13. štev.
V Ljubljani v soboto 4. februarja 1882.
Letnik X.
Iuserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., Je se tiska lkrat,
H II II •• ^ ,, »I tj »I I*	II
Pri večkratnem tiskanji sa titna primerno zmanjša.
Rokop iti
se ue vračajo, nefrankovana pisma se 110 sprejemajo.
Naročnino prejema opravniitvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski eosti št. 16 v Medija-tovi hiši, JI. nadstropji.
Političen list n slovenski nnl
Po pošti prejeman velja:
Za eelo leto . . 10 gl. — kr Za polleta , . 5 „ — „ Za četrt leta . -i „ 50 „
V administraciji velja:
Za eelo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt lota . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljati velja 60 kr. več na leto.
VredniStvo je Plorijanske ulice štev. 44.
Izhaja po trikrat na teden in sieer v torek, četrtek in soboto.
Voditelj mamon s tovarši.
Zadnje „Novice" pripovedujejo od bogatega hribovcu, ki je žito prodajaje nenavadno dobro mero daia), rekoč: „Lahko to storim, ker žito od beračev kupujem; tudi njih moka mi prav pride, ker z njo naj lepše prešičke odebelim'. Nekaj enacega bi častitim bralcem lahko iz lastne skušnje povedali. Naš kmetovalec ni bil sicer hribovec, pač pa bogatin po „miloBti beračev". Naj naznanimo ta prizor.
Dva berača Bedeta za mizo in eden pravi: Neža, prinesi mi danes malo slanine, sem nekako lačeD. Neža: I kako boš lačen, saj komaj nosiš — dve mavhi polni kruha I Berač: Le prinesi le, saj nočem nič zastonj. Iz mavh bo že tudi kaj odpadlo za tvoje — rilce. Po povžiti slanioi, po kteri je Neža pa tudi Dekaj za poplakniti prinesla, se je začel pregled mavb. Prav malo, in le naj lepših koscev „pogače" je bilo za-nj, vse drugo Baj štiri petinke je bilo za Nežine rilce (prešiče)
Kakor je razbrdana poželjivost „znamnje čtisa", tako tudi leno »postopanje". Ravno taki mladi postopači, brezverni in predrzni, so postali pravi pestivči vbogega kmeta, tako rekoč „dežtlna stiska in nadloga" v naših krajih, kakor kobilice v jutrovih deželah. Nek župnik na Gorenjskem mi je nedavno pripovedoval: .,Dostikrat moram po 2 gld. na dan menjati 8am6 za berače; sploh pa mi 1 gld. na dan malo kdaj zadostuje". Temu župniku je ravno mogoče to storiti; mislite si pa večino župnikov, kterim je le 315 gld. pičla na leto odmerjena plača; mmlite si ubogega z državnimi, deželskimi in srenjskimi davki obloženega kmeta I
Zakaj Evropa sovraži Itusijo.
le ruske „ Zarje".
(Dalje.)
Države so pa le začasne in minljive, tedaj zamore le na tem začasnem življenji osnovati zakone njih delovanje, t. j. zakone politike. S tem še ne odobrujem Machiavelizma, a le trdim, da gre vsakemu svoje in da ima vsak razred bitij svoj zakon. Oko z& oko, zob za zob, strogo pravo, Bentanovski princip utili-tarnosti je zakon vnanje politike, zakon od-nošajev držav ene k drugi. Zakon nravnosti v politiki je le misticizem in Bentimentalnost, kar smo videli v Svetej zvezi. Princip zdravo razumljene koristi ne zadostuje osnovan nravnosti, a daje kot politični princip dobre re zultate, ker tu je na pravem mestu. V dolgem življenji držav se mnogo večkrat izpolni, in ima zatoraj večjo veljavo vgroza, ki je Bankcija principa utilitarnosti: „s kakoršnjo mero se bo merilo, s tako se bo odmerilo", kakor v zasebnem človeškem življenji, ki ima vsak dovolj sredstev, Bile in prekanjenosti, da upa izbežati vgrozi omenjenih besed. (Stavke po-
ReB nekaj se mora zgoditi, če ne bodo naše kmetije, podlaga države, druga za drugo konec vzele in kaj potem? Ne pišemo zoper revne, bolebne, stare prosivce: „Revne bote vedno med seboj imeli", je beseda Kristusova in tisočletna skušnja, ampak zoper lene, zanikrne postopače. Na to opozoru-jemo posebno naše državne poslance. Se vč, da ne zato, da bi le nekaj stotin žandarjev več dovolili, ampak da Be začoč s keršansko odgojo otrok v šoli in ljudstva v javnem življenji sploh. Vse kaznovalne še toliko ojstre postave in prepovedi bodo brez tega zastonj. Z verno in keršanBko odgojo šolsko otročjo in javno-ljudstveno bi zginila vsa socijalna prašanja, kakor spomladni sneg pred soln-cem; brez tega pa se bode, kakor se je vselej, vse poBtavodajalstvo nezmožno skazalo.
Od kod pa to, bo znabiti kdo mislil? Od tod, ker dandanašnji ne vlada Kristus, ampak mamon, obema služiti, je pa nemogoče. Le poglejmo, kdo vlada, vodi, ter gospoduje višje kroge? Denar, kapital, dobičkaželjnost brez dela, z besedo mamon. Ne težko delati, „delati v potu svojega obraza", ampak lahkotno, malo delati, pa mnogo zaslužiti, ter obogateti; živeti raz brzdano po vsi svoji poželjivosti, to je prvo vodilo višjih krogov. Od tod razne denarne podvzetja, od tod barantija z delnicam', srečkami itd., na zadnje polom, obup, Bamokres, atrupalivrv. Korenina vsega tega je mamon.
V nižjih krogih je isto vodilo: Malo delati, pa mnogo zaslužiti, da bi se zamoglo razbrzdano in samopašno živeti, le se vč da na drugi način, ker je tudi odgoja in premo ženje nižjih krogov drugačno, kakor višjih.
Mojster pa je ravno tisti, namreč mamon. Le čudno, da se to ne spozna, ampak z liberalno brezversko šolo še celo podpira.
Samo novejša šola pa tudi ni vsega kriva, ampak celo postavodajalstvo ker VBe je ne-kršansko postalo. Predelati je toraj treba na kršanski podlagi naše družinske, rokodelske obrtniške razmere. Za vzdržanje kmetiškega posestva bo vendar enkrat neksj vkreniti treba, sicer bo šlo polagoma vse na boben. Da je dandanašnji toliko beračev in postopačev, sebo marsikdo čudil, kdor le Bem ter tje v „Laibacherco" pogleda ter vidi in čita dan na dan po 20—30 javnih, vradnih dražb, Be temu ne bo čudil. Vzemimo jih le po 20 na dan, stori čez leto 7200 prodaj brez nedelj in praznikov. Recimo, da bode jih le polovico prodanih, stori čez leto 3600, tedaj se bo ravno toliko rodovin, po svetu pognalo; v dosetih letih toraj 36.000. V dvajsetih letih, od kar liberalizem in nekršansko postavodajalstvo v najlepšem cvetji stoji, 72.000, reci in beri dva in] sedemdeset tisoč kmetij prodanih in ravno toliko rodoviu pregnanih. Pa recimo, da je številka previsoka in delimo jo z 2, s 5, da celo z 10 nam ostaja še zmirom ogromna štev. 7200 le v naši mali deželici Kranjski s pol miljonom prebivalcev. Zraven tega se je na vsako nekdanjo krčmo in gostilno vsaj deset novih dovolilo. Recimo, da v 300 večih in manjših farah so bile pred počez le po 4 krčme (kar je Baj pol premalo), tedaj vkup 1200. Dostavimo ničlo zraven, imamo zdaj 12.009 krčmarjev , ki bi s svojo rodovino vred radi brez dela, pa dobro živeli. Ne bomo dalje naših bralcev b številkami nadle-ževali, le rečemo: Komur je mar, naj v številke prestavi uekdajno in zdajno rokodelstvo,
damo, kakor jih je pisatelj zapisal. Ali če ima in uči razkolništvo take ,.principe", mu za-nje res nismo nevošljivi. .,Machiavelizma ne odobruje, pač p» „principe utilitarnosti" (lakomne dobičkarije). „Princip zdrave do-bičkarije ne zsdostuje nravnosti, a daje dobre resultate". Kaj hoče to reči? Ravno toliko, kakor bi tat rekel: Včm, da moja tatvina, ali ropar: Vem da moj rop, ali goljuf: Vem da moja goljufija ne zadostuje nravnosti; ali meni daje vendar dobre resultate, t. j. mnogo lepega dobička. Ni le tako umovanje, ki je pa žalibog splošno, umovanje zblojeue pameti, ki dobrega hudega, resnice od laži nič več ne razloči ? Milujemol (Vredn)
Delitev Poljskega, kar se tiče RuBije, je bila popolnoma zakonita in pravična (I) iz-polnenje dolžnoi-ti do svojih lastnih sinov, in nas bi ne bile smele ovirati sentimentalnost in lažnjivo velikodušje, kar se je žalibog zgodilo v škodo Rusije in Poljskega. V očeh Evrope obstoji preBtopljenje delitve Poljskega v tem, da se posrečilo ustanoviti Rusiji sedanje blagostanje. Ko bi tega ne bil«, bi zavoljo grmanizacije slovanske narodnosti, —•
da si tudi najbolj priljubljene — ne bilo bi toliko plakanja in solz. Germauizacija bi se bila z veseljem Bprejela kljubu licemernega nasprotovanja, z veseljem sprejela kakor zmaga civilizacije nad barbarstvom. Mi vemo, da germauizacija tudi zdaj ne.Btrsši naših napred-ujakov, naj se tudi pojavi v obliki avstrijskega žendarja. Le Francozom bi morda ne bilo po volji, ker bi izgubili pripravno orodje nadlegovati Nemčijo. Poljska inteligencija je pa tudi dobro vedela, da bi Evropa odobrila le odtrganje delov nekdanjega Poljskega od Ru-s je, a nikakor ne od Prusije in Avstrije, in da nikdar ne prizna dostojanstva Poljakov.
Naj si je vršilo deljenje Poljskega kakor si bodi, zdaj je vender en del pravega Poljskega združen z našo državo, in nas zadeva krivica te delitve v istej meri kakor Avstrijo in Prusijo. Res v našo škodo gospodujemo nad enim pravim delom Poljskega, a mi ga nismo pridobili z zavojevanjen a le po velikodušji, škodljivem za nas, o katerem smo že govorili višje. Ko bi bila Rusija osvobodivši Evropo za zasluge vseh vzela vzhodno Galicijo, in prepustila Poljsko svojej osodi, bi jej nikdo nič ne
nekdajno in zdajno obrtništvo itd. Gotovo bo dobi) številke, da se bode vstrašil ter le strmel nad njimi in njih odločaimi dokazi (zuano je, da številkam se ne da nit ugovarjati).
Prašamo, kako je mogoče, da bi pri takih razmerah ue bilo število beračev legijon (ne-brojuo)? Konečuo rečemo pri beraštvu in beračenji, kar smo rekli pri obrtništvu, rokodelstvu: Dokler ne bode postavodajalstvo druž-binskih razmer na kršan.iki podlagi ured lo, toliko časa bode leno postopauje in vbožtvo rastlo ter groznejše prihajalo, dokler bode ai: po kršanskem postavodajalstvu samo vničeno, ali pa v hocijal-demokratizmu države in človeštvo poplavilo in vmčilo.
Kdor se hoče tega prepričati, naj v zgodovino človeštva pogleda ter ne rije z brez-vernim liberalizmom slepo naprej, kakor krt po zemlji.
Politični pregled.
V Ljubljani 3. februarja.
Avstrijske dežele.
Ctaski velikoposestniki so izdali volilni oklic, v kterem Be bridko pritožujejo nad ve-rolomom uemških tovaršev, ter svoje ljudi nujno vabijo, naj se volitve gotovo udeležijo, ker bo razloček glasov majhen. Nedavno se je pisalo, da bodo celo udje cesarske rodovine udeležili se glasovanja, se ve da v smislu konservativne stranke. V tem Biučaji bi bil propad ,,fakcijozne" opozicije gotov, ker se bodo nemški grajšaki vendar premislili, prej da bodo cesarski rodbini nasprotovali.
Upor HercegovinBki je bolj razširjen, kakor se je mislilo; glavui njegov sedež je neki BoBtia, kjer so se začele uataške čete čedalje številnejše prikazovati. Očividno je, da 8 rni-ljonov ne bo zadostovalo za udušenje upora. Govori se toraj, da bodo delegacije dovolile 18 miljonov.
Neki dr. Horp je spisal knjižico, v kterej dokazuje in nasvetuje , da se m o r a t u d i Ogerska združiti z Avstrijo, totaj dualizem odpraviti. Misc.l sicer ni slaba, pa je neizpeljiva , dokler niso vsi drugi narodi razun Madjarov složni; moč Madjarov obstoji v needinoBti drugih na-rodov; dokler se Nemci m Slovani kavsajo, tako dolgo so Madjari varni; ko bi se pa prvi sprijaznili, morali bi se Madjari kmalo ukloniti pod cesarsko črno-rumeno zastavo, duali-
mogel očitati. Rusija bi bila dobila uemnogo manj po obsegu, nemnogo manj po številu prebivalcev, a mnogo več po notrauji vrednosti pridobljenega, povekšala bi bila ta število svojih podložnih z mesto sovražnim poljskim elementom, jej udanimi ruskimi podložni. Kaj je zapeljalo carja Aleksandra, da je opustil pravo korist?
Nikakor ue želja po zavojevanji, a le želja vresničiti svoje mladenške sanje, ustanoviti poljsko narodnost, in tako poravnati krivico , ki jo je po njegovih uazorih naredila njegova velika babica. Da je bilo tako, kaže to, da so sami Poljaki o tem ravno tako mislili. Ko so začele so temu protiviti Rusiji sovražne evropejske države, je poslal ruski car v Vtr-šavo velikega kueza Konstantina poživljati Poljake k orožji v hrambo svoje narodne neodvisnosti. Evropa je v tem le vidila rusko zvijačo, — da hoče le pod predlogom usta-uovljenjo Poljskega odtrgati Avstriji in Prusiji njene poljske dele. Zato je bila Evropa brž pripravljena priznati popolno vtelesenje Poljskega Rusiji, a nikakor ne samostojno eksi-
zem bi se lahko odstranil. Smešno je toraj od nemšk h doktorjev, da pišejo o centralizaciji iu o ultrutenji Madjarov, dokler sejejo sovružtvo zoper Slovane. Pri sedajnih mednarodnih razmerah v Avstriji zua;o Madjari Še dolgo gospodariti; /e občni polom bi j h znal na boljše misli obrniti, kar tudi ni nemogoče, ker z ujih osebnim in državuim premoženjem gre hitro navzdol.
Med avstrijskimi Nemci se zdaj m«. ravMki najbulj ustijo. Voda jim je začela v grlo teči. Dežela je namreč do treh četrtini« slovanska, iu slovanski narod je tam začel ču-iti ,svojo moč. Nemška peščica pa bi rada, da bi vse ostalo pri starem in da bi vedno Nemec ostal gospod, Slovan pa hlapec, kteri naj bi moral samo delati in plačevati, s cer pa tudi v lastuih zadevah nič govorit'ne imel. Ker ae pa ti lepi dnevi svojemu koncu bližajo , pnfieli so moravski Nemci Hlno agitacijo ter delajo \ehko hrupa. Zdaj so napra vili v „nemškem ' (?) Brnu „deutschen Verein", pri kterem so znani ustavovemi doktorji otrobe vezali in preslavljali ,,nemštvo."
Malokteri narod je že toliko malikovalstvo počel s svojo narodnostjo, kakor nemški v poslednjih čas h? Oho a babarja postaja že ostudna.
Vitanje države.
C*aml»e4ta je moral odstopiti; ter ujegovo „veliko mmisterstvo prav malo — nič pi s'alo ; njegova slava je hitro zginila. S:cer kol. poslanec ne bo ostal brez upliva, vendar se je le prekmalo pokazalo, da on ni zmožen, vladati velike fraticozkc države. Ko je enkrat zgubii blišč nezmagljivosti, bo težko kedaj še do kake posebne veljave prišel. Njegovi na-sltdniki v nnnisterstvu bo Freycinet, Say in znani jud Ferry, zaklet sovražuik duhovšč ne in krščanstva. Tako se na Francoskem v novejšem času vedno le slabo godi. Pa tudi kazen ue bo izostala; en udarec je že dobila po denarnem polomu, ki ga je prouzroč 1 Roihschild a tovarši, bojujoč ae proti Bontoux-u ker je naredil na tiaoče nesrečnih, zgubljenega narodnega premoženja je na tisoče miljonov. Zna pa za Francijo še hujša kazen zadeti, ako ne bo svoje slepote spoznala, in se bo pustila še dalje vladati od prostozidarjev in brezvercev.
ItiiHkl general Skobelev je bojda pri neki iispitti.ci izrazil svoje simpatije za Her-
nfi i in iiiimm ""im MiHT ufi "~i'rif>iinnmi iiii"ir<Twtwiiniriiiiwi>ifiiiwifi>W) n hm n n 1 i *
stence Polj-kega kraljestva v diuastičnej zve<.i z Rusijo, in je v to še le privolila, ki je Prus Gardeuberg, ki je dobro poznal ruska iu poljske razmere, razjasnil, da Rusija le sebi škode želi. Ko bi bila Rusija poddrževala poljske uade na združenje Galicije in Pozaunske-a s Poljskim, bi ne bilo ustaje 1830. 1., ker notranjih povodov ustaji ni bilo. Poljakom je bila dana z ustavo večjo svoboda , kakor je bila takrat v največjih evropejskih državah.
Doba od 1815.-1830. 1, ko je Poljska imela svojo vlado, svojo ustavo, lastno vojno — je bila brez dvombe ena najsrečnejših v uiaterjalnih obzirih. Povod ustaji je bila le nejevolja Poljakov, da se niso vresničile njih uade na ustanovljenje poljskega kraljestva v prejšnjem obsegu, da Rusi|a ni dovolj podpirala poljbčenja v zapadnih gubornijah, ravno tako 1830 kakor 1863 1. Tu se vidi kakšni cilji bo vodili Rusijo na dunajskem kongresu , da je vzela Poljsko.
Na jugozapadnem voglu Rusije leži BeB-arabija, ki je nedavno pridobljena. To je kriBt-jansko prebivalstvo bilo iztrgano iz rok divjih
cegovince in Krivošijance. O tem zdaj pišejo nemški časniki cele pole. Pripovedujejo tudi, da je pri ruskem dvoru slavjanoljubna Btrauka na krmilu. Drugi listi zopet pišejo, da se Rusija nasproti Avstriji popolnem pravilno in lojalno obnaša. V kratkem bomo zvedeli, kako stvar Btoji.
Izvirni dopisi.
Wj Dunaja, 1. februarija. (Iz državnega zbora in Iz delegacij.) Včerajšna aeja državnega zboru bila je za nas zarad tega znamenita, ker je minister dr. Pražak odgovoril na interpelacijo Taufteterjevo zarad -lovenskega jezika pri sodnijah. Minister je rekel, da nima samo pravice, ampak tudi dolžnost nadzorovati sednijatvo, da Waser-jeva okrežn ca ne sega v razsodbo ali judika-turo, ampak da je u iraven čin in da je zarad tega tudi on imel dolžnoat sodnijam naznaniti, kakšen pomen ima ta VVaserjeva okrožnica, ker bo jo v nekterih krajih napačno sodil'. Tudi je objavil razglas, ki ga je pri tej priliki poslal graški nadaoduiji. Odgovor iu ta razglas ata ponatisnjena danes v „Vaterlaudu", m ga po njem poslovenite za ,,Sloveuca". Vojni minister je tudi odgovoril na interpelacijo Vitežičevo , gledč Abendrothovega dolga vozuikom isterskim. Izmed obravnav je bila važna razprava o novem hišnem davku, ki ga je goBpodika zbornica v nekterih rečeh spremenila. Premembe so zlasti hude za Tirolce, ki so si toraj prizadevali, da bi jim zbornica dovolila prejšnja polajšanja, pa večiua je sprejela s 154 glasovi proti 120 poatavo tako, kakor jo je prenaredila gOBpodBka zbornica. Tudi je bila potrjena volitev Goriškega po-alanca grofa Coroninija. Na koucu seje naznanil je dr. Smolka, da bo prihodnja aeja še le 8. februarija, ker bodo v petek iu soboto zborovale delegacije in se bode tudi v dvorani nekaj popravljalo, in bode mojster potreboval za te poprave kakih 5 dni. Nemški pemaki poslauec Tausche je na to prav ponosno vstal in predsednika prosil, naj objavi, da levičarji niso krivi, ako tolko časa ne bo seje, ker ao češki listi trdili, da se bodo te poprave godile valed nasveta levičarjev. G. predsednik pa mu je odgovoril, da ao res levičarji zahtevali to, in sicer Lene pa Plener.
Splošni pmih bil je odgovor na ne*pa-
Turkov, in je z veseljem pozdravilo svoje združenje z Rusijo, kakor svoje osvobodenje. Če je pa tu b.Io zavojevanje, je Car tudi osvo-bodivši lode iz babilonske sužnosti jih zavo-jeval. Pa o tem ni treba govoriti.
Vse ruske Btepe so tudi odtrgane od Turčije. Te stepe pripadajo ruskoj ravnini. Že zdavnih časov, že začasa Svetoslava so se tu vojevali s ordnami kočevuikov z začetka ruski knezi pozneje kozaške občine in ruski carji. Potem se je tu sem raztegnila turška oblast, ki je podpirala in varovala razna ropanja. Ravno to se more reči o krimskem polotoku, ki ni nikdar pripadel Rusiji, a bil zavetje roparjem in sovražnikom vsacega reda, ki so od tod napadali, ropali požigali rusko zemljo notri do Moskve. Ali se more govoriti , da je tu bilo zasvojevana država, narodnost ograb-ljena samostojnosti. Kaka država ? kaka na-roduoBt? če sem imenoval vsako narodnost narodni uboj , se je tu zvršil uboj dovoljen po božjih in človeških zakonih, zvršen za-brambo, neobhodno potrebno, in zvršivši zasluženo kazen.	(Dalje prih.)
metno zahtevanje Tauschetovo. Sicer pa poslanci ne praznujejo; odseki imajo vsaki dan seje, zlasti pa obrtnijski odsek, da pretrese predlog, ki ga je izdelal grof Belkredi. Levičarjem silno smrdi, da zahteva dokaj zmožnosti, in da svetuje obligatoričoe zadruge. Ker dru-gač« ne morejo nagaja ti, so pa precej v prvi seji stavili predlog, naj se odloži posvetovanje, dokler bode sedaj bolehanemu kupčijskemu ministru mogoče k sejam priti. Danes so ta nasvet ponavljali glede notranjega ministra, pa večina je obakrat ta nasveta zavrgla. Danes eo čas tratili in prazno slamo mlatili skoz 4 ure trije levičarji, iu večina jih je morala poslušati, dasi je to že sto in stokrat slišala. V petek bo zopet seja in splošnja obravnava menda tudi sklenjena. Delegacijski budgetni odsek je imel danes sejo ter je enoglasno skleni t vladi dovoliti 8 milijonov gld., ki jih potrebuje za zadušenje vstaje na jugu. Minister je rekel, da se bodo zopet Bklicale delegacije, ako bi ti milijoni ne zadoBtevali in bi b lo treba novih denarjev. Tudi odsek ogerske delegacije je sklenil sprejeti vladni predlog.
X Ilunnjn, 2. februarija. (Varčna komisija) je sostavljcna. Današnja „Wiener Zeitung" razglaša imena dotičnih udov, ki so jih cesar po nasvetu njenega načelniks, grofa IIohenwarta, imenovali. Ti udje bo dvojni, namreč stalni in začasni. Stalni so ti-le Babi č, penzijonirani predsednik deželne sodnije, grof Itichard Belcredi, predsednik upravne Bpdnije, državni poslanicgrof Henrik Clam-Martinic, bivši naučni miniBter Jireček, baron Kaiser, penzijonirani sekcijski načelnik, pa vitez Lucam, bivši guverner narodne banke; začasni udje pa so: Grtf K&rl Cho-riusky, deželni glavar Solnograjski, grof Fr. Coronini, državni poslanec goriški, pa Oton Hausner, državni poslanec gališki.
le Arlice k koncu prosinca, (-(- Jan. Miklavec.) Zopet je ugasnilo človeško življenje, zopet se zagrnila gomila s prstjo, ki je odprla svoje osrčje, da je Bprejela vanj enega 2 med Zemljanov, ter pomnožila svoj Hvet z novim grobom, okrog katerega zaostali turobno pohajamo.
Rodil se je meseca avgusta 1. 1843 na Ariici. kjer je obiskoval najpopreje ljudsko šolo v Ribnici, v kateri je z dolgo brezovko strogo vladaril že urmli učitelj g. And. Novak. Že tu je javljal posebno uadarjenost, a vendar je izvršivši šolo služboval nekaj ča^a za pastirja, šel se pozneje učit kovaštva in opu-Btivši to, se podal še vos mlad k tesarjem, v tem ko je naposled začutil v sebi poklic za učiteljski stan, za kterega Be je jel za pri-pravuišnico potrebnih predmetov v svojem sedemnajstem letu b pomočjo mlajšega šolnika g. Pintarja učiti. Daljne študije je nadaljeval v Mariboru, pa še pred izpitom (proskušnjo) bil potrjen k vojakom, ter Be je tudi vdeležil nesrečne prusko avstrijske vojBke 1. 1866 iz katere se je močno ranjen domu povrnil. Ozdravivši polagoma je prestal skušnjo zrelosti, ter kmalo na to nastopil učiteljsko službo v Celji, katerega mesta odslej ni več zapustil, Pisatelj teh vrstic ee še živo spominja onega časa, ko je kot brezskrbno dete bival v družbi mladih rodoljubov, med katerimi se ni pogrešal Janez, kjer so potem zbrani pri BViranji na gosli donele mične slovenske in nemške pesmi, posebuo navdušeno pa Potočnikova: „Kdor ima sreč'1 iu druge. Bili so sicer takrat časi, da je kakih pet ali šestero mladih ljudi re-prezentovalo vso narodno zavedno občinstvo našega okraja, pa življenje in zibanje tega
občinstva je še za sedaj posneme vredno. Spominja se na dalje tudi, kako je pri ločitvi više imenovanega sprejel v dar malo knjiž co, katero pa je v kratkem zgubivši iskal in stikal povsodi, kjer emo hranili svoje igrače, pa lahko da ne zato, ker je bila sama nekake vreduosti, marveč dosti več zarad zgube podaritelja.
Iq res od tega časa smo živeli ločeni vsaki za-se, dasi tudi pismeno občevanje ci po vsem prenehalo. Vendar pa poslednje pismo na v 1. 1874 zbolelo mamico z blezo tole vsebino: „Ljuba Mati! Zvedel sem da Bte zboleli, kar me je močno v srce zbodlo. R*d bi šel Vas obiskat, pa žal, okolščine tega ne puatč, ker eem na Bvoj poklic navezan. Toraj dovolite, da se v duhu k Vam podam, pred Vaa na kolena padem in Vas prosim za Vaš blagoslov*. To pimo ni našlo ljubljene mamice več pri življenji, dasi tudi vkljub temu njen blagoslov ni bil prikraten svojemu ljubljencu, ker je ja že itak navada, da radi gor-kejša ljubimo to, kar nimamo vedno pred seboj Medsobno občenje je začelo biti odslej ; še bolj pretrgano, ln vzroki 80 tičali blezo s tem, da se tu priprostost in domoljubje ni lahko vje-malo z novimi tam navadnimi običaji in vsaj navidezno mlačnostjo, ker za vnetega domoljuba ni Bmatral tu Ivana nihče. Vendar pa je v laujskib počitnicah nenadoma obiskal svoj rojstni dom, ter ob tej priliki tudi izrekel namero, da meni bodoče t. j. letošnje počit uice prebiti se vbo rodbino tukaj v Ribnici v okrepilo svojega zdravja. Toda človek obrača in Bog obrne; telegraf nam donese žalostno vest, da je mož blagega spomina nagle smrti preminil in da se tu ne bomo več videli. Bog daj, da bi ee tamkej. Naj v miru počiva!
Domače novice.
V Ljubljani, 4. februarja.
(Občni zbor „Marijne bratovščine") je med drugim tudi sklenil, kar smo zadnjič pozabili omeniti, da se ima prihodnje leto slovesno praznovati 1251etuica obstanka tega društva.
(Vabilo k Vodnikovi svečanosti), ktero priredi čitalnica v Rudolfovem 5. svečana t. I. z govorom, petjem in sijajnim plesom. Vstopnina za posamezno osebo 50 kr. za rodbino 1 gld. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vabilo velja za vstopnino.
(Narodni dom.) Prihodnjo nedeljo, 5. febr. bo osnovalni odbor za zidanje ,,narodnega doma" ob 10. uri v čitalnici imel sejo ter se volil stalni odbor za daljno vodstvo. — Dostojno poslopje, „naroden dom", kot zbirališče Slovencev v Ljubljani ustanoviti je že starodavna želja vsih rodoljubov. Že pred u<>kako 20 leti se je mnogo o tem govorilo ter tudi že podpise nabiralo. Reč je bila zastala zarad znanih vzrokov in zadržkov; ali iskra vendar ni popolno ugasnila, tem več še tlela v mnogo srcih, če ravno na tihem in na Bkrivnem kakor pod pepelom. Začela se je zopet bolj žareti; bode li zdaj Brca vnemala, dokler nam „na roden dom" iz zemlje v prijetno, za Slovence domače stanovanje priraste ? Ne vemo — Bog v6! česar se bojimo, je naš nesrečni ruzdvoj — sebično Btrankarstvo. Namen: lastnino iu polovico dohodkov po dovršenem poplačanji stroškov „Slov. Matici" izročiti, je lep iu vse hvale vreden ; le dosegel ae bode težko dru gače, kakor vzajemno „z združenimi močmi".
(Solvensko slovstvo.) Knjigarna Giontini-jeva je izdala štiri nove knjižice za ijudstvo, namreč: 1. „Pod turškim jarmom", povest iz vojake Grkov zoper Turke vprejšnem stoletji;
2. „Eno leto med ludijanci", povest iz Amerike; 3. ,.Črni bratje", romantična povest iz Italije; 4. ,.Zbirka ženitovanjskih pisem". Vse te bukvice, ki bodo uaše ljudstvo gotovo kratkočasile, piBane bo v gladkem, lahko umljivem jeziku; prve tri so bolj za kratek čas, poslednja bo služ !a v poduk takim, ki ne znajo v pismih prav besede pojaviti. Za dodatek ima ta poslednja knjiga celo vrsto deloma še ne-natisnjenih pesem. Znana Giontinijeva bukvama je le hvale vredna, da slovensko literaturo podpira io nam knjige zaklada.
(Narodnih delavcev ples) v čitalnici je bil zadnjo nedeljo dobro obiskan. Prišlo je vet odličnih gostov. Ker „kri ni voda", Bmo tudi mi vedno povdarjali, da delavski stan ne sme svoji domovini in Bvojemu narodu nezvest po-Btati. Kakor se mojstri Bkor brez izjeme zbirajo okoli matere Slovenije, ob enem pa tudi obrtnijskega stanu napredka ne spuste iz oči, tako upamo, da se bodo tudi pomočniki oklenili svojega doma, ki jim kruh daje in še za prihodnje o'«eta, in da bodo slovo dali onim „mednarodnim" ščuvarjem, ki jim hočejo iz srca iztrgati vero in domoljubje.
(Potres.) Na St. Urški gori smo čutili 31. jau., pet minut čez pet, lahek potres zemlje — kaki dve sekundi?
(Za „sokolovo" maškerado), ki bo pustni torek v čitalnici, bo delajo že velike priprave; kakor kaže, bo letošnja meškerada vse prejšnje prekosila. Po želji, izraženi na občnem zboru ,,Sokola", se bo letos skrbelo za več šaljivih mask.
(Vabilo.) ŠišenBka čitalnica vabi na veliko besedo v Val. Vodnikov spimin, ki bode v nedeljo, 5. febr. v prostorih Kozlerjeve pivarne. Začetek bode o pol 7. uri zvečer; za vstop 50 kr., društveniki so proBti.
(Clovensko gledišče.) V četrtek Bmo videli v našem gledišču krasno igro „Deborab", ki jo je po MoBenthalu poslovenil F. Cegnar. Reči Bmemo, da se *>-4ej Bezoni slovenski ni še tako lepo igralo, kakor ta večer. Posebno velik uspeh je dosegla gospica G. N i g ri n o v a kot Deborah". Videli smo v tej nalogi nepozab-ljivo našo ranjko umetnico C. Podkrajškovo, mislili amo , da tako „Deboreh" nobena več ne bo predstavila; no, gospica G. Nigrinova je Podkrajškovovo skoraj dosegla, ter tudi žela burno, večkrotno pohvalo občinstva. S tem večerom si je brez dvoma priborila prvo mesto med naš mi sedajnimi igralkami. Srečen večer je imel tudi g. Danilo, ki Be mora tu na drugem mestu imenovati; ta večer je dovrženo igral. Tudi gospica M, Nigrinova je prsv mično in nježno izvršila svojo naivno nalogo, ter je vredna vse pohvale. Ravno tako ;e g. Pevec kot ,,župan" voovjč dokazal svoj posebni talent za naloge resnih možakov in hišnih gospodarjev. G. Sršen je imel ta večer nehvaležno nalogo; sicer se pa nalcga intri-ganta občinstvu težko prikupi, če bi bila še tako dobro igrana. Omeniti se mora še g. Z ti i 1 i a n , ki je starega Abrahama prav dobro predstavil; gospa Gutnikova pa je kot „stara Liza" popolnem zadostila. Nasprotno pa je bil en sem b le precej pomanjkljiv; treba bo več vaje za menj izurjene igralce. Sploh pa se mora reči, da je bila predstava izvrBtna, glavne naloge v dobrih rokab. Le tako naprej!
Bazne reči.
f Preč. gos p. Antona Jugovica, župnika Barovniškega — m več I V torek, 31. t. m., je izdihnil ter izročil svojo dušo Bogu.
V petek bo ga spremljevali z žalostnim srcem duhovni gospodje in ljudstvo k zadnjemu počitku, ki so ga pred pol letom s tolikim veseljem kot zlatomašnika v cerkev spremljevali.
Ranjki g. Jugovic je bil res mož po volji božji. Vedao vesel in šaljiv; vedno pripravljen bližnjemu dobro storiti, če je le mogel in če ni mcgel, saj dobro svetovati; vedno je bil svoji čedi zvest pastir, ter je marsikaj storil, kar bi bil zarad bolehnesti ali drugih vzrokov lahko opustil. Kako ga je daljno in bližnje občinstvo spoštovalo je pričal dan njegove zlatemaše in zdaj dan njegovega pokopa.
Njegova blagodušnost in gostoljubnost, kakor neutrudljiva Bkrb za svoje ovčice je storila, da so ga njegovi duhovni bratje šaljivo le „apostelna" imenovali.
Dokler je mogel, Be je tudi za kmetijstvo prav posebno zanimal; navadno smo ga videli pri občnih zborih kmetijske družbe Kaj lepo je obsadil farovški vrt s sadnim drevjem, zasadil celo na bližnji griček vinsko trto. Kako se bode vinograd sponašal, ae bode še le videlo, kaže pa dovelj umnega kmetovalca.
Zlasti mu je bilo pri Brci ljubo čebelarstvo. Kadar je čas imel, ga ni bilo treba drugod iskati, kakor pri čebelnjaku. Umčl je pa tudi čebelarstvo, kakor malo kdo. Kupoval ai je drage knjige ter jih pazljivo prebiral. Komaj se je jelo razširjati umno čebelarstvo s premakljivim satovjem, se je tudi tega poprijel ter si omislil marsiktero novo orodje. Takoj o začetku osnovanega čebelarskega društva je bil izvoljen za odbornika in je ostal do smrti. Da je bil vselej pri občnem zboru, se tako vč; pa tudi pri večkratnih odborovih sejah čez leto njega ni nikoli manjkalo, daui-ravno je dalječ imel, trud in stroške zraven. Novih udov je čebel, društvu on naj več pridobil, naj bi ga drugi le nekoliko posnemali, bi B čebelarstvom in čebel, društvom vse boljše stalo. Nam, kakor vsem znancem ostane ne-pozabljiv. Naj blagi mož v miru počiva I
—	Ablas8-Brevier oder volIstaDdiges Ablass- und Andachtsbuch, von P. Bonifacius Schneider, Munchen 1881. Veliki in obširni bo zakladi sv. Cerkve, iz kterih se vsak dan in mnogotero more zajemati in pomagati dušam v vicab, z odpustki namreč. Pa nekaj ti odpustki niso bili znani, nekaj pa bo po zadevnih bukvah tako raztreseni, da jih je le težko o pravem čaBU najti. Tukaj pa so vsi odpustki kakor v podobi besednjaka sostav-ljeni po novih praznikih in posebnih prilikah celega leta, ter je le treba razdelitev in vrav-navo bukev razumeti, kar se doseže z malim trudom, in potem Be vsak lahko v veliko dušno korist za se in za druge te knjige poslužuje. Cena 80 kr. lepo vezane vse v usnji 1 gl. 50 kr.
—	Knjigoslo v je slovansko. Kakor izdaja v Pragi vrli knjigokupec Fr. Urbanek svoj „Vestnik bibliograficky", v kterem se naznanjajo knjige českoslovaneke, iz druzib slovanskih in neslovanskih jezikov prevodi v češčino, in njihove razsodbe v kterem že jeziku; tako je jela tudi knjižara Lav. Hartmana v Zagrebu izdajati svoj „Književni viestnik", v kterem Be naznanjajo novosti hrvatske, srbske, slovenske in njemačke itd., izdanja Ju gOBlovenske akademije itd. Knjižara ta prosi, naj mu pisatelji ali založniki slovanskih knjig pošiljajo v ta namen svoje knjige, ali naj jej vsaj po dopisnici zaznamnjajo, ktere knjige, kje in po čem se dobivajo, in hoče jih priob-čevati. To je velik napredek. Dasi tudi prvi mesečniki niso popolnoma, imajo mnogo napak in pomanjkljivosti , vendar je vse hvale
venci podpirajo. Matica Slovenska priobčuje vsako leto , Bibliografijo Slovensko" v svojem Letopisu; po njej naj bi jo posnemali in drugi rodovi Slovanski. Slišati je, da hoče nekaj te bibliografije avoje in posebej poslati knjigarjem slovanskim. Tudi bodi opomnjeno, da je v prvi vrBti „Akademiji Jugoslovenski" in „Uni-verzi v Zagrebu" naloga, da se vstanovi vznav v Zagrebu vseslovanska knjigarna pri kterej bi se dobivale p» pošteni ne pretirani ceni knjige vseh rodov slovanskih, torej ruske, poljske, češke itd. To doseči ni marveč mogoče, marveč dolžnost, da Be pospešuje slovanska veda in umetnija. Omenjeni vestniki se prejemajo vže v naši „Katoliški bukvami" v Ljubljani, ktera rada naroča oudi naznanjene knjige.
—	Vinorejska šola v Mariboru je štela lansko leto 33 učencev. Štela bi jih še več, ko bi dežela dala več štipendij za učence. Za nemško šolo v Grottenhofu je štajarški deželni zbor dovolil 25 štipendij, za mariborsko vinorejsko šolo pa le 11. Čudno I
—	V o j a S t v o. Avstrija ima 800 000 rednih vojakov. Po zadnjem ljudskem številjenji mora naša polovica postaviti 468 586 mož, Ogerska pa 331414 mož. Naša polovica bo dajala vsako leto 61.700 novincev, Ogerska pa 43 000.
—	Bolnišnica usmiljenih bratov v št. Vidu na Koroškem, ki se imenuje po kronprincu Rudolfu, je imela lansko leto 606 bolnikov v oskrbovanji. Med temi jih je bilo 488 ozdravljenih , 36 se je zdravje zboljšalo, 10 je bilo neozdravljivih, 34 jih je umrlo. — Bolnikom je streglo 10 bratov, med njimi tudi prvi zdravnik bolnišnice, en lekar, en duhovnik.
—	Veliko- in malodušnost kje si? Pred nekaj leti bo se bili staro- in mladočeBki plemenitaži tako porazumeli, da voli v deržavni zbor VBaka stranko polovica poslancev. Spraz-njeno je bilo naj pred mesto liberalnega poslanca in konservativci so volitev naslednika prepustili liberalni stranki. Letos je bil konservativni grof Thun poklican v zgornjo zbornico. Vsakdo je pričakoval, da bodo liberalni plemenitaži ravno tako storili ter volitev prepustili konservativcem. O kaj še! Postavili so svojega kandidata iu povsod agitirajo za-nj. Navk: Kdor bi liberalcem pripisoval velikodušnost ali doBlednoBt, bi se pač motil. Navadni ali plemeniti, nemški ali slovenski liberalci, vsi so si podobni ter drug druzega vredni.
—	f V Mariboru je umri po dolgi in hudi bolezni v 55. letu starosti kanonik in ravnatelj kn. šk. semenišča, prečast. gosp. Martin Kovačič, 1. febr., ter bil 3. febr. pokopan.
—	Kako sodi šti rsko-šmarska sodnija o slov. uradovanju. Kaže sledeči „Erlass": „Z. 180 An das lobl. Gemein-deamt Sussenheim. Bezugsnehmend auf die Zuschrift vom 2. Jiianer dieses Jahres. Z. 7 mit vvelehem dem gefertigten Bezirksgerichte mitgetheilt wurde, dass sich das Gemeinde-vorstehung bedeutet, dasB das Bezirksgericht diesen Beechluss zur Kenntniss genommen babe, dass s:ch desselbe jedoch bezuglich des Gebrauches der slovenischen Sprache nach den diesfalls bestehenden Gesetzen und Ver-ordnungen (??) benehmen, und der Verweige-rung der Annahme von gerichtlichen Erle digungen seitens des Gemeindeamtes mit Anvvendung der ihm zu Gebete stehenden gesetzlichen Mitteln zu begegnen wissen vverde. K. k. Bezirksgericht St. Marein 10. Jiinner 1882".
—	Naznanilo in poročilo, da hoče
vredno to početje, in zasluži, da je tudi Slo- ' prositi, ali celo, da je že minister Dunajevski
za odpust proBil in da ima na njegovo mesto stopiti, Bekcijski predBtojnikDistler ali cel6 sloveCi baron Chertek, ae do zdaj ni potrdilo ter ska-zalo le kot prazna domišljija liberalnih nasprotnikov miniBtra. Minister kar noče biti ponižni sluga nekterih časopisov, n. pr. „D. Ztg.", , W. Allgemeine" in tovaršic.
—	Na Hrvaškem napenjajo nekateri luterani iz velike Nemčije vse moči, da bi tudi Hrvate ponemčevali; dokazano je, da dobivajo denarno pomoč iz Nemčije, pa tudi od svojih privržencev na Hrvaškem samim. Naj Hrvatje za časa gleda, da se tako počenjanje zatre, da ne postane hidra, kateri zraato tri glave, ako Be jej odseka eua. Dobro bi bilo, ako bi „Edinost" več o tem spregovorila, zlasti o dokazani denarni pomoči iz Nemčije.
—	Bog daj norcem pamet, moli „Edinost" o poročilu, da bo ljudje o smrti mil. škofa Dobrile 28.000 gld. v malo loterijo znesli, in vendar niti ,.terne", niti „ambe" zadeli, ker ni prišla nobena r. škofa zadevajoča Številka. Res je žalostno opazovati, kako dostikrat naj revniše ljudstvo Bvoje b trudom prislužene krajcarje namest za potrebno hrano, za bedaste sanjarije v malo loterijo znaša in izdaja. Kdaj bode že vlada vendar spregledala ter vničila malo loterijo ? Res ima nekaj dobička od tega; ji pa li zamore v pravi dobiček, v državno korist in blagoslov biti, kar po krvavih žnlih pridobljenega iz 8tradajočegS ljudstva izžme? Dvomimo. Res je stava v loterijo prostovoljna; ali Btrast je slepa in slepega v jamo pahniti, ni nikoli nravno.
Izkaz
velikodušnih darov in doneskov društvu zidanja nove cerkve Jezusovega Serca v Ljubljani ao konec septembra 1881.
(Dalje.)
Po ž. g, .lnrju Konig-u v Cerkljeh: Marj. Jenko 52 s., Anton Flegar, Marija Haein, Jane/. Petri«, Jožet in Martin Šiinonoc, Martin Sink, Marjana Ude, Polona in Urša Zupan, rsaka po 52 s.; 6 oseb po 10 s.; dvo osebi po 20 s , 3 osebe 1 gl. 40 s.. Ana Stirn 1 gld.; Marjeta Purgar 52 s, Frančiška, Helena, Jera in Marija Tomažič, Jera Kovač in Marjana Kvas, vsaka po 1 gld.; Janez in Marjana Močnik po 52 s.; neimen. 1 gl., vso iž Zaloga; Marija Simenec in Marijana Cim-žar po 52 s., dve osebi 95 s., dvo osebi 80 s.; Marj. Purgar, Marija Zorman, Marija Keržič, Jernej Purgar, Marija Repnjek in Marjana Kočar, po 52 s.; Marija Kimovec 50 s.; Marjeta Kimovec 1 gld., Marija Knee, Marjana in Marija Kvas po 52 s.; Frančiška Zavcrl
1	gl., vse iz Zaloga; Marjana Zaverl iz Zaloga 1 gl., dve osebi 50 s.; Marija Preša 1 gl.; Marija Lah 52 s., Marija Zorman 1 gl. j 6 oseb 90 s., 3 osebe 95 s.
Po č. g. Smrekarju: Ana Pustoverh 10 gld.; za eno loto: Ana Kapnik 1 gl., Marija in Alojzia Kupnih po 56 s., Marjana Nartnik 56 s., J. N. Rant 1 gld., neimen. 50 s., Katarina Rihar 52 s., N. Sotničar 52 s. in Marija Kos 1 gl.
Po noimenovanem: po pošti iz Polhovega Uraden
2	gl. 30 s., Terezija Pehloj 1 gld., duhovnija v Dvoru 5 gl., 10 s.; Keršišnik (Zvvang) 1 gl. 40 s., Ambroži« 55 s, 10 oseb 1 gl. 97 s., Ana in Marijana Keronina po 1 gl., Marija Denediško 53 s., Ana Pustoverh za eno leto 1 gl.; France Skalov 1 gl., Ruhotovea 1 gld. družina Špinova v Dvoru 3 gl., cerkovnik v Dvoru l gl 25 s., Ana Maloverb 00 s., srenja Wurzen 9 gld. 40 s.; Janez Smrekar 1 gl. 55 s.; Polona Žagar 1 gl.
(Dalje prih.)
Oznanilo.
Služba orgaiiista in cerkovnika
je izpraznena v Zgornjem Tuhinj i pri Kamniku. Prosilci ua) se oglasno pri župni)-utvu v Zgornjem Tuhinji do srede meseca svečana pismeno ali ustmeno.
V Ptuju v založbi ft. Blanke-ta je ravno kar na svitlo prišla predelana knjiga
Marija, žalostna mati,
tO je
pobožnost za češčenje Marije sedem žalost.
Knjiga je prav pripravna za postni čas. Veljil nevezana 30 kr. ; lepo, vsa v usnji vezana 90 kr.