.00 Simf koncert; 18.25 Plesna glasba; 20.30 Giro d'Italia; 20.45 Verdijeva o pera «II Corsaro»; II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Poje Ornella Vanom; 9.15 Ritmi; 10.40 Nove ital. pesmi; 11.10 Vesela glasba- 12.05 Danes v glasbi; 14.15 Pevci; 15.15 Izbrani motivi; 15.45 Koncert v miniaturi; 16.10 Rapsodija; 16.50 Ital. nared-ne pesmi; 17.00 Filmske novosti; 17.45 Vaš juke box; 18.35 Vaši izbranci; 19.50 Giro d'Italia: 20.35 «Dribbling»; 21.45 Glasba v večeru; 22.10 Jazz. III. program 17.20 Na programu A. Ginaste-ra; 18.30 Gledališki pregled; 18.45 Monteverdijev «Amor»; 18.55 Pa- «£»ss sasftijrsss ‘as ki, 16*5 Ital. pisatelji v Jugosla- 30.30 Revij* revij; 20.40 Brahms vijl; 17.00 Operni program; 17.40 in Von Weber; 21.20 Klavirske Glasbene sanje in želje; 18.00 skladbe; 22.15 Radijska črtica; Prer.os RL; 19.00 Caterina Va- 22.45 Glasba danes. Slovenijo 8.05 Jug. pevci zabavne glasbe; 8.35 Narodne in domače; 8.55 Sola; 9.45 U. Krek; Pet narodnih pesmi; 10.15 Majhni ansambli; 10.40 Iz «Koštane»; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domači vižarji; 13.39 K. Cipci; Pika nogavička; 14.05 Sola: 14.35 Slov. narodne; 15.15 Zabavna glasba; 15.30 V torek na. svidenje; 16.00 Vsak dan; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Popevke iz Bolgarije; 18.25 Plesni orkester; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zbor RTV Beograd; 20.20 Levi: Po čem je resnica; 21.14 Večerne pesmi; 22.10 Glasbena medigra- 22.15 Zabavni ansambli- 23 05 Melodije, Ital. te le viz i/o 9.30 Vojaška parada ob dnevu republike; 15.0(1 Športna oddaja; 18.00 Program za najmlaiše- 19.00 Dnevnik; 19.15 Falconi: «Bentornato»; 19.50 15 minut z Bruno Leih; 20.10 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film; 22.20 Kako, kdaj, zakaj? 23.00 Dnevnik DRUGI KANAL 2100 Dnevnik; 21.15 Izmenjava s tujino; 22.15 Skladatelj Anton Webern 2.3 30 Športne vesti. Jug. televizija NI SPOREDA. Vreme včeraj: najvišja temperatura 24.9, najnižja 18, ob 19. uri 22.2; vlage 79 odst., zračni tlak 1006.2 pada, veter 11 km severozahodnik, nebo 6 desetin pcblačeno, morje razgibano, temperatura morja 21.2. .ržaški dnevnik Danes, TOREK, 2. junija progi, republike Sonce vzide ob 4.18 in zatone ob 19.47. Dolžina dneva 15.29. Luna vzide ob 0.30 in zatone ob 10.24 Jutri, SREDA, 3. junija Pavla VČERAJ NA SEDEŽU KD V TRSTU Začetek razgovorov štirih strank glede sestave deželnega odbora Izjava PSI o pobudi KD za sklicanje sestanka ■ Poročilo deželnega odbora KPI Vprašanje pogajanj za sporazum o deželnem programu tn sestavi deželnega odbora se je, kot se zdi, premaknilo z mrtve točke. Na pobudo Krščanske demokracije je bil včeraj v Trstu sestanek predstavnikov KD, PSI, PSDI in PRI, o čemer so izdali tudi skupno poročilo. Medtem ko so se doslej pogajali samo socialisti in socialdemokrati, da bi našli podlago za skupni nastop pri pogajanjih s Krščansko demokracijo, so dali krščanski demo- iti razumeti, da je treba pohiteti pogajanji, da ne bo dežela «brez c,ave», saj razpolaga sedaj samo s predsedstvom deželne skupščine, medtem ko še vedno čaka na «vlado», to je na deželni odbor. Demokristjani so sklicali v Gorici sestanek svojega deželnega odbora, ki je pozval ostale tri stranke k po-gajanjam, da se lahko sestavi široka podlaga za večino, ki bo lahko podpirala odbor levega centra in ki bo osnovana na programskem sodelovanju demokratičnih strank, ki zagovarjajo deželno ureditev. Zato je odbor predlagal prvo srečanje za včeraj ob 16. uri na sedežu KD v Trstu. V zvezi s tem vabilom je izdala PSI naslednje sporočilo: Deželni odbor PSI se je sestal, da bi proučil in razpravljal o poročilu, ki ga ie izdal deželni odbor Krščanske demokracije, ter iz tega sledeče vabilo, naj se začnejo pogajanja za sestavo deželne vlade. Odbor je izrazil nekatere dvome o vsebini tega dokumenta, zlasti glede anticipiranja nekaterih ocen (s katerimi se PSI ne strinja) o pomenu srečanja strank levega centra v deželnem merilu ter o stališču večine do levice. Izvršni odbor je pooblastil deželnega tajnika odv. Franca Castiglioneja, da naveže primerne stike za prvo proučitev opredeljenih pogojev, ki so neogibno potrebni za programa-tično srečanje. KD pa je izdala skupno poročilo o sestanku štirih strank, ki se glasi: Včeraj opoldne so se na deželnem sedežu KD v palači «Diana» sestali deželni delegati KD, PSDI, PSI in PRI za prvo srečanje v zvezi z uresničenjem skupne platforme v okviru deželnega sveta. KD so zastopali deželni tajnik Berzanti, odv. Cornei-li, dr. Botteri ter načelnik svetovalske skupine Mizzau; za PSI sta bila navzoča deželni tajnik Castiglione in Arnaldo Pittoni, za PSDI deželni tajnik Nardini, Cesare in Pieran-drei, za PRI deželni tajnik Volli in Tranquillucci, član osrednjega vodstva. Člani posameznih delegacij so orisali zadevna stališča v zvezi s sestavo večine levega centra v deželnem svetu ter so na splošno nakazali svoj program. V bližnjih dneh bodo posamezne delegacije poglobile proučitev zadevnih stališč v vidu razgovorov štirih strank, ki se bodo nadaljevali v četrtek. KPI pa sporoča, da sta se včeraj v Trstu sestala njeno deželno tajništvo in predsedstvo skupine komunističnih deželnih svetovalcev ter proučila položaj in razpravljala o dejavnosti po umestitvi deželnega sveta. Predvsem so poudarili zahtevo, da mora deželna ureditev pomeniti začetek dejanske obnove v Furlaniji — Julijski krajini. Zato mora deželni svet takoj začeti z delovanjem v polnosti svoje oblasti in funkcij, ki jih predvideva statut. Svet mora takoj poseči v deželni položaj, ki se je poslabšal zaradi odpustov ter krčenja proizvodnih dejavnosti, tako da povzroči dejanski preokret k organskemu gospodarskemu in socialnemu razvoju v naši deželi. To predpostavlja, da ne bo deželni svet birokratski organ, ki bo samo izvajal smernic osrednje vlade, marveč da bo samostojno odločal in branil osnovne interese delovnih ljudi in vsega prebivalstva dežele sploh. Na sestanku so tudi obsodili ravnanje vodilne skupine Krščanske demokracije, ki izraža običajni prezir do svojih lastnih zaveznikov, ter njeno predrznost, saj hoče avtomatično presaditi vladni obrazec na deželo in poudarja svoj protikomunizem ter diskriminacije nasproti KPI, ki je druga stranka v deželi. KD sama sebe naziva za odločilno politično silo ter govori o odločnem nasprotovanju proti KPI. Zato poudarja KPI, da je dosedanja politika KD in PSDI glavni vzrok resnega položaja v deželi. KPI poudar- za okrepitev regionalističnih sil, za razvoj deželne avtonomije. Na koncu sestanka so sklenili, da bo v četrtek v Trstu seja skupine deželnih svetovalcev stranke, ki bodo proučili program in delovanje skupine same. Grške osebnosti na splavitvi «Erosa» Splavitve motorne ladje-trajekta «Eros», ki bo v nedeljo,' 7. t.m. ob 11. uri s splavišča št. 4 ladjedelnice v Tržiču, se bodo udeležili tudi predsednik grške turistične organizacije, ki je ladjo naročila, A. Ter-zakis in glavni tajnik organizacije L. Gondikas. Botrica ladje «Eros», tretja iz iste serije, ki jo je zgradila CRDA, bo gospodična Sepfo Chara-lambous. Ladja-trajekt «Eros» bo splavljena štiri tedne po splavitvi «Aphro- V NEDELJO POPOLDNE V A VDITORIJU ja nujnost najširše enotnosti demo-1 dite» in 8 tednov po splavitvi «Ado-kratičnih in ljudskih sil v deželi, I nisa».‘ imiiimiimimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiniimimtiiiiiiiaiiiiiiMiimiimiHiiiimiiiiimmiiiiiHHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiitiiiiiiiitimiiHHiHta» 6. POKRAJINSKI KONGRES ZVEZE ITALIJANSKIH ŽENA Lepa zaključna šolska prireditev dijakov nižjih srednjih šol Sodelovali so dijaki srednjih sol iz Križa, s Opčin, od Sv. Ivana, iz Rojana, s Proseka in od Sv. Jakoba Šolske prireditve so vedno najboljši znak, da se bližamo koncu šolskega leta. Takih prireditev je bilo tudi letos že kar precej na sporedu. Otvorile so jih seveda osnovne šole, v nedeljo popoldne pa smo imeli priložnost prisostvovati zaključni šolski prireditvi slovenskih srednjih šol na Tržaškem, ki je bila v dvorani Avditorija v Trstu. Na prireditvi so sodelovali dijaki srednjih šol iz Križa, z Opčin, od Sv. Ivana, iz Rojana, s Proseka in od Sv Jakoba, ki so •pripravili s pomočjo svojih profesorjev in vzgojiteljev pester in bogat program. Otvorili sta prireditev mladi napovedovalki Neva Terčon in Zorka Auer iz III. razreda trgovske nižje srednje šole pri Sv. Ivanu, ki sta pozdravili občinstvo in napovedovali posamezne točke programa, nato pa se je kot prva predstavila šola iz Rojana z dvema pesmima, ki ju je lepo zapel šolski zbor Ob spremljavi harmonike. Zbor je naštudirala in vodila prof. Zupančičeva. UDI o socialno - gospodarskih vprašanjih in o pravicah slovenske skupnosti Predlog o ustanovitvi deželne ženske konzulte in o prireditvi vsedržavne manifestacije za mir v Trstu vključitve Slovencev v javne u-stanove, popolno priznanje slovenskih šol ter ureditev položaja šolnikov. Priznati je treba podporo slovenskim kulturnim in športnim organizacijam, kar je treba obravnavati kot obogatitev kulturnega življenja na splošno. Na kongresu so končno izvolili 27 članski izvršni odbor pokrajinske federacije UDI in devet delegatk za vsedržavni kongres. Tatvina na konjskem dirkališču na Montebellu V nedeljo zvečer se je na letečem oddelku policije zglasil 31-letni Egidio Favreito iz Ul. Fran. ca 9 in službujočim agentom povedal, da so na konjskem dirkališču na Montebelu neznani tatovi njegovi ženi ukradli jopič, torbico in punSko-igračo v skupni vrednosti 35.000 lir. Favretto je z ženo in hčerkico popoldne ob 15. u-ri šel na dirkališče, štiri ure kasneje pa se je hotel vrniti domov. Se prej se je njegova žena za nekaj trenutkov oddaljila in pred vrati stranišča na neki stolici pustila svoj jopič na katerem je i-mela pritrjeno zlato zaponko, torbico in hčerino punčko. Ko je prišla iz stranišča pa ni našla ničesar več. Neznani tat je izkoristil priliko, ki sé mu je ponujala in vse skupaj odnesel. Zakoncema Favretto ni preostajalo drugega, kot da gresta prijavit tatvino na kvesturo. S pokrajinskega kongresa UDI v dvorani v Ul. Pondares V nedeljo je bil v prostorih Nove delavske zbornice v Ul. Pondares 8 šesti pokrajinski kongres UDI — Zveze italijanskih žena, na katerem je bilo prisotnih 98 delegatk, ki so zastopale okoli 5 tisoč članic te pomembne ženske organizacije. Poleg delegatk so bile na kongresu tudi prisotne predstavnice ženskih organizacij iz Slovenije, iz Avstrije, Vajonta 'n Pordenona, medtem ko sta organizaciji UDI iz Vidma in Gorice kongresu poslali pozdrav, saj so istočasno itr.eli tudi lastna kongresa. Uvodno poročilo je imela Jole ■HiiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimimiitiumimiHiiiiiiiinmnHiiiiiniiiiiimimimiiiiimu NEURADNI PODATKI ZA MAJ Promet javnih skladišč je upadel za 30. odst. V maju je dosegel 123.000 ton, lani v istem mesecu pa 175.000 ton - V prvih petih mesecih pa je bil za 1.8 odst. višji kot lani V maju je promet Javnih skladišč po prvih neuradnih podatkih dosegel 123.000 ton, medtem ko je v istem razdobju lanskega leta znašal 175.000 ton. Promet se je torej znižal za skoraj 30%. Promet Javnih skladišč v prvih petih mesecih je dosegel 902.000 ton, medtem ko je lani v istem razdobju znašal 833 ton in je torej promet prvih petih mesecev letošnjega leta za 1,8% višji, kot je bil lanski. Struktura prometa v prvih petih mesecih je bila naslednja: premog, železna ruda in staro železo 277.000 ton (lani 308.000 ton), žitarice in oljčna semena 92.000 ton (lani 51.000 ton), les 78.000 ton (lani 59.000 ton) in končno razno blago 456.000 ton (lani 415.000 ton. Pomemben je napredek pri prevozih lesa, saj so se zvišali za 32% In to tako na račun pošiljk rezanega mehkega lesa kot dovozov tropskega lesa. Prav tako se je povečal promet z raznim blagom in to za približno 10%. Tržaška trgovinska zbornica Je včeraj izdala sporočilo o stanju v pristanišču, pri čemer ponavlja svo. je že znano stališče, da so stavke pristaniških delavcev predvsem krive za znižanje prometa. Protestno pismo dr. Josipa Škerka dr. de Rinaldiniju V zvezi z imenovanjem članov v komisijo za določitev pravilnika nedavno izvoljenega deželnega sveta, nam je predsednik liste «Unione Slovena — Slovenska skupnost» dr. Josip Skerk poslal v objavo protestno pismo, ki ga je naslovil Sine do sestave komisije za določitev ■pravilnika, ki ste jo imenovali na seji 26. maja 1964. Z obžalovanjem ugotavljam, da ste imenovali za člana omenjene komisije samo zastopnike večjih italijanskih strank. TakSno ravnanje je naletelo na grajo v slovenski javnosti, kar je razvidno tudi iz krajevnih slovenskih listov. Obče-veljatmo demokratično načelo je, da pri tako važni izbiri sodelujejo in soodločajo predstavniki vseh list, ker bi bilo le tako upoštevano mnenje vseh volivcev. To ravnanje je tem hujše, ker je bilo prezrto in prekršeno načelo o enakopravnosti slovenske manjšine, ki ga vsebuje člen 3. posebnega statuta. Očitno je tudi, da je dežela Furlanija — Julijska Benečija dobila posebni statut prav zaradi obstoja slovenske manjšine v teh krajih, kar so poudarjali vodilni italijanski državniki na pogajanjih za sklenitev mirovne pogodbe in ob raznih drugih prilikah. Iz navedenega izhaja logičen zaključek, da bi moral biti v komisiji zastopnik etnične manjšine. Ker pomeni Vaš ukrep kršitev najosnovnejšega demokratičnega natela ter hkrati pravice slovenske skupnosti do primernega zastopstva in zaščite, sem prisiljen odločno protestirati proti uktepu, ki ni vključil zastopnika slovenske manjšine v komisijo za določitev pravilnika. Zahtevam odpravo te krivice in da svet o moji vlogi nujno razpravlja ter glasuje na svoji prvi prihodnji seji». S cisterne je padel ker se je odtrgala lestev Na delu se je včeraj ponesrečil 60-letni delavec Domenico Cappel i:z Ul. delle Docce 7, ld je usluž-ben v skladišču bencina «BP» v Ul. Rio Primario 12. Cappel se je hotel povzpeti na cisterno in je Burlo o temi «Enotnost emancipacije žena za napredek družine», v slovenščini pa je govorila Nadja Pahor. Po poročilu se je razvila zelo živahna diskusija, v katero so posegle številne delegatke, ki so poglobile obravnavana vprašanja. Tako je bilo govora o položaju žena v proizvodnji, o delu žena in družini, socialnih službah, ekonomskem programiranju, urbanistiki, socialnem skrbstvu, kulturi. šolstvu in vzgoji in končno o enotni politiki Zveze italijanskih žena. Popoldne je kongres zaključil delo s pozdravom članice vsedržavnega predsedstva UDI Marise Passigli. Na kongresu so odobrili nekaj predlogov za vsedržavni kongres in predvsem stališče glede zdravstvenega zavarovanja in. politike do družine. Sklenili so tudi predlagati, da se v Trstu priredi večjo manifestacijo vsedržavnega značaja pod geslom «Za mirno sožitje in atomsko razorožitev». Taka manifestacija naj bi bila prav v Trstu, ki je stična točka treh držav z različnimi družbenimi u-reditvami m različno mednarodno politiko. Končno so na kongresu odobrili tudi daljšo resolucijo, ki jo bodo skupno s federacijami UDI iz Gorice in Vidma poslali novo izvoljenemu deželnemu svetu Furla-nije-Julijske krajine. Resolucija se deli na več delov in obravnava splošni gospodarski in socialni razvoj v deželi, zlasti z vidika posledic za žene in družine. V tej zvezi nato tudi obširno obravnava položaj žene na delu in končno govori o konkretnih pobudah v korist družine, zaščite otrok, otroškega varstva in vzgoje. V resoluciji se predlaga usta-novitey ženske deželne konzulte, ki bo lahko prispevala v okviru deželnega gospodarskega in socialnega programiranja za uspešnejše reševanje vprašanj, ki jih resolucija navaja. Daljši odstavek resolucije tudi posveča potrebam slovenske skupnosti, ki živi v okviru dežele. V resoluciji se poudarja, da je bi-' la Zveza italijanskih žena vedno pozorna za vprašanja slovenske manjšine in za njene potrebe ter da je treba rešiti nekatera osnovna vprašanja in med njimi glede uporabe jezika v javnih uradih, iiiiiiiiiiitmiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiitHMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiii PO PODPISU KONVENCIJE 29. APRILA Mladinski pevski zbor nižje gimnazije pri Sv. Jakobu Sledil je t stop dijakov iz Križa z zborno recitacijo «Ljubimo naše hrepenenje in naša usoda», 'ki jo je pripravil prof. Teuer-schuh. Nastopili so vsi dijaki šole v Križu, ki so se dobro postavili. Dekleta iž šole z Opčin so nastopila z ritmično vajo s palicami, ki so jo izvedle, oblečene v dolge hlače in belo bluzo, res brezhibno, Sola od Sv. Iv£na pa se je predstavila kar z fgro in sicer «višegrajska zgodba», ki jo je napisala prof. Rebula. Nastopili so v njej številni učenci, ' kot vložek pa tudi balet. Sledila je recitacija Marjana Nabergoja, dijaka II. razreda šole v Rojanu, ki je lepo recitirat Gregorčičevo «Naš dom». Zelo prisrčen je bil nastop dveh recitatorjev iz šole na Proseku in sicer Nadje Krali in Valterja Regenta, ki sta v slovenski narodni noši recitirala Prešernovo pesem «Od železne ceste». Deekleta z Opčin so nato zaplesala poljski ples. Bila so oblečena v poljske narodne noše ter so požele lep aplavz. Dijaki iste šole so nato nastopili še z igro v dveh dejanjih «Zlata gos». Zadnja točka, nastop zbora nižje srednje šole pri Sv. Jakobu, je bila nadvse prijetno presenečenje. Zbor je bil odlično izvežban, vseskozi siguren in glasovno lepo ubran. Zapel je zahtevne skladbe tako dovršeno, da moramo dirigentki prof. Zupančičevi in mladim pevcem zares čestitati. Pri tem bi izrazili željo, da bi prof. Zupančičeva kako vzdržala ta zbor tudi za druge nastope. Takšen, kot se je v nedeljo izkazal, namreč lahko gre ne katerikoli oder in na vsako kulturno prireditev Istočasno kot v Avditoriju so imeli zaključno šolsko prireditev tudi v Bazovici, kjer so v vaški župnijski dvorani nastopili otroci iz Bazovice in kot gostje otroci osnovne šole iz Gropade, ki so že imeli' svoj nastop v četrtek popoldne v svoji šoli. Prireditev je začel združeni pevski zbor otrok iz Bazovice in Gropade, ki je zapel pesmi; «Bog je ustvaril zemljo», «Prišla bo pomlad», «Kje so moje rožice», «Po Koroškem po Kranjskem», «Slovenski smo fantje», «Palčki» in «Naša pesem». Sledili so domači miiMuiuiiiimiiimiiiiiiimiiiiiimiuiimiiiiMiimfiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiimiMiiuuiiiimimii VPRAŠANJE PITT0NIJA (PSI) 0BČ. ODBORNIKU CUMBATU ■ m —....... — -■■■ ■■■ ' ■ —■ ■■■■■■ ■' i - «■— ■ ■ ■■ '»—■■■» —■»»" — ' - ■ ■ ■ ■ ■ Vprašanje palače Reinelt in regulacijskih načrtov Svetovalec PSI opozarja, da je sklep občinskega odbora v nasprotju s programom levega centra o teh vprašanjih Vodja socialistične skupine v tržaškem občinskem svetu svetovalec Pittoni je poslal občinskemu odborniku za urbanistiko, podžupanu prof. Cumbatu, naslednje vprašanje: Skupno z razpravo, ki je bila v razširjeni gradbeni komisiji o splošnih pripombah k regulacijskemu načrtu, med katerimi so bile tudi pripombe vsedržavnega zavoda za urbanistiko in vsedržavnega združenja za ohranitev državnega umetniškega in naravnega bogastva, ki imajo namen, da zavarujejo neokla-sični ambient mesta Trsta, je občinski odbor 19. maja odobril nadzidavo treh nadstropij palače Reinelt ob kanalu pri Ponterošu, ki je bila že proglašena za narodni spomenik, čeprav se je gradbena komisija izjavila proti nadzidavi. To dejstvo zahteva, da Je treba pri tem vzeti v poštev razne faktorje: na področju splošnega delovanja osrednjih in periferičnlh organov ministrstva za vzgojo, ki se zdi, da so nudili krajevni upravi potrdilo za tako neobičajno tolmačenje predpisov o zaščiti umetnin; na področju občinske upravne politike in na specifično tehničnem področju na predsednika Sveta dežele Furia- že *toP‘' na drugo prečko majhne nija-Julijska krajina» dr.Dc~ J- — |g ■» jf naldinija. Pismo se glasi: niia-Julijska krajina» dr.Dora de Ri. železne pritrjene lestve, ko se je J....... ~-----— lestva nenadoma odtrgala s cister. «Podpisani predsednik liste «Unione Slovena — slovenska skupnost», dr Josip Skerk, sem dolžan, da Vam sporočim stališče slovenske mani- ne. Cappel je padel vznak in s hrbtom udaril v železno oje prikolice ter se pri tem pobil po levi strani hrbta. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, Od včeraj deluje enotno tajništvo za dodeljevanje ljudskih stanovnnj Tajništvo vodi občinski funkcionar dr. Guastai- v la - Ze prvi dan so proučili okrog 80 prošenj Kot je bilo napovedano v konvenciji, ki je bila podpisana 29. aprila med tržaško občinsko upravo, prefekturo, IACP in begunsko organizacijo OAPGD, je včeraj začelo delovati enotno tajništvo za sprejem prošnje in za dodelitev ljudskih in ekonomičnih stanovanj v tržaški pokrajini. Tajništvo ima svoj sedež v Ul. sv. Katerine štev. 7 in ga vodi obč-ni funkcionar dr. Guastalla. Prvi dan je tajništvo proučilo okrog 80 prošenj. Poleg tega pa se Je v teku včerajšnjega dne prijavilo v uradih tajništva 54 oseb, ki so se v glavnem zanimale, kako Je s prošnjo za stanovanje, ki so jo že svoj čas predložile. Z ustanovitvijo in začetkom delovanja enotnega tajništva, bodo posamezne ustanove kljub temu obdržale svoje stanovanjske komisije, ki pa bodo imele povsem druge naloge. H konvenciji lahko pristopijo tudi druge javne ustanove, ki se ukvarjajo ali se nameravajo ukvarjati z gradnjo ljudskih odnosno ekonomičnih stanovanj. otroci z dvodejanko «Mihec in Jakec» v kateri so nastopili Sonja Križmančič, Boris Grgič, Dora Žagar in Mirjana Metlika. Nato so se zvrstile razne deklamacije. Sonja Križmančič je deklamirala pesmico «Zahvala učiteljstvu ob koncu šolskega leta», zborno recitacijo «Telefon» so podali otroci iz prvega razreda, recitacijo «Petelin in putka» pa otroci iz drugega razreda. Po sporedu je imel vaški župnik kratek nagovor o vzgoji otrok, zaključil pa je prireditev domači učitelj Miro Prešel, ki se je vsem navzočim zahvalil za obisk. Prireditve so se udeležili tudi šolski nadzornik Bole, ravnatelj Šinigoj in številno učiteljstvo tudi iz drugih krajev ter precejšnje število domačinov, ki pa bi jih, glede na število šolskih otrok v Bazovici in v Gropadi. lahko bilo še več. Zelo lep nastop orkestra in solistov naše GM v Piranu V soboto zvečer je v gledališču Tartini v Piranu nastopil kot gost godalni orkester Glasbene Matice iz Trsta pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra. Kot solisti so sodelovali pianistka Danijela Nedoh ter violinista Žarko Hrvatič in A-leksander Zupančič. Koncertni nastop je bil v okviru srečanja ansamblov in solistov glasbenih šol koprskega okraja Tržaški gostje so želi med številnim občinstvom, med katerim so bili mnogi znani glasbeniki, toplo odobravanje in priznanje za svoje izvajanje. gradbenih in urbanističnih vprašanj, ki so povezana z izvedbo regulacijskega načrta. Hkrati pa obveščam, da je bil podtajnik ministrstva za vzgojo, poslanec Pencaltea, obveščen o tem vprašanju in naprošen, naj ugotovi, ali so bili ministrski akti pravilno sestavljeni. Na področju pristojnosti občinske uprave pa moram ugotoviti: 1. da ne obstaja nobeno pooblastilo občinskega sveta občinskemu odboru glede začasne razveljavitve regulacijskega načrta. To možnost ima samo župan. Vmešavanje občinskega odbora v to zadevo predstavlja pot urbanistične politike, ki je v tem primeru v nasprotju s programskimi obveznostmi, na osnovi katerih socialisti podpirajo občinski odbor; 2. da so bili v sklepu o uveljavitvi splošnega regulacijskega načrta črtani iz načrta mestni zgodovinski rajoni, hkrati pa je bilo vprašanje višine stavb in prometa v zgodovinskem središču odloženo do sestave podrobnostnih regulacijskih načrtov. Sklep o uveljavitvi zakona o zavarovanju je obvezoval župana, da na področjih mestnega središča prepreči kakršno koli oškodovanje umetnin ali pa gradnje, ki bi otežkočile sestavo podrobnostnih regulacijskih načrtov. Na žalost pa je treba nadzidavi palače Reinelt pridružiti Izginule stavbe v Ul. Dlaz, ki so jih podjetja Cividin in Resenwasser ter Buffo in Melardi podrle, gradnjo v Ulici Diaz nove stavbe na prostem stavbl-šču in gradnjo neke garaže v bližini škofijske palače. Hkrati pa se na splošno ugotavlja težnja občinske uprave, zanemarjati začetek proučevanj ln uresničitve podrobnostnih regulacijskih načrtov za mestno zgodovinsko središče,, ter obenem popuščanje pred koristmi posameznih zasebnikov, ki hočejo nenačrtno izkoristiti stavbišča v središču mesta. Zato vas vprašujem, gospod odbornik, ali menite, da so ti sklepi v duhu sporazuma levega centra, upoštevajoč tudi dejstvo, da je Italijanska socialistična stranka sklenila, da doseže obveznost, da se ne bo več zavlačevalo z izvedbo programa levega centra, ki v neki točki predvideva spoštovanje zakona o zaščiti in izvedbo podrobnostnih regulacijskih načrtov glede zgodovinskih mestnih predelov. Koncert de! ki so dobila nagrado «mesta Trst» ^Včeraj smo v gledališču «Verdi» slišali izvedbo treh glasbenih del, ki so prejela nagrado mesta Trst za leto 1963. Kot je znano, razsodišče ni nobenemu delu podelilo prve nagrade, pač pa se je odločilo za dve drugi nagradi (po 750 tisoč lir in koncertno izvedbo) in dodelilo je tudi tretjo nagrado (samo izvedba). Simfonija št. 2 Belgijca Willema Kerstersa se je izkazala kot dovolj zanimiva skladba, v kateri ne manjka iznajdljivosti in jo je mogoče kar prijetno poslušati. Približno isto velja tudi za Metamorfozo za klavir in orkester Tržačana (sicer bivajočega v Rimu) Maria Zafreda ,kjer je kot pianistka nastopila hi lian Zafred. Za Pasa-caglio in fugo Luigija Manentija bi pa mogli imeti tudi kak fo-mislek. Kot je bilo povedano Se ob razglasitvi dodelitve nagrad in kot je včeraj ponovil predsednik konservatorija prof. Renato Mezzetta, je razsodišče prejelo blizu devetdeset del iz številnih evropskih dežel. Prav težko si predstavljamo, da bi bila raven vseh teh ta ko številnih del pod ravnijo Ma-nentijevega dela. Tržaškemu filharmoničnemu orkestru je z vestno pripravo dirigirat Franco Ferraris. V odmoru je p roj. Mezzena p re-čital podatke o nagradah mesta Trst. ki so bile že desetič dode Ijene. Zupan dr. Franzil pa je nato nagrajencem izroči 1 nagrade. Sestanek za obnovo gledališča Rossetti Na sedežu letoviščarske in turistične ustanove so se včeraj sestali predstavniki ustanov, ki se zanimajo za obnovitev dvorane gledališča «Rossetti». Na sestanku ji predsednik omenjene ustanove Magris predlagal, naj bi poslali družbi «Puccini», ki je lastnica gledališča, vabilo s predlogom, naj tudi ona poviša svoj finančni delež na osnovi novih stroškov za obnovitev gledališča. Slovensko gledališče v Trstu Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja V soboto, 6. junija ob 21. uri v AVDITORIJU V nedeljo, 7. junija ob 17. uri v AVDITORIJU V ponedeljek, 8. junija ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH ALEXANDRE RIVEMALE REZERVIST komedija v treh delih (UPRIZORITEV NAGRAJENA S PRVOMAJSKO NAGRADO 1964) Nastopajo: JANEZ BERME2, MARIJAN BREZNIK, MARJAN DOLINAR, FRANCI GABROVŠEK, PAVLE JERŠIN, SANDI KROSL, MARJANA KROŠLO-VA, MIJA MENCEJEVA, VO-LODJA PEER, JOŽE PRISTOV, JANEZ ŠKOF, JANA ŠMIDOVA in sodelavci. Scena: AVGUST LAVRENČIČ Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: HENRI BETTI Lektor: BRUNO HARTMAN Režija: MIRAN HERZOG Prodaja vstopnic od petka, 5. junija dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. SLOVENSKI KLUB priredi v nedeljo, dne 21. junija enodnevni izlet z avtopulmanom v PREDJAMSKI GRAD, PIVKO JAMO, POSTOJNO (kosilo), RAKOV ŠKOCJAN. Cena za vožnjo in kosilo v Postojni je 2.300 Ur. Prijave v potovalni pisarni AURORA v Ul. Cicerone 4. Prosimo reflektante naj pohitijo s prijavo! Ljudska prosveta Prosvetno društvo «S. Škamperle» priredi od 23. do 30. junija teden ljudske umetnosti. Kdor želi soaelovatl s svojimi deli dobi tiskana navodila v društvenih prostorih. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31. maja In 1. junija se je v Trstu rodilo 26 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 68-letni Domenico Del Zio, 76-letna Itailia Vicenzi vd. Fiorio, 68-letni Roberto Facchini, 43-let-na Biancard-a Dall’Aglio por. De Rosa, 76-letna Maria Pezzi por. Panebianco, 54-letna Stella Maria Miami por. Mantovani, 78-4etna Italia Erminia Tavano por. Possa, 67-letna Maria Pregare por. žafran, 89-letni Giuseppe Scrignari, 77-letina Maria Ric-cobon por. Tremili, 82-Jeitni Gregorio Raguseo, 334etna Loredana Bassi por. Bruss. NOČNA SLUŽBA LEKARN (1. — 7.) Godina. Trg S. Giacomo 1; Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Ai Due Mori. Trg Unità 4; G. Papa, Ul. Fel-luga 46 POLETNI URNIK SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Od ponedeljka, 8. junija bo v uradu Slovenskega gospodarskega združenja veljal sledeči poletni ur. nik: Vsak dan od 8. do 14. ure, v torek in petek od 8. do 13. ure in od 17. do 18. ure, v soboto od 8 do 13. ure. • Kulturni krožek «Rodolfo Mo- randi» priredi v sredo, 3. t. m. ob 19. uri na sedežu PSIUP v Ul. Zonta 5 razgovor o temi «Kultura in družba». Temo za diskusijo bo obravnaval prof. Giuseppe Petronio, profesor za italijansko književnost na filozofski fakulteti tržaške univerze. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trai - Ul. av. Frantlika 20 lelelon ttl-7W2 N O V O t K. May: Zaklad v srebrnem jezeru II. L 180 Slovensko gledališče v Trstu Danes, 2. junija ob 20. uri v Piranu ; jutri, 3. junija ob 20. uri v Izoli J. P. Sartre: UMAZANE ROKE Nazionale 15.00 «Scandali audi» Prepovedano mladini. Arcobaleno 15.00 «Recoi‘1» Robert Taylor, Vera Miles. Excelsior 15.00 «La rosa del delitto» Kriminalni film. Fenice 15.00 «Maoiste alila corte dello zar» Technicolor. Grattacielo 15.00 «La donna che visse diue volte» James Stewart, Kim Novak. Supercinema 15.00 «Cacciatori dii donne». Prepovedano mladini. Alabarda 14.30 «I deportati di Bota-ny Bay» Alan Ladd, James Mason. Filodrammatico 14.30 «Le tardone» Franchi-Inigrassia, Walter Chiari. Aurora 15.00 «Compagnia di codardi» Cristallo 15.15 «Professore a tutto gas» Technicolor. Siedi barvna slikanica. Capito! 15.00 «Il comandante» Franco Fabrizi, Totò. Garibaldi 15.00 «La vendetta dei moschettieri» Mitene Demongeot. Impero 15.00 «L’ultimo treno da Vienna». Moderno 14.30 «Il fornaretto di Venezia» Technicolor. Michele Morgan, Enrico Maria Salerno. ,Astra 15.00 «La schiava di Bagdad». Astoria 15.00 «L’ape regina» Ugo To-gnazzi, Marina Vlady. Prepovedano mladini. Vittorio Veneto 14.45 «Me Liintock» John Waytne, Maureen O’Hara. Abbazia 15.00 «L’urlo della battaglia» Jeff Ohandler. Ideale 14.30 «U trono nero» Technicolor. Buri Lancaster. Marconi 14.00 «Cleopatra una regina per Cesare» Pascale Petit. KINO NA PROSTEM Paradiso 21.00 «1 4 monaci» Peppimo De Filippo, Aldo Fabrizi, Nino Taranto, Macario. Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» priredi 28. junija enodnevni izlet v Logarsko dolino. Vpisovanje vsak dan v večernih urah v društvenih prostorih. Prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin priredi v nedeljo 7. junija e-nodnevni Izlet na Slavnik in v Škocjan z ogledom znamenite Škocjanske jame. Vpisovanje pri Draščkovih. Prosvetno društvo Prosek-KOnto- vel priredi v nedeljo dne 7. junija enodnevni izlet po Istri z ogledom Pulja. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva na Prose-ku. Prosvetno društvo v Skednju priredi 29. junija letos izlet na Bled. Vpisovanje vsak dan, razen v sobotah in nedeljah, od 20.30 do 21.30 v društvenih prostorih, Skedenjska ulica 124-1. Zaključek vpisovanja z oddajo zadnjega mesta. Prosvetno društvo «Ito Gruden» v Nabrežini priredi v nedeljo 14. junija enodnevni izlet v Ajdovščino na revijo godb na pihala. Vpisovanje za izlet vsak dan od 18. do 20. ure pri Rudiju Pertotu v Nabrežini. Mali oglasi PODI in pokrivala za pode, preproge in sintetične preproge za hodnike iz plastike, gume, Moquette in Mera klon. Beneške zavese po meri, zastori, Cinz lavatex, prevleke iz pia stike. A R.P. ITALPLAST — Trg Ospedale št. 6, Tel. 95-919. FANTA ali dekle 14-16 let išče trgovina jestvin Resinovič, Piazza San Francesco 8. AMERIČANKE, ITALOAMEHICAN- KE, Španke, Nemke, Slovanke, A-rabklnje, Indonezijanke, Korejke, Havajke, Rodezijke, ki prihajajo v Italijo, bi se poročile z Italijani. Takojšnja zaroka. Pisati dopisnico na naslov «Club Eureka», casella 5013 Roma. AMERICANE, ITALO AMERICANE, spagnole, germaniche, slave, arabe, indonesiane; Coreane, Hawaiane, Ro-desiane venendo ln Italia sposerebbero italiani. Fidanzamento immediato. Scrivere su cartolina al «Club Eureka», casella 5013 Roma. PRISPEVAJTE ZA OIJASKO MATICO I Hudo ranjen v neznanih okoliščinah V neznanih okoliščinah se je včeraj v jutranjih urah hudo ponesreči! 27-letni sprevodnik Lorenzo Fiossi iz Ul. San Nicolò 36. Okrog 4. ure zjutraj so Plossija prepeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi udarcev in ran po zatilju. Ponesrečenec ni govoril, zato ni bilo mogoče zvedeti, kako je prišlo do nesreče. Njegov prijatelj 20-letni Giampaolo Travaglio iz Ul. Locchi 48, ki ga je spremljal, Je samo povedal, da je PlossiJ* že ranjenega našel malo prej na vrtu nasproti lokala «Marinella» v Barkovljah, kjer sta skupaj pre. živela večer. Zdi se, da je Plossi postal žrtev nerodnega padca. Po dolgi bolezni nas Je v nedeljo zapustila naša draga žena ln mama MARIJA ŽAFRAN roj. PREGARC Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 2. t. m. ob 16.45 Iz mrtvašnice glavne bolnišnice na domače pokopališče v Ric-manjih. Žalujoči soprog Ivan, sin Boris, hči Emilija z možem in ostali sorodniki Ricmanje, 2. junija 1964. Po dolgi bolezni nas Je zapustila naša draga LOREDANA BRUS roj. BASSI K zadnjemu počitku smo jo spremili včeraj 1. t. m. Toplo se zahvaljujemo g. dr. Babichu, bolniški sestri Idi ta osebju VIII. oddelka sanatorija INPS za nego in požrtvovalnost ter vsem, ki so z nami sočustvovali. Žalujoči: mož ALDO in oče BRUNO _ , ter »stalo sorodstvo Barkovlje, 2.VI.1964. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Odv. De Grisogono je zaključil svoj dolgi zagovor dr. Stena Jutri bo začel govoriti branilec inž. Cisilina odv. Stereo - Obsojen jugoslovanski begunec zaradi napada na policista Na kaz&nsfeem sodišču, kateremu pr'edseduje sodnik Buschimi, je odv. De Grisogono včeraj zaključil svoj obrambni govor in na koncu zahteval popolno oprostitev za dr. Stena. Odv. De Gri-šogbho je tudi 'na včerajšnji razpravi razčlenil vse obtožbe proti Stenu im jih prikazal v popolnoma drugačni luči. Po trditvah o-brambe Steno ne more biti kriv goljufij in prevar katerih je obtožen, ker se je v dobri veri nanašal samo na predložene mu do-kumehte opravljenih odobritev izvršenih gradbenih del v smislu pogodbe, odobritve, ki so jih o-pravili izvedenci, V.ar potrjujejo tudi nekatere priče. Če so bile pomanjkljivosti, če so nekatera dela bila nepravilno izvršena, če so torej v bolnišnicah namestili naprave, ki niso v redu delovale, se ne sme kriviti Stena, temveč upravo javnih del in izvedence, ki so izvršili odobritev. Steno ni mogel vedeti za vse pomanjkljivosti, ker sam ni bil dolžan prisostvovati gradnji in tudi ni bil dolžan hoditi od ene bolnišnice do druge in nadzorovati delavce, ali pregledovati, če so pri gradnji naročenih del zaposleni delavci tvrdke ali delavci bolnišnice. Na drugem oddelku kazenskega sodišča, kateremu je predsedoval sodnik Renzi so včeraj po hitrem postopku sodili 20-letnega begunca Jožefa Sepa iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti, ki je bil obtožen upiranja javnemu funkcionarju in povzročitve telesnih poškodb. Dogodek, ki je Sepa privedel pred sodnike, se je dogodil 25. maja okrog poldne med Trgom sv Antona in Trgom Ponterosso, kjer je 42-letni policijski podčastnik Michele Canarutto zasačil Sepa, ,ki je vabil nekatere tujce v bližnje trgovine. Sep je to delo opravljal že nekaj dni in policija ga je že poznala, zato mu je bila za petami. Canarutto se je Branilec je nato na dolgo in ši- 1 roko govoril o delih, ki jih je i-melg v zakupu tvrdka «Tecnotermica» za namestitev ogrevalnih in zračnih naprav v četrtem oddelku bolnišnice pri Magdaleni in omenil, da sam ne ve, če je bilo delo v redu napravljeno, vendar je izključil, da bi tedaj tudi Steno vedel kaj več o tem. Poleg tega so po dokončanih delih izvedenci odobrili naprave, odobritvi pa je prisostvoval tudi primarij dr. Papale. Ce so torej izvedenci ugotovili, da naprava deluje, Steno pri tem ni imel nobene odgovornosti in je v dobri veri vzel na znanje ugotovitve izvedencev. Odvetnik De Grisogono je nadalje naštel ostale obtožbe proti celo, da je sam javni tožilec pri obtožbi, da je Steno odobril nakup nepotrebnih zidnih omar, zahteval oprostitev obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. Branilec pa je na zaključku svojega govora zahteval od sodišča popolno o-prostitev za dr. Stena glede vseh obtožb, tei se ga tičejo. Razpirava se bo nadaljevala jutri, ko bo pričel s svojim obrambnim govorom odv. Sferco, ki brani inž. Cisilina. približal beguncu, se predstavil za policaja in zahteval naj mu Seji sledi. Toda namesto tega je begunec policaja napadel ter ga s pestmi udaril v brado in v desno stran prsi, potem pa zbežal. Ni šel daleč, ker so ga malo potem prijeli drugi agenti in ga odpeljali na kvesturo, nakar so ga po kratkem zaslišanju prijavili sodišču. Canarutto je medtem moral zaprositi za zdravniško pomoč. Službujoči zdravnik mu je v bolnišnici povezal rano na obrazu in ugotovil verjetni zlom četrtega in petega desnega rebra. Sep se je pred sodniki izgovarjal, da ni slišal Canarutta, ko naj bi rekel «polizia». Zbal se je, da ga neznanec hoče odvesti neznano kam, zato da je zbežal, zanikal pa je da bi agenta napadel. Vsi izgovori so bili zaman, ker ga je sodišče spoznalo za krivega in ga obsodilo na 10 mesecev zapora, plačilo 10.000 Ur globe in sodnih stroškov. Javni tožilec je za obtoženca zahteval J leto zapora. niniiniiimniinmmmmiimiinmnninnnnnTliHi Stavke v tekstilnih tovarnah Ker so bila prekinjena pogajanja za obnovo vsedržavne delovne pogodbe v tekstilni industriji so tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL proglasile osemurno stavko v tem tednu. V Podbori in Ron-kah bodo v sredo, 3. junija stavkali poldrugo uro, v četrtek 4. junija 4 ure in v petek 5. junija spet eno uro in pol. Stavkali bodo ob koncu vsake izmene. V tekstilni to-varni v Sovodnjah bodo delavci stavkali 8 ur neprestano, v četrtek 4. t. m. Umrla je najstarejša Podgorka Včeraj so v Podgori pokopali Frančiško Delpin vd. Cicuta, ki je bila najstarejša žena v Podgori in med najstarejšimi tudi v vsej goriški občini. Umrla je ponoči od sobote na nedeljo »er je kar v spanju in brez trpljenja odšla na drugi svet. Dosegla ;e lepo starost skoraj 96 let, ki bi jih dopolnila v oktobru. Se tisti večer prej, v soboto, je čitala časopis in se kot ponavadi razgo-varjala s svojci, ker je bila kljub visoki starosti še precej bistrega duha. .gtenu in jih vse pobil, omenil je DVE HUDI PROMETNI NESREČI Eden mrtev, trije hudo ranjeni pri trčenju avta v platano Nesreča se je pripetila pri Torviscosi - Motorist hudo ranjen pri trčenju v avto v Ul. Commerciale V nedeljo okrog polnoči se je v Torviscosi, na državni cesti «14», dogodila huda prometna nesreča, pri kateri se je smrtno ponesrečila 26--, letna Nives Špeh por. Novak z Opčin 1075, njen 28-letni mož Anton Novak, 25-letni Sartorino Maranzi-na iz Ul. Vigneti 33 in neka Graziella Clay pa se v bolnišnici borijo s smrtjo. Približno ob omenjeni uri je Novak vozil svoj fiat 600 TS 65780 proti Trstu. V avtu so se peljali tudi njegova žena, Maranzina in Clayeva, ko pa je Novak privozil do tovarne SNIA, je iz razlogov, ki jih cestna policija iz Cervinjana ni mogla še ugotoviti, zavozil s ceste in silovito treščil v platano. Zaradi močnega sunka se je prednji del avtomobila ves zmečkal in rezervoar bencina je eksplodiral. V nekaj trenutkih se je goreči bencin razlil in plameni so zajeli ves avtomobil. Mimoidoči avtomobilisti so ponesrečencem priskočili na pomoč in po mnogih težavah potegnili iz gorečega avtomobila Novaka, Maranzino in Clayevo v hudem zdravstvenem stanju. Medtem so nekateri poklicali gasilce, ki so takoj prihiteli iz K1IO «IRIS» PROSEK predvaja danes 2. t. m. ob 16. uri komični film: ELI IMBR0EU0NI (GOLJUFI) Igrajo: VALTER CHIARI, ANTONELLA LUALDI, RAIMONDO VIANELLO, FRANCHI in INGRASSIA KINO PROSEJ^K^JNTOVEL predvaja danes, 2. t. m. ob 16. uri jugoslovanski dramatični in pretresljivi film, produkcije Jadran: 9.o CERCHIO (DEVETI KROG) Grozotna zgodba iz uničevalnega taborišča Igrajo: DUŠICA 2EGARAC, BORIS DVORNIK in BRANKO TATIC KINO «R0SANDRA« B0LJUNEC predvaja danes, dne 2. t. m. z začetkom ob 18. url barvni film: I PIRATI DELLA COSTA , (Pirati obale) Igrajo: LEX BARKER — ESTELLA BLAIN — LIVIO LOREN-ZON — LIANA ORFEI — LORIS RIZZI — JOHN KITZ MILLER Jtùtem WBMBk-i predvaja danes, 2. t. m. ob 15. uri Cinemascope barvni film: Il tesoro del lago d’argento (Zaklad v Srebrnem jezeru) Igrajo: KARL. MAY-HELDEN in’OLD SHATTEHRAND Cervinjana in z napravami za gašenje pričeli gasiti požar, drugi gasilci pa so iz avtomobila potegnili še Novakovo ženo. Tedaj je bila še živa, toda med prevozom v bolnišnico v Palmanovo je podlegla hudim ranam in opeklinam. Z rešilnim avtom so tudi Novaka, Manzarino in Clayevo prepeljali v bolnišnico v Palmanovo, kjer so jih sprejeli s strogo pridržano prognozo zaradi hudih ran in opeklin. V nedeljo zjutraj se je dogodila huda prometna nesreča tudi v Ul. Commerciale, katere žrtev je postal 17-letni dijak Luigi Gorza s Konka-nela 10. Okrog 9.30 se je Gorza peljal na svojem motorju TS 32106' navzdol po Ul. Commerciale. Ko je privozil do stavbe štev. 146 je trčil v fiat 1100 TS 33402, ki ga je iz nasprotne smeri privozil 42-letni Sergio Fontanot iz Ul. Economo 10. Fontanot se je tedaj pomaknil na levo stran ceste, ker je prehiteval fiat 500 TS 63200, katerega je navzgor po Ul. Commerciale vozil 24-letni Sergio Pertot iz Ul. Sara Davis št. 172. Trčenje je bilo tako silovito, da je nesrečnega Gorzo vrglo z motorja in je pri padcu z glavo udaril v vogal bližnje stavbe. Nekateri očividci so se takoj podvizali do najbližjega telefona in poklicali rešilni avto RK. Bolničarji so Gorzo, ki je bil nezavesten, položili na nosila in ga takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s strogo pridržano prognozo. Pri padcu se je Gorza ranil in hudo pobil po zatilju, levem sencu in čelu, po prsih in levem kolenu. V ZNAMENJU MIRU IN LJUBEZNI DO PETJA Slovenci z ene in druge strani meje na prvem obmejnem srečanju v Mirnu Nad tisoč prisotnih na reviji pevskih zborov v Delavskem domu ■ Pozdravna nagovora predstavnikov sodelujočih prosvetnih organizacij - Športna srečanja Pogled na del mno žice med nedeljskim nastopom pev skih zborov v Mirnu V Mirnu, velikem središču ob spodnjem teku Vipave, je občinski svet kulturno prosvetnih društev Nova Gorica pripravil prvo obmejno srečanje. V tem kraju se je zbralo nekaj čez tisoč Slovencev tako iz Jugoslavije kot z Goriške v Italiji. Vas je bila za to priložnost 6-krašena z zastavami in transparenti. Lepo vreme je prirediteljem samo olajšalo delo ter zajamčilo uspeh. V dopoldanskih tekmah so se mladinci pomerili v nekaterih športnih panogah. V odbojki so Mirenci premagali Dom s tesnim rezultatom 3:2. Tekma je bila zelo razburljiva in napeta do zadnje minute. Odigrali so pet setov, od katerih sta dva pripadla domovcem, trije pa Mirencem: Miren - Dom 15:13, 9:15, 15:10, 14:16 in 15:10. V nogometu So prevladovali razigrani in bolje pripravljeni Sovodenjci, ki so zmagali z rezultatom 5:1. Zelo razburljive tekme so bile tudi nà zelenih mizah. O njih kakor tudi o ostalih športnih srečanjih bomo obširneje poročali prihodnjič. Osrednja manifestacija je bila zvečer v Delavskem domu, v katerem se je zbralo nad tisoč oseb. V uvodni besedi je predstavnik gostiteljev Dušan Pelicon pozdravil navzoče predstavnike oblasti in prosvetnih organizacij z ene in druge strani meje, ki so se odzvali povabilu, ter želel vsem skupaj prijetno zabavo. V imenu Slovenske prosvetne zveze se je za prisrčen sprejem zahvalil njen tajnik Gorazd Vesel, ki je izrazil željo, da se poiščejo najrazličnejše možnosti sodelovanja in Stkejo na takšen način čez mejo, ki se je zarezala v naše narodno telo, trdne vezi pripadnikov enega in istega naroda, ki gojijo isto. in neusahljivo ljubezen do tradicij in kulturnih izročil našega naroda. «Slovenska manjšina v Italiji bo obstajala in se razvijala le ob tesni navezanosti na neusahljive vire kulturne tvornosti v svoji matični domovini. Kultura Slovencev, ki živimo ob meji, je ena sama in neločljiva.» Potem ko je dejal, da hočemo Slovenci v Italiji ostati živa veja na slovenskem iiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiminiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiHMiimmiMninmmmiiii VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Uspel «Praznik češenj» s sprevodom alegoričnih voz Občinski praznik v Tolminu v spomin na zmagovite partizanske akcije Včerajšnja nedelja na Primorskem je bila polna zanimivih dogodkov. Za Goriško in okolico je bil vsekakor najpomembnejši Praznik češenj. Letos so ga organizirali prvič na pobudo domačega turističnega društva in občinskega sveta za prosveto in kulturo. Okrog devete ure dopoldne se je razvil po novogoriških ulicah sprevod voz iz Nove Gorice in okolice, seveda bogato okrašenih s češnjevimi vejami. Najbolj so se potrudili v Prvačini in res domiselno okrasili svoj češnjev voz ter tudi prejeli prvo nagrado prireditelja. Osrednja prireditev je bila v Delpinovi ulici, kjer so priredili veliko razstavo češenj. Tu je prevladovala znana sorta «vipavka», to so češnje dokajšnje velikosti, trde in tudi lepega videza. Iskane so tako na domačem kot na tujem trgu. Komisija je tudi razdelila nagrade najboljšim proizvajalcem. Prva je bila kmetijska zadruga Nova Gorica - Šempeter, drugo mesto je zasedlo podjetje Sadje in zelenjava, medtem ko sta si tretje m četrto mesto razdelili kmetijski zadrugi Vipava in Dobrovo Popoldne so bile na sporedu razne zabavne prireditve, med drugim tudi nastop zabavnih orkestrov z Goriškega. Vsekakor je praznik češenj dosegel svoj namen. In ta namen je opozoriti na proizvodnjo tega prvega spomladanskega sadja in še bolj zainteresirati zadruge in proizvajalce. Hkrati se je pokazalo, da lahko postane Praznik češenj širša gospodarska manifestacija, pri kateri bi lahko sodelovalo tudi vinogradništvo in tudi druge panoge. Zelo lepe so tudi možnosti za turistično obeležje Praznika češenj. V sprevodu bi lahko manifestirali tukajšnje običaje in navade, ki so priljubljene zlasti spomladi in poleti itd. Zamisel o Prazniku češenj je vsekakor popolnoma utemljena in prav bi bilo, da bi ta prireditev postala tradicionalna ter iz leta v leto kvalitetnejša. * * • V Tolminu so včeraj slavili občinski praznik v spomin na zmagovite partizanske akcije pred 20 leti na Krnu ter v Baški grapi. Na svečani seji občinske skupščine je govoril njen predsednik Franc Rutar, nato pa je bil mimohod delovnih kolektivov in mladine. Na velikem zborovanju na glavnem trgu je govoril sekretar okrajnega komiteja ZK Koper Jože Božič. Popoldne so bila na sporedu razna športna in šahovska srečanja, med drugim šahovsko srečanje Tolmin - Čedad. • * * V koprskem gledališču je bila v nedeljo prisrčna pionirska prireditev ob zaključku jugoslovanskih pionirskih iger. Petnajst pionirskih ekip se je pomerilo v znanju iz gospodarstva ter s področja fotografiranja, radiotehnike in avtomototehnike ter o poletih v vesolje. Največ uspehov so imeli pionirji osnovne šole Janka Pre mrla-Vojka iz Kopra in pionirji osnovne šole Knežak. narodnem deblu, je poudaril pomen takšnega srečanja za utrjevanje miru in prijateljstva v teh krajih ter končno izrazil željo, da bi se takšna dejavnost čimbolj razširila na vse naše organizacije, delujoče vzdolž meje, ob kateri živimo. Za občinski svet kulturno prosvetnih društev Nova Gorica je udeležence pozdravil predsednik Jožef Humar. Poudaril je izredno vlogo, ki jo je slovenska pesem imela pod fašizmom za ohranitev slovenske besede v teh krajih. Tudi danes je slovenska pesem tista prosvetna dejavnost, ki združuje pripadnike enega in istega naroda, bivajočega na eni in drugi strani državne meje. Takšno srečanje je omogočila predvsem politika miroljubnega sožitja, ki jo vodi Jugoslavija. Sledil je obsežen program, katerega je prisotnim napovedoval domačin inž. Davorin 2van. Najprej -so nastopili novogoriški zbori iz Mirna, oktet iz Šempetra ter zbor iz Branika, ki so vsi pokazali visoke dosežke v vokalni u-metnosti. Veliko zanimanje so vzbudili mladi instrumentalisti z naše strani. Trio iz Steverjana je ob petju Marije Koren z občutkom zaigral neka) Avsenikovih in poskočnih. Prvič se je v javnosti pojavil or kester Nomadi, ki ga sestavljalo trije igralci in v katerem poje tudi Nataša Pavlin. Zaigrali so dve lastni skladbi in pa eno popevko. Osrednji del programa je pripadal dvema otroškima zboroma. Abolnarjeva je vodila 60-članslri otroški zbor iz Nove Gorice, ki je z velikim občutkom zapel dve moderni pesmici Zvončki in Vrtiljak. Otroški zbor iz Štandreža pa je pod vodstvom Franca Lupina in ob spremljavi harmonikarja Danila Peterina zapel O moj preljubi dragi dom, Na goro, Beri, beri rožmarin zeleni, Mlatiči in Jurjevka. Izmed goriških zborov je najprej nastopil zbor Dol-Poljane, ki je pod vodstvom Pavline Kome-love zapel Škrjančku in Žabe. Pevski zbor iz Ronk so prisotni prisrčno pozdravili, ko so izvedeli, da se je ustanovil šele pred nekaj meseci in da že nastopa. Pòd vodstvom Komelove je zapel Bolen mi leži in Moja dekle mi ie pušeljc poslala. Steverjanski mešani zbor, ki ga vodi Silvan Križ-mančič, pa je zapel Po polju beli bobnar gre in Barčica. Pred koncem so združeni pevski zbori z Goriške zapeli dve pesmi; Le sekaj, sekaj smrečico in Pesem XIV. divizije. Zaključni nastop je učinkoval zares močno. Občinstvo je petje Pesmi XIV. divizije, ki jo je na harmoniko spremljal Ivan Klanjšček, pozdravilo z burnim ploskanjem, tako da je bil zaključek prireditve zares navdušujoč. Na ploščadi pred dvorano je v večernih urah igral za ples zabavni ansambel Galeb. Prireditev je uspela v vsakem pogledu, tako PO KONCERTU SLOVENSKE FILHARMONIJE V VIDMU Furlanska prestolnica krepi kulturne stike z Ljubljano Predsednik videmske pokrajine profesor Burtulo poudarja pomen kulture za medsebojno spoštovanje Videm je tisto mesto v naši deželi, lei zaradi kulturnih potreb in pa zaradi Sirokosti pogledov r.avezuje vedno tesnejše stike tako z avstrijskim kakor tudi s slovenskim sosedom. Videm sicer ni glavno mesto dežele, vendar pa zavzema pri utrjevanju stikov predvsem pa razvijanju kuturne-ga sodelovanja s sosedi zavidljivo prvo mesto v naši deželi. Sobotni koncert Slovenske filharmonije v veliki dvorani «Za-non» v Vidmu, kateremu so prisostvovali najvišji predstavniki o-blasti furlanske pokrajine ter nad tisoč poslušalcev, potrjuje to a-vantgardno vlogo furlanske prestolnice. Gostoljubni Videmčani so goste sprejeli v prostorih glasbenega zar voda «Zanon», kjer je predsednik pokrajinske uprave prof. Burtulo izrazil zadovoljstvo, da morejo prvič v Vidmu prirediti takšno slovensko manifestacijo. Pobuda, je dejal prof. Burtulo, spada v vrsto glasbenih priredite», ki so se začele prirejati ob sodelovanju s kulturnimi kr°9‘ t z Ljubljane. Poudaril je prepričanje, da se bodo takšni stiki nadaljevali na tristranski podlagi med Furlanijo, Slovenijo in Koroško, kar bo o-mogočilo spoznavanje med ljudstvi in državami in bo privedlo do spoštovanju človeškega dostojanstva. Umetniški vodja Slovenske filharmonije prof. Marjan Lipovšek omenjajoč gostovanje orkestra po udeležbi kakor tudi po kakovosti. Predstavlja korak dalje pri utrjevanju prijateljstva in znanstva pripadnikov istega naroda, ki živi na eni m drugi strani meje. OBRAČUN PO ZMSKO-SPOMLADANSKI SEZONI je, omenjajoč gostovanje orkestra videmskega glasbenega liceja «To- madinh v Ljubljani, poudaril, dn bodo sedanje izmenjave povečale število kulturnih prireditev obmejnih dežel in s tem poglobile prijateljske stike s pomočjo občečloveškega glasbenega jezika. Ob prisotnosti najvišjih predstavnikov videmske pokrajine ter prisotnosti predstavnikov prosvetnih oblastvenih resorjev slovenske republike, mesta Ljubljane in prisotnosti generalnega konzula FSRJ v Trstu, katerih imena smo navedli že v našem nedeljskem poročilu, je orkester pod vodstvom Sama Hubada zaigral Drugo suito za godala Marjana Lipovška, Ognjenega ptiča Igorja Stravinskeaa in Peto, najbolj znano izmed šestih simfonij P. I. Čajkovskega. Zaradi iskrenega aplavza, ki se nikakor ni hotel poleči, so ljubljanski gostje dodali še «Simfonično kolo» Jakova Gotovca. Videmsko časopisje laskavo piše o orkestru in njegovem dirigentu. Orkester je po veljavi prerasel nacionalne meje; rjjegova solidnost temelji predvsem na resni pripravi. Dirigent Samo Hubad je znan izven meja države; njegov stil odlikujeta dinamika in izredna interpretativna sposobnost. Ob tako plodni kulturni izmenjavi med Vidmom in Ljubljano se nam ponovno vsiljuje vprašanje, zakaj se tudi goriški in tržaški kulturni krogi vsaj malo nt potrudijo, da bi vsaj malo omogočili v svojih krajih nastop slovenskih ansamblov, ki jim vsi priznavajo nesporne kakovosti. Pomoč pokrajinskega urada A AT šolskim refekcijam na Goriškem U lem lelu so brezplačno razdelili 1725 stolov jestvin Šolske kuhinje po slovenskih šolah in otroških vrtcih tronatov mrzlo màlico. V otroških vrtcih v Sovodnjah in v Rupi prejemajo brezplačno prispevek hrane ÀAI za povprečno 25, odnosno 11 otrok. Pomoč prejemajo tudi slovenski otroški vrtci v Pevmi, Podgori, v Standrežu in v Ul. Ran-dacoio v Gorici. V zimskem in spomladanskem obdobju je urad za mednarodno pomoč AAI v naši pokrajini brezplačno podelil 1725 stotov jestvin. Pomoči je bilo dele enih 5837 oseb, bivajočih v 143 krajih. Ustanova je razdelila okoli 212 stotov mleka v prahu, 817 stotov moke, 79 stotov sladkorja, 211 testenin, ll4 sto-tov riža. 48 stotov olja, 100 stotov mesa v skatljah, 74 stotov rib v škatljah in 68 stotov sira. S to hrano oskrbujejo šolske kuhinje ter vzgojne zavode. Jedilne liste pripravlja vsedržavni prehrambeni zavod ob pomoči FAO. Nekatera središča prejemajo poleg pomoči AAI še finančna sredstva ministrstva za notranje zadeve, prefekture in ministrstva za javno vzgojo. Pokrajinski urad AAI ima v svojem programu kvalifikacijo in specializacijo vzgojnih zavodov in pripravlja predavanje ter razgovore z voditelji verskih in laičnih zavodov. V okviru tega programa so obiskali tudi Modeno, kjer se v nekem zavodu uveljavljajo najmodernejše teorije o ustanavljanju «malih avtonomnih skupin». šolske refekcije, katerim poma-ga AAI, delujejo tudi po slovenskih vaseh. V šoislfl kuhinji v Doberdobu se hrani 57 otrok, v Jamljah Ifj, v Dolu 15, v števerjahu 25, v otroškem vrtcu v Doberdobu 30 in v Pevmi 15. Na šolah v Sovodnjah, na Vrhu, v Dolenjah in v okoliških vaseh razdeljujejo s pomočjo notranjega ministrstva in šolskih pa- iiimimiitiiittitniiittiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiMitiiiiiuiitmiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMtitiiitiiiHitiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiit PRI CAFO V GRADIŠKI še narodne skupnosti. rejši sin Joško, ki se Zadnja pot Antonije Premrou Številni znanci ,prijatelji in sorodniki so včeraj popoldne ob 15. mri vzeli pred mrtvašnico v goriški civilni bolnišnici od nje slovo in spremili na njeni zadnji poti na mestno pokopališče Antonijo Rejec, por. Premrou, ki je zaključila svojo življenjsko pot. Pokojnica je bila v 70. letu starosti, vedno veselo razpoložena in pogumna ter je svoj optimizem posredovala tudi drugim. Dne 22. maja so jo morali odpeljati v bolnišnico, kjer so jo operirali, pa žal brez uspeha in je v soboto zvečer okrog 19. ure umrla. Antonija Rejec je bila zelo znana med goriškimi Slovenci in vsi so jo spoštovali. Za časa fašizma je delila s svojim možem Maksom pregnanstvo v Teramu v Abrucih, kamor je bil premeščen, dokler jim po zlomu fAšizma ni bil omogočen povratek v Gorico. Z možem sta imela dva sina in hčerko, ki so jih vzgojili v zavedne člane na- Brezuspešna dražba za oddajo vodovodnih del Na Vrhu nadaljujejo napeljavo po hišah Pred kratkim so imeli na sedežu Furlanskega vodovodnega konzorcija (CAFO) v Gradiški javno dražbo za oddajo nekaterih vodovodnih del, ki so v načrtu. Tako je bila predvidena oddaja vodovodnih del za Fogliano in Gradiško, za katera je bilo predvidenih 80 milijonov lir stroškov. Za napeljave po drugih občinah, ki Muski pevski zbor iz Ronk pod vodstvom Pavline Komelove so vključene v konzorcij, pa Je bilo določenih 40 milijonov. V o-beh primerih pa ni bilo nobenega ponudnika, ker so se jim zdele proračunske cene prenizke. Predsednik konzorcija Brešan je takoj po dražbi izjavil, da bodo v kratkem napravili nov poizkus, seveda z nekoliko popravljenimi cenami. Ker smo že pri vodovodu, naj omenimo, da nadaljujejo tudi na Vrhu * razdelilno napeljavo, ki naj pripelje vodo v hiše, kjer je še nimajo. Strošek pri tej napeljavi je sicer znaten, vendar pa bo občin* prev gotovo omogočila obročno odplačevanje posameznikom, kakor je to napravila tudi po drugih vaseh , Padec motociklista zaradi počeno zračnico Včeraj okrog 16. ure je prišel po prvo pomoč v goriško civilno bolnišnico 18-letn! Stanko Paulin iz Štandreža, Ul. Sv. Mihaela 318. Zdravniki so mu obvezali rano na komolcu in v zapestju desne roke ter ga poslali domov. Paulin je povedal, da se je ponesrečil pri padcu z motocikla, ko se je v nedeljo peljal okrog 14.30 skozi Pod-goro in mu je počila v Ul. IV. novembra guma pri zadnjem kolesu. Okreval bo v 6 dneh Žal je staje udeležil narodnoosvobodilne vojne, padci tik pred koncem, sin Jurko pa je končal leta 1950 v valovih Soče. Hči Iva je bila dolgo let vzgojiteljica v slovenskem dijaškem domu v Gorici, sedaj pa živi v Ajdovščini. Na pogreb je prišel tudi njen brat Albert Rejec, ki je bil urednik «Edinosti» v Trstu Skupaj s svojim možem Maksom se je pokojnica v povojnih letih aktivno udeleževala v javnem življenju zamejskih Slovencev in po svojih močeh pomagala, kjer je le mogla. Zato jo bomo ohranili v najlepšem spominu. Možu Maksu, hčerki Ivi in vsem sorodnikom zlasti bratu Albertu, ki je naš zvesti sotrudnik, pa i zre kamo ob tej hudi izgubi tudi na še iskreno sožalje. Nezgoda kolesarke iz Podgore V nedeljo okrog 11. ure dopoldne se je peljala s kolesom po Ul. Aquileia 40-letna delavka iz Podgore Silvana Venier, ki stanuje v Ul. Cotonificio 5. Pri niši št. 12 v omenjeni ulici jo je neki avto, ki je prihajal za njo v isti smen, podrl na tla. Pri padcu je debila znatne poškodbe in so jo morali odpeljati v civilno bolnišnico. Tam so ji ugotovili rano na prsih, poškodbe na obeh rokah in levem kolenu ter so jo pridržali za 18 dni na zdravljenju. Zapisnik o nezgodi je napravila cestna policija iz Gorice, ki je ugotovila, da je vozil avto 33-letni Alfredo Bernardis iz Gorice, Ul. Campagnuzza 94. SOLA GM — GORICA Jutri, v sredo, ob 20.30 bo v klubu «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13 produkcija glasbenih šol na Goriškem s sodelovanjem gojencev, otroškega zbora iz ^»«ndreža in gojenk ritmične šole. VERDI. 15.30: «Le vergini», S. San-drelli in G. Blain. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO. 14.30: «Dottore nei guai», K. Bogarde in J. R. Justice. Àn-gleški film v barvah. VITTORIA. 15.30: «Omicron», R. Salvadori in U. Gregoretti; črno-beli ital. film; mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 15.15: «Coriolano, eroe senza patria», G. Scott in L. Bri-gnone. Cinemascope v barvah. It.-fr&nc. koprodukcija. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO», Korzo Italia št. 89, tel. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 24 stopinj ob 14.10 in najnižjo 13,5 sto-pinj ob 4. uri. Dežja je padlo 2,4 mm ; povprečna dnevna vlaga je do. segla 65 odstotkov. Po nedeljskem zadnjem zavrti ja ju prvenstva A liga še brez prvaka Bologi V nedeljo odločilni spopad za naslov ;na-Inter in za rešitev pred izpadom v B ligo Samp-Modena Italijansko nogometno prvenstvo A lige je končano. Kljub temu pa še ne poznamo prvaka niti tretjega obsojenca na izpad. Bari in Spal sta se že dokončno poslovila, tretja enajsterica pa bo izšla iz odločilne tekme med Sampdorio in Mo-deno. Zadnja nedelja je bila zelo živčna za Inter in Bologno. Če bi eno od teh moštev spodrsnilo, bi naslov prvaka pripadel drugemu. Toda obe enaj-storici sta zaključili tekmo z La-ziom oziroma z Atalanto z zmago, zaradi česar bo potreben medsebojen spopad, ki bo v nedeljo na olimpijskem stadionu v Rimu. Tekma za rešitev pa bo po sklepu nogometne zveze prav tako v nedeljo in sicer na stadionu San Siru v Milanu. O Bologni in Interju smo že rekli, da sta zadnji dan zaključila z zmago. Sampdoria je imela izredno priložnost, da se dokončno reši, ker se je znašla pred Torinom, ki je bil poln rezervnih igralcev. Zal pa gostje niso mogli ničesar in so morali poraženi domov. Zanje se bo prvenstvo še nadaljeval^, kot se bo nadaljevalo za Modeno, ki na domačih tleh ni mogla preko neodločenega izida. S to točko pa so se njeni tekmeci iz Messine dokončno rešili in bodo tudi v prihodnjem prvenstvu igrali v A ligi. Medtem ko so igralci Spala zaključili nesrečno prvenstvo z novim porazom, je Bari, katerega usoda je bila že davno zapečatena, pokazal izredno voljo in tudi igro ter je gostujočo Fiorentino spravil neusmiljeno na kolena. Pač platonska zmaga brez koristi. Precej živahno je bilo v Rimu, kjer je gostovala Catania. Napadalci obeh moštev so bili zelo u-činkoviti in so «podarili» gledalcem kar osem golov. Enajstorici sta se razšli z neodločenim izidom. Precej golov je bilo tudi v Genovi, kjer je gostoval Juventus. Toda tokrat je večina nosila podpis domačinov, zaradi česar je moralo turinsko moštvo s porazom domov. • * * MILAN, 1. — Komisar nacionalne lige za določevanje sodnikov je določil sodnike, ki bodo prihodnjo nedeljo vodili zadnji tekmi prvenstva A lige. Tekmo za 1. mesto, ki bo v Rimu med Bologno in Interjem bo sodil Lo Bello, dvoboj za 15. mesto, ki bo med Modeno in Sampdorio na milanskem stadionu San Siro, pa bo sodil De Marchi. LESTVICA IZIDI *Bologna . Lazio •Genoa • Juventus •Inter - Ataianta •Mantova ■ L.R. Vicenza •Modena . Messina •Roma • Catania Milan - ‘Spal •Torino . Sampdoria •Bari • Fiorentina 1-0 3- 1 2-1 0-0 0-0 4- 4 4-2 2-1 2-0 Bari in Spal izpadeta. Tretjo bo določila tekma Sampdoria-Modena. Bologna in Inter pa se bosta spoprijeli za našlo. Bologna 34 22 10 2 54 18 54 Inter 34 23 8 3 54 21 54 Milan 34 21 9 4 58 28 51 Fiorentina 34 14 10 10 43 27 38 Juventus 34 14 10 10 49 37 38 L. Vicenza 34 13 IO 11 34 36 36 Torino 34 9 17 8 32 32 35 Genoa 34 10 10 14 33 35 30 Lazio 34 9 12 13 21 24 30 Catania 34 9 12 13 32 44 30 Ataianta 34 7 16 11 26 43 30 Roma 34 9 11 14 43 44 29 Mantova 34 6 17 11 28 39 29 Messina 34 9 10 15 25 46 28 Sampdoria 34 10 7 17 38 50 27 Modena 34 6 15 13 29 42 27 Spai 34 6 12 16 28 39 24 Bari 34 6 10 18 21 43 22 JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Tudi po beograjskem derby ju Crvena Zvezda v vodstvu Koper v kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v republiško ligo Crvena zvezda se je v nedeljo izognila z neodločenim izidom nevarnemu tekmecu Beograda in se tako utrdila na vrhu lestvice, katerega gotovo ne bo več izgu bila. Lahko smo prepričani, da bo letošnji naslov njen, ker sta bi lahko ogrožala beograjsko enaj; storico. Med najbolj zanimivimi izidi nedeljskega kola, moramo o-meniti uspeh Hajduka nad sarajevskim Zeljezničarjem. Splitčani so se zadnje čase precej popravili in se oddaljili od nevarnega dna ter so sedai že dosegli varno območje lestvice. Slovenska predstavnika v drugi žvezni ligi sta se v nedeljo vrnila \ gostovanja z dvema točkama Beograd in Dinamo predaleč, da ..............illuminili.............nuli» V ZADNJEM GOSTOVANJU NA JUGU POLOTOKA Triestina s točRo iz Cosenze (0:0) Gostitelji že obsojeni na izpad COSENZA: Ravera; Fontana, Baston; Millea, Orlando, Ippolito; Dalla Pietra, Marininoli, Campanini, Danelon, Gramoglia. TRIESTINA* Miniussi; Fri-geri, Ferrara; Pez, Varglien, Sadar; Mantovani, Palcini, Orlando, Novelli, Scala. SODNIK: Schinetti. KOTJE: 11:3 za Cosenzo. Zopet točka za Triestino in izgubljena točka za Cosenzo, ki se je tako sama dokončno obsodila na izpad v nižjo nogometno skupino. Cosenza, sicer šibka v vseh oddelkih, ni naprayila ničesar za zmago. Zaradi tega se Triestini tudi ni bilo treba truditi, da je odšla neporažena z igrišča. Tržačani so se odločili za že preizkušeno taktiko. V ospredju so imeli samo tri napadalce, zato pa so bolje zastražili središče igrišča, kjer so nadzorovali na sprotnike in kjer so napadalce Cosenze tudi večkrat ustavili. Tudi v obrambi, kjer sta bila Frigeri in Ferrara, ni bilo hib in ko se je tekmecem posrečilo sprožiti kak strel, je bil prisebni Miniussi ved- Bari-Fiorentina (24)) 1 1. — 1. Maxim 2 Bologna-Lazio (1-0) 1 2. Gai Logia 2 Genoa-Juventus (3-1) 1 2. — 1. Maria Verri 1 Inter-Atalanta (2-1) 1 2. Zorro X Mantova-L.R. Vicenza (0-0) X 3. — 1. Rissa 2 Modena-Messina (0-0) X 2. Don X Roma-Catania (4-4) X 4. — 1. Aiace 2 Spal-Milan (2-4) 2 X Torino-Sampdoria (M) 1 Foggia In.-P. Patria (4-1) 1 A Napoli-Venezia (1-0) 1 Potenza-Vare se (0-0) X 6. — 1. Polesana 1 S. Monza-Verona H. (21) 1 2. Jacquellne 2 KVOTE KVOTE 13 — 867.700 11 — 187.163 12 — 37.900 lir 10 — 15.443 lir IZIDI LESTVICA •Brescia . Alessandria 4-0 Foggia 35 15 16 4 39 21 46 •Lecco - Catanzaro 3-1 Varese 35 15 16 4 40 17 46 Palermo - ‘Udinese 1-0 Cagliari 35 15 U 5 40 21 45 •Cagliari . Parma 2-0 Padova 35 15 13 7 39 22 43 Prato - ‘Padova 4-2 Lecco 35 14 13 8 35 28 41 •Foggia - Pro Patria 4-1 Verona — 35 13 13 9 36 26 39 •Cosenza . Triestina 0-0 Brescia 35 18 9 8 53 25 38 •Potenza • Varese 0-0 Napoli 35 12 14 9 38 32 38 •Napoli • Venezia 1-0 Triestina 35 U 13 11 27 31 35 •Simmenthal . Verona 2-1 Potenza 35 9 16 13 28 27 34 Palermo 35 9 u 11 23 24 33 PRIHODNJE TEKME Catanzaro 35 11 11 13 36 45 33 (7. t.m.) Pro Patria 35 9 13 13 32 37 31 Pro Patria - Brescia, Varese- Venezia 35 9 u 14 31 43 30 Cosenza, Alessandria • ■ Foggia, Udinese 35 9 19 16 24 32 28 Cagliari - Lecco, Catanzaro - Parma 35 7 11 14 30 43 28 Napoli, Verona . Padova, Paler- Prato 35 7 13 15 28 43 27 mo - Parma, Venezia . Potenza, Alessandria 35 7 13 15 23 46 27 Prato - Triestina, S. Monza • Simmen. 35 5 16 14 25 44 26 Udinese. Cosenza 35 8 9 18 21 41 25 več. Mariborčani so v Hrasnici premagali tamkajšnji Famos in tako ohranili drugo mesto, s katerega pa bo nemogoče ogrožati pot Zagreba do višje kategorije. Tudi Ljubljančani Olimpije so se tokrat vrnili s celotnim izkupičkom iz Belega Monastira, kjer so premagali gostiteljsko Sparto. V slovenski nogometni ligi je morala Nova Gorica na gostova-je v Mursko Soboto. V prvem polčasu so se gostje dobro držali in so prisilili domačine na neodločen izid. V drugem delu igre pa so bili domačini trikrat uspešni, gostje iz Nove Gorice pa žal samo dvakrat V odločilnem srečanju za prvo mesto v istrsko-koprski nogometni ligi je Koper nepričakovano, a zasluženo premagal Buje s 3:1 in se tako uvrstil v kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v republiško ligo. Izidi I. ZVEZNA LIGA 1:1) Rijeka : Velež 4:2 (1:1) Sarajevo : Vardar 2:1 (1 Novi Sad : Dinamo 1:3 (0:2) Radnički : Partizan 4:1 (2:1) C. zvezda : Beograd 1:1 (1:1) Trešnjevka : Vojvodina 1:0 (1:0) Hajduk : Željezničar 4:0 (1:0) II. ZVEZNA LIGA Varteks : Istra 3:1 Bosna : Čelik 2:4 (0:1) Borac : Šibenik 1:2 Borovo : Lokomotiva 1:2 Šparta : Olimpija 1:3 (0:1) Zagreb : Slavonija 0:0 Famos : Maribor 0:1 (0:0) Sloboda : BSK 2:1 S N L Sobota : Gorica 3:2 (0:0) Kladivar : Rudar 1:1 (1:1) Železničar : Triglav 0:0 Ljubljana : Slovan 1:2 (0:1) Aluminij : Celje 1:0 f iiilliiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilillliiiiiitiiiiiliiiiiiiiiiiin no na mestu in je ubranil tudi najbolj nevarne žoge. Jasno je, da Cosenza ni mogla ničesar proti tako vigranemu moštvu, kjer je nastopilo nekaj mladih nadobudnih rezervnih igralcev Triestine. Vsi so pošteno rešili naloge, ki jim jih je dal trener Montanari in tudi oni so tako pripomogli, da je Triestina obogatela za točko. S svojo igro je Triestina navdušila tamkajšnje gledalce, ki so ji večkrat ploskali, medtem ko so igralce domačega moštva izžvižgali. Kronika ni dolga, ker je bilo treba zabeležiti samo nekaj nevarnih napadov tako z ene kot z druge strani. Domačini so imeli več odličnih priložnosti, a vselej so si jih banalno zapravili. Triestina pa jo je imela proti koncu tekme, ko je sodnik ustavil Orlandov prodor in dosodil strel zaradi off-sidea. Seveda Orlando m tega mnenja in trdi, da bi se Triestina brez sodnikove odločitve prav gotovo vrnila z obema točkama domov. RIM, 1. — Za sestavo italijanske olimpijske reprezentance, ki se bo pripravljala za tekmo proti Poljski, je vodstvo nogometne zveze povabi, lo na trening naslednje Igralce: DO-MENGHINI (Ato)anta), COLOMBO in MERONI (Genoa), BERCELLI-NO in SACCO (Juventus), CEI in MARASCHI (Lazio), ZOFF (Mantova), LODETTI (Milan), DE SISTI (Roma), POLETTI in ROSATO I (Torino). 17. ETAPA KOLESARSKE DIRKE PO ITALIJI Bitossi Franco dvakrat zmagal Anquetil še vedno z roza majico S. MARGHERITA, 1. — Franco Bitossi si je privoščil kar dve zaporedni zmagi: v nedeljo je bil prvi na cilju v Livornu, danes pa v S. Margheriti. Najbolj zanimivo je, da si je Fontona med nedeljsko etapo močno približal Anquetilu. Malo pred ciljem je bil že roza majica, toda Francoz mu ni dovolil, da bi se povzpel do vodstva. Isto je bilo danes, zaradi česar je francoski as še vedno lea- der. Na cilju 17. etape Livorno S. Margherita (210 km): 1. BITOSSI FRANCO (Spingoil -Fuchs) 53’01”, s povprečno hitrostjo 35,691 km; 2. Adorni (Salvarani) 3. Zilioli (Carpano) 5’53’04” 4. Marzaioli (Cite) 5.53’06" 5. Mugnaini (Lygie) 6. Maurer 7. Fontona 8. De Rosso 9. Balmamion 10. Ciampi 5.53’36” itd. SPLOŠNA LESTVICA 1. ANQUETIL 85.30’07” 2. Fontona z zaost. 33’ 3. Zilioli 1’22” 4. De Rosso ni” 5. Mugnaini 2’08” 6. Adorni 2’22” 1. Balmamion 3’03" 8. Motta 3’40” 9. Carlesi 3’51” 10. Maurer 4’50”, 11. Poggiali 85 ur 35W’, 12. Ronchini 85.36'44”, 13. Zancanaro 85.37’25”, 14. Comez del Moral 85.38T3”, 15. Taccone 85.38’ in 28”, 16. Bitossi 85.42’24”, 17. Sua-rez 85.43’23”, 18. Soler 85.43’43”, 19. Pambianco 85.44T7", 20. Moser A. 85.45’01” itd. HOKEJ NA KOTALKAH Španci osvojili naslov svetovnih prvakov BARCELONA, 1. — Z zmago nad bivšim prvakom Portugalsko (1:0) je Španija osvojila letošnji svetovni naslov v hokeju na kotalkah. Italija, ki je sinoči premagala 8:0 Anglijo, deli tretje mesto s Holandsko in Argentino. Končna lestvica je naslednja: 1. ŠPANIJA 18 točk 2. Portugalska 15 3. Italija 11 4. Holandska H 5. Argentina 11 6. Švica 8 7. Nemčija 8 8. Anglija 4 9. Urugvaj 4 10. Japonska 0 ZARADI BOLOGNE . INTER Odloženi tekmi za letošnji italijanski pokal MILAN, 1. — Zaradi odtočila* tekme za naslov italijanskega ptOto ka med Interjem in Bologno, ld bo v nedeljo na olimpijskem stadionu v Rimu, je predsedstvo nacionalne nogometne lige sklenilo odložiti dvoboje za letošnji Italijan, skl pokal, ki bi morala biti 3. in 4. t. m. Zaradi tega bosta četrtfinalni tekmi kakor sledi: v sredo 10. t. m. Juventus ■ Bologna v četrtek 11. t. m. Inter • Torino V primeru, da bo potrebna nova tekma med Bologno in Interjem, tedaj bo prireditveni odbor ponovno odložil igranje'četrtfinalnih dvo. bojev. V SKOKU S PAUCO Nov italijanski rekord F. Sara KORNWESTHEIM, 1. — Italijanski deseterobojec Franco Sar je na mednarodnem dvoboju preskočil s palico 4,45 in tako izboljšal državni rekord, ki je s 4,41 m pripadal Tržičanu Sergiu Rossettiju. ........................minili.. NA ATLETSKEM TEKMOVANJUZA 20-LETNIKE Vrsta odličnih rezultatov Švab, Sancin, Fučka - novi klubski rekordi Bora V soboto in v nedeljo je atletska zveza priredila v Vidmu in Trstu tekmovanje za atlete do dvajsetih let. Doseženih je bilo nekaj res zelo dobrih rezultatov in to tudi od atletov, ki prvo leto nastopajo v kategoriji mladincev. V Vidmu je bil v soboto najbolj uspešen kopjaš Di Blas :z Trsta, ki je orodje vrgel skoraj 56 m. Zelo malo je zaostal tudi di Franzoni, ki je tudi presegel 55 m! Do lepega teka je prišloprednost, starejši Maieron pa je na progi 800, kjer so startali Ioan, Moro in Mihčič. Po zelo hitrem teku je prvo mesto osvojil Joan, ki je izenačil osebni rekord, drugi je bil Moro, ki je prvič tekel pod 2 minutami, Mihčič pa je dosegel točno 2 minuti! Zelo dobri so bili tudi mladi sprinterji na 200 m. Russo je zmagal v svoji seriji s 23”4, Tonini pa je v svoji skupini suvereno pobral prvo mesto odličnim 23”, Med poraženimi tudi Morsut (10”9 na 100 m 22*3 na 200 m). Solidni so bili doseženi rezultati v skoku v daljino. Zmagal je Gentilli s 6.78, Gheiler je presegel 6.50, 6 m pa je preskočilo še 6 drugih tekmovalcev. V nedeljo v Trstu so najprej startaii zaprekaši. Zmagal je Nadalutti, ki je na 110 m dosegel 16”5, drugi Franzin pa 16”6. Zanimiv je bil tek na 1500 m zaprekami. Vseskozi je vodil Mar. tinuzzi, ki je tu specialist, v zadnjih 150 m pa je Moro tako ostro sprintai, da je pustil vse listale daleč zadaj. Dosegel je odličen čas 4’33”7. Ponovno je bil kladivu soliden Fabbro, ki je zabeležil znamko 46 m. Na 100 m so bili časomerilci zopet malo radodarni. Schiarelliju, ki ima osebni rekord 11’3, so dali 11”. Njegov trener je z lastno uro zabeleži! 11”2. Bolj realni so bili časi v skupini kjer je nastopil l.čorsut. Zmagal je v 11”1, odličen pa je bil tudi Cl’selli z 11 ”2. Borovec Švab je tu dosegel 12”4. Zanimivo je bilo tekmovanje v metu krogle. Buffon je metal slabo, vendar z veliko prednostjo osvojil prvo mesto. Za drugo mesto sta se spoprijela Fučka (Bor) ■ n Plet (CRDA) Borovec je začel z 12.19, Pit pa z 12.18. Cilj obeh atletov je bila znamka 12.50, Ki je minimalna norma za nastop na državnem mladinskem prvenstvu Fučka je nato dosegel 11.93, 12.38 in 12.10, Plet pa je bil ponovno v četrtem metu z 12.19, medtem ko je v drugih komaj presegel 11 m. Za peti met se je Fučka dobro koncentriral in krogla je pristala pri 12.48. Atlet je bil zelo nervozen, ker je bil tako blizu cilju, vendar je imel še vedno dovolj trdne živce, da je zelo dobro vrgel tudi v zadnjem metu: 12.49! Pletu se je zadnji poizkus posrečil in dosegel je nič manj kot 12.62, čeprav je bil v 6 metih zelo nestabilen. Plet je na vsak način uspel, Fučka pa oo srečo poizkusil danes zjutraj. Bo dodal osebnemu rekordu še 1 centimeter? Zelo lepa je bila borba srednje-progašev na 1500 m. Maieron :n Vicini sta skoraj cel tek vodila, le v zadnjih 300 m je nenadoma prešel na vodeče mesto Sancin, 150 m pred ciljem je imel že lepo Tekmovanje v skoku s palico j« trajalo od 9.30 do 13.15! Sodniki so imeli naprave za merjenje vse do 3.80 nato pa so morali komaj brskati po skladišču stadiona, da so končno iztaknili višjo merilno palico. Saj so vendar vedeli, da Sgrazzutti skače tudi več kot 380 cm! » * • V četrtek je bilo v Miljah tekmovanje v teku in hoji veljavno za nagrado «IV. Palio dei Rioni» katerega organizira klub S. Giacomo. Nastopili so tudi člani Bora Rapotec v hoji in Furlanič v teku. Na progah okoli 58C0 m je bil Rapotec odličen deseti, Furlanič pa je zasedel 14 mesto. Razveseljivo je, da se Rapotec na vsakem tekmovanju povzpe za nekaj mest više. BRUNO KRIŽMAN zbral zadnje moči in zmagal s kakimi 15 m prednosti. Cas Sancina (4’23”) predstavlja nov klubski rekord Bora. Tretji rekord SZ Bor je izboljšal tudi Dušan Švab na 400 m. Po taktično brezhibnem teku je dosegel čas 55”5 (prvih 200 m v 26”9, drugih v 28”6) Prejšnji rekord Švaba je bil 56 sekund. Najboljši rezultat tekmovanja je dosegel v skoku s palico Sgrazzutti iz Vidma, ki je skočil 3.90 m. Naskakoval je tudi 4.05 vendar je bil za to višinj že preutrujen. iiiliiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiniHiii*H rači po poti, po kateri je prej šel Kapara, pa ga Ilija zacirži in ustavi z roko: — čakaj... ustavi se! Zdaj ko si se odločil, da greš z menoj, bi ti rad nekaj odkril, rad nekaj povedal, česar ti doslej nisem povedal. Tisto noč, ko si bil na straži v Glubo-kem Bregu, je partizan streljal nate in ta partizan sem bil jaz! Bil sem na čelu kolone, na čelu divizije in ko si zakli cal: — Stoj, kdo je? — sem ti odgovoril: — Smrt! — in sprožil puško. Po naključju sem te zgrešil. Ves dan si blodil okoli, zvečer si prišel k meni na senik. Kakor vidiš, te je usoda namenila meni in zato bom odslej skrbel zate. Bodi brez skrbi, od tega trenutka prevzemam odgovornost za tvoje življenje in ti dajem častno besedo, da boš živ in zdrav prišel v svojo vas. To ne bo ravno jutri, na tvoj rojstni dan, a če se petnajstega septembra prikažeš v četi, ali to ne bo svojevrsten rojstni dan? — In medtem ko je domobran vznemirjen po teh zadnjih besedah, še omahoval, ali naj bi še zadnji hip spremenil odločitev in pustil tega nenavadnega vojaka, ga je Kapara pripel pod roko in rekel: — Pojdiva! Ah bova danes kosila pri četi, tega ne vem, a da bova večerjala, kakor se spodobi, in v miru spala, to vem in ti jamčim z glavo. Kaj je mogel drugega bedni in ubogi domobran Franjo Smokvina, kakor da se pomiri in se nasloni na tega partizanskega vraga, ki mu z glavo jamči ne samo, da bo dobro večer-jal, v miru spal, pač pa tudi to, da ga bo živega in zdravega pospremil do njegove rojstne vasi, do Luknjice. Odrinila sta torej proti zahodu...! Sla sta iskat zagrebški odred, katerega patrole, kakor je upal Kapara, bi utegnila srečati vsak trenutek. Kmalu sta prišla na pobočje hriba in pred njima se je naenkrat odprla široka kotlina in v njenem dnu se je vila cesta in ob nji potoček, če sta hotela nadaljevati pot in se dokopati do Medvednice, sta se morala spustiti v to kotlino, prestopiti potok in cesto in šele na oni strani priti do vinograda in gozdiča, kjer se je obljubljal hlad in prijetno okrepčilo. Kapara, stari partizanski maček, se je od nekdaj bal cest in prog Ogibal se je komunikacij in kadarkoli je moral podnevi ali ponoči priti na cesto ali progo, je vselej občutil nekakšno vznemirjenost in se je neslišno z odpeto puško plazil proti negotovosti Zdaj, sredi belega dne, popolnoma sam, v spremstvu tega domobrana, ki še puške nima, Kapara pazljivo preiskuje vsak košček zemljišča, vsako deblo, vsak grm. K0-kor da je ves kraj zamrl. Nikjer žive duše Nikjer kaj sumljivega. Kapara sname in odklopi karabinko, pritegne šlem šepne domobranu — Pojdiva...! — Ni zamudil, ne da bi mu svetoval: — Pazi, kod hodiš, porabi vsako kritje, a ko prideva v dolino, zagazi v potok, ne sprašuj, koliko je globok, pač pa ga preskoči ali prebrodi, nato pa v teku čez cesto in č imputi navkreber. Na oni strani... tam pri tistem gozdiču, tam se bova odpočila. Greva. Jaz bom spredaj...! ( Nn