Kmet, delavec In obrtnik na) bodo narodu vodnik!
Izhal* »ako sredo.
Naročnina: za celo leto Oln 30'— za pol leta „ 1i'— za Inozemstvo za celo leto Oin W— Inserati po taritu. - Platnenim vpra£an|em na| aa priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana ne sprejemajo.

AH Je to potrebno?
Kongres gospodarskih zbornic v Beogradu. — Težka očitanja na naslov kmetov. — Potreba agrarnega bloka.
V Beogradu je zboroval te dni kongres gospodarskih zbornic, ki so se ga udeležili zastopniki skoro vseb pomembnejših gospodarskih organizacij cele države. Na kongresu je minister za trgovino g. Demetrovič prav lepo razložil svoje poglede in svoje mnenje o bodoči gospodarski politiki naše države, ki jo moramo pričeti, če se hočemo izogniti vedno bolj grozeči brezposelnosti in če se hočemo rešiti vedno hujše gospodarske krize. Ker pa vlada noče sama popolnoma na svojo odgovornost sklepati o naši bodoči gospodarski politiki, zato je povabila v Beograd veliko število »narodnih gospodarjev«, da tudi ti povedo svoje mnenje.
Na kongres je prišlo tudi nekaj zastopnikov »gospodarskih krogov« iz Dravske banovine. Tudi ti so se oglasili in govorili. Govorili so v splošnem stvarno in pametno. Eden pa je le rekel nekaj besed na naslov naših kmetov, na katere moralo že v interesu ponosa naših kmetov odgovoriti in jih tudi zavrniti, kakor zaslužijo.
Gosp. zastopnik »gospodarskih krogov« se je namreč pritožil, »da obdelujejo slovenski kmetje zemljo preveč »ekstenzivno« (t. j., da ne izrabijo do skrajnosti tudi najmanjšega koščka zemlje, kakor to delajo vrtnarji, ampak jo obdelujejo preveč »na široko«, tako la zraste na določenem prostoru mnogo manj pridelka kakor bi ga lahko); dalje je rekel, da kmetje zemlje že sploh nočejo obdelovati več, kakor da pridelajo le toliko, kolikor sami potrebujejo »in da je baš ta kmečka nedelavnost znatno kriva gospodarske krize«.
Povedati moramo, da nam te in take besede niso nič posebno novega. Tako govore namreč industrijski kapitalisti po vsem svetu. Ti gospodje bi namreč menda radi ne samo pri nas, ampak povsod, da bi kmetje prodajali svoje pridelke po čim nižji ceni ali pa jih dajali delavcem in gospodom magari zastonj, da bi bile delavske plače čim nižje, dobički industrijskih podjetij pa vsled tega čim večji, kajti da bi pri padajoči ceni kruha tudi fabrikanti znižali cene svojih produktov, o tem seveda gospodje nočejo ničesar slišati. Mi smo o tej stvari že mnogo pisali in bomo Še pisali in smo vedno naglašali, da mora tudi industrija popuščati v cenah, če pade cena živeža, sicer kmet ne more več shajati,
Resnica je sicer, da naše kmetijstvo še ni na tako visoki stopnji, kakor bi si to želeli, toda vprašati se moramo: Zakaj pa ne? Kdo je tega kriv? Mi vidimo dandanes med kmeti vedno večje zanimanje za stroje — toda s čim jih naj naš kmet plača? Ali ni tudi industrija s svojimi visokimi cenami precej kriva, da kmetje še nimajo toliko strojev, kakor bi jih lahko imeli? Potem kmetijske šole — kdo je kriv, da jih ni dovolj? Mar kmetje? Ti vendar niso nikdar odločali o šolskih zadevah! Mi smo na take stvari že neštetokrat opozarjali v našem listu, ampak naše besede
so bile žalibog vse zastonj. Zato rečemo: če pri nas kmetijstvo ni nai višku, je baš kmet tega najmanj kriv!
Gorostasen pa je očitek, da naši kmetje premalo delajo! To ni res! Ravno naši kmetje garajo kot živina^ vse drugače še kakor se dela v fabrikah in pogled na naša polja je dokaz za kmečko pridnost. Delali bi morebiti še bolj, če bi dobili za svoje pridelke primerno ceno. Če so pa cene take, kakršne so, se nam ne zdi prav nič čudno, če res eden ali drugi izgubi veselje do dela, kajti delati zastonj ni nihče dolžan ne po božji in tudi ne po človeški postavi!
Vprašamo: Zakaj pa fabrike ne delajo zastonj? Mi vemo, da fabrike takrat, če se zaloge preveč nakopičijo, svoje obrate popolnoma ali pa vsaj deloma ustavijo, samo da drže cene svojega blaga na primerni višini — zakaj ne bi smel torej tudi kmet svojega obrata omejiti, če vidi, da se mu več ne izplača?
Trde besede, ki so padle v Beogradu na gospodarskem kongresu na naslov naših kme-
tov, so pa pomembne ne le zato, ker so trde, ampak še bolj zato, ker jasno kažejo razpoloženje, ki vlada danes po vsem svetu: Tu kmetijstvo — tam industrijski kapital! To nasprotje je danes tisto, ki giblje ves svet, zlasti še našo raztrgano in po vojni razbito Evropo. Kmet ne producira, ker se mu ne izplača, zato pa tudi nima denarja za nakup dragih industrijskih izdelkov. Kjer pa ni domačega trgas tam je tudi za industrijo slabo, kajti cene enega in drugega blaga morajo bitji vzporedne. Če je pšenica cenejša, mora biti cenejši tudi stroj in obratno. Danes pa tega ni, ampak je ravno narobe in odtod izvira vsa naša in evropska in svetovna gospodarska kriza, ki je ne bo prej konec, dokler cene enih in drugih produktov ne bodo primerno uravnane.
To pa bo mogoče šele takrat, ko bo postavljen nasproti mogočnim in mednarodno organiziranim industrijskim zvezam ravno tako močan in mogočen agrarni (kmečki) blok. Prvi začetki so že tu (o tem smo pisali v zadnji številki našega lista), treba bo pa to organizacijo še zelo izpopolniti, predno bo moglo doseči vidne uspehe.
Za naše kmete doma pa je pot za bodočnost jasno začrtana: Kmetje, organizirajte se kot kmetje v svojih kmečkih strokovnih organizacijah in izobražujte se!
m^^rni j it kmetu
Vprašanje brezposelnosti industrijskega delavstva in njega prehrana tvori v Angliji ono osrednjo točko, okrog katere se sučejo vse angleške stranke in vse javno življenje. To vprašanje je pometlo z vlade bivšo konservativno stranko in tudi sedaj vladajoči stranki dela grozi ista usoda, če ne bo znala tega vprašanja rešiti in zagotoviti vsakemu Angležu primeren kos krulia.
Delavska vlada se trudi na vse načine, da osigura industrijsko delavstvo s prehrano in da zmanjša brezposelnost, ki je dosegla v zadnjem času ogromno število 2 milijonov delavcev pri 40 milijonih prebivalstva.
Rešitev je samo v kmetijstvu.
Vlada je izdelala po temeljitem prevdark.i obsežen program za kmetijstvo. S tem programom hoče zmanjšati brezposelnost in stvoriti j boljši položaj kmetijštvu. Pripravila je celo ! vrsto ukrepov, da pojača slabo stoječega kmeta | in da omogoči novim obdelavati zemljo.
V zadnjih sto letih je bilo kmetijstvo na Angleškem popolnoma zanemarjeno. Vse je drvelo v mesta v tovarne in rudnike. Tu je bil zaslužek večji in lažji. Vse vlade so to gibanje podpirale. Za kmeta se ni zmenil nihče. Vse to je bilo dobro, dokler je cvetela angleška trgovina in njeno industrijsko gospodarstvo. Po vojni so prišli težki časi. Kupna moč onega prebivalstva, kateremu so Angleži prodajali svojo robo, se je zmanjšala. Razne revolucije in državljanske vojne so občutno zmanjšale trgovino in ogromna tržišča v Rusiji in Kitajski so bila za Angleže zgubljena. Posledica tega je bila nakopičenje blaga po skladiščih in zmanjšanje industrijskega obrata. Brezposelnost je
rastla z dneva v dan in nobena vlada je ni mogla ustaviti. Brezposelne podpore so postale skoro največja postavka v državnem proračunu.
Sedaj je šele uvidela tudi angleška vlada, da je moč in temelj države v kmetijstvu in v kmetu. In šele sedaj je pokrenila novo politiko, da vrne delavce na vas in v vas.
Angleška vlada je pričela izvajati svoj načrt. Z njim se strinjajo vsi politiki na Angleškem. Ona stremi najprej za tem, da okrepi položaj vsakega kmeta in njegovo kmetijo in posest. Izvesti hoče široko agrarno reformo, odkupiti od bogatih lordov zemljo in jo razdeliti brezposelnim delavcem in sicer najprej onim, ki so bili v svetovni vojni, potem pa onim, ki so do sedaj garali za veleposestnike. Ustanoviti hoče vzorna kmetijska posestva, kjer se bodo kmetje učili kako se najbolje in najbolj praktično obdeluje zemlja, goji dobro živino, perutnino, ustanavlja mlekarne itd. Omogočiti hoče vsem kmetom, da si nabavijo najboljše stroje in zagotoviti jim cenen kredit po zadružnih načelih. Poleg vsega tega hoče vlada zgraditi kmetom zdrave, udobne in cenene hiše.
Kmetijskim zadrugam vseli vrst hoče dovoliti posebne privilegije (prednosti), da jim zagotovi boljšo proizvodnjo in boljšo prodajo kmetijskih pridelkov na domačem trgu, katerega namerava osigurati pred tujo konkurenco.
Angleži so trezen narod in vztrajen. Počasi se odločijo za kako novo politiko. In če so se odločili za novo kmetijsko politiko, je gotovo, da jo hodo tudi izpeljali, čeprav jih bo stala ogromnega truda in denarja. Kajti pot nazaj h kmetu vodi k notranjemu pomirjenju in rešitvi njihove socijalne in gospodarske krize.
XIV. Zagrebački zbor
od 13. do 22. septembra 1930.
OPČI MEDNARODNI VELIKI SAJAM UZORAKA sa specijalnim sajmovima
1. Gradjevinarstva
2. Hotela, kude i kuhinje 3. Prehranbene industrije 4. Tekstila i konf. krzna 5. Kože 6. Papira
7. Poljoprivrede.
Ostm toga držati če se Izložba i sajam
RA^PLODNE STOKE d o m a d e na dane 13. i 14. IX. i n o z e m n e na dane 20. i 21. IX. 1930
Na željeznicsma i jadranskim parobrodima 50% popusta za posetioce 1 robu (besplatnl povratak).
italijanski narod dan na dan: »Oko za oko, zob za zob!«
Le poglejmo zdaj še ostala nasilna dejanja fašizma proti Slovencem!
550 slovenskih in hrvatskih šol je bilo čez noč spremenjenih v čisto italijanske. Vsi učitelji do zadnjega, 800 po številu, so bili pregnani iz dežele ali pa prestavljeni v južno Italijo. Nad 50.000 slovanskih otrok ne uživa več pouka v materinem jeziku. Nobenega slovanskega otroškega vrtca ni več in otroke oblačijo po sili v uniformo Balille« in »Piccole Italiane«.
Ko je prišel laški režim, je izhajalo v slovenskem in hrvatskem jeziku 15 listov. Leta 1927. in leta, 1928. so bili po požigih tiskarn, preganjanju urednikov in onemogočenju ekspedicije, s čimer se je zatrla večina slovanskega tiska, prepovedani še ostali listi. Šele leta 1929. je Mussolini dr. Besednjaku
Odmevi tržaškega procesa v Evropi.
Ferdo Bidovec
Obsodba je napravila na vso evropsko javnost silno globok vtis in vse evropsko časopisje se je bavilo s tem dogodkom. Posebno ostro so pisali češki listi, pa tudi francoski, nemški in angleški. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo, žalibog, objaviti vseh glasov evropskega časopisja oi tržaškem procesu, ampak le nekatere najbolj značilne:
Zvonimir Miloš
»Narodni listy«, velik praški dnevnik, so pisali: »V Trstu je bila prelita slovenska kri. Težko je verovati, da bo vsaj sedaj ugnana fašistična krvoločnost: šele malo število zaprtih »veleizdajalcev« je bilo obsojenih. Italijanski tisk bo naprej pobesnelo plesal nad novimi žrtvami. Posmehoval se bo novim solzam slovenskih mater. Hujskal bo za nove orgije fašistične justice!
Naj vsaj že enkrat ne pozabi Italija, da vodi pot, prepojena s krvjo narodnih muče-nikov, k svobodi! Glas krvi v Trstu prelite je močnejši kot krik fašistovskih čet. In ta krik kliče na maščevanje, ki ne izostane. Ti umori ne ostanejo brez odgovora. Na to naj Italija ne pozabi!
Klanjamo se v globokem spoštovanju pred spominom včeraj ustreljenih bratov. Padli so v svetem boju za stvar svojega naroda. Drugi pridejo na njih mesta. Maščevali se bodo za nje in zmagali bodo!«
»Der Sudtiroler« je prinesel v nedeljski številki oster uvodnik, v katerem iznaša vsa grozodejstva, ki so jih fašisti povzročili primorskim Slovencem tekom zadnjih let.
Imenovani list pravi, »da so fašisti 1. 1922. uredništvo »Edinosti« petkrat v enem sainem letu napadli in podtaknili ogenj. L. 1925. se je zopet izvršilo na tiskarno »Edinosti« pet skvadrističnih napadov in so jo popolnoma opustošili. Tiskarno »Pučkega prijatelja« so fašisti.leta 1919. zažgali, v »Narodno tiskarno« pa so vrgli bombe. L. 1925. so fašisti napadli tudi »Tiskarno katoliškega tiskovnega društva« in »Goriške straže« v Gorici in poškodovali njene stroje.
Poleti 1. 1920. so fašisti, ne da bi Slovenci dali za to niti najmanjšega povoda, zažgali »Narodni dom« v Trstu, pri čemer je več ljudi zgorelo in je neka ženska, ki je iz goreče hiše skočila na tla, ostala mrtva. Zažgali so pa fašisti tudi »Narodni dom« v Bojanu, v Sv. Ivanu in v Barkovljah pri Trstu. In ali so fašisti pozabili, kako so, ko je poškodovala spomenik na Krnu strela, aranžirali kazenski pohod na vas Drežnico in tam župnišče zažgali, tako da je pogorelo do tal?
Mogoče so fašisti tudi pozabili, koliko Slovencev in Hrvatov so ubili in pretepli do smrti, jih mučili, med njimi duhovnike, učitelje in najuglednejše ljudi na vasi kako so zlasti v Istri udirali podnevi in ponoči v privatne domove in razbijali pohištvo kako so ljudem vlivali v usta ricinusa in koliko jih je še pozneje umrlo na dobljenih poškodbah?
Na otoke je deportirana stotina Slovencev in skupno število let, za katera so obsojeni na internacijo, znaša nad 150. 73 Slovanov je dozdaj obsojenih vsega skupaj na 686 let ječe. Razen teh pa se nahaja v preiskovalnem zaporu še 50 Slovencev. V ječah jih mučijo tako,da so si že trije ljudje iz strahu pred nadaljnjim mučenjem vzeli življenje.
Dočim so štiri mladeniče po treh dneh razprave osem ur po obsodbi ustrelili, pa so vsi fašisti, ki so ubijali slovenske in hrvatske ljudi, jih pretepali ter njihove domove zažigali, bili odlikovani. Časopisi so njihove kazenske ekspedicije in mučenja ljudi s pen-dreki in ricinusom proslavljali kot junaška dejanja. L. 1927. je fašistična vlada izdala dekret, po katerem se zločini in prestopki iz narodnih motivov ne smejo vpisati oz. se imajo izbrisati iz sodnijskih kazenskih zapiskov. Francesco Giunta, ki je zamislil in dal signal za nastop »Narodnega doma«, tudi ni bil kaznovan, ampak nagrajen z mestom državnega podtajnika v ministrskem predsedstvu. Še več! Možu so postavili na popravljenem »Narodnem domu« mramorno spominsko ploščo, v kateri se njegov zločin povzdiguje kot najvišje patriotično dejanje v Julijski krajini.
Take pobude, so dajali fašisti doraščajo-čemu slovenskemu rodu v Julijski krajini!
Če so se med ljudstvom, ki ga oblastniki sami opisujejo kot skrajno miroljubno in ki v 10 letih preganjanja ni zagrešilo nobenih
Franjo Marušič
nasilnih dejanj, sedaj pojavili nekateri mladeniči, ki so segli po sili, potem moremo iz tega sklepati samo to, da so po 10 letih preganjanja posegli po istih sredstvih s katerimi so strahovali slovansko ljudstvo v Julijski krajini fašisti. S tem niso storili ničesar drugega, kakor Cesare Battisti, Oberdank, Filzi, Sauro Chiesa in Giunta in kar fašizem uči
Alojzij Valenčič
V zadnji številki našega lista smo obja- ! vili rezultat (izid) procesa proti onim Slovencem v Trstu, ki so bili obtoženi protidr-žavnega rovarjenja, in inlad njimi izrečeno obsodbo.
Mittieudi
Socialni demokrati narodni socialisti komunisti centrum
nemški nacionalci nemška ljudska stran/ca gospodarska stranka nova državna stranka bavarska ljudska stranka stranka podeželskega ljudstva
8,536.000	(142)
6,275.000	(106)
4,599.000	(77)
4,549.000	(76)
2,459.000	(41)
1,996.000	(33)
1,352.000	(23)
1,186.000	(20)
1,118.000	(18)
1,103.000	(17)
Novi predsednik poljske vlade
Sodeč po teb številkah bo v bodoči nemški vladi odločevala v veliki meri ali socialna demokracija, ali pa narodni socialisti, ki jim po njihovem voditelju Hitlerju pravijo tudi »hit-lerjevci«.
Udeležba pri volitvah je znašala okoli 80 odstotkov in je razumljivo, da je zaradi volilnega razburjenja prišlo zlasti v večjih mestih do krvavih spopadov.
Kako pa sodijo v Parizu o pomenu nemških volitev, se najbolj jasno vidi že iz samih naslovov člankov o volitvah »Mir Evrope ogrožen«, »Pustolovec Hitler«, »Komunisti obvladali državni zbor«, »Konec sporazuma« itd. Približno tako kot francosko časopisje, tolmačijo volitve v Nemčiji tudi češki listi.
dovolil, da smeta za celo Julijsko krajino izhajati samo še 2 lista pod njegovo osebno odgovornostjo, t. j. »Novi list« in »Istarski Mst«, vse drugo je šlo!
Enako se je preganjala in se preganja slovanska knjiga.
Slovani so imeli 300 izobraževalnih društev. Povedali smo že, koliko mest kulture so fašisti požgali in razdejali. Leta 1924. pa je Težim razpustil 22 slovenskih katoliških izobraževalnih društev. Leta 1927. pa je vlada brez vsake utemeljitve prepovedala vsa slovanska društva sploh, tako da danes ni niti onega več.
Vsa slovenska in hrvatska krajevna imena, me!d njimi ogromna večina takih, ki sploh nikoli niso imela italijanskega nazvanja, so se poitalijančila. Slovanski jezik je prepovedan tako v občevanju z uradi, kakor pri napisih. V najnovejšem času so prepovedana celo slovanska krstna imena in se noben novorojenec ne sme krstiti po slovanskem svetniku ali s slovanskim imenom. Izpreminjajo se pa že tudi obstoječa slovanska krstna imena.«
Leta 1921. je bilo izvoljenih v rimski parlament 5 slovanskih poslancev. Leta 1924. so fašisti s pretepanjem in požiganjem dosegli, da sta v volilni borbi izšla iz žar samo še 2 poslanca. Leta 1929. pri zloglasnem plebiscitu nad pol milijona Slovanov sploh ni dobilo nobenega poslanca.
V provincialnih zastopstvih ni več nobenega Slovenca ali Hrvata. Občinski načelniki so vsi brez izjeme, na Goriškem, na Tržaškem in v Istri, sami imenovani Italijani, od katerih niti eden ne zna slovanskega jezika. Italijansko je tudi vse uradništvo in so Slovenci kvečjemu še za poštne šele in za cestarje.
Gospodarske zadruge so bile leta 1928. razpuščene in imenovani uradni komisarji. Njihova uprava je danes izključno italijanska.
Mnogi Slovani imajo osebne izkaznice z odtiskom prsta, kakor navadni zločinci!
Da o neprestanih aretacijah, hišnih preiskavah, samovoljstvu uradnih organov in osebnih šikanah niti ne govorimo.
Noben narod ne sme nekaznovano teptati z nogami naravnih pravic drugega naroda, noben režim ne sme netiti nejevolje in sovraštva tlačenih, če noče doživeti posledic. Življenje Slovanov v Italiji je pravi pekel. Zato se morajo dejanja vročekrvnih in na vsak način idealnih inladenioev soditi veliko mi-leje. Fašistična Italija ima na teh činih večji del krivde.«
Tako piše med drugim nemški list, ki so mu razmere pod fašizmom natančno poznane.
Tudi belgijski listi ostro pišejo o obsodbi in njeni izvršitvi ter obsojajo fašistično početje.
* * »
Slike predstavljajo štiri slovenske mučenike, ki so bili ustreljeni v hrbet dne 6. septembra zjutraj zarana na vojaškem strelišču v Bazovici pri Trstu na podlagi obsodbe izrednega fašističnega sodišča v Italiji. Njihova edina krivda je bila brezmejna ljubezen do svojega naroda.
SEJMI.
21.	septembra; Ribnica, Zg. Tuhinj, Rečica,
Laško, Frani, Luče, Podsreda.
22.	septembra: Dovje, Rovte, Škofja Loka,
Grosuplje, Mirna peč, Mengeš, Nova vas, Lesce.
24. septembra: Vel. Mraševo, Slov. Bstrica, Sv. Rupert, Sv. Trojica, Frankolovo. 27. septembra: Koprivnik, Podbukovje, Trava, Sv. Urban.
Maršal Pilsudski, novi predsednik poljske vlade, ki je da'1 po razpustu parlamenta kar čez noč aretirati vse voditelje opozicijo-inailnih strank. Pilsudski navaja kot vzrok aretacije brezdušno hujskanje opozicijonalnih poslancev proti vladi in njenemu gospodarstvu.
* * * Volitve v Nemčiji.
V nedeljo dne 14. t. m. so volili v Nemčiji nov parlament. Stari parlament se je pokazal za delo nesposoben zaradi medsebojnih načelnih nasprotij strank tako glede notranje, še bolj pa glede zunanje politike.
Glede zunanje politike so Nemci razdeljeni na dva tabora: eni zahtevajo z vso silo revizijo mirovnih pogodb in odklanjajo vsako nadaljno plačevanje vojne odškodnine, drugi so pa za sporazum z zapadno-evropskimi državami in pravijo, da je treba podpisano pogodbo držati. Glede notranjg, politike pa se nemške stranke najbolj ločijo po socialnih razlikah prebivalstva.
Za nedeljske volitve v Nemčiji je vladalo po vsem svetu ogromno zanimanje, kajti Nemčija je danes zopet velesila prvega razreda, s katero je treba računati na vsak način in od politike Nemčije je kolikor toliko odvisna tudi politika sosednih držav. Nemčija namreč danes ni več osamljena, kakor je bila med vojno, ampak ima kolikor toliko opore v Rusiji.
Rezultat nedeljskih volitev je zelo iznena-dil ves svet. Odločitev je padla namreč v korist skrajnih levičarjev in skrajnih desničarjev. Skrajni levičarji so komunisti, skrajni desničarji pa so nemški narodni socialisti, ki bi jih pa bolj po pravici lahko imenovali nemške fašiste. Meščanske stranke so pa precej izgubile na glasovih. V naslednjem prinašamo rezultate volitev, številke v oklepajih pa pomenijo število mandatov, kolikor jih odpade na vsako stranko:
* * # Društvo narodov.
V Ženevi zaseda Društvo narodov, kjer vzbujata največje zanimanje dve vprašanji: Vprašanje Zveze evropskih držav ali »Panevro-pa«, potem pa vprašanje razorožitve.
O »Panevropi« je govoril francoski minister za vnanje zadeve Briand, o razorožitvi pa angleški minister za vnanje zadeve Henderson. Briand je posebno naglašal potrebo gospodarskega sodelovanja vseh evropskih držav, Henderson pa potrebo političnih sporazumov, katerih posledica mora biti splošna razorožitev. * * *
Nemirna Južna Amerika.
Južno-ameriške države, kjer vlada običajno velik mir, so doživele v najnovejšem času hude notranje politične potrese. Bolj ali manj krvave revolucije so se začele najprej v Argentini, kasneje pa tudi v republikah Equador, Venezuela in Peru. Vzrok nemirov v omenjenih deželah so gospodarske razmere in pa slabe državne uprave. Vsled splošne gospodarske krize trpi tudi Južna Amerika, ki ne more več prodajati svojega blaga na svetovnem trgu tako drago kot ga je še nedavno, kar je seveda mnogo ljudi gospodarsko zelo potreslo. Ti ljudje delajo za svojo nesrečo odgovorno vsak svojo vlado. Ker pa imajo v južno-ameriških državah precej upliva in besede tudi razni generali, prihaja rado do zvez med civilnimi in vojaškimi nezadovoljneži in zato imajo tudi nemiri v južno-ameriških državah navadno vsaj na zunaj značaj vojaških uporov. Za svetovno politiko pa nemiri v Južni Ameriki nimajo posebnega pomena.
V vsako kmetsko hišo Kmetijsko Matico!
5£€t stvor.
Gospod urednik, ker gre za važno vprašanje, ki mu moramo iz vzrokov, ki jih na tem mestu ne navajam, posvečati vedno več razumevanja, dejanj in ljubezni in ima vaš list največ smisla za stvarno delo, naj spregovorim v tein-le smislu:
Znana je pač resnica, da je kmet od vseh stanov v splošni, kakor tudi v poklicni naobraz-bi najbolj zaostal. Ne bomo iskali zadevnih vzrokov, pač pa pribijemo drugo resnico, da ni to po njegovi krivdi. Bil je skozi stoletja pobotnik in robotnik je bil le za roboto. Pozneje so sicer njegove socijalne razmere spremenile in ni bil več v taki suženjski odvisnost, a še vedno je veljal za zadnjega med zadnjimi. Tako so pač časi in razmere kovale.
A prišli so časi, ki zahtevajo nekaj novega, nekaj, kar usmerja našo miselnost proti kmečkemu pragu. Množi se četa onih, ki se mrzlično otresajo zapadnoevropske duševnosti in njene porazne navlake in presojajo svoje znanje z novega gledišča, ki pravilno proma-trajo pomen kmetstva v verigi socialnega življenj in se poglabljajo v kmečko gospodarska vprašanja. Kaj je neki želja po kmetijsko-stro-kovni izobrazbi, če ne preobrazba duševnosti, nov ideal dela, nov smoter! Kulturne delavce, osobito one z dežele, prešinja nova miselnost, ki izpodrinja neživljenjske kulturne vzore.
To je povelje novega časa.
Razumljivo samo po sebi, da ne morejo ti delavci postati kmetijski strokovnjaki — aka-miki. Ne morejo, niti ni treba, ker prvič že imajo svoj poklic, drugič pa je naloga kmetijskih tečajev, ki se danes otvarjajo z veliki"! uspehom, bolj vzgojna ko poučna. Taki tečaji nimajo namena, da bi kovali mojstre, pač pa kazati mladini pot, ki naj jo hodi, jo voditi, navduševati za kmetstvo, predočiti ji njegov pomen ter jo pripraviti v umevanju načelnih vprašanj v modernem kmetovanju. Danes so na deželi še take razmere, da je taka vzgoja zlasti za odrastle mladostnike (od 18. starostnega leta) z osebnimi življenjskimi skušnjami izrednega pomena. Zato moramo take tečaje dvakrat pozdravljati.
Nasprotno pa ni razveseljivo, da se dobe ravno med strokovnjaki kmetijci taki, ki kažejo sicer bolj prikrito odpornost proti »vmešavanju« lajikov. To je čudno in splošnemu mnenju protivno. Saj tu ne gre niti za, niti proti strokovnjakom, ampak za onega in ono, ki mu (čemur) služijo tudi oni. Gre za nujno potrebno preobrazbo kmečke narodne plasti. Kdor ima to pred očmi, ne more biti proti temu sodelovanju, ki se ga neumestno naziva »vmešavanje«.
Mi pravimo: Bodi kdor, kjer in kadarkoli, le da se po svojih močeh udejstvu je v prid l judstva. Sicer pa bodimo odkriti: Čisto v smislu naravnega razvoja je, če se ima narod za to, kar iina, zahvaliti pred vsem onim, ki žive in delajo med njim in zanj.
Proč z ozkosrčnostjo in neutemeljenimi predsodki!	—o.—n.
Kuhinjsko
po najnižjih cenah in v največji kberi, kot emajlirana, aluminijast« itd. nudi tvrdka z feleznino
Stanko Fforjančiš, Ljubljana
Sv. Petra cesta St. 35.
Naročniki, ki ste prejeli od uprave opomine, skrbite, da pravočasno poravnate zaostalo naročnino, ker se vam bo drugače redna pošiljate v »Kmetskega lista« ukinila.
Stožice pri Ljubljani. Tukajšnje gasilno »društvo dobro deluje in lepo napreduje. V teku svojga 231etnega obstoja si je nabavilo že tretjo brizgalno. Prva ročna brizgalna je pogorela ob prliki velikega požara v Toma-čeveim 1. 1912. Pri tem požaru so dobili trije člani gasilnega društva težke opekline, med njimi je bil najtežje ranjen sedanji načelnik našega gasilnega društva tovariš Peršin, ki še danes nosi vidne znake požrtvovalnega in človekoljubnega dela. Po teh dogodkih si je društvo nabavilo drugo ročno brizgalno, a letos je napredovalo tako daleč, da se ponosi že z motorko. Blagoslovitev motorne brizgal-ne se bo vršila 5. oktobra dopoldne, popoldne pa bo pri Oamru velika ljudska veselica z gcdbo in domačim tamburaškim zborom. Vabimo vse prijatelje gasilstva od blizu in daleč, da se udeleže blagoslovitve in veselice. Vsi dohodki so namenjeni kritju stroškov nove motorke. Odbor.
Struge pri Dobrepoljah. 12. t. m. smo položili k večnemu počitku g. Janeza Meglena iz Potiskavce, po domače Lukeža, zaslužnega delavca na zadružnem in gospodarskem polju. Tudi v drugih ozirih si je upal misliti s svojimi možgani. Bil je vzoren čebelar, da mu ni bilo kmalu primere. Družini je med drugim zapustil tudi diplomo kmetijske družbe, katere član je bil že pred 40. leti. Svoj čas je zastopal vse lokalne korporaicje in ie v marsikatero celino zastavil plug napredka. Nesebična so bila Tvoja dela, za kar ti Bog plačaj. Družini pa naše sožalje.
Frankolovo. Pred dnevi je kupila Mariborska podružnica Slov. plan. društva naš stari grad »Lindek« in namerava postaviti v bližini Lindeka turistovsko zavetišče. Dne 10. septembra so napravili z autcm posku-šnjo vožnjo na Lindek in sicer g. autotaksar Drofenik, novinar Rado Pečnik in fotograf Kun-šek, vsi iz Celja. Vožnja se jim je posrečila in so se srečni vrnili proti Celiu. — V začetku septembra je ustanovil v okolici Vrpete g. Sodin trgovino z mešanim blagom. V tem pogledu precej napredujemo, sedaj imamo že štiri trgovine. No, kjer bo cenejše in boljše blago, tam bomo pa kupovali. Na kvatrno soboto vabimo kmetovalce od blizu in daleč na sejm, ki se vrši za plemensko in pitano živino. Obenem je tudi kramarski sejem.
Č7V*
TVORP|l£A UKORIJE
Središče ob Dravi. K lepemu poročilu o naši tekmi koscev v predzadnji številki »Kmetskega lista« moramo popraviti odstavek o razdelitvi nagrad. Tretjo nagrado je dobil Anton Jambrovič in ne Janez Movič, ker tega imena pri nas ni in gre očividno za pomoto.
Zadružni tečaj v Ljubljani,
V	Ljubljani se vrši vsako leto zadružni tečaj, ki traja od začetka novembra do Velike noči.
V	tečaju se vzgaja voditelje in druge funkcijonarje zadrug. Poučuje se slovenski jezik, računstvo, lepopisje, gospodarski zemljepis, knjigovodstvo, zadružništvo, nauk o vodstvu zadrug, zadružno menično in temeljno državno pravo.
V	tečaj se sprejema mladeniče, ki so dovršili 16. leto, ljudsko šolo in ki ostanejo doma ter hočejo delovati v domačih zadrugah.
Tečaj je velike važnosti tako za vzgojo zadružnih delavcev kakor za vzgojo naših kmečkih mladeničev v obče, ker jim nudi potrebno izobrazbo, brez katere kmet dandanes ne more več uspešno gospodariti.
Šolo vzdržujeta naša Zveza slovenskih zadrug in Zadružna zveza. Zvezi dajeta tu li 'denarne podpore revnejšim mladeničem, ki ostanejo doma na kmetiji in hočejo delovati v zadrugah.
Kdor hoče obiskovati tečaj, mora prositi za sprejem. Prošnjo mora nasloviti na Zvezo in ji priložiti krstni ali domovinski list in zadnje šolsko spričevalo. Kdor želi podporo, mora to navesti v prošnji in ji priložiti tudi premoženjski izkaz ter pismeno obljubo, da bo ostal na kmetiji. Prošnjo se mora poslati najpozneje do 10. oktobra in je koleka prosta. Rešitev prošenj prejmejo prosilci do srede oktobra.
Stroški znašajo: Vpisnina Din 15-—, učila Din 200.—. Stanovanje in hrana pa se dobi za Din 600-— do 700.— na mesec. Eno do dve tretjini teh stroškov navadno krije podpora.
TEDENSKI KOLEDAR.
21.	septembra, nedelja: Matevž.
22.	septembra, ponedeljek: Mavricij.
23.	septembra, torek: Tekla.
24.	septembra, sreda: Rupert.
25.	septembra, četrtek: Kleofa.
26.	septembra, petek: Ciprijan.
27.	septembra, sobota: Kozma in D.
VALUTE.
Dati moramo nemško marko švicarski frank
za:
svoje izvrstne izdelke
f avstrijski šiling 1 ameriški dolar 1 francoski frank 1 češkoslov. krono 1 italijansko liro
Din Din Din Din Din Din Din
13-45 10-94 7-97 56-30 2-22 1-68 2-96
Državoznnnstvo. Dr. Fran Ogrin (Kamnik) je izdal in založil Dopolnilo k »Državoznanstvu«. To obsega pregled nove državne organizacije in novih zakonskih predpisov, izdanih do konca julija t. 1. (20 strani). Razpored v Dopolnilu je isti, kakor prvotni knjigi, tako da se morejo najti takoj vse nove zakonske določbe glede dotiSne stvari. Prvotna knjiga in Dopolnilo se moreta dati — radi enakega formata — skupno vezati, sicer pa se vlepi slednje v prvo. — Cena prvotni knjigi (broširani) je znižana na 20 Din, skuo-no z Dopolnilom pa stane 26 Din, samo Dopolnilo 12 Din (brez poštnine). Ker je prvotna knjiga v nekaterih delih že zaostala, je rabljiva le z Dopolnilom, potrebna pa vsakomur in primerna kot pomožna knjiga v šolah. Dobi se pri banovinski zalogi šolskih knjig, v knjigarnah in pri pisatelju.
Vsak kmet mora biti naročnik KMETIJSKE MATICE!
3lot)ice
Odlikovanja. Ob priliki velikih narodnih svečanosti v Beogradu dne 6. in 7. septembra je bilo odlikovanih mnogo zaslužnih delavcev na vseh poljih javnega udejstvovanja z novo ustanovljenim redom Jugoslovanske krone. Med odliikovanci je tudi mnogo odličnih delavcev iz slovenskega kmetskega pokreta. — Čestitamo!
Banski sveti se bodo sestali koncem oktobra t. 1. Ker se bodo na teh sejah obravnavali banovinski proračuni, morajo biti do tedaj vsi proračunski načrti pripravljeni.
Predsednik Državnega sveta upokojen. Dr. Mihajlo Poličevic, predsednik Državnega sveta, je bil te dni upokojen, ker je izpolnil popolno število let državne službe.
Makso Cotič umrl. Dolgoletni ravnatelj slovenskega tržaškega lista »Edinosti« in neumoren narodni delavec na Primorskem g. Makso Cotič je nenadoma umrl v Mariboru, kamor se je izselil potem, ko so fašisti »Edinost« zatrli in njene urednike do nevzdržno-sti preganjali.
Z letošnjm šolskim letom pričnejo poučevati verouk na ljudskih šolah v Beogradu pravoslavni svečeniki namesto dosedanjega uči-teljstva.
Kongres jugoslovanskih ži vi inm! ravnikov se je vršil preteklo soboto v Zagrebu.
Vestfalski Slovenci so se spet vrnili v tujino. V torek, 9. t. m. so se z ljubljanskega kolodvora odpljali nazaj na.Vestfalsko izlet-niki-delavci, ki so pred 2 tednoma prišli v svojo domovino na obisk. Gotovo, da jim to kratko bivanje v domovini ostane v trajnem spominu; in težko jim je,, ko se spet vračajo v tujino, v črne rove, za kruhom gredo v objem fabrik in sajastih senc. — Rojaki — da ste nam zdravi! in na skorajšnje svidenje!
Elektnični tok je ubil pretekli petek mesarskega pomočnika Ivana Stucina iz Šoštanja. Ko je spenjal električne žice, ga je zagrabil tok in usmrtil.
Proti špekulaciji z žitom. V zadnjem času se je opazilo, da se vršijo pri nas obsežne špekulacije z žitom. Da se to prepreči, bo izdan 15. t. m. pravilnik, ki bo predvideval najstrožje kazni za žitne špekulacije.
Protest čevljarjev. Češki veletovarnar čevljev Tomaž Bata namerava tudi v Jugoslaviji zgraditi veliko tovarno za čevlje. Proti njegovi nameri so protestirale že vse čevljarske organizacije iz naše države. Preteklo' nedeljo so zborovali v Ljubljani tudi čevljarji iz Slovenije in se pridružili protestu. Posebno velika nevarnost preti čevljarski obrti cd Bale radi tega, ker ne namerava ustanoviti po vseh krajih Jugoslavije trgovine za prodajo svojih izdelkov, ampak tudi popravljal-nice za čevlje. Če bi se to uresničilo, bi ostalo 20.000 ljudi brez zaslužka, ki se danes preživljajo s čevljarstvom.
Fantovski pretep v Mlinšah pri Zagorju je zahteval zopet smrtno žrtev 28-letnega Avgusta Vozlja. Na Marijin praznik je prišel v gostilno v Mlinšah Avgust Vozel j po potni list. Tu so se nahajali tudi fantje iz Kandrš, ki so prišli s Svete Gore. Brez povoda udari eden izmed fantov Vodja tako močno po glavi, da ga je pobil na tla. Nato so skočiti na nesrečnega fanta še ostali ter ga 'pričeli neusmiljeno pretepati in hoditi po njem. Ne-zvestnega so zavlekli nato pod neki kozolec in ga tam pustili, potem ko so mu pobrali še denar. Po- enem tednu trpljenja je fant podlegel poškodbam. Podivjani pretepači so se sami javili sodniji v Litiji. Kaj vse stori alkohol!
V lastni hiši zaklan. Pri Sv. Urehu na Pohorju je posestnica Jožefa Podkrižnik obhajala pretekli teden god. Sosedje so ji prišli ob tej priliki čestitati. Ko so se razšli, je gospodar Podkrižnik pogledal še po svojih prostorih ter je v sobi, kjer spi dekla, začul nekak šum. Pogledal je v sobo, a v tem trenutku mu je nekdo porinil nož naravnost v srce. Gospodar je omahnil mrtev na tla. Ubijalca je orož-ništvo prijelo; je to neki kovač, ki je imel z domačo deklo ijubavno razmerje ter se je v usodni noči tudi skril v deklini sobi; izgovarja se, da je storil umor v pijanosti, ker se je baje napil šmarnice. — Kdaj bodo pač nehala
v naših vaseh taka grozodejstva? Ni ga tedna, da se ne bi kje do krvi stepli, da bi koga ne ubili. Človeku se zdi skoraj nerazumljivo, ko vidi, kalko se dan na dan gode v naših lepih kmetskih domovih ostudni zločini, ki so sami izrodk} alkohola in starih nasprotstev. In da se nam vse to ne zasmili? In tudi nič ne storimo, da ta grozodejstva zatremo?
Dve deklici padli iz vagona in se ubili. V nedeljo sta se vračali s popoldanskim vlakom iz Dev. Mar. v Polju 131etna Ela Kerža-nova in njena triletni nečakinja Fanika Žni-darjeva iz Zagradca pri Litiji domov. Deklici sta bili na obisku pri svojem stricu. V vagonu sta stali poleg vrat. Ko je vlak pripeljal po ostrem ovinku pred Litijo, so se vrata vagona naenkrat odprla in obe deklici je sunkoma vrglo iz vlaka. Dogodek se je izvršil s tako naglico, da ni mogel nihče od sopotnikov pomagati. Na litijski postaji je sprevodnik javil službujočemu uradniku nesrečo in ta je obvestil žel. direkcijo ter orožniško postajo. Na kraj nesreče je odšla komisija, ki je našla obe deklici mrtvi.
Tatinski cigani. Večja ciganska družba je vlomila v blagajno parne žage v Siraču, ki je last delniške družbe »Croatia« in odnesla 275.000 Disa gotovine. Tri člaine ciganske tolpe so že aretirali ter našli pri njih še 55.000 dinarjev od ukradene vsote.
Rodovniško društvo Nedelica, p. Turni-šče, za gojo in mlečno kontrolo simodolskega goveda obvešča cenjene živinorejce, da je kr. banska uprava tukajšnjo razstavo, katera bi se imela vršiti ne 18. septembra t. 1., preložila na 30. septembra 1.1. Začetek prireditve je ob i/28. zjutraj na prostoru pri gostilni g. Ružiča. Na prireditev ponovno vabimo vse zani-mance.
S pipo zažgal hišo. V Despotovcu v Ba-natu sta živela na svojem posestvu zakonca Jovan Niša in njegova žena. V nedeljo zvečer si je mož nabasal pipo, legel v posteljo in kadil. Kmalu je zaspal in pipa mu je padla iz ust na posteljo, ki se je vnela. V kratkem času je bila vsa hiša v plamenu, tako da se nesrečna zakonca nista mogla rešiti. Drugi dan je sodna komisija našla ožgani trupli obeh žrtev in okostje zgorelega konja.
ftdlbteh
Ivan Albreht:
Sestra Dolorosa.
(Nadaljevanje.)
IV.
Zalka je nabrala žanjic, skuhala je kosilo in je potlej posedela pri gospodarju, a tako kramljati, kakor je bila sicer vajena, ta dan le ni mogla. Oče Rodnik se ji je zdel nekam pre-svečan in skrivnosten. Tudi je bilo v njegovem govorjenju takšno namigavanje, da si ona ni znala pojasniti. Nazadnje je Rodnik zajadral kar v sredino:
»Kako je pa kaj s fanti, dekle?«
Zalka je zardela.
»S kakšnimi fanti?«
»No, saj nisi stara dvanajst let —«
»Ne vem, kaj hočete.«
»Jaz čisto nič. Kaj naj bi hotel starec! Samo vprašam te, če si že kaj izbrala?«
»Ali se mudi?« je skušala nagajati Zalka, da bi prikrila zadrego.
»Seve. Počasi boš morala misliti tudi na to. Veš, jaz sem sklenil, da se umaknem.«
»Komu in kam?« je razširilo dekle oči.
»Mlademu gospodarju v kot. Z gospodarjem pa pride kmalu tudi gospodinja. Zdaj si bila vajena gospodinjiti sama. Če pride druga, ne verjamem, da bi bilo za obe dosti prostora v isti kuhinji, vsaj praviti sem slišal večkrat tako.«
Zalki se je zavrtelo pred očmi:
»Kdo bo novi gospodar?«
»Kdo naj bi neki bil? Glej jo no! Tisti, ki je delal!«
»Cencan —?«
»Ali ti ni všeč tako?« jo je pretkano pogledal kmet, a Zalka je vzdrhtela v srcu:
»Tedaj sta se domenila brez mene; zato je bil fant davi tak! No, ne bom mu delala nadlege in ga ne bom spominjala obljub —«
Glasno je potlej dejala:
»Kaj naj bo meni všeč ali ne všeč!?«
»Čemu si pa tako nasajena?« je previdno skušal starec.
»Prav nič,« se je branilo dekle. In potlej s trpkim nasmeškom:
»Kakšna bo pa gospodinja?«
»To ti bo vedel Cencan povedati,« se je nagajivo hahljal gospodar.
»Vi pa ne?«
»No, saj je ne bom jaz jemal!«
Zalka se malone niti dotaknila ni.jedi.
»Ali ne boš poklicala Cencana?«
»Kje pa je?«
»Bo že nekje. Na senu bržčas ali pa v klonici.«
»Če ni po noči spal, bo še truden,« se je obotavljala mladenka.
»Saj res, kar pusti ga. Kadar se naspi, že pride. Davi je bil od same zaspanosti kisel kakor lesnika.«
»Ali marate požirek mošta?« se je motalo dekle.
»Zdaj ne. Najrajši bi malo zadremal tudi jaz — «
»Le poči j te, le!« je zagrnila Zalka okno in odnesla posodo v kuhinjo. Tam se je naslonila na ognjišče in je tiho, trpko zaihtelo. Želela si je smrti, tako ji je bilo1 pri srcu hudo. Vse je umrlo zanjo ob misli, da Cencan, ki se mu je posvetila z vso čisto iskrenostjo zvestega dekliškega srca, ne bo nikoli njen. Nič ni slišala koraka, ki se je bližal iz veže, in ko je nenadoma začutila roko na rami, se je tako prestrašila, da niti prikriti ni mogla.
»Zalka, zakaj jokaš?« jo je nežno pobožal fantov glas, ona pa se je stresla in zgrozila in ni mogla izustiti nobene besede.
»Ali oče spe?«
Dekle je skomignilo z rameni.
»Govoriti moram s teboj,« je prosil fant.
Dekle je trmasto odkimalo.
»Zalka — «
»Pusti me! Kar je, to je!«
»Z'a božjo voljo, dekle, srce moje — «
Njegov glas je bil suh in vroč.
»Saj niti ne veš — «
»Vse vem,« je vztrajalo dekle.
»Kdo ti je povedal in kaj?«
»Oče — gospodar, Rodnik. Vse mi je povedal in vem, da moram po svetu — «
»Kdo je dejal?« je siknil Cencan.
(Dalje prih.)
6
msamts
Premovanje zadružne plemenske živine se je vršilo 4. t. m. v Ribnici in drugi'dan v Dobrepoljah. V Ribnici je bilo 171 glav, v Dobrepoljah pa mnogo več. Za premovanja je bila pogreška, ker je komisija imela na razpolago le polovico kredita, kakor je za tako premovanje potrebno. Zato živali s 25 točkami niso ničesar doselge, kar je na živinorejce neprijetno vplivalo.
Posvetitev tovarne tobaka v Nišu. V ponedeljek je izvršil pravoslavni škof Dositej posvetitev nove tobačne tovarne v Nišu, ki je največja v Jugoslaviji. Svečanosti je prisostvoval tudi kraljev zastopnik in osem ministrov. Ob tej priliki je izjavil predsednik državnih monopolov Ignjait Bajloni, da znašajo mono-polski dohodki 3 milijarde dinarjev. Največje dohodke prinaša državi tobačni monopol, ki znaša eno milijardo 750.000 dinarjev. Ob priliki blagoslovitve tobačne tovarne je bil odkrit tudi spomenik Nj. Vel. kralju Aleksandru I., ki ga je postavilo osebje nove tovarne, in spomenik v svetovni vojni padlim uslužbencem tvornice.
Orožnik ustrelil svojo ljubico in sebe. Orožniški kaplar Frainjo Žvegla, ki je bil pri-deljen orož. postaji v Vinji vasi pri Norvem mestu, se je zaljubil v ISletno Marijo Nadu, nečakinjo gostilničarke »Pri veselem Kranjcu«. Teta pa njenega razmerja do orožnika ni odobravala ter jo je pred njim svarila. Pretekli petek je Žvegla zopet prišel k »Veselemu Kranjcu« in naročil čaj ter se veselo raz-govarjal z Marijo in njeno teto. Ko je slednja odšla po opravkih v kuhinjo, je orožnik potegnil revolver ter trikrat ustrelil nič hudega slutečo Marijo, nato pa še sebi pognal kroglo v glavo. Oba so nezavestna prepeljali v kan-dijsko bolnico.
Omejitev naseljevanja v Ameriki. Ker postaja brezposelnost v Zedinjenih državah čim dalje večja, je oddelek washingtonske vlade, ki se peča s priseljevanjem, sklenil poostriti pogoje naseljenja v Zedinjenih državah.
Agrarno reformo na Češkoslovaškem izdaja vlada naprej po utrjenih gospodarskih in'narodnih načelih. Sedaj pripravlja razlastitev ogromnega veleposestva bivšega zunanjega ministra Berchtolda, katero leži v Bu-chlavi na Češkoslovaškem, Po razlastitvi veleposestva bo vlada razdelila plodno zemljo med agrarne interesente in ustanovila na stotine novih samostojnih malih kmetij.
Zgorela madžarska vas. V madžarski vasi Vosrime je nastal požar, ki se je raztegnil v hipu na 34 hiš in na vsa gospodarska poslopja. Predno so prišli gasilci, je bila že cela vas upepeljena.
Nesreča v cerkvi sv. Petra v Rimu. Znamenitosti cerkve sv, Petra v Rimu si je hotel ogledati tudi neki Marcel Mikati iz Cortone. Povzpel se je na veliko cerkveno kupolo in se hotel navžiti razgleda. Ko je pa pogledal na vrvenje ljudi na trgu, se mu je zvrtelo v glavi in padel je 50 m globoko na kameni ta tla in se ubil.
Zeppelinova pot v Moskvo. Nemški zrakoplov »Zeppeln« je odplul pretekli teden v Moskvo in se nato vrnil v Friedrichshafen z velikim številom potnikov in obilno pošto. Zračno progo od 2050 km je prevozil v 19 urah.
V Mehiki je velikansko vodno letalo treščilo na tla ter zgorelo, pri čemer je našlo 6 potnikov smrt.
Najlepša žena sveta. Letos je mednarodno razsodišče proglasilo miss Brazilijo za najlepšo ženo sveta. Lepotici je bila izročena nagrada pol milijona dolarjev. — Zdi se, da take stvari postajajo čedaijebolj smešne in nepotrebne. Koliko mater je na svetu, ki nimajo kruha za svojo deco, ki se pehajo iz dneva v dan, da same in njih deca ne umre od gladu. Kaj niso vse te lepše in zaslužnejše od vseh »"lepotic«? Njim naj da svet priznanje in nagrado za trpljenje in ljubezen!
Največja opekarna v državi zgorela. V
ponedeljek je nastal na nepojasnen način požar v največji opekarni v naši državi Josipa Miillerja v Indiji. Požar je zavzel naenkrat take dimenzije, da je bila gasilska pomoč brezuspešna. Škoda znaša nad 6 milijonov dinarjev. Lastnik je nedavno znižal zavarovalnino od 4 na 2 milijona, tako, da trpi efektivne škode 4 milijone.
Zverinsko trpinčenje živali. V Brodu na Savi je z nožem iztaknil oči 16 prašičkom gostilničar Vojislav Stipančevič. Kričanje prašičev je privabilo celo okolico in ko so ljudje vprašali gostilničarja, zakaj je izvršil to zverinsko delo, je odgovoril, da zato, ker so se prašiči med seboj grizli. Brodska policija je kaznovala gostilničarja radi trpinčenja živali na 1000 Din globe.
10 ladij zgorelo. Iz Aten poročajo, da je tam zgorelo 10 ladij. Nesreča je nastala na ta način, da je neki mornar vrgel v morje še tleč ogorek cigarete, ki je vžgal bencin, ki je plaval po površju morja. V plamenu se je vnelo 10 ladij, ki so bile natovorjene s petrolejem. V plamenih je našlo več ljudi smrt.
Angleško sredozemsko brodovje v naših vodah. Ladje angleškega sredozemskega bro-dovja so prispele v ponedeljek v splitsko luko in bodo ostale v našiih vodah do 11. oktobra.
Nabava plemenskih bikov. Minister za po-ledelstvo je določil komisijo, ki naj nabavi plemenske bike simentalske, švicarske, monta-fonske in pincgavske pasme iz Švice in Avstrije.
Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjen je črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz-Josefove«-grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz-Josefova«-voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz-Josefova«-gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Veliki manevri francoske armade. Pretekli teden so bili zaključeni veliki manevri francoske armade. Število čet, ki so se udeleževale manevrov, znaša okoli 65.000. Pri manevrih so se uporabljala najmodernejša sredstva, kakor gorski tanki, dalekosežni topovi, motorne havbice in drugo.
Ford zgradi tovarno v Baru. Ameriški kralj avtomobilov Henri Ford ;se že dalj časa peča z namero zgraditi veliko tovarno za avtomobile za cel Balkan. Kakor poročajo beograjski listi, so se mudili Fordovi odposlanci v Baru v Zetski banovini in zbrali tamkaj primeren prostor za tovarno. Z deli prično menda že prihodnjo spomlad-.
Velika poplavna katastrofa je zadela mesto Bombay v Indiji. Poplava je nastala vsled velikega dežja, ki je lil naid 40 ur. Mesto je na mnogih krajih pod vodo; več hiš je porušenih in mnogo ljudi je utonilo. Večina prebivalstva pa je zbežala iz mesta.
Nov otok v severnih krajih. Skupina ruskih učenjakov in polarnih raziskovalcev je krenila že letošnjo spomlad na ledolomilcu »Sedovu« proti severnemu ledenemu morju. Te dni je odkrila ekspediicija nov otok, kateremu so dali ime »Vizeova zemlja «po profesorju Vizeju, ki je že pred svetovno vojno trdil in dokazoval, da se mora nahajati v on-dotnem morju suha zemlja. Vizeova zemlja je mrk in pust otok, na katerem rastejo le razni lišaji in mah. Na otoku niso našli nobene ptice. Ekspedioija se pripravlja sedaj na natančno razmeritev odkrite zemlje in ugotovitev njenega položaja.
Naraščanje samomorov v Evropi. Podatki o samomorih izkazujejo vsakoletno naraščanje te družabne bolezni. Iz statistike je razvidno, da je imela samo Evropa v preteklem letu 60.000 samomorilcev. Na sto samomorilcev pride 70 moških in 30 žensk. Glavni \rzrok samomorov tvorijo vedno slabše gospodarske in socijalne (družabne) razmere.
Me veruj vsega kar slišiš! §
€
ampak prepričaj se sam, kakšna Je jesenska izbira in kakšne so
jesenske cene
čevljev
pri
Pollaku
Dunajska cesta si. 23
(na dvorišču)
Posebnost so trpežni čevlji za jesensko slabo vreme, za štrapac, za šolo, za Sov, čevlji o J ruske juhtfe. Kakor iudi nepremočljive gojzerce, rfudi po meri.
01010202020202020200000001010202010102020202020200904802000002
im ii M i irfiiTuri «H»a nT iTi dtttfl rl i Mfcrttfla
Kako Slovenci pišemo
Tako, da bodo lahko umeli. Slog bodi preprost, besede domače, značilne in ne pomešane z nepotrebnimi tujkami, ki jezik kvare in mu motijo umevnost. Najboljši je najpreprostejši spis, ki ga ume vsak, tudi popolnoma neuk človek.
Zal, da se proti tem zahtevam preveč greši, zlasti z rabo tujk. V zadnjem času sem iz nekaterih takih časopisov, ki so namenjeni kmetom, izpisal nekaj (ne vseh) nepotrebnih tujk, ki naj tu slede v abecednem redu: agraren, akcija, apelirati, aranžer, centralen, debata, definitivno, delegat, diktatura, direktno, ekskurzija, etika, eventuelno, faktor, funkcija, funkcionar, garancija, generacija, homogen, ideja, ideologija, import, indirektno, instinkt, interes, kompenzirati, konferenca, konflikt, konjunktura, konkreten, konkurenca, konsolidiranje, konsument, kontakt, kontrola, konvencija, korporacija, kriza, kvaliteta, lokal, material, mentaliteta, momemnt, nacionalen, nelogičen, orientacija, princip, privaten, problem, producirati, protežirati, racionalen, reforma, regulirati, relacija, revidirati, selekcija, skeptičen, solidarnost, sortirati, specializiranje, standard, standardizirati, toletirati, tradicionalen, variirati. — Nalašč sem pustil te tujke nepojasnjene, da kmetje (saj njim so bili pisani oni spisi) tem laže spoznajo nepotrebnost tujih besed, ki se vse naravnost ali z opisom dajo nadomestiti s splošno umevnimi domačinkami. Vprašali se bodo: zakaj pisci ne pišejo tako, da bi bili njih spisi lahko umevni.
Nekoč sem moral neizobraženi osebi tolmačiti tuje besede v povestih, ki jih je čitala. Nekaj časa je molče sprejemala moja pojasnila, končno pa je upravičeno vprašala: »Zakaj pa ni pisatelj sam tako zapisal?« S tem preprostim vprašanjem je docela in dokončno obsojena raba nepotrebnih tujk.
Zakaj pa rabijo pisci tako radi in toliko tujk? Vzrokov je več, zlasti pa so to nevednost, lenoba in domišljavost, oziroma stremljenje po dozdevni imenitosti.
Izobraženci so svojo izobrazbo skoraj izključno dobili iz tujih knjig in časopisov. V teh je pa mnogo zlasti strokovnih izrazov, ki jih ni v naši navadni narodni govorici. Če kak tak človek hoče napisati sestavek, mu nedo-staja izrazov za nekatere pojme in pride v zadrego. Moral bi se prej poučiti in šele potem pisati, pa ali nima pripomočkov za pouk ali pa se mu ne ljubi iskati primernik izrazov in piše kar tujke, naj jih čitatelj razume ali ne; sam je opravil, kar je hotel. V prvem primeru je bila vzrok neumevnosti nevednost, v drugem pa lenoba. Pisec se mora vedno zavedati dolžnosti, da se mora prej sam učiti, preden more poučevati druge.
So pa tudi ljudje, ki mislijo, da je bolj imenitno ali bolj učeno, če kako reč tako povedo, da je drugi ne razumejo. Nekoč sta v kratkem času drug za drugim prišla k meni dva gospoda in sta me vprašala, kako se to in to pove s tujo besedo. Ni dvoma, da se jima je tuj izraz zdel imenitnejši ali bolj učen. In če kdo zapiše novo ali manj znano tujko, je to kakor bi vcepil v zdravo telo kužno klico, ki okuži, t. j. spodbode druge, da jo tudi rabijo. Nekateri pa pravijo, da so tuji strokovni izrazi že vpeljani in tako udomačeni, da naj jih brez skrbi rabimo. Pa to ni resnično. Take izraze pač poznajo strokovnjaki, morda nekateri drugi izobraženci, ne pa narod. Če preprosti ljudje rabijo tujke (kar nekateri radi delajo), jih često izrekajo napačno in večkrat tudi napačno rabijo. Jezikovno nepokvarjen narod hoče svoje jasne besede. Pred kratkim so me na deželi vprašali, kaj je materialističen čas. Cerkveni govornik, so rekli, nam je ves čas pravil, da živimo v materialističnem času; kaj
za Slovence?
je to »materialističen čas?« Seveda bi bil ves govor razlaga »materialističnega« časa, in vendar je ta tujka poslušalcem zastrla umevnost govora. Govorniku, ki po časopisih ponovno čita o materializmu in materialističnem času, še na misel ni prišlo, da bi mogla ta beseda poslušalce motiti. Če bi bil pa rekel, da živimo v času, ko vse hlepi po posvetnem uživanju — ali podobno — bi bil njegov govor vsem jasen.
Nekaterim piscem se pa vendar zdi potrebno, da nekatere tujke pojasnijo (med oklepaji) tudi s slovenskimi besedami. Zabeležil sem si tele: efekt (učinek), generacija (človeški rod), konstatirati (ugotoviti), najintimnejši (najnežnejši), prepondenranca (pre-vaga), renesanca (preporod), rentabilnost (donosnost), sukcesivno (postopoma). — Ta način je sicer boljši, toda raba tujk je nepotrebna in po nepotrebnem pomnoži delo, ker so slovenski izrazi zadosti umevni.
Še bolj nepotrebno je pojasnjevanje slovenskih besed s tujkami, n. pr. (program), navzkrižje (kolizija), odbira (selekcija), kar sem tudi izpisal iz časopisov. Slovenska beseda sama je že popolnoma jasna. Še otrok sem bil nekoč pri Sv. Joštu. Zelo star duhovnik je čital slovenski evangelij, pa se mu je zdelo potrebno, da nam ga sproti pojasnje-
H Al O & NilJ šivalni stroji
so prvovrsten nemški izdelek. Prodaja Jih tudi na ugodne obroke.
»CENTRA*
Trgovina šivalnih strofev LJubljana Masarlkova cesta
(palača Vzajemne zavarovalnice naproti kolodvora) Zastopnike •prejemamo oovsod.
val z nemškimi besedami, n. pr. milost ali gnada itd. Meni se je zdelo tako pojasnjevanje odveč, ker sem slovenske besede razumel zadosti dobro.
Kadar se pa imena prevajajo iz tujih jezikov, se preveč gleda na doslovni prevod in premalo na bistvo slovenščine. Tako n. pr. je moralo biti v slovenščini vse »postaja« (v novejšem času tudi stanica), kar so Nemci imenovali »Station«, n. pr. Versuchsstation, poskusna postaja (stanica). Ker pa tu nihče ne postaja, ampak se tam vrše poskusi ali se kaj preskuša, se tak kraj ali zavod v slovenščini pravilno imenuje poskušališče ali preskuša-lišee. Toda Nemci sami tudi čistijo svoj jezik ter tuje besede nadomeščajo z nemškimi. Tako smo med vojno dobili Landes-Viehverwer-tungstelle (ali podobno). Tu ni bilo več besede Station, ampak Stelle. Kako torej pripravljeno »mesto«. Kar zavzel sem se, ko sem opazil nad nekimi vrati napis »Deželno mesto za vnovčevanje živine« (ali podobno). Vervver-tungsstelle se pravi po slovensko enostavno vnovčevalnica. Toda dobesedni prevajalci se tako krčevito drže svojih prevodov, da smatrajo za napako vse, kar ni v skladu z njih mnenjem.
Naj pišemo izvirno ali naj prevajamo, naši spisi naj bodo vselej preprosti, pisani v duhu slovenskega jezika tako enostavno, da bodo lahko umevni vsakemu človeku.
X. Y.
Centralno mlekarstvo društvo. V nedeljo 14. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor pod predsedstvom vrhniškega dekana gosp. Ivana Keteja. Občnemu zboru so prisostvovali: g. ing. Černe, zastopnik banske uprave, g. ing. Lah, ravnatelj kmetijske družbe, g. Fran Gabrovšek, ravnatelj Zadružne zveze lin g. Trček, ravnatelj Zveze slovenskih zadrug, ter preko petdeset udeležencev, ki so zastopati okrog trideset zadrug in stičnih organizacij. Po pozdravnem govoru predsednika pripravljalnega odbora, je g. ing. Šabec, ravnatelj mlekarske šole v Škofji Loki obširneje poročal o položaju mlekarstva, kii se nahaja pri nas v znamenju ogromne nadprodukcije. Zato bo tudii namen novega društva, da s primerno propagando, z organizacijo racijonelne prodaje, s poukom itd. dvigne potrošnjo mlečnih izdelkov na domačih tržiščih. Naloga društva pa bodi tudi, da izloči vso škodljivo konkurenco in uredi vprašanje prodajne cene. Po odobritvi novih društvenih pravil se je vršilo sprejemanje članov, takoj nato pa se je prešlo na volitve odbora. Izvoljeni so bili sledeči gg. Kete Ivan, Obersnel Alojzij, iRožet Anton, Benko Ivan, Janhar Valentin, Zupan Ivan, Gubane Ivan, za preglednika računov sita bila izvoljena gg. Lovrač Ivan in F. Tomam. Po volitvah se je razvila diskusija o delovnem programu nove institucije. Zborovanje se je po dve in pol urnem poslovanju zaključilo.
® T! w o
o a
Gospodarji I
Gnojite z "
APNENIM DUŠIKOM
Ta tvorniea proizvaja istotako mešano umetno gnojilo »NITROFOSKAL - RUŠE«, katero sestoji iz apnenega dušika, superfosfata in kalijeve soli. Kdor z Nitro-foskalom gnoji, gnoji istočasno z dušikom, fosforom, kalijem in apnom ter si prihrani večkratno trošenje umetnih gnojil. — Stalna zaloga pri
TVORNICA ZA DUŠIK d. d RUSE v Rušah pri Mariboru
najfinejšim, najuspešnejšim in učinkovitim dušičnim gnojilom! Kdor gnoji z apnenim dušikom, gnoji istočasno z dušikom in apnom. — Informacije o upo-trebi in množini, rentabilnosti, kakor tudi o nabavnih pogojih, cenah, skladiščih in uspehih apnenega dušika daje
EKONOMU, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7.
La neno olje
Emaiirse in ostale lak® Oljnat®
In rs e r stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno ln po zmernih cenah pri
D. Z O. Z.
Tovarne olja, firneža, laka in barv
LJUBLJANA- Mmmm
Podružn.: Marlbor-Havl-Sad Lastnik: Franjo Kedič
OPEKO * STRESNIKE
»llovac«
vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih karlovskih opekarn
dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah,
samo
generalno zastopstvo za Dravsko banovino
>Ekonom<
Ljubljana, Kolodvorska ul. 7
„C3ritEner" „Adfier" „ICSFSer" in koBese,
najboljši materijal,
precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena, kakor tnd
pisalni stroji .Urania,
_ „	Večletna garancija 1
S© * EVt & prB Pouk v vezenju brezplačen!
le s. Peteline, Ljubljana
ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika.
riti dan
zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni PERSON, Ljubljana,
poštni predal 307. Znamko za odgovor!
L MIKUS
Ljubljana, Mestni trg 15
Dežniki
Na malo! Na veliko!
Ustanovllens 1839
Kmetovalci!
Samo s
Kol^ptt!
dosežete največ pridelkov prvovrstne kakovosti. Zato se mora za gnoienje vedno uporabljati.
Agrikulturno kemični urad za kalijevo gnojenje
Zagreb, Trg Burze 3—II.
daje brezplačno vsa potrebna navodila o pravilni uporabi umetnih gnojil in nabave 40°/0 kalijeve soli
ČILSKI SOLITER
Dobavlja ga po konkurenčni ceni
E M ON O M
LJUBliflNA, Kolodvorska ulica 7
Gospodarji, naročite si ga takoj!
ovadi
Najboljši trdi in mehki koks in ko vaški premog
Vam nudi
Družba „ ILIRIJA*
IJub^aita, Dunaj*ka c. M
Telefon 2820
Denar naloiite nsIb^Sfe in najvarneje pri domalem zavodu
HRANILNI iN POSOJilMi DOM
Lagun pošt. hranilnica It. 14.257 regittr. udriif e i asamejsae mvuc Brzojavii „Kcnetskl dan"
v«i«ron 2847 v Uublpsii, Tav^r!iva fSodna) ulica 1	as4»
Vtogs na knjižice in tekoči račun obrestuje po (j 'I, bree odpovedi, pri trimesečni odpovedi po V 7« V** brsi odbitka davka (ta rente
Stanje vlog okroglo 30,000.000 dinarjev Rexerve nad 500.000 dinarjev
Jamstvo ta vloge presega večkratno vrednost vlog
Vloint knjižice drugih eavodov sprejema kot gotovino bree prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti nastavi premičnin tn vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji
BLAGAJNIŠKE VttE: Ob delavnikih od 8 — 12*1, in od 3—4% te ob eobotah in dnevih pred pratniki od t — 12% ur*.
Podružnici v Kamniku, Glavni trg in v Mariboru, Slomškov trg 3