f osamezne številke: Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO ge nahaja v Mariboru, Jurčičeva ulica št- 4, I. nadslr-UPRAVA sc nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje " tu\ nodtaj-Je Pordp,1, i'1 Perner. Rude Bačinič v. °„*bedi »ned prebivalstvom °jačii; strankJ'u °Str° k‘ritizira' Maribor, nedel a 10. oktobra 1926. Leto: VII. — Številka: 230. Panevropa Bilanca prvega kongresa. Panevropa je prastara ideja in ni ni-kakšna umetna konstrukcija. Vidni izraz te misli je bil Imperium Romanum pod žezlom Iulija Cezarja, ki je želel preobraziti celo zemljo v eno samo področje rimsko-grške kulture. V tej zamisli tiči prva idejna, kulturno-politična in duhovna formulacija Panevrope, ki ni v toku stoletij nikdar ugasnila. Panevropa je vsidrana v spisih katoliških cerkvenih očetov; živela je v pohodih cesarjev Velikega Rimskega Carstva nemške narodnosti in pozneje jo najdemo v zatišju velikih pesnikov, mislecev in učenjakov. Ko je Napoleon Bonaparte iskal pri-nerne formulacije svojemu sovraštvu ■apram inzularni Angliji, je našel idejo Zedinjenih državah Evrope. Pa tudi preje ni manjkalo raznih utopistov, ki so sanjali o večnem miru. Tako so se v 16., 17. in še v 18. stoletju pojavila senzacionalna dela: Sully: »La Paix perpetuclle de 1’ Europe«, nadalje znani traktat Ba-rucha Spinoze in Pennov »Essav on the present and future peace of Europe«. Vsa teoretična stremljenja te sincri pa je kronal konigsberški mislec Immanuel Kant s svojim manifestom »Zum ewi-gen Frieden«. Kant je veroval, da bodo narodi v toku zgodovinskega razvoja prisiljeni vstopiti v federativno zajednico, ki bi imela onemogočiti vsako medsebojno klanje; to Kantovo teorijo je po polomu Evrope leta 1919. moderno formuliral grof dr. Rihard Nikolaj Cou-denhove-Kalergi, sin nekdanjega avstro-ogrskega diplomata v Tokiju, ki se je, kljubujoč vsem zahtevam konvencionalnosti, poročil z neko Japonko. Z materjo današnjega ideologa Panevrope. V njegovih, žilah se pretakajo elementi Evrope in Azije. Ko je s 17. letom izdal svojo zrelo študijo »Etika in hioeretika«, so rekli njegovi profesorji: »Fenomen!« Tako se je Kalergi zatopil popolnoma v živo filozofijo. Enajst let pozneje — bilo mu je jedva 28 let — je idejno pro-klamiral Panevropo. To je bil prehod iz etične v politično filozofijo. Sledile so knjige »Plemstvo«, »Apologija tehnike«, »Evropski pacifizem« in končno njegovo remek-delo »Panevropa«. Politična javnost se je vzdramila: To je novost! Sil- na koncepcija, neovrgljiva logika in la pidarni slog njegovih spisov, vse to je Kalergiju privedlo neštevilnih prijateljev in pristašev nove ideologije. Coudenhove-Kalergi je fundiral svojo ideologijo nekako sledeče: Današnja Evropa je političen, ekonomski in socialen anahronizem. Svetovna vojna je bila po raz cele Evrope, ki je danes izročena finančni diktatuni Amerike. Politično stanje (razkosanost ekonomskih organizmov in rušenje narodnih manjšin) je neznosno in mora, po logiki razvoja, dovesti prej ali slej do novih konflagracij, mnogo silnejših kot je bila svetovna voj na. Društvo narodov je glede efektivne arbitraže v nevarnih momentih le teoretičnega pomena. Treba je le iskre in Evropa bi se znova valjala v krvi, plinu in razbitem železju. Edina rešitev Evrope je v etapah izvedena federalizacija: je ustanovitev Panevrope. Vsak narod o-hrani svojo individualnost, svojo narodno kulturo in narodnost sploh. Panevropa je program: iz pestrosti narodov v enoto Evrope! V gospodarskem pogledu se Evropa razdeli v naravna produkcij-sko-politična področja. Carinske meje se likvidirajo v etapah potom ustanovitve Carinske Unije. Skrajna posledica te konsekvence je: ustanovitev Evropske Federalne Banke, ki bi izdajala enotno valuto. Premajhen je okvir tega članka, da bi mogel opisati vse podrobnosti in razpr šiti pomisleke. Eno je gotovo: ideja Panevrope je, neglede na njeno formula cijo, našla po vsej Evropi in tudi med emigranti v Ameriki odziv in prvi panevropski kongres na Dunaju je pokazal vso njeno aktualnost in konkretnost obenem. Panevropa ni več utopija. Postala je političen, ekonomski in socialni program. Težave so še ogromne, toda v zgodovini, ki sledi le zakonom prirodne evolucije, je že tako, da se zgodi jutri kar so skeptiki, neverniki in nergači še včeraj smatrali za utopijo. Tako je bilo z našim prvim osvoboienjem in tako u-tegne biti s poslednjim, ko s| bodo evropski narodi v čvrsti zHedmci izgradili veliko, lepo in harmonično Evropo. F. G. Demisiia vlade ali nadalina krparila? V ozadju se nadaljujejo odločilne stran karske spletke. — Presenečeni davldo-vičevci. — Ali se bodo radikali in radi čevcl sporazumeli glede ministrskih mest? Beograd. 9. oktobra. Dcmisija ministra dr. Nikiča je učinkovala v političnih krogih kakor bomba. Opozicija meni da je bila Nikičeva o-stavka zgolj predigra k demlsiji celokupne vlade. Radičevci pa so optimisti in trde, da se je z Nikičevim izstopom u-fcrdil položaj Uzunovičeve vlade. Demokrati so z Nikičevim odhodom nekoliko poparjeni, ker je bil Nikič tisti, ki bi jim lahko rabil kot most k sporazumu z radikali in k izločitvi radičevcev iz vlade. Ta kombinacija je zdaj pokopana. Politični krogi čakajo na to, kako se bodo držali radičevci, ko bodo radikali pokazali svoj apetit po ministrskih port-feljih. Radičevci uhtevajo ministrstvo za socialno politiko. Pašičeva skupina je razvila koncentričen ogenj proti poziciji notranjega ministra Maksimoviča. Političen položaj, ki je nastal po Niki-čovi demisiji, bodo razčistili sklepi ra-dičevsko konference v Zagrebu. Pričakuje se tudi, kaj bodo sklenili klerikalci v Ljubljani. 1 55 a m S m N ■ a n li V soboto, 9. oktobra Einspielerjev vc£er dvorana »Union* ob 20. uri — v korist Jugoslovanske Matice Pat & Patachon Kino Apolo Danes Kakšna naj bi bila pre-osnovana vlada Stj. Radič — minister za socijalno politiko? B e o g r a d, 9. oktobra. V parlamentarnih krogih trde, da bo Uzu-novičeva vlada podala ostavko dne 22. t. m. Ostavrka pa bi imela doccla formalen značaj, ker je navada, da stopi pred parlament rekonstruirana vlada. Po vesteh, ki pa jih je treba vzeti z rezervo, bi zopet vstopil v vlado Stj. R a d i č in sicer kot minister za socialno politiko. Notranje ministrstvo bi prevzel Milan Simonovič. Pašičeva skupina se poteguje za Marka Trifkovida kot Uzunovičevega naslednika. BORZA CURIH (Avala), 9. oktobra. (Zaključni tečaji). Beograd 9.1475, Pariš 14.91, London 25.1175, Newyork 517.625, Milan 20.625, Praga 15.33, Dunaj 73.0125, Budimpešta 0.007246 in Berlin 123.30, Bruselj 14.325, Amsterdam 207.25, Helsingfors 58.25, Varšava 2.75, Bukarešta 3.74. 3 i! uaaaaNi Dnevna kronika — »Cillier Zeitung« odgovarja na našo notico o njenem neozdravljivem šovinizmu z daljšim razglabljanjem o krivici, ki se je baje zgodila Nemcem s tem, da je bilo njihovim (nacionalnim) društvom vzeto premoženie. P^nv?. da bi prejšnji avstrijski vladi lahko peli hvalo mi Slovenci, ne Nemci, kajti »das Deutschtum in unseren Gebieten (war) ihr Opfer«. Mi samo konstatiramo to: Nemci smatrajo, da so oni bili v Avstriji žrtev, ne Slovenci. Njih je zatiral Dunaj, ne nas. Naj »Cillier Zeitung« oprosti, ali temu se pri nas pomilovalno smeje vsak človek. Vendar pa se nam zdi trditev razumljiva, če poznamo ideologijo »Sudimarke« in germanizacije, ki je še zdaj prišla do izraza v graški knjigi »Siidsteiermark«. Po tej ideologiji so Slovenci vdrli na prvotno nemško ozemlje in avstrijske vlade so pomagale Nemce slovenizirati. Po našem, to je baš narobe in zato pravimo, da je »Cillier Zeitung« v svojem šovinizmu neozdravljiva. tudi če o s svojo slepoto in trdovratnost v fikcijah smatra za poklon. Kar se tiče nemškega premoženja, smo žc ponovno rekli, da je čisto odveč, 5e bi razpravljali o vprašanju krivice in pravice. Slovenci po prevratu niso mogli in niso smeli dopustiti delovanja nemških narodnobojnih organizacij in naprav ter prav tako niso mogli in srneH pustiti na miru gnezdišč nemškega šovinizma in germanizacije. To je dejstvo in to zadostuje. Žalovanje na ra?”' _ iškega sistema v Sloveniji se nam zdi tako brezplodno, kakor žalovanje starih oficirjev za habsburškim cesarstvom. Radi tega žalovanja se ne bo nič več izpremenilo. Ali imajo Nemci v Sloveniji toliko realističnega čuta, da to razumejo, ali pa bodo še naprej redili med Slovenci pro-tinemški šovinizem, to je njihova stvar. Pred koncem polemike še moramo popraviti opazko »Cillier Zeitung« glede g. Schauerja. Mi ga nismo omenili kot žur-nalista, temveč kot prononsiranega pred-stavitelja tiste politične smeri med Nemci, ki jo zastopa »Cillier Zeitung«, torej kot politika. — Koliko valut se lahko vzame s sabo čez mejo. Gneralni inšpektorat ministrstva za finance jo odredil, da smejo banke prodajati našim državljanom na podstavi potnih listov za potovanje v Ru-Bolgarijo, Madžarsko, Grško in Albanijo do 8000 Din, za vse ostale dr-zave pa 12,000 Din. Odredba je izšla Vi zadnji številki Uradnega lista. m Električni tok bo jutri 10. t. m. od o. ure zjutraj pa do 10. uro dopoldan ■Stran 2. •T A l! O U -jei? vlada v • zadnjem trenjitkuipokaz-al« voljo' za podajanja; se e stavka 'fodgodiia za 1 toliko časA,-da sc bo--vi'delo, ka.k-d’-namcf-ava vlada sprejeti • 'iiifdni5K v -svojf . novi' - stavbi - na" Miklošičevi. ce’sti -• 20." ©? pozarjamo na-'.današnji tozadevni.- iii4e* , rai. •' ■ :_i ., . ... /port „ 73K. Merkur ^- SK. Svobodia Jutri popoldan ?-bota - odigrali-' moštvi/ »M*r-■ -kurja« in »Svobode«.?-prfvenstveilo." telfmo;«' ki obeta nud!ti dovelj' športnega ulitka', kajti" S. K.'Svoboda'je. v«žaidnjfR' tekmah pokazala'dovolj odpornosti' in bo’Kotovd tudi jutri T; iS. K. Merkurju-resno kljubovala. »Merkur«.-,je - : . -•:••• fi • fj ■ ’ J. v'* ■■ . ■ s temeljito preo.j5^azbo..syoj.e^a,-mo's,tva5m/:s solidnim sistematičnim trainingoiri toliko pridobil,"da ima za'jutrlžnjT Boj "sigurne izglede; vendar je mogoč.e iudi kajto presenečenje.' Sodil bo g. F r a h k 1/ Rapid SK. Ptuj 'V tretjem 'kolu' prvenstVeillh tekmovanj' se j^cs^nefe -v Ptuju :.'s£ D'. RRipid'in 'S.'K. P-feli. Ž oiifoi-n na izredno požrtvovalnost,..S... K. JPtujpv- ki ,-jp, minulo , nedeljo dosegel nčddlo-;,če»'.5ezyltat proti ! I- ;.Š. $. ,,K. .Mariboru,- je pričakovati; jasjco .ostrega-feoj^,-',k.ajti- »I^apid« i-bo-motal zastaviti vsELmoči, da izvojuje svojim barvam ^čast^n -rezultat. Sodil, bo.go&p. R a d o 1 i 'V' ’ vv '< fSSK. Maribor - AHetSki (Celje) y Ju.tn 'poj>pl3an, bo' prvo ' moštvo odigralo' iPrijatejjs-ko tekmo'. . V. Celju z Atletiki. Pri-' ;.£a.kHjemp,i čl.a se, boTokFat. J!av|dalo - s^oje .iialagg iii .da -se tja, potrudilo' dokazati, da,'je rvr^drtp«zaiH)a^ia;.:naSes-javnosti, ki;.bo: po od-5grari'ei^Vpfvenstvu,-vedel-a;- Setnu je. žrtvoVala. V"!-'' < ■' " ’■ '/ M.” 'Ot t.‘N. P. (SIužBeitoO Danes'; vftijo sportnp,nadzorstvo sledeči .'gospodje:> v..Mari boru g,.!3 u Jv 1 Jv^Ptujij.g.P 1 č K;l.e iv.— |ipoz?riiijp. s^ yvsj. spojini,« klubi* .da;.' so. dosedanje ilegitij-jiacije za- prosti,.,vstop, razve-fjavlj^ne-.- }zd-a-ue.;so;ibrle nove:,-legitimaicij-e.' ter Veljajo jste; Maribor,r^ne £.• oktobra 1.926; vSe’m-:-':naj!epšim- feielkom. fkf. še ^liaip^vpitejd: crd:. drugod.'la5 naši--so! s'-0-'^Mžiirjamo na razstavo v izložbenem' 'o-%i^f’’-iyr^?e!''2elenka :v?ailie-i'lQ;!'oktobra. .r.tobra. J^a^ii.^^|:.:)e končal .dela. v,„..jyiljn-ski ulici, ;kf 'je bila. -v, .resnici, .potrebna nujneg£y(i)^jp,rfayil| ‘,%5. nivelira,- netlako-■vanir-dele;. ^JckPaiijdrove ceste., od Pfan-.^i^-nsk^f^i^ve;tfta' db..-..Meljske■■■ -cc^te, .-ki se nahaja, v. k-plikor, ne spada v .-mestno,; upr:a.VjQ,vv-",jal^Q, 'mizernem< stanju., Na tKralja^®^r^:'trpidptrp ’ napreduje -grad-ba- javnag&.i poi®ajn^eša stranišča, 'ki bo zeVv .-djfi^jih ,4:neh ^ostpbno. Istgtath»se t-udi nivelira vpdi v. -. Pobre|je. Tudi^y,.,Krariči-skah^i.'.'tul|ci se,.kade,,-as-: ..Ja-iihi': ko-ftiv-^^./no^6 "mestno ' staiio-vanjsk^Vhtšo)'4>dIaga,io- hodnik in. objahajo rob-, uitce--|-kamni,vV,,Koroš.čgvi ulici,,od-•koRujoao, $. ,tr^i>6.vpbrastlc. dele,' ki znatno ',ovi|aiQ .di^is^-^i^-^-nekahaliziranf^lih-^sta;pi»fb.^^f^.yifo- ^daje ofšfra- fljeVa^a -Ušifa '.'in' kostanjevih bodic,-,ki •se;usrpijcjo-.-jina^iiodipke in ■ ulice; .To, bi bilu-- gtevija cOpravi-lja, ki jih. trenutno .'iz-viDŠuje tt^tHa'^Ž!iW).;.p.rav; kmalu pa se bodo pcičel^-vdela vrEanšpielerjevi culiei, ki' vodi-: .k;:'gariaarvdei..-.-T-lakovanje in ka-nalfeacljo:',1)0 :i-zv©dja -mestna občina s sreds.tfi okrajj^e --il-akovnine v lastni režiji. KakOr .'je iz-'navedenih podatkov razvidnpjv-mestna /občina' v resnici skrbi zto&boijfgartje^ občili' ijaprav in za. ugod-n&šti'l-'tteš|aTiB.^^;T.e^ko je pač onim,- ..ki ,staPtij^jrf.‘0b'-,dTžiwnem delu Aleksandro-k!aj .'z^ldže'-V(?dfb vode :^za ' .debelo plast '■prahu, ki%e?!.ab''vpakcm' »aj-o olj’"1 z S ri e lin'ar j e b ai T"Ma r ni nikogar; ki; bi ’uv'id.fcr'.potrebiK::dak-Rvanja tega v vsakem skra^rto- neSigijenskega dela-1'Aleksandrove ^fčrHrizad^ta^-javnošt se ,tp-lalži, vfia';>bonio; z* obhiejuini ‘kolodvorom dob.Ui/.za,.'pre,da;yiviVjt> .mladega-.sv-etov^ iipga pppp-tnikij g. . K. 'K’ o,J .,b iz- dkl' simgfoifša' na rinslcem. G. Kp1b>,;kj je ro-dom Šved, je jako izobražen’ in.'sini.pati-.čcn^Mliidcničf^.kf šo v te'hi'’ oziru.p^ijetn,o ■ ocflikuT^-od driigih giobcffottef.ieV..,;^ r®' .claval Ho' o severnih deželah: Rriski. Nor-V.eškn Švecftki:'ih' T>art.skii;,o hjjh PHr0 ' ■.hilfHepM^k,' o žTvljdiijir prebivalstva, : "ha^Odnili posebnostih 'itd. , ^do^poJdsnjeSvalp^stcvilnc skiopticne s ke. \T#ka .p^ddva'hj'a 'je' prirejal' g-.. *f^.. . večinb’i h a p ^ed "Sredi i je šolško ml adujo. „ • 'prr^'®.atfli^ci^;''>!Sp%nT, Srbiji,-lia , im Ppvratek' jugoslovanske deldg,^|je % berlinskega poijcijškega. kongresa. .^aviSjše' 'jc' vrrfila’. jiaša-^dela^aci^a,. ki-^e ''udeležila vin^har^ii^ga^^l^jp^jia Kongfosa v Berlinu. Člani delegacije 'so 'glilf V ’šfrIfo clogVftovftve':/.apjs.iiikof ■^b^iiŽe if(ViTOld;niv )iiada-Ijevari' pot ’ ^' Zagreb' in Be%rad, ' Kjer bodo lpodali -ministru za notranje-zadeve (jPodrobno .poročilo o delovanju ,na, -kon-^esuy;!*I)b1e'g:atje so pcjvOdbrn jrk‘#grefea ^'■Pne.sdehu: IDelegaSijo _ 'tvorijo ,,go-I^obrica M a f}k.o:'vTirt'ifv'F o -;p *b'Tti' iz^BeogMda. r "2 ’ rti ■ Olepševalna dela in-1 popra^i/ uHc, ‘Tčf. sj^ se' dcVsleJ iz'y/šev'a:]a-;Tč 'v- najnuj-•nfejsih. šlltčrfjihf;- naprcdu.ie'jo}-nekoliko ••m-terižiVhejcV' Vefriniska -uli&a '^•'ijdobho^is-^ai??^a,s'zak'^aae^a'^Šd‘ tudPfasJ|Itne brezpogojno kbdkurimjš y r-vzorcih; .in 'ifdrfme v-\IiYrcičevi:: 'iil,ic'i ?ifi; ulici iOJbk- '-po- pri rlbtifkti. 30irri'j gosfifiic;' s»Pr&ft^h l#.^r%afii'ia drsal-cem^kot •»/obž/Tf*'"!%)m<1c bife1-im®umtiix ''Voda M t^j-^^HiikiMztfčbiib. nje- govo dno, ki so ga vodne rastline; dboela m; P6f^š"I<^vai1jO’''se;žc"hek'aj'tednov flel^^trf^ptfj^af^j&^IiicdelaVi ■ je-žleb;.;'ria-'rejfene' šb':'bove--'bgfAjb/^sama. pot se,'.pa poslpuje- s^prMcdnP-ih peskom. Takov.bo -Railvarija dostopna tudi ob zim'skih'dheli Tri ob ■?i'fe^gffldnertf,ryF(jnicnu.'''.'vPo .svoji krajni ICgi-^Si -ta fci®r§'?kapeličb,:.'kiiljCibko 'dbnirhira »tad-ml^t ^mdstom; reš zasluži .p 6ž’br n oŠ# 1 ya r tfa'' b’o‘" p o stala' ’ po čžisi nekako nadaljevanje mestnega parka in bo ’si^(ifnl^>ii^abiift;;''Več postetnikoV ne-'go -•dosl€j.>'SS'f.''jgi-m^-Vš neposredni biržini Marfflcifti-^ep^e Mf^-Z-gledne1-tbčke'' od Kalvarije! _ ; - • ■ '^^.^TSV.eJH^ire^iiiv^eljr v Ljudski uni-'ve^rŽa^Vonddiok^-dne-i 1. t. m. je bilo 'ri^pdVedal^^predd^ahje g.' dr. Šnuderla 'Mi qx p r ni h 'p r edsp d k il i.. P t' e d a v a nj e ,P ase 'jc o(J-?odil.o_ pa'^Vihpd.nii-teden,.nk#: se/.F niedi^pr^Qu^5ki’',upjyAr:zX.-posrečilo pri- '^fcm.-te dn'F’tiidi'..V' OtlnV. 'KeY. da .hroeneg^lsioVanskega jbžika, .bo S, vo'ril'-.v' riem‘5čini''Živ1jeiiie malih riarpn> ' v :'Ska:iUhnaviji' ham’ je'slabo -z,napo, ^rippro^viiio' '^predavanje * pozornosti, a ! širših lcrogov.. ,u'r. m AzijSfki 'Y'aziskovdiec pred IT,ar I V ‘skrm-^občinstVoni.'1 ^noč’i je prfcdav?1-^ ;liftd'škP'univerzi mariborski 1 pnphki-,7.napf*ppzn'ava1ec daljnega Siama, g- !. ■"Ferdo’ ;D'vu ,’p' š_;a./Predayai' jc_;o..^ ekspctiVciji iZ 'Siama1 v''takozy'ane"iff dežele, skupino kneževin ,me.d Siamp * 'Kitajsko;' Topkihgom.'iii'- Burinp.. f,, je’ odpravil lefapo naročilu ,?iaV ske' vlade.'Tdkonr dveurnega pr^ay^„rl -je posedal, gospod inženir LtiP%.r:-0 sikaj zahi-mTvega -o "življenju ljudi'^n. prffSdi teh r -fi’ez'iiamfi, še': nepreJska. ^ dežel* Pripovedoval je o 'svoji P^jg. kafav‘ano•"iz1. Slama' preko ladtške m|z,-^ 'kjer je’ 'obiŠkSval ondotne imtenitn.ik®Liitl 'tli®- 'pfeprdžfe' '.ljudi, da je spozna! .' 'hi h'p Pirinm bitje 'Tii''žitjt: Pripovedoval ;je . d''go. 'pri riSs^dirigoceliega tik-drevesa,.. r)-$a. '$d,'SOJet,.. pi^ejdno ‘Jjpstarie Zrelo za ,s5iijo iije. ,’d inHijardifih kupčijah, ki jih. ,1 v teh 'pokraji riali, podjetni Danci, -r ,- -a, ■kaz, "kako .dafe.č lahko raztegne 'rodldbmožje Vvdjega deja in .vbU^K.ja ..deli,, siiro,. v/je-statfpn’ tisti "tatvini.' Bilo'" je 'pa tako: Mpja Troj^ni vdSv-pridela ...neverjetno ..pa^^iu^itne^u^sadja. ^našciil-. dvaj-išču 'jč rastlo lV. pri-fe par kislih jablan irt.-ne-.^,V'^jiq;1čryiy,a sla^lkic,a.i bjikijar nisem Jvide.l,,,jenega.,ja^b/ka.tega.,di-'CvC'?'a.. ki bi,i. lie ''.biTo,- čr.\dY.d,' in ':š.e-'.j;isJt'a '.'ni,so';'hila de5elejSa,Od'/pfeb6y..O'Čdo'.nu)'uega sadja . sc ,toHj,-' o.tf,fi^i.nismo' mogli’'iiasitiiii Kdo ,.'l^.^te^„eiidiI,>če.-^nio^rfon^'Mu:-tia'iiKiši ’ sanja\i ;ena, .zdaj', (k-ugd^naidloga - in- to -slane- denar. 'Pri .-hiši- nrsmoT imeli. torej sadja;, denarja ='IW'.-hc'diine. EAlioo pri otrokihVje Bog moje starise bolj zdatrio •obdaril. Pravzaprav 'je rbjla*.-to- so.femenskto .■slaba odškodnina. ihter -eni. strani neprestane, nezgode, na ^drtrgij^pa« cela--.šuma. samih lačenbergai--iev5 ;^i»gni^;'ežko je. moralo.bjti za naše {r-oditttUc. 'Moja:, sestra" Marička, je bila •skozijveč- let,..samo pestunja pri .liisi. Ko-i-ftatj- ‘je - namreč- zadnjega kričača- pripravila na noge in je mali debeluhar- sam fia.-Sir^Jjto kobacal po sobi in,divje gkro-’pii :Jf^;iri.^afu, že so ji. mati s krbjap- pn.-^e .,pn..sKaiu, zc so ji. mati s Krft»p- tu m sicc •«^zii4il. obrazo'in. novo. ,s.tarejšii^-'i^isto. »aniei-;f.-.‘i; po dob n q -.Jzdaio.ppložili v. malo, razhlaj.e-no naročje. Poieg’'fe sestre 'sem "Samo Se’ jaž^^ifhtD^ft^Dločeno delo. Bil cem pastir. Kot tak s šva-z županovim‘lilap-Sičerri, ITm»ln»wJ čuvala 'ia-čno žiVinotf Do-ma Te ’ 'Kili-iV' sofsed^iji' 'vaši, starosti - približno moije, oblečen tudi nič bolje* ko >'jaz, iri ‘diš'ii3a Svn,' ofiadva 110 — ktavali. Seveda so’ se ttidi 'njemu' cedile slitte po slad'kem ^dju^-jn -skoraj dneyno mi jc pravil-.o.-.d(^rihrlir-iiškah, ki zdaj zore .■pri njih- tkina« .p^^skrlmim varstyo.ni hišnega-,'.očeta... ^Razumljivo, da sem se . hi dii' ja zsdHvjo: ,-z 311*11-1 al-za .Bi z ek o vo sa d je. Hudič Rae.-vnikdaj^nc- miruje: .nastavil- je okrog tmajae•;,'«vieieV.nireže in najbrž- se jihpnise^t-doVolj-;, spretne) ogibal.*—.ujel me' jc iflf;'^j>l:),s!en> kitast. Težko izutstim 'to besedo, a'ker je žc enkrat padla, .bom raje •po.vdd^l^e.eion- zgodbo,... ., v ijizelc? iftišiaž sklenila, da. greva še ti.^to_ nc^,:RQ«.Vf.ii§SP k njegov o n,pt očetu in sicer’ krast, ne pa morebiti- prosit ■ ;'3.b^'frtet,. Pfipb'Vedoy’ai fe o jab-tski ’’ rid|tT,^ Iti je Mošdgia ziiat 110’ višino,..V mi Wiiite|{fitfii C>hiškal je; tudii iztt' ‘foče, 'Sr gora'fr ^iveče pleme'. Mu-s, k p0 7-iVi. jako' prihii ti vino življenje in. ’siVoji(r,;aiitropološkili lastnostih tvori R ^ 'hod^im^awi3origb1'5^im'.' in azijskim ter jc znanosti skorajda d^žria-no. W -tnogdč-fife ' rete Mekong š“md- prišli S .. jj Vravan0'ipogumnega SioVe-rtea, pr.v^g|^ je; prShodd te' 'daljtie azijske’ pokra#! ’ s{ pisari^-Šan-dežele in spoznali cksotic jj 'rijih-pnebivalšrtva' in prirode. PredaV <;C0 -je 'tii^astealil -^dsebno- razvito •ldhci?nVa. obrtin'sfe je prtepTieal,-';da' kaže'izd2l ^ nje črne prt^sdd''natančno': isti naeit^ ^ kor '«& je ohranil prii-^ftas zgolj '!murjurv'-tcim'zanimivem dejstvu ;V* .p iemetvte daVfe važijške' kultUrd, ki =j,-a. Trtind&liV'nekateri.-.nar'odiV E'vrOP®’-.' ^gi.-pa-->glbbokd rhfed ‘Mongole v ■ USOVi. . ?>'4! J’’?''*.- ••• --• s nfiSs® ■ Ne. spominjam se vcc., zakaj ui..(j/ -p 'očeta'zaiije,' To bf 'bilo enoSfaVitej.^.',, neVafnosii "ttfdi ne bi-bild nobeiie. f.^-'da ptf-je njega fa-vndTa nevarnost,fri la, 'kdW veh' v" \t ' V-^tJfvih ’noMh urah zlezeva>-Vs‘. ^ "S-vojegS brloga.'.- Pastirski- brlo# I® l y bližno en meter dolga luknja .y 'd-1 nj0’-'-St?«zle2J6r z;c::nogami naprej; jo To-’ glava zmtraij “zh-haj- iri-Tii' špi-Ta^ zlate zafje in še dalje tudi;' dokte * r-pač “gospocjap; ali ■,veliki hlapec - za-- ^ šomeslase. ne izvJečeirjz;luknje; (brIo«a- sva .-ibinej -prilezla pouoc-i- ' yj-pa jo urnih korakov ulila črez k0 dej. maju ni npbedenv-ilovek -in dii v ja mačka :«'V»iv'Splezala na ncswj , > »že opisano Umsko. •'• -; ; . ,taJ:aJ . - Bil.-isem prvikrat na:krivilr«po'tjn.^ bi bije skopaj feojjše reči< ira . n'% . jah; •i.m.se d^^ro-* zavedal, 'da ni: počeffjam. vSrce -mi je grozno • skakalo-v ozkih-prsih:- takrat' sc ■ ,tuc^ nisGfiirbiUtako .plečat kakor <5^pa‘ s0 -pri clihanju mekai: ni bilo v W'^ •mi jc; vedno-,pretrgala na:'dva o^ * -jgo* besedice ne.t.bi spravil & it's* lu-1}' 'hotel:,i,yse .-rjioje' junaštvo-vle, T''. i.r;vai jc ške, V'-njenih-..vejah pa- '-sevje -od - straliu itnesoč so fantieek. ^ sem .iobtipalvmed črv**■1' . , " MfgAh.1111 hruškb- in jo s: tresočo rokd^od po- je' ti-štO'-prismojeno botoaro® ju po* nelialor v, pcsHi. i sem se seveda hotel najesti do Za „ J®a hruški m šele potem bi skrbel Ni fo:- pa še pošteno obgrize! prve hruli^’ 1(0 nekdo s tako silp zavriska blizu ’ da t» se kmalu nebo na dva dela lvepila pretiravam, če tukaj na L riti, da ni mnogo manjkalo in bi jaz £0 £ vo te)ebml iz hruške. V mojo sre-tk imela dovolj močne m goste veje, »b sem zaenkrat obtičal med njimi. Na A sprotni strani se zdajci še eden oglasi, jjdabe proč pa tretji in četrti in peti. m?* se usmili, vedno več fantov je vri-0 bližje. Tisto noč najbrž« nihče ni wfDat. Nekaj časa se mi je res dozde-tf*0- kakor da bi se nevarnost obračala ti) kam, proč od hruške, na sem se mo-Le vedno bližje so prihajali tisti ik-.-2® Pon očnjaki in so navsezadnje pod . .' Polegli .v travo. Ležali so seveda . ,,rJT Pjota, vsekakor so pa še bili pod MnTi so za moj okus sitno ne- ^ Pa • ^ brezskrbno smejali. Me- - m šlo na smeh v bruškimih vejah, minile. Še roke sj nisem upal več steg niti po kakem sadu. Danes se ne spominjam več tistih pogovorov, samo nekaj stavkov mi je še ostalo v spominu, m teh menda ne bom nikoli pozabil. Poznal nisem nobenega zato tudi ne morem reči, kdo je načel to vprašanje: »Kdo ve za kake dobre hruške? Žejen sem, zdaj bi se mi neverjetno dbbro prilegle.« »Glej ga no«, se oglasi nekdo drugi, »saj smo ravno pod Bizekovo hruško. Ali jih še nisi poskusil? Sakrment, dobre so«. Meni je postalo se bolj toplo na hruški »n neprijetna misel mi šine v glavo: »Kaj bo če me zavohajo fantje tu go-Vl?ak? Morebiti m« vlečejo k Bi-Ku ah pa okopljejo v vaški mlaki. Kaj om>r ?rete,pek) do krvi ali pa celo ubrjejo? Tatu nihče ne prizanese. Če me dobijo nocoj na tej hruški, bodo jutri 0-t u ? -dv?h Jaseh samo o meni S?**0 le 'toma rekli in yjto,! Pryh to pnde v šolo, me bo za- je bil v resnici mučen In čim bolj se ga zavedam, tem tesneje mi prihaja okrog srca. Raje smrt, ko taka sramota. V naglici začnem moliti in (Mati silne s* aKC&aitia,..* rac Kultura m umetnost x Valo Bratina v Ptuju. Bivši ravnatelj mariborske drame g. Valo Bratina se je sporazumel z ptujskim Dramatičnim društvom glede vodstva ptujskega gledališča. Prenesel je svoje delovanje v Ptuj, kjer bo skušal izvršiti svoje načrte o organizaciji podeželskih odrov, o katerih je naš Hst že obširneje poročal. Ptujski krogi si obetajo od delovanja g. Bratine v Ptuju velikih kulturnih koristi. x Tamburaš. Mesečna revija za tam-buraško glasbo. Urejuje Adolf Gromb-ming. Izdaja in zalaga Minko Modic v Ljubljani. Prejeli smo 7. številko tega za-nimancem prav priporočljivega časopisa s skladbami Emila Adamiča in z glasbe-no-kn.iiževno prilogo. Bog ne bo hotel uslišati,' ter se prej nisem brigal za sedmo zapoved. Še tatovom bi naj Bog pomagal, ta bi bila dobra! Iz teh težkih misli me vzdrami zopet fdas onega gladovnjaka, ki je prvi namignil na hruške; oči vidno bi jih tudi on rad poskusil in spravil na varno. *Kdo gre gor?« ga zaslišim-pod seboj. »Saj jih ni treba trgati, le malo potresi, — rekel je pravzaprav »pociketini«, — bomo pa imeli vsi dovolj za žejo«. »Jezus, kaj pa bo tedaj, če me obšlata na hruški?« Na to vprašanje nisem imel nobenega odgovori. , Fantom pa se nikakor ni mudilo na hruško, kmalu sem zvedel tudi zakaj. »Bolj tiho govori, to ni kar-tako: »idi na hruško in jo otresi«. Bizek vsako noč pazi na njo, in če ne jzda lepa beseda, pa kar sproži v veje.« Tega je še manjkalo. Ne vem kaj bi dal tisti trenutek, ko bi bil vsaj petnajst korakov odvhruške. Celo vi vaški mlaki bi rad ležal, Samo da he tičim m tej sairt-ni nevarnosti. Tresel sem se v vejah, da je že Ifetie šuštelo, še malo, in jaz hi bil tisti, ki hm je proti sv _ .>l,i htuSke otresal na glavo. Navsezadnje pa se vendarle nekdo odloči in gre proti plotu. Stari Bizek pa ni spal. V tem trenutku se odprejo nam-r$£**:ežoa aortU ta rafta Dostav* APOLO KINO Od petka dne 8. do pondeljka dne l!. oktobra 1926 PAT in PATACHON kot »rešitelja« v sili. Film poln dogodkov in situacij, da počite od smeha. Smeh in veselje! GRAJSKI KINO ' Četrtek 7., petek 8., sobota 9. in nedelja 10. oktobra Umirajoče ple-m e. Največje filmsko delo te vrste vi dveh ogromnih silno napetih dejanjih. Film visoke kulturne vrednosti, silno napete vsebine, krasnih posnetkov in prvovrstne igre. Film. ki nas povede od zasedanja Amerike od strani belokožcev v gIayrti “lotf P *JApT) DIX. — Film spremljaj prvo-,vrstna godba. Radi ogromnih nabaviiflj stroskovi so cene zmerno zvišane. KINO »DIANA« STUDENCI ' ' T Od sobote 9. do vključno torka 12. oktobra se predvaja senzacijonelnt film v 7. činih. »Propali svet!« — Ta film je snemala »First National« družba v, Nev Jorku. ki je ena najboljših filmskih družbi na svetu. Snemanje tega kolosathega fH-ma je trajalo 3 leta. Ker so predpotopne živali posnete tako naravno, kakor bi živele sedaj, je predvajanje filma jako zanmnvo in primerno, ne samo za od* rasle, ampak še posebno poučno za mla-umio. Za mladino 50 o reklame - mzim | l|p : - - - - ■ ^ - ■' ■•- Prvi vlak brez tračnic pred postdamsko mestno hišo, ki ga uporablja amerikan-ska filmska družba »Metro Goldwyn« v reklamne svrhe. Opozorilo Na začetku družabne sezone prosimo P. n. društva, društvene funkci.ionar.ie in druge prireditelje, da uvažujejo sledeče: 1. Društvene reklamne vesti (o veselicah. zabavali, koncertih itd-) objavlja naš list načeloma le proti plačilu pristojbine. Uprava mora plačevati reklamni davek, ki vendar ne more in ne srne m bremeniti lista samega, ki dela društvom reklamo za dobičkanosne prireditve. Radi tega je treba vsako društveno vest izročiti upravi ali nasloviti na upravo ter plačati pristojbino. Cenik je vsakomur na vpogled v upravi. To velja tudi za vnanja društva. Izvzete so samo strogo kulturne prireditve, pri katerih ne gre za dobiček. Uredništvo tedaj društvenih vesti ne sprejema. 2. Nekatera društva izražajo željo, da bi se udeležil njihovih prireditev in zborovanj in celo odborovih sej poročevalec lista. V času živahne sezone je tudi fizično izključeno, da bi ustregli vsem željam. t0 pa radi tega. ker »ta v redakciji samo dve osebi. Vrhu tega nikakor ni pravično, da bi moral oni. ki dela čez dan, opravljati še zastonjkarski večerni ali celo nočni kuiuk za društva. Priporočamo tedaj prirediteljem, ki žele, da list objavi poročilo o njih prireditvi, da ga preskrbe sami in »icer v kratki, zgoščeni obliki. Taka poročila bomo vse-kdar radi objavili. Uredništvo »Tabora«. Proti Koroški ne bo treba več hoditi kdor hoče dobro vino piti ker pri OSETU se že dobi. ljutomerske sorte tri —! ! 1 ! Is živllenfa in sveta Katastrofa v švicarskem tunelu Kako je devet oseb postalo žrtev stru-i, penih plinov, ki se zbirajo v tunelu. V Švici se je v tunelu Ricken med -postajama Kaltbrun in Wattwil na progi proti Zurichu, pripetila nenadoma grobna nesreča, katere žrtev, je postalo devet oseb. Ob predpisanem času je tovar-mi vlak, ki so ga spremljali poleg strojevodje in kurjača šc štirje zavirači, odbijal s postaje Kaltbrunn. Ker ni pravočasno prispel na postajo Wattwil, sc tje takoj sumilo, da sc je vlaku pripetila kaka nesreča. V svrho tozadevne ugotovitve, so sc odpeljali z motorno drai-|*»no postajenačelnik in trije železničarji. Oraisina se je vrnila iz tunela čez pol we, osobje pa je ležalo nezavestno na tleh. Takoj so bili prepeljani v bolnico, kjer so trije do 20. ure podlegli plinskemu zastrupijenju, dočim je postajenačelnik ostal živ. ‘ , Ker so po otvoritvi Rlch&n tunela večkrat ugotovili v predoru pline, se je takoj organizirala pomožna ekspedicija, ki je udrla v predor s plinskimi maskami. S postaje Kaltbrun t>a so odposlali proti predoru pomožni vlak, scsto.ieč iz loko-'motrve in enega osebnega voza. Iz Zu-richa je prispela na pomoč tirdi požarna i hramba. Ob 19. uri se je na električni draisini odpeljalo v predor več proti plinu dobro zavarovanih gasilcev in štirie ■ železničarji. S sabo so imeli tudi aparate s kisikom. Množica ljudi je zunaj tunela z napetostjo pričakovala povratka hrabrih reševalcev. Ob 20. uri 5 minut je privozila iz predora motorna draisina. »Vse osob-je tovornega vlaka je mrtvo«, sc je glasilo pretresajoče poročilo. Vodki rešenega oddelka pa ,ic tudi javil, da so sc plini razkrojili in da v predoru iii več nevarnosti, nakar je zavozil v tunel tudi rešilni vlak. Ljudem se je nudil tragičen iprjizor. .^Nekateri izmed ponesrečenih so ležali -iz Cg *ra^lllc brc/, znakov živ-■ljoreja. V namenu, da bi ušli usodi, so so »vrgli na tla, a so kljub temu postali žrt-jvc/nesrečnega slučaja. Strojevodja ic ;Skušal Utečnv zaprt tovorili voz a ea Be^udHam dosegel plin. Našli so ga mrt-Ojega Zavirač je sedel mrtev v prtljažnem vozu pri svoji mizi. Svoje dolžnosti je vršil do poslednjega trenutka, kajti ugotovilo se ic', da je zavrl svoj voz v bojazni, da ne bi vlak zdrčal po viseči progi navzdol; a ga je v naslednjem trenutku dohitela smrt. Pri četrtem kilometerskem kamnu so našli pri telefonski celici truplo člana 1. reševalnega oddelka, ki ie hoteč telefonirati, snel masko, se omoten zgrudil na tla ter se zadušil. Mrliče, ki so ležali zunaj vlaka, so naložili na tovorni vlak in ga pripeli k lokomotivi -rešilnega vlaka. Ob 21. uri jc pripeljal vlak grozoten tovor na postajo, kjer sc jc zbralo vse prebivalstvo iz bližnje in dalnje okolice. Manjkal pa je še en mož, za katerega se je vedelo, da se je odpeljal z usodnim vlakom. Ponovno je zdrčala draisina v predor in ob 22. uri pripeljala zadnjo žftev strašne katastrofe, ki ie zahtevala devet nedolžnih žrtev in vzbudila povsod veliko sočutja. .. . rJV ikida&is r~rr-;: ':o Povodom nedavno ob avliene oporoke Orleanskega vojvode, ki določa, da ne sme dobiti njegova vdova nadvojvodi-nja Marija Doroteja Habsburška niti najmanjšega dela njegovega premoženja, je objavil angleški list »Sunday Expre$S« vrsto podolžnih čudaških oporok., hord Nellsoti je v oporoki,Jki jo }e spl? sal na predvečer bitke pri Trafalgaru, namenil svojo ljubico Emo lady Hamilton svojemu kralju in — svoji ženi1. Ru dolfo Valentino, pred nekaj tedni umir filmski zvezdnik, je razdedil obe sVO„ krasni ženi: mis Jean Acfcerjeva ni 'dobila niti bornega pennjja, druga njegova žena mis VVinifrcd Hudmitova, ki slovi v filmskem svetu pod imenom Nataša Rombova. pa ic dobila — en dolar. Angleški kralj Jurij IV. se jc hotel raz-noročiti s. svojo ženo; ko pa je le-ta odklonila letno alimentacijo v znesku 50 tisoč liber, ki jo j' nudil pod pogojem, da opusti titule in živi onstran meje, je in pripustil^ kronanju. Zlasti- čh * ke so oporoke mož, ki so j bili vse Svoje 'Življenje papučarji (Pan-, i tofelhefld). Tako jtst neki, liv«tt)t*0i$ttl me* ščau, ki je 36 let preživel v Suženjstvu svojie žene, določil v oporoki, da ji grt od njegovega premoženja 306 liber na leto, vendar pa le toliko časa. dokler bo živela skupno s svojo materjo, ki ima prav tako strupen jezik kot ona in poc pogojem, da vsakega 1. v mesecu pri deta obe na grob in ob prisotnosti prav nega zastopnika obžalujeta, da Sta ga ta ko mučili. Neki Londončan je zahteval v svoji oporoki, da mora njegova vdova če hoče biti deležiid imetka, priti na ob letnico njune poroke, bosa na njegov grob in javno priznati, da bi bilo Življenje nje nega moža daljše, Če bi bil njen jezi krajši. Drug tak zakonec je zapustil že ni — en vinar z naročilom, da se ji mora poslati po pošti v nefrankiratii kuverti Šest dni itvl v zemlji Pred enim tednom je v ameriškem rudniku Oponwood (Michigan) notranji zemeljski plaz zasul rudniški hodnik, tako da je bilo 43 rudarjev popolnoma odrezanih od sveta in zasutih 250 m globoko pod zemljo. Značilno je, da so ostali vsi živi. dasi so jjh Šele po 6 dneh spravi i na zemeljsko površino, zakaj izkapanje in odvažanje težkega plaza je trajalo pre cej časa. Na solnce so prišli silno izčrpani. Imei so s sabo neznatno zalogo hrane, venda pa so jo kljub največii štednji čez nekaj dni popolnoma izčrpali. Zadnje dni so živeli od Čaja. ki so si ga kuhali iz brezove skorje. Skorjo so olupili z drogov, ki podpirajo rudniški hodnik. Za zabavo je skrbel preddelavec, ki je človek jako optimistične in vesele nature. Če njega ne bi imeli, bi bili ohunali, čeprav so vedeli, da tovariši odkapajo zemljo, ki jim je živim skopala grob. Ko so jih od kopali, so bdi pravkar pri partiji kart Uradni čudež... V bližini Pariza se nahaja močvirnato jezero, ki se imenuje »Mare aux Chieus« (pasja mlakuža). Ko je nedavno šel mimo močvirja neki orožnik, je zapazil v blatu človeške kosti. Odhitel je k policijskemu komisarju. Ta je odšel po sodnega zdravnika in vsi trije so se podali k močvirju ter ugotovili, da so kosti, najdene v mlakužj 61etnega otroka. Sporazumeli so sc. da prično takoj s preiskavo, ki naj bi prejkomogoče izsledila zločince. Naslednjega dne so posetili preiskovalni sodnik in več sodnih zdravnikov o-menjeni kraj in ugotovili, da leže ondi kosti 16letnc' deklice: Zedinili so se. da uvedejo takoj kazensko postopanje proti •neznanim storilceihi Prihodnjega dne je’ odšla k močvirju zopet skupina strokovnjakov in si ogledala kosti. Strokovnjaki so ugotovili, da so kosti mlade gospe, ki jc bila žc večkrat mati. Ugotovili so tudi. da je bila zavratno umorjena in so se odločili da uvedejo proti zločincem obširno prC' iskavo. Naslednjega dne’je.zopet prišla k »Pa sji kaluži« skupina strokovnjakov in sod' nih izvedencev tor si natančno ogledala kosti. Po daljšem in natančnem preiskovanju so izvedenci ugotovili, da so najdene kosti kosti starejšega moškega ki je bil že' večkrat oče in so sklenili, da pričnejo takoj s preiskavo. ski mora izslediti morilce rodbinskega očeta. Ako bi se ta kriminalni dogodek raz pletal še naprej v tej smeri, bi koncem meseca oktobra čitali; »Po daljšem Štu diju so sodni zdravniki in izvedenci a gotovih, da so najdene kosti starčka ki je. kakor je razvidno po formaciji me. dlclne. čital »Petit Parisien« irt bil vnet pristaš in voMlec radikalne stranke. Po kosteh leve roke pa se je ugotovilo, da je imel rad slike Renoira, prozo Balzaca In vino iz Vouoray-a. i> 'Policija je seveda skušala ugotoviti katera oziroma kateri neznanec je bil u-merjen ob močvirju. Stotine starišev, či-jih dekleta so (zginila; so se javili, mno-*tJso tako našli svoje hčerke, ki so po tvarini pobegnile * doma na Montmartre, mer so. ne da bi se dolgočasile, stregle Tmenkancem po dolarski tarifi. , jjada misterij močvirja se jc zapletal weono bolj. Pri ponovnih raziskovanjih •se je našla tretja roka in pričelo se je ugibati, ali ni mar končalo v močvirju svojo zemeljsko pot kako Indijsko božanstvo, k? ima več rok (ideal vseh že-Parjev), ali pa je bilo umorjenih več o-seb? Sicer obstoja še ena možnost, namreč možnost samomora, najti pa ie treba poprej glavo mrtveca, ki jo je neznano-kam skril. Cernu neki delalo samomorilci nobeiii toliko neprijetnosti? Dr. I. (nPr. Rre&se«). — Jaz imam pač vedno smolo! — Kaj se tl je zopet pripetilo. ■ — Hčerka, ki igra glasovur J« ^ hlajena, ona pa, ki poje. ima m®*™ r st«. poje. . -s# ' • ll'i> J s* '*1 Arzen Lupin v resnl^1 podobi »Genljalne« pustolovščine fratNo61^ ! sleparja* ’ * ’#’JV Nedavno je pkriški policiji jeti prevejanega tatu in sleparM-drzna podjetnost bi nudila dovolj diva z* dober pustolovski . sep ie bil aretiran neki nov in stvariM * ij Lupin, ki je tekom 1 Stih mesec4*11 nešteto drznih vlomov in velikih Bil je Celo tako spreten, da j« ušel iz, pariških ječ Ta demonska ^ sobnost uhajanja fz dobro zavarovan^ zamreženih ječ mu j« nadela kn®* vek igla« in mu. pridobila izreden ^ med pariškimi apašt. Lahko trdhn • ^ je šla njegova drznost tako dal«č minil mesec, da francosko časopi^J^j} zabavalo svojih čitateljev z genijalnjlnil goljufijami m lopov5T J«!® Kradel je tako spretno, da se nikdar Izvohati niti najmanjšega ^ fr« Mož, visoke elegantne postave« redno dober govornik In vedno oblečen. Ta nenavaden tip siep^ tlemana, ki je star šele 26 let,J® svojo karijeTo pred dvema letr^^i bil ;>rvjč vržen v ječo na podlap;«^* najstih tiralic, kj so jih razposlal® floiP srse policijske prefekture v Kmalu po aretaciji je pobegnil J1 javil v Caenu, kjer je izvršil ^ " a« ' ib spreten na čin .Po drugem begu orge Rame — tako se piše »č1mr^ $$ — zaželel afriškega sdnea. tam ga je zasledovala policija pb se je v Marseille. Policija, ki j® ^ veščena o njegovem prihodu. ^ noštevilno pričakovala na obah. je v resnici prispel, toda RaU(® pojavil nikjer. Več stražnikov na ladjo z namenom, da- ga P ‘a frtičf je bW zaman, kajti . e daleč od ladje m detektivov. “ ni slepar se je preoblekel in maskiral, da ga niso. spoznal® T*ie f najglasovitejšega detektiva. Pprih®^ je tudi dognalo, da je Rame oh v Marseille prižgal cigareto ph f brzojavilo, vendar je bil rezultat detektivskega oddelka- 4 bo odppto^al v Pariš. W je n Marseilla takoj, ko je '[iS jJjP*/ noma isti, kakor v Marseillu. V Parizu je Uganjal borne ne. Najkanimivejši je vsekakor 'beg skozi kamin sobe policijskegiU^. P sarja, Sam, brez čopič«, brez J® brez kravate je peš prelwx®l med potjo okradel avtomobil s s”* Vred. Avto je policija sicer nas. , n®* Sele potem, ko- ga je Rame prji fr***' cemu krčmarju na deželi za '0,T2 vi**! c o v. Ko so ga zopet prijeli. nlli v nepristopno celfeo p* Ji zastr.ižili. Toda uspelo mu j®- & ■tfl v ječo čuvaja. Skočil je ob'®' zvezal m se preoblekel v, oje^vJ^jeii' to. Ko je šel fe ječe, so ga .^®^jigli. . ci In paznijci spoštljivo .p9f.”.,xfliCo f* L Rame je mirno zapustil jetrJJ^gpvJ zgubil v morju Parižanov.^T^ 7Slr\W&\^ zadnja pustolovščina Je 0^.!^h. V in je vzbudi In pozornost i znanem camor je hodil u je vznuonit T.TU/TAiTf'.!es-P*? ie lovno znanem ‘kopališču «* .^e s® camor ie hodil rodno na ft ga ,j^ sl u«1edttP »dajal za koiouljalnega rogatega industrljca PiiPi ‘V'-: Zamjenica kave Splošno pril/e£fol/eira kavni nadomestek olausen i ceseis. /. fianckaSi Dobiva se i> use/> dobro asortirar.iO koIoni/aIni£ i?scvlna&. Kakovost grozdja Srednje v! narske in sadjarske šole v Mariboru dne 6. oktobra 1921 . 'epo Popravljena sem poročiti te; j1Cer pf pri tej priložnosti, ko si žc spo-J’ p.°’oeri ustnik, ki je pod divanom. cin pJr ?!ostje na Prav nerazumljiv na-rjsL , !ci.Ja -ie poklicala na pomoč' pa-Preiti ektive’ k;i so uvedIi tao'i obširno „cvn • Kakor hitro je Rame zavohal Ra u°,st’ je P°begnil v T-von, kjer so Arefn - po n’eS°vem prihodu izsledili. • tivi v1Jv s,° mu I|aPovedali štirje detek-čja petkoma se je Ro—<■> uoiral, češ °t>ri vi‘s’c!!r. PT'^0,1 ’ ki ne želi imeti °Pravl'a - p9. ‘i°- Toda policija je imela •Hier Z tlJ’rn H1 Ka Ugnala v zapore, ;V«selio Ka v resn*c’ spoznnlj in z velikim ,;: e‘Jem. zopet zaprli v ječo. .čalaV°J? dosedanjo karijero. ki se je kon-rni Ko,,6 i ne.'taj dnevi, je zaključil s te-mi)iinn4dami: ^Pokradel sem nekoliko " nič 7io„ *oc*a ni^om'ir nisem storil tu rtvw5a' .? so čiste. Brutalnost -in ^az sem močnejši 1,rte?a inJL n’0- I,Tie!i me boste za-Več« ek°liko dni — tri, štiri, toda ne in 1925 V zadnji nedeljski številki »Tabora« so 'bili objavljeni relzultati preiskovanj soka raznih vrst grozdja po stanju z dne 24. septembra poslednjih 6 let (1921— 1926) v svirho primerjave. Danes priobčujem rezultate preiskovanj istih 8 vrst grozdja od 6. oktobra t. 1., in 'sicer količine sladkorja in kisline v procentih, v oklepajih pa so navedena odgovarjajoča števila samo od lanskega leta. Ker poročila ne bomo pravočasno poslali, še drugim Ustom, jih vabim, da te zanimive strokovne podatke primerno uporabijo za svoja glasila v interesu dobre stvari. — Rezultati od 6. X. 1926 (1925): beli burgundec 17.3—1.22 (18.4—1.16); silvanec 17.1—1.11 (16.7—1.05); traminec 17.4—1.11 (17.8—1.1); moslavec s srednje lege 14.5—1.43 (15.2—1.25); moslavec ? višje lege 15.1—1.52 (14.1—1.4); laški rizling 15.4—1.27 (14.4—1.16); rizling z nižje lego 17.4—1.33 (16.1—1.34); rizling z višje lege 17.2—1.18 (16.3—1.32). (Modra Portugalka ima danes (7.X.) že blizu 18%, modri burgundec pa skoraj 19 odst. sladkorja). Pri moštih z izrazitih vinarskih leg pač ne smemo misliti na umetno slajenje, ako nam je kaj ria tem, da nudimo svetu pristna, naravna vina; kajti kot taka se »zboljšana« vina po zakonu sploh ne smejo spravljati v promet, kar si naj dobro zapomnijo zlasti še vinooivci, ki ima jo pravico vedeti, kaj uživajo. Letos nudimo priliko vsakemu vinarju, da mu določi kletar zavoda g. B r e-g a n t sladkor in kislino njegovega svežega mošta, ki še ni začel kipeti in ni bil žveplan, brezplačno ob pondeij-kih, sredah in petkih, vselei ob 8. uri zjutraj. • -f m-ra m0_ šta. — Direktor Andrej Žmavc. darovi za novi oddelek za pUuine* D”®ine in ietiinike v Mariboru 0'Ibor Rti'* n°V* 0c^c*ek za Plfačnobolne in jetičnike v Mariboru. - .kateri hi... ", Je; sPrcjel na darovih v ;'Erebu ^u; °'d tvrdke Katrana v Za-in 5on Ponovno 300 m3 strešne lepenke •.tiuTtr^ smo^ega cementa s 50% po- ln k0’,.°d tvrdke Eugen Lovšin, »Rude ,.PociniIlIla v Ljubljani« ponovno 12.0 m* . tvrdUpJ .Pločevine s 50% popusta, od ■ Iftzninp ,n d- kranjske tvornice že-ta in Ai,v Kamniku 50 kg okovja za vra-50 m* od g-. Petra Majdiča v Celju j pocinjenih vodnih cevi pol £°la rl*w.'5 metr°v cevi po 1 in pol ^arihnr, oc^ tvrdke A. Podliebhik v u ^00 ms papirja. Ivan Žnidar je poslal 1 vagon belega 150 m« terazzo-tla. katera je tvirdka Rogatsch v Frančiškan--;1 s 50% popustom. Gospa Bayer-darovala r sten- > isto množino je dala tudi ■veli], "..‘‘Ot« v Zagrebu, medtem, ko je • -WWJ PLT gospod Heričko v , jih hrp3 1 vi u''c* Poklonil 15 m3 pločič, Sobj s«2? ’a^no vz,'dal >n postavil peč v ‘Je Do~i 1 • Tvrdka Kalnnis in drugovi • 2artia° ^ m2 Pločic za 400 Din. Žele-terod ' ..^uti je darovala 1 litoželezni ko-^ Eli. 50 ^ vsebine in 100 kg lopat, tvrd-tfve n^nogo svetilk, g. Moric Dadieu ?aii *i . medtem ko je tvrdka Pra-fa-sij o (?,S ^n bratje na Dunaju VII. o-.v chottengasse poslala za celili 900 je napravila lesocementno streho nad celim oddelkom s 50% popustom. R. Ra kusch v Olju je poslal 8 m dolgo železno traverzo z 28 cm v profilu; tvrdka Gulda v Mariboru '00 gr. litofona za 400 Din, kurilnica drž. žel. 3 vagone u-gaska, splošna stavbena družba na Pe-znu 4 železne okvire za strešna okna, The European M. Limited, svinčeni rudnik v Mežici, ponovno več sto kilogramov svinčenih cevi za vodovod, katerega jo brezplačno vpeljal gospod Alojz Riha v ulici 10. oktobra. Tovarna lakov, Ludevik Marx v Domžalah, ie darovala 10 kg laka a. d. in nadalnjih 90 kg s 25% popustom, O Fritze, Hefzendorfer Lack- und Farbenfabrik na Dunaju 10 kg laka a. d., hollandische Firnisfabrik Oebriider Alberdingk v K^sterneuburg 200 kg firneževega olia z 25% popustom in prva žebljarska ter železoobrtna zadruga v Kropi 50 kg kovanih žrebljev. Tvrdka Ivan Sirak je izdelala brezplačno železne okvire za vrata, razno okovje etc; tvrdka Zu'gmayer in Gruber, tvor-nica bakra in medi v Slov. Bistrici je poklonila 130 kg bakra za desinfektor, tvrdka^ Rogatsch fin železobaftonski u-nrivalnik za čiščenje pljuvalnikov itd., gospa Temmerl stojalo ya njega, poleg tega še 26 tablic za napise nad vratmi in 2 železna okvira za okna na balkonih. Slikar Holzinger je opremil tablice z ličnimi napisi. Steklar Ivan Kovačič je daroval 10.36 m stekla za okna, Ernst Gert 12 m3, Wernig pri cerkv;i Sv. Mag- daleno 10 m2, tvrdka Gustav Bernhard izdelala leseno obroč«. celo 50 m3 stekla. Združeni oliarji v Lj"b-vrdka Blum v Mariboru | Ijani so poslali en sod la. lanenega fir- a/v za prostozračno lopo. Me-^6 ?a>cina Maribor'je prevzela vse stroja fot Vpeliavo plinovoda in električne-tvr^. a v novi oddelek, medtem, ko je SlZlKALNO v V Z B>M A VltlSliE Okrožnega urada xa zavarovanje delavcev, Miklošičeva cesta Stev. 20. POD STROKOVNJAŠKIM ZDRAVNIŠKIM VODSTVOM. Vse ^dORj,ENO 5 1- OKTOBROM - SPLOŠNO DOSTOPNO. 'ifr^iil^0! k°Pe]/> l'i(iro-, helio-, clektro- in mehanoteraplja, za rcvniatiCnc in Odprt0 vnctja pri ženskih boleznih, boleznih srca in ožilja, arterioskleroza. 0b nedefiahet?5i Ponde11i.^k ^sak delavnik od 8.-12. in od pol 15. do pol 19. ure, jan in praznikih od 8,—12. ure in sicer ob nedeljah, sredah in petkih za ženske, ob torkih, četrtkih in sobotah za moške 3^ 2168 St*reiamanje novih slučajev vsak delavnik od 8.-9. ure. V Parizu se je na dirkališču vršila za-1 prometno sredstvo in služijo za razpe*. nimiva dirka trokoles, ki so tam važno | čavanje blaga in časopisov. neža znamke »Zar« s 50% popustom, g. Marija Baitzer in Ivan Schell sta izdelala po en želzni okvir za prostozračno lopo. G. Artur Perger v Mislinjah je poslal 1 vagon desk, tvrdka Derwuschek v Lajteršberku in Svetec, tov. opeke v Ljubečni pri Celju po 1 vagon zidne 0-peke, tvrdka Steiner in drugovi 100 tramov za pod, kmet Trnko Peter v Dugo-šah, 5 vozov finega peska, Kern in drug, Kontin. dr. za trgovino z železom v Zagrebu večjo množino odvodnih litoželeznih cevi za vodovod, rudnik in plavže v Štorah ponovno 500 kg železnih palic, g. v. Rosmanith ponovno 1 voz desk, tvrdka Jagodič in Sajko ter Ernst Jelenka po eno otomano; za eno od teh !e dala tvrdka Macun v Gosp. ulici voščeno platno s 50% popustom. Tvrdka Zlatorog je poslala za sedaj 100 kg. Tri sode in 50 kg mehkega mila; Franio Špes 1 m2 apna, tovarna za dušik v Rušah ponovno I vasron apna, in poleg tega še 30 kg karbida za vanenje centralne kurjave: O. Margareta v. Pacher pa pošlje ponovno še 1 voz desk in g. Leopold Bar-ta je dostavil na stavbišče breznlačno več vozov peska za beton. G. Franio Kumerc je daroval ponovno razno že-lezje v vrednosti 1000 Din, g. Franjo Farič razno okovje za prnsre od vrat, Fran Karba v Vetrinjski ulici pa je preskrbel breznlačno vsa kleparska dela na stavbi, ki so trajala več tednov. Tvrdka Alojz Domicelj, mar. lesna industriia je pridelala več vagonov lesa za stavbene svrhe, istotako lesna industrija »Drava« in tvrdka Klančnik in _ Kompare, ki je darovala tudi več omaric. Prevoz mate-rijala so preskrbele brezplačno tvrdke Balkan, Schenker in komp, Zellner; Ka-brauti in delavnica drž. žel. Znana stara tvrdka Kocijančič v Gregorčičevi ulici pa je izdelala in vzidala krasno spominsko ploščo iz marmorja z napisom: »Trpečemu in bolnemu bratu zgradila in pokloiv'a protituberkulozna liga v, Mariboru 1. 1926«. Novi oddelek za nljučnobolne in jetične bolnike je že dograjen. Te dni je začela tvrdka Caffou z r’- sob, katero delo je brezplačno prevzela. Zgradbo novega oddelka je dovršil gosp. Ivan Zivie, stavbenik v Mariboru, ki je stal stalno odboru P TL z dragocenimi nasveti ter navodili ob strani. Posebno se morajo povdarjati njegova požrtvovalnost, njegov trud in vzorna ter vestna izvedba novega oddelka, ki bo gotovo veljal za vzgled takim in enakim napravam v drugih bolnicah naše države. Odbor PTL so čuti primoranega, da g. Živicu že danes javno izreče najiskre-ikvJso zahvalo za njegovo požrtvovalnost, za ves trud in vsestransko razumevanje ter podporo. Poz Sv Sokolom l Bratje in sestre! Sokolska organizacija in nje splošen ustroj se je v zadniih letih v vsakem oziru povzpel do visoke stopnje idejne moči ter telovadne tehnike in njene pestrosti. Čistost sokolskih vrst in njih zavednost je dosegla prave meje. Ta napredek in njegova ustalitev zahteva od vseh članov do skrajnosti točno vršenje sokolskih dolžnosti, ki postajajo z zavednostjo tudi jasnejše in so za vzgojo današnjega popolnega sokola neobhodno potrebne. Za preteklo moramo smatrati vso ono dobo, ki so si v, niej stvorili mnogi mišljenje, da je zadostno če kdo prizrava sokolsko pripadnost in v kateri so se kopičile naše vrste in polnile z ljudmi, ki nikakor niso mislili delati, borite se, vzgajati sebe in druge. Vzgoja, ki nas dela podobne našim idealom ter nas približuje vedno bolj njim. je prvo geslo, ki smo ga zapisali na prapor. Počenši v najzgodnji naši dobi naj nas vodi ta vzgoja skozi celo življenje ter nam daje zanj sposobnosti. — Svoj duh dajmo drugim; nikoli pa ne prenehajmo obračati pažnje na sebe, da nas ne zateče brezbrižnost, ki skuša vedno potisniti mlačneže iz naših vrst. Ne pozabljajte, da je center naše vzgoje v telovadnici. To je kraj, v katerega mora vsak brat. Ni ga, ki ne bi našel sebi primerne vaje do najpoznejših dni svojega življenja, si z njo krepil telo in nabiral odpornosti. V telovadnico zahajajo bratje od dečje dobe pa tja do 80. leta. Ob takem faktu, doprinesenem od mnogih, naša organizacija ne dovoljuje nikomur zanemarjanja teh dolžnosti ki jih ima človek kot sokol proti samemu sebi. Ne sme biti med nami bratov, ki zapuščajo s telovadnico v svojih najzgodnejših mladeniških letih naše izhodišče in dom. V svesti si vseh strogosti >n pravilnosti, ki odlikujejo sokolske falange, je postavil naš savez pravilo, ki ne dovoljuje članom izpod 26. leta zapustiti telovadnice. Edino telesna nesposobnost opravičuje br. in sestro, da sc mu spregleda to strogo ali prepotrebno pravilo. V zvezi s tem, kar ie v skladu z vsem našim delom, pozivamo vse brate in sestre do 26. leta, da se zglase v svojih teiovadn'-cah. V slučaju, da ne morejo vršiti teh dolžnosti, naj se zglase bratje in sestre v svrho opravičbe v sredah od 6.—7. ure v društveni pisarni v Narodnem domu pri br. načelniku. Bratje, ki se pozivu sploh ne odzovejo, sc bodo črtali in pozvali, da povrnejo svoj znak. Bodite si svesti svo:iih dolžnosti! Gospodarstvo I ^'esars^a rfirka v Parizu 'Stran ti jfOTirs 'Maribor, '1(57 6Uob'ra !S2& ■slo zeils priporoča M. BERDAJS, Man bor, Trg svobode. 2076 DOBHO ČOKOLADO M FINE BONBONE Vinotoč, trafiko in branjerijo od gdč. Aloj ije Spetitf Studenci, Ciril Metodova ulica 8 prevzela Marija Skerbii. 2142 fflarslan". ■JS!kLV daj hiSe, v najem gostilne m trgovine. Išče: hiše, gostilne in trgovine, prazne sobe in lokale. 2143 MARIBOR, GRAJSKI TRCj napravimo po men, moderno in garantirano prikladno po najnižji ceni. Izdelovanje in p; odi ja Sacgard--ukna. Ple-tarna M. VEZJAK Maribor. Splavarska alica 6. 1763 kupite najboljše in najcenejše pri RacSo Tipe!, SCsralja Petra trg 9 Za preprodajalce zelo ugodne cene! ^ po najvišjih dnevnih cenah vsako-2,47 vrstne industrijske odpadke kakor: železo litino, medenino, baker, 19 cink krojaške in šiviljske odpadke. Ugodna prilika = Radi reduciranja zaloge pro-= dajam vse blago po na-= bavnih cenah. 2U88 I MODNA TRGOVINA i I. TOMmZm = Maribor,polegGrajske kleti dobi kdor odkupi malorabljeno pohištvo zelo poceni. Naslov orezplačno pri »Marstanu“ RotovSki trg 4. 2150 Illill Illll ...... in desinflscirane kakor tudi vsakovrstni rabljivi materijal v vsaki množini na razpolago. Prevzamen vse tovorne prevoze po na j nitjih cenah. Veletrgovina s surovinami iti prevoz lovora mešanega blaga s koncesijo ob glavni cesti v Mariboru od dam v na em. Stanovanja v hiši. Ponudbe na upravo lista pod „Lskal“. 2H5 KELC, KROJAŠKI SALON MARSBOR, STOLNA MUCA 5_ Tržaška cesta 5. se priporoča za izdelavo oblclc za gospode in dame. to stroko spadajoča dela se izvršujejo prvovrstno, krajšem času in najceneje. 214+ __ PLETE Hi OGRTACJ Le specijalist zamore strokovni popraviti Vaše pisalne stroje *} Mehanik Ivan Legat \Piva specljalna popravljalni«, plsalniJkih strojev flARIBOR, Vetrinjska ulica 30 Telefon 434 fcaloga novih ter rabljenih pfsaH nih stroievl iS6aj jopice, telovniki, obleke za cesto in dohia.sve-ater, garniture itd. Moderne barve in fasona V največji izbiri in najceneje priporoča pletarna pošljemo vsakemu kupcu na željo manufakturne vzorce pravkar prispelih novosti, kakor: sukna za osrtai« modna sukna sukna za obleke tukna za soipotke obleka sukna za soipoike tuknie modne parhente modne flanel« ilfone 5017 flanele za perilo klot za odeje gradi za madrace posteljnino Itd. Itd. M. ¥1ZJAK. MARIBOR. VETRINJSKA 1JL> z vodovodom, elektr. napeljavo, zraven Se #no poslopj*. perilnica, »oba in hlev, vrt, sadje in braida. Radvanjska cesta 10, Maribor. 2146 rnnra snriime trgovina LculGi Cngo Rosina, Maribor, Veiiiniska ut. 26. 2149 rOKOr se *Preimo v modni bKuEL trgovini Anton P a S Maribor, Gosposka ulica 29 2133 PLATNO, SUKNO, PLAVINO, VOLNENO BLAGO, NOGAVICE, NARAMNICE, ROBCE, KRAVATE, PREDPASNIKE, POSTELJNO PERILO I. T. D. KUPITE NAJBOLJŠE PRI TVRDKI 1004 Vie blago oddajamo po zelo ugodnih cenah trgovina Dra' go Rosin a. MANUFAKTURA A TRGOVINA DGLČEK & MARINI MARIBOR, GOSPOSKA UL. 27 Marioor, Vetrinjska ul. 26.2151 Izd lujem gornje dele vsakovrstnih ievljav po meri in dobro, ter vse najnovejfce vrste po narotilu. Stefan ŠEGULA ievljarski mojster v Studencih pri Mariboru, Aleksandrova cesta 13, 5- minut od KoroS-iega kolodvora. 2092 E 4023/26-6 NaftBHBBHHHMBnBnanaaaaaaaannaMBiBMttMHHOBaMMnnnNHa**'* * Dražbeni oklic Polzlcuislte zopet Robausov »Suhor« in prepričali se boste, da je njega kakovost najboljša. Zahtevajte povsod le iSobausov wSuSliorrt