K»tofli&k cerkven list.
Danica izhaja i.. 1<>. in 20. dne vsaeiga mesca na celi poli. in velja po posti za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. OO kr.. v tiskarnici sprejemana nu leto 2 gld. 60 kr. in n.i pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej.
\VII.	V Ljubljani 1. maliga .serpana 1864.	IJ*t 10.
MnznanUv
bratovšine presv. Rešnjega Telesa v Ljubljani letal8"\u.
Po vseli naših mestih, tergih in vaseh razodeva se vse hvale vredna gorečnost v tem, da naši Kranjci radi Gospodu ali nove hiše zidajo, ali stare popravljajo, vse pa zaljšajo iu kinčijo. Naj ubožneji soseska noče ostati za svojimi bogatejšimi -estrami.
Da pa svet, v posvetno zateieban, spozna temelj te gorečnosti, da je ta gorečnost sveta, da najde pravi svoj cilj iu konec, iu izvoli prave pripomočke, in da ne opeša, treba je, da so verni navdani z nuj višjim spoštovanjem do presvetega Zakramenta, da so napolnjeni z ljubeznijo do hiše Gospodove, ktera je kraj Njegove daritve, Njegove skrivnostne pričujočnosti in neusahljivih milost.
Da se pospešijo iu v djanji pokažejo te čutila, ravno to pu je namen lepe naše bratovšine za vedno moljenje presvetega Zakramenta in zaljšanje revnih cerkva. Ta bratovšiua si namreč prizadeva pripomoči, da bi se zaljšalc cerkve zavolj presv. Zakramentu, in se čedalje bolj budilo spoznanje, ljubezen in češenje Jezusa Kristusa v presv. Zakramentu, ker se potem gorečnost, zaljšati ceikve in bogoslužbine oblačila, že sama po sebi vnema iu hrani.
.luko tolažljivo je torej tla se verno ljudstvo — reči smemo — leto za letom bolj vdeležuje blagega namena naše bratovšine. Tudi preteklo leto pomnožile so se spet mo-litvine ure. ker je (>702 lanskim udom dorastlo jih 1394, in jih zdaj bratovšiua šteje 8096. V tej primeri zvišali so se tudi mili darovi v podporo revnih cerkva, ter dosegli 2461 gold. znaten znesek, kteri je tolikanj veči dragotina, ker se je iztekal večidel iz krajcarjev ubozih vernih.
Hvala in blagoslov Božji pobožnim darivccm! Zahvala in vračilo Božje pa tudi blagim gospem in devicam, ki so te mile darove obernile svetemu namenu s tem, da so brez vsega plačila izdelovale bogoslužbine oblačila, iu ozaljšale uhozega Jezuška in Njegove jaslice — sveti oltar. Njihova ljubeznjiva marljivost iu nevtrudljiva delavnost je naj očitniši dokaz žive njihove vere iu pobožnosti do presv. Zakramenta.
Velike zasluge za našo bratovšino pridobile so si pre-častite gospe Uršulinarice ljubljanske, ki je niso le po svoji moči podpirale, ampak so tudi vadile in napeljevale svoje učenke v čast presv, Rešnjega Telesa delali, iu so » tem pripomogle, da jc čedalje več delavn h lok za našo lepo bratovšino. V resnici dobro seme so zasejale med žensko mladino, ktero bo o svojem času rodilo veliko okusnega sadu !
Le s tako velikodušno podporo bilo je mogoče na dan spraviti toliko vezenih stvari, s kolikoršuiini se je odlikovala letošnja razstava od 23. aprila do 1. maja.
Z zlatom in svilo bogato vezeni so bili viditi 4 masni plajši, 1 vel um, 2 banderci preti sv. Rešuje Telo. 2 pia-ščika okoli obhajiluega keliha in 4 pridgar.-kc štole.
Dalje bilo je z veliko umetnostjo in marljivostjo na stramin s svilo vezenih 9 masnih plaščev; Ic 30 altarnih blazinic, 2 potegljeja in 3 burze za obhajila bile so še vezene z voluo.
Zraven vezenih razstavljene so bile še naslednje cerkvene oblačila: 7 masnih plaščev, 3 pluvijali, 9 velumov, 5 štol za obhajila iu 4 pridgarske štole. Vse te stvari bilo so iz prave svilue snovi iz fabrikc Jož. Giaui-a na Dunaju, ^Dreilaufer Gasse Nr. 3), ktera naj bode živo priporočena vsim častitim cerkvenim predstojnikom, kteri hočejo omisliti cerkvenih oblačil po ceni iz stanovitnega in v cerkvenem duhu tkanega blaga.
Cerkvenega perila iz tancega platna je bilo: 20 niašuih srajc, pri kterih so se odlikovale lepe mrežice (špiee). večidel na rokah narejene po naj boljših cerkvenih izgledih, 1 roket, 3 perti za na oltar s špicaini, 40 humeralov ali poramuic, 20 cingul ali prepasnic. 72 korporalev ali telesuic, 72 pal ali pokrivalic za na kelih, 210 purifika-torjev ali rutic za kelih, 120 pertičev za pri umivanji rok.
Razstavo kiučila je prelepa ptnloba sv. Pavla za v oitar, ktero je zuialal iu bratovšiui daroval blagorodni vitez llempel.
Konec tega naznanila nai šc povemo, kako so bile popisane reči razdeljene. Dobile so jih naslednje fare ali duhovnije :
1.	Predmestna ternovska fara v Ljubljani 1 bel pluvijal, 1 velum ;
2.	Ižanska 1 plašče k za obhajilni kelih;
3.	.Sorska 2 altarni blazinici;
4.	Loška na Uorenskcm 1 bel mašni plajš;
5.	Poljanska nad Loko 1 bel mašni plajš;
6.	S t a r o - o s I i š k a 1 bel mašni plajš;
7.	Soriška 1 velum, 1 mašilo srajco. 1 prepas. 2 poramnici;
8.	Zaliloška 2 altarni blazinici;
9.	Kriška pri Teržiču 1 pert za na oltar, I mašno srajco, 1 prepas. 2 poramnici, 3 korporal, 3 palc. 9 pu-riflkatorjev, 3 ročnih pertičev;
10.	1* od b reška 1 zelen mašni plajš;
11.	Kovorska 1 višnjev mašili plajš;
12.	Mavška 1 zelen mašni plajs:
13.	Seuturška 1 mašno srajco, 1 prepas. 2 poramnici, 3 korporale, 3 peric. 9 purifikatorjev. .'> ročnih pertičev ;
14.	Blejska 1 rutleč mašni plaj-:
15.	Begunska 1 bel pluvijal;
Iti. Kropniška 2 oltarni blazinici;
17.	D o I š k a ( Dolje ali Dovje » 2 altarni blazinici
18.	K a m ii ti g o riš k a 1 bel mašni plajš;
19.	Koroško-belska 1 posebno štolo. I ma-no srajco. I prepas, 2 poramnici, 3 korporale. 3 palc. 4 purifikatorjev, a ročnih portičev;
20.	Ra tenka na Gorer.skem 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 1 masno srajco, 1 prepas, 2 poramnici;
21.	Dobravska 1 rudeč masni plajš ;
22.	Goriška pri Mengšu 3 korporale, 3 pale, 9 purifikatorjev . 5 ročoih pertičev ;
23.	Dobska 1 velum, 1 mašno srajco. 1 prcpas, 2 poramnici;
24.	Berdarska 1 pert za na oltar, 1 mašno srajco. 1 prcpas, 2 poramnici, 3 korporale, 3 pale, 9 purifika-torjev, 5 ročnih pertičev;
2j. Motn iška 1 mašuo srajco, 2 poramnici, 1 pre-pas, 3 korporale. 3 pale, 9 purifikatorjev, 5 ročnih pertičev;
26.	Spit al iška 1 pert za na oltar;
27.	Holmska 1 bel mašni plajš;
28.	Selška 2 oltarne blazinici;
2'.). Rovska 1 plašček okoli obhajilnega keliha;
30.	Ver h poljska 1 mašno srajco, 2 poramnici, 1 prepas. 3 korporale, 3 pale, 9 purifikatorjev. 5 ročnih pertičev;
31.	Krašniška 2 blazinici za na oltar;
32.	Peška 1 mašno srajco, 2 poramnici, 1 prepas, 3 korporale. 3 pale. 9 purifikatorjev, 5 lavabo-pertičev:
33.	Žalska 2 altarni blazinici, 1 štikan potezaj za zvonec pri zakristii. 3 korporale, 3 pale, 9 purifikatorjev, 5 pertičev za pri umivanji rok ;
34.	Javorska 1 bel mašni plajš;
35.	Šentjurska pri Svibnem 1 posebno štolo za praznike. 3 korporale, 3 pale, 9 purifikatorjev, 5 ročnih pertičev.
36.	Svili c uska 1 bamlcrcc za pred izpostavljeno sv. Rešuje Telo, 1 posebno štolo;
37.	Kres n iška 2 blazinici za na oltar;
38.	Prcžganjska 1 velum;
39.	Javorijska 1 velum, 3 korporale, 3 pale, 9 purifikatorjev, 5 ročnih pertičev;
40.	Z u ž e ii be r š k a 1 mašno srajco, 2 poramnici, 1 prepas. 4 korporale. 4 pale, 12 purifikatorjev, 6 ročnih pertičev:
41.	Trebelnska 2 altarni blazinici;
42.	Sentjanška 1 čern mašni plajš;
43.	Troj iška 1 velum, 3 korporale, 3 pale. 9 purifikatorjev, lavabo-pertičev;
44.	I.eskovška 1 velum, 1 mašuo srajco, 2 poramnici , 1 prepas :
45.	Kriška pri Kostanjevici 1 rudeč mašni plajs;
Iti. Cateška 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 1 mašno
srajco. 2 poramnici, 1 prepas;
47. Cii klanska na Dolenskem 1 burzo in 1 štolo za obhajila. 2 oltarni blazinici;
4s. T o p I i š k a 1 mašuo srajco, 1 prepas , 2 poramnici, 4 korporale. 4 pale, 12 purifikatorjev, 6 ročnih pertičev :
49.	Se nt peterska na Dolenskem 2 oltarni blazinici;
50.	P o I j a n i š k a 1 rudeč masni plajš;
51.	C e r n o m a I s k a 1 mašno srajco, 2 poramnici, 1 (ingulum. 1 štikan potezaj za zvonec pri zakristii;
52.	V i ii iška 1 rudeč mašni plajš, 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 poramnici, 3 korporale, 3 pale, 9 purifikatorjev, > ročnih pertičev;
53.	Staroterška pri Poljanah 1 višnjev mašni plajš;
54.	Dragatuška 1 velum;
55.	Suhorska 1 bel pluvijal;
5»i. Planinska na Kočevskem 1 mašno srajco, 2 poramnici, 1 piepas. 3 korporale, 3 pale, 9 purifikatorjev, 5 ročnih pertičev;
57.	Rib niska 1 podobo sv. Pavla za na oltar*
58.	Dobre poljska 1 velum;
5'.». Skocijanska pri Turjaku 2 altarni blazinici;
M). Struška 1 štolo za obhajila, 3 korporale, 3 pale, !» purifikatorjev. 5 lavabo-pertičev;
61.	Preserska 1 velum; 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 poramnici:
62.	Horjulska 1 posebno štolo, 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 poramnici, 3 korporale. 3 pale, 9 purifikatorjev, 5 ročnih pertičev;
63.	Logaška 1 višnjev mašni plajš;
64.	Rovtarska 1 posebno štolo, 1 roket;
65.	Podlipska 2 altarni blazinici;
66.	Pri fars ka pri Urii 2 blazinici za na oltar:
67.	Cernoverska 1 zelen mašni plajš;
68.	S e n t m a g d a I e u s k a na Gorah pri Idrii 1 rudeč mašni plajš;
69.	Planinska na Notranjskem 1 banderce za pred izpostavljeno sv. Rešnje Telo;
70.	Prcmska 1 posebno štolo. 1 mašuo srajco, 2 poramnici, 1 prepas ;
71.	Podkrajska 2 altarni blazinici. 1 štolo za obhajila :
72.	Kamniška frančiškanska 8 korporalov. 8 pal, 24 purifikatorjev, 14 ročnih pertičev;
73.	Novomeška frančiškanska 8 korporalev, 8 pal, 24 purifikatorjev, 14 ročnih pertičev;
74.	Gosp. ap. misijonarju Franc Pircu, kije v svoji nazočnosti 3. marca t. I. pred bratovsko mašo ude naše bratovšine s serčnim nagovorom razveselil, so bile darovane naslednje reči: 1 bel mašni plajš, 2 posebni štoli, 1 burza za obhajila in 1 posodica za sv. popotnico in sv. olje, 1 mašna srajca. 1 prepas. 3 humerali, (i korporalev, 6 pal, 10 purifikatorjev in 10 rutic za pri umivanji rok.
Hvaljeno, češeno in moljeno bodi presveto Rešnje Telo!
V	Ljubljani sv. Janeza Kerstnika dan Jsti4.
Dr. Henrik žl. Pavker.
špiritval ljubljanske duhovšnice in vodja bratovšine.
H Je naj pohoparajo otroci, hi brez sreiega hersia umerje Jo 't
V	rimskem ritvalu se bere: ..Cerkveni pogreb sc odreče tudi otrokom, ki brez sv. kersta umerjejo." Ljubljanski ritval pa še na 193. strani pristavlja: .,Vender pa se njih trupla ne smejo nepokopaue tje metati, kakor kake živali, zavoljo vrednosti (časti — dignitatem) človeške uature, ampak pokopljejo uaj se ua spodobnem kraji, kar pa naj se godi brez molitev (prošenj) in slovesnosti po kakem svetnem (neduhovem) človeku, iu nihče izmed duhovšine, ko bi bil tudi poklican, ne bodi pri takem ne-vetem ( necer-kvenem) pogrebu.4' Ker se pa blagoslovljeno pokopališe šteje k cerkvenemu pogrebu, zatorej se otroci. ki so brez sv. kersta umerli. na njem ne smejo pokopavati; če se pa že znotraj pokopališnega zidu pokopujejo, se morajo pokopati v kakem kotu. kteri je z majhnim zidom pregrajen iu ločen od blagoslovljenega pokopališa.	J. V—c.
Pogorori od sporedi.
S p is nje M. S m o lej.
(Dalje.)
L radnik. Groziti in strašiti vi katoliški duhovni, kakor se vidi, res dobro znate, Ic škoda da se sedanji omikani svet tako malo za take strahove zmeni in jih je, menim, tudi pri vas med izobraženimi celo malo, ki bi bili za vašo spoved posebno vneti.
Zdravnik. V resnici je pa sedaj za omikanega človeka res velika težava našim duhovnom ustreči. Ob nedeljah in praznikih le samo pri sv. maši biti, skoraj ne zadostuje. Tudi pridige in keršanske nauke naj bi poslušali, roženkranec molili, se postili, vsaj vsake kvatre k spovedi šli itd. Gospodje ne pomislijo, da
ako je že za priprostega človeka spoved težavna reč, koliko bolj težavno ir« sramotivno mora biti še le za olikanega človeka razodeti in naštevati svoje grehe in napake&drugemu, ki tudi nikakor ni angel.
Duhovni pomočnik. Naj si bode spoved že težavna al ne, Kristus jo je postavil, cerkev jo vernim zapoveduje in kristjan, naj si bode že omikan ali pripro-t, mora cerkvi pokoren biti in jo poslušati, ako noče biti nevernik. (Mat. 18, 17). Vender pa tudi v ti zadevi ničnim, da svojih grehov Božjemu namestniku »r obtožiti gotovo v primeri nikakor ni bolj težavno in sramotivno, kakor če je na pr. bolnik primoran zdravniku kako neznano ali ostudno bolezen razodeti in govoriti o nje. Razloček je le ta. da med tem ko vi to, kar ste zvedili, tudi drugim razodeti smete, je spovedniku nič manj kakor n. |7r. sv. Janezu Nep. govor zavezan, in je to, kar se njemu razodene, za vselej kakor zakopano in živa duša nikdar trohice od tega ne zve. — Za svoje zdravje skerbeti gotovo za nikogar ni nikakorsna sramota. bolan uiti pa za vsacega nesreča, in nesparnet in greli, ako skerb za svoje zdravje iz kteriga koli vznika opusti. Ako to velja zastran trupla, mora še veliko bolj veljati. kar neunicrjočo dušo zadeva, ker tam se le ped 'minljivega življenja, tukaj pa cela nezmerna večnost stavi v nevarnost in zgubo.
Grajšak. Vašemu izpeljevanju in dokazu res ni kaj ugovarjati: kajti slehern, naj si bode že pri-prost ali omikan, mora poterdili. ako še kaj vere v Boga iu večnost ima, da hi bilo v resnici zelo nespametno, si za telesno zdravje vse prizadeti, v prid dušnega zdravja pa se ogibati ali celo lahkomisljeno zaničevati tako koristno, veljavno in v primeri lahko zdravilo, kakor je vaša posebna spoved.
Duhovni pomočnik. Tu imate pač prav; pa ravno ker vere ni, ni najti tudi tega spoznanja in prepričanja. Vera prša in zginjiije, namesto nje se pa baha in šopiri sedanja, v marsikterem oziru pulila in brezbožna omika in izobraženost, katere poglavitni značaj, kakor Alban Stolz v svoji izverstni ABCdi pravi. ravno v tem obstoji, da kdo kolikor je moč malo vere ima. Kdor se ne zmeni za Boga, ne za llozje, se manj za cerkvene zapovedi, ne veruje v Kristusa, temuč mu le še to čast skaže, da sme veljati kot jako moder in dohrotljiv moz, je ze posebno omikan, in kdor terdi, da ni sodbe, ne nebes, ne pekla, temuč daje s smertjo tudi v-se že pri kraju, ta da je popolnoma olikan! — to, lejte, je pogosto značaj sedanje olikein omike, ki se željno zajema iz innogoverstnih veri in cerkvi sovražnih časnikov, zapeljivih romanov in brezbožnih ..Kenanov,*; se cimi, goji in razširja po napčni izreji in slabih izgledih, dokler luč pravega spoznanja in razsvitljenja ne vgasne, ter se prostost Božjih otrok spremeni v suznost, in slepec slepcu postane vodnik. To je po tnenjenju modrih in skušenih moz uravna bolezen sedanjega časa in tisti rak, ki spodjeda blagor in srečo ne samo posamnih ljudi, ampak tudi celili družin in deržav.
L rad ni k. Po vaših zbadljivih besedah soditi, je omika res pravi strup, in omikan in brezbožen vam bi bilo eno. Ve razumem pa potem, od kod da se jih tudi med priprostimi, ki ne znajo brati in ne morejo, kakor pravite, svoje omike iz časnikov in romanov zajemati, mnogo nahaja, ki za spoved ne marajo. Je li mar tudi temu omika vzrok?
Duhovni pomočnik. Med drugim gotovo tudi, saj posreduje: zakaj kakor otroci starše, tako tudi pri prosti svo je sprednike in te ki jim kot učeni veljajo, le preradi posnemajo, zlasti v slabem. Sicer ima pa tudi omika dvojo stran, kakor vsaka reč, in kakor je
gotovo, da se med omikanimi nahajajo, ki spodbudno živijo in jim vera ni prazna reč, je od druge strani omika, ako je sovražna veri in cerkvi, v resnici brez-božnost in pravi strup, ki toliko več škode in nadlog napravlja, kolikor veči je število tistih, ki se za njeno poglavitno zdravilo, za spoved ne zmenijo.
Resnične in premislika vredne so besede, ki jih v enem svojih izverstnih spisov * j učeni Jezuit J. Patiss v ti zadevi govori.
,,Da je sedanji čas," so njegove besede, ,,jako bolan, to spoznaio in omilujejo vsi, ki imajo oči, da vidijo in usesa, da slišijo. Ze mnogo iet človeški rod na vsih udih kervavi. Vojske, kuge, slabe letine, požari, potresi, dragina, nezvestoba, nezaupnost, punt razpertija med poglavarji in podložnimi, sovraštvo med narodi itd. se vedno verste.
Ob enem se znajde svet v nravni in duhovni gnji-lobi, ki se naraša in vzdiguje do odpada od cerkve in Kristusa, da se zasmehuje in zaničuje, sovraži in preganja, kar je sveto in častitljivo, iu se očitno in brez kazni Bog kolne iu taji. Keršansko življenje, poštenost, pravica, zvestoba, ljubezen se holj zgublja, samomorstvo in ninogoverstne pregrehe so navadne reci, poglavitna dela človekova sta spridena, to je,
»r|ava in serce. Mnogi se nad tem vesele in vse to rt . • • •
imenujejo napredvanje, prostost, izobraženost iii omiko,— zato ker nimajo vere in je temno njih duhovno oko.
Kdor ima pa vero in po nji razsvitljeni pogled, spozna, da vsem tem žalostnim prigodham in stiskam, ki tarejo svet, jc pervi in poglavitni vzrok greli, hrezhožnost, duhovna mlačnost in merzlota: zakaj: ..pravičnost narod povzdiguje.- govori sv. pismo (Prov. 14, i*4); ,,greli pa ljudstva nesrečne dela.**
Veliko sc je že govorilo, nasvetovalo in posku-ševalo, da bi se tem nadlogam prišlo v okom in da bi se zboljšal nravni stan ljudstev, pa brez vspclia: stiski' in britkosti se niso zmanjšale, temveč pomnožile, zato, ker se tudi ni zmanjšala pregrešnost, tem več se se vedno množi.
Dokler se tedaj ne bode skerbelo, kolikor jc mogoče, da se greli in hrezhožnost odpravlja in v konču je namesto podpira, in za to si mora slehern za se in za druge prizadevati, tako dolgo tudi Bog, Gospod čez blagor in nesrečo življenje in smert, ne bode odnehal po raznih šibah in stiskah dokazovati, da jc greli res nesreča narodov in da človek, dokler je grešnik in Božji sovražnik, ne more biti njegovega blagoslova deležen: zakaj: ,,Ako Gospod ne zida Iii se, se zastonj trudijo, kteri jo zidajo: ako Gospod ne varuje mesta, zastonj e u j o, kdor ga varuje." (Ps. 15>G, 1. X.)
Grešnik in Božji sovražnik neha pa človek Ic takrat biti, kadar se v resnici spreoberne in se v zakramentalni spovedi z Bogom in s cerkvijo spravi. Treba je tedaj k spovedi iti.
Recimo naravnost in odkritoserčno: Svet je taki, ker za spoved nc mara, in bo laki ostal iu mu nc bo pomagati, dokler se spovedi ne poprime.
(Ilaljc nasled.)
JEno uro r (mospn-streti.
(konec. J
Mnogim težavam, ki jih jc Gospa-.sveta imela pre-terpeti o vpeljanji katoliške vere v Gorotanu. sledile so ka>-nej zopet drugoverstne. Tako bila je n. pr. proti koueu
•j llas notliwendigstr und wirks.im»(e lleilsniioel ff<-c-n die t •Icr Zeit. Hien 1SG4.
15. stoletja od Turkov napadena, ki so takrat s strahovito divjoto razsajali po Koroškem ter povsod zaznamovali svoje korake z ropom in morijo.
Več pa še, kakor po tih, imela je Gospa-sveta prestati po Maubič-u , vojskovodju madžarskega kralja Korvin-a. l*otem ko je I. 1182 Gorotan tako rekoč vdušil, prihrul je, hrepeneč po bogatem plenu, enako kervcželjnemu tigru pred ta milostui kraj. Od dalječ iu blizo je prebivavstvo polno plahote in strahu hitelo proti svetišu, vtaborilo se tam, kakor se je v naglici dalo, ter goreče molilo iu prosilo za pripomoč Marijino. V ti hudi stiski stopi mod stiskane iu obupovajoče trume Jakop Kadhaupt, farnik Cajnški iu kanonik gospa-svetski ter jih opominja, da naj neornajljivo zaupajo v Boga. kateri jih bo gotovo varoval, podpiral in pripeljal k zmagi, kakor nekdaj fantiča Davida nad velikanom Golijatoui. Okrepčani iu ohrabreni s priprostimi, pa iskreno govorjenimi besedami mašuikovimi obljubijo pred altarjem Marije Device možje, žene in otroci neomahljivo stanovitnost v boju. Madžari naskočijo vtaborjene, al ti, metaje na sovražnika težko skalovje, polivaje ga z vrelim kropom, oljem in apneno vodo, se tako silovito iu hrabro v brau postavijo, da srečno odbijejo naval. Tolika po-gumnost obteženih, okolišina, da je bil Ogrom ra/.poknil njih naj večji top, in pa naznanilo, da hiti gorotanski deželni stotnik Bolti/.ar Višprijanski z dobro oboroženim bojnim kardelom stiskanim na pomoč, — vse to je Maubič-a nagnilo, pobrati zdajci kopita ter urnega bega uteči proti Brežam. —
Nevarne iu težavne dni imela je prestati Gospa-sveta tudi o žalostnih časih Lutrovih verskih homatij iu pulj. —
Zadnja večjih nesreč zadela je cerkev in kraj I. 1069 po noči 5. listopada. Iz podstrešja neke male kočurice švigne rudeči petelin, ki pri silnem pišu v malo trenutkih razpro-stre požarne peruti nad celo vas. Tudi cerkvi nc prizanese razdevavni živelj. Sibrasta (ploščata) streha popoka iu se razleti na tisočero plenic, obstrešje se vname iu /.vihra v huhtenju silnega plamena, — tudi zvonovi se raztopijo ter skapljajo v razbeljenih zernih iz svojega visocega stališa.
- Ze proti požar tudi zuotranji opravi, — že ližejo ognjeni jeziki krog altarja sv. Jožefa; — le vzajemna moč s težkim trudom ubrani /.notranje svetišč gujusobi razdjanja. — Toda. ..kjer ga ui več tolažila, tam je roka Božja mila;" —-tudi tu vstala je iz žalostnih pogorišnih iu pepclnih razvalin pomlajena nevesta Kristusova v krasni berhkoti. — Verniki vsih stanov iu krajev hite skup z bogatimi darili, ki tudi še daudanašnji s pričujejo o njih goreči vnemi za slavo Božjo in če »en je nebeške Kraljice in Gospe. Naj bolj znamenit svedok je germeče bobneči 118 stotov težki zvon, ki ponosno poslavljnje s svojim bronastim glasom dneve Gospodove in Marijine.
Kakor sem že povedal, je cerkev zidana v gotiškem zlogu in je zlo velika in prostorna. Srednjo ladijo njeno nosite dve versti ogromnih stebrov. Snežno-bele notranje stene dajejo svetišu posebno mikavnost. Veliki altar — škoda da sc v obrazu svojem loči od stavbe cerkvene — jc ozališan z obilnimi iu umetnimi rezljinami, iu bil je nedavno na novo prebarvan in pozlačen. Bogata zlatnina priča, da ni se gledalo pri popravi na obilne stroške. — Altarski Marijini kip, iz belega vlitega kamna (Gusssteiu) ima tudi svojo zgodovino in mislim, da ne smem je zamolčali ljubim Slovencem. Praški škof Vojteh, z priimkom Sveti," prinesel ga je bil kot redko posebnost iz Kckanat-a, — sedanje l.orete — v Italii. Ko se je poznej ta vneti mož podal za misijonarja med pagane na Prusko, kjer je tudi leta 997 na obrežjih baltiškega morja življenje dal v svojem apostoljskem poklieu. izročil jc pri odhodu kip nekaterim svojih prijatlov z naročilom, naj, ako se mu blago delovanje med pagani ne izide po željah, taistega zopet v Rckanat nazaj pošljejo.
omenjenim kipom napotita proti Rekanatu. Po skrivnostnem naznanjenji volje Božje med potjo pa zaverneta proti Gospe-sveti in ondi izročita sebi zaupani zaklad proštu v roke ter mu naznanita sprejeto naročilo. Še zdaj kaže v skalo vrezani kip ua vtiauji cerkveni steni poleg stranskih vrat romarjem to dogodbo.
Druga posebnost cerkvena je z železno ogrado obdani altar sv. Križa in pod njim zidani grob s telesnimi ostanki sv. Modesta. Tudi orgeljne omare naj omenim, ktera je tako krasna in bogato pozlačena, kakor sem enakih komaj kje vidil. Skoda, da tudi ta se ne vjetna s stavbnim cerkvenim licem.
Zapustivši po sv. maši cerkev hotel sem iti še v stolp, kjer visi veliki zvon. Ker sem pa taistega vidil že v svojih mladostnih letih, takrat ko
zame še so dnevi zlati bili,
ki nikdar se več ne bodo povernili, — ker sem dalje čul, da stopnice celo niso varne, da bi se človek kam ne prekucnil, sem to opustil. Iz cerkve sto-pivši vidil sein tudi še kroglo, ki visi uad stranskimi durmi na železni motozi. Ljudsko izročilo pravi, da ta krogla, iz sovražnega topa ua cerkev veržena, je na pajčevini nad durmi obvisela. Ogledoval sem dalje na zunanji cerkveni steni, zlasti okrog velikih vrat vzidane kamna iu bazrcliefe iz razvalin bližnjega Viruna, kakor tudi na pokopališu stoječo staro kapelico, ki je meni sedanje cerkve veliko starejša. iu katere zgodovina je in menda tudi ostala bo prikrita z gostim zagrinjalom dvomov in negotovosti. Koj potem sem se poslovil od prijetnega kraja. —
Toliko sem Vam. ljubi Slovenci, zapisal o nekdanji stolni cerkvi Gospej-svetski iu njeni milostni podobi; ne terdim pa. da bi sc ne bilo moglo še kaj več o tem povedati. Naj se prejme toraj vneta želja za dobro. Ti pa, dragi bravce, če te kdaj pripelje pot tvoj na ta slavni Marijini kraj, moli tam za-me iu za vse brate slovenske! Z Bogom !	J o s i p L e v i č n i k.
To Je neslittauo S
Te dni je hodil po Ljubljani v. č. o. Peter Bakula, frančiškanski proviucijal in zbiravec milošnje za preucsrečue naše brate pod turškim jarmom v Hercegovini. Brali smo nekaj malega iz bukev „1 martirii n e 11 a m i ss i one francescana in E r z ege v i n a" — „iu učenja v f r a n-č i š k a n s k i m i s i i na II e r c o g o v i n s k c m ki ga je ta učeni Slovan spisal I. 1862 dal natisniti. Kes je, da neverniki so delali in delajo strašno in grozovinsko s kristjani, pa vender ne tako gerdo, kakor mnogi turčini s kristjani po deželah, ki so jih kristjanom zoper vso pravico poropali iu zdaj ondi gospodujejo. Zastran Hercegovine pravi proviucijal Bakula v natisnjenem programu zastran zbiranja milošnje, da v hcrcegovinski misii, ki je pod turškim gospostvom in av-strijanskim protektoratoin (varstvom), jc sem ter tje raztresenih čez 70.000 kristjanov, ki so že čez 300 let rcv-uiši kakor vsako drugo ljudstvo v Evropi, brez cerkev in šol, in ki do pariškega kongresa 1856 še pravice niso imeli, da bi si bili smeli nove cerkve zidati na razvalinah poprejšnjih cerkev, ki so jim jih turki poderli. Zdaj bi si smeli hiše Božje in učilnice napravljati. ali od kod si bodo pomočkov pridobili za kacih sto cerkev in šol? — Proviucijal sam, v toliki dostojnosti, prosi po našem cesarstvu milošnje s cesarskim privoljenjem, in je tako dobre volje in jasnega obnašanja, kakor da bi bil prišel iz raja, ali da po njein hodi. Povemo pa naj ljubim Slovencem za danes samo nekaj malega iz imenovanih bukev o. provincijala Bakula, da bodo vedili, kake gospode imajo naši bratje na Turškem, in če ni tudi potrebno jim pomoči prositi, morebiti vse bolj, kakor Slesvik-Holšteincem pred nekaj mesci ?
Bosuanski in hercegovinski oo. frančiškani imajo po nekem ferinanu to prednost, da ne plačujejo glavnine ali tako
imenovanega harača. Bahal se je turk, da je s tem očetom skazal, kdo ve, koliko dobroto in čast, toda vedil si jc to po drugi strani sto- in večkrat nadomestiti. Dosti je, ako opomnimo samo to, da turki so sc cenili za gospodarje zemlje, na kteri stoji misijonska hiša, in čeravno so vsako leto za to veliko dobili, so vender rekli, da to ni nič, in da so le oni pravi lastniki, ne le zemlje, ampak tudi hiše, in misijonarjev samih, dokler so na njih zemlji. Tedaj da turki pridejo v svojo lastno hišo, kadar in kolikorkrat se jim zdi in s kolikor tovarši hočejo, pa dokler se jim ljubi ostati pri innihu naseiuiku. Muihi pa so bili kar tebi nič zavezani imeti pripravljene dobre gostije ne le zanje, ampak tudi za njih konje, služabnike, lovske pse, pa se skazati prav vesele in hvaležne, da so turki gospodje prišli, naj se to tudi zgodi deset ali dvajsetkrat na leto. Pustimo pa, naj pisavec sam govori.
„Kadar so gospodje naših hišnih zeinljiš nas tako častili skoz nekoliko dui in so odhajali, je mogel mnih na-selnik zvesto poslušati tirjatve gospodarja in jih precej spolniti ter ga zadovoljnega odpraviti. Take tirjatve so navadno bile, da ga je mnih okovaril z nekoliko malo srovim maslom, kakor n. pr. pet ali šest ok; pa tudi s kavo in sladkorjem, s kakim hlebom sira, s kakim parom belih volnenih uogovic, s kacimi deseterimi kokošmi, s kako stotino jajc, s kakiin parom jagnjet iu z drugimi enacimi rečini, in to se je moglo večkrat med letom ponavljati, ker so naši gospodje kazali, da sojini to le majhne rečice" itd. „Ko so nas naši gospodarji tako plenili, so nain dali umeti, da jim moramo ramenu hvaležni biti, da so take reči od nas t i r j a I; in mi smo se mogli kazati, da nain niso nadležne in zo-perne njih tirjatve. Iu tako je bilo to turkom dobičkarska komedija, nam pa žalostna tragedija, h kteri smo mogli pa še vesele skazovali se."
Dasiravno so jim turški tako imenovani gospodarji po takem potu vsako leto prav veliko pognali, veuder to ni bilo še tisočeri del v primeri z razdjanjem, ki so ga delali drugi turki po hišah ubozih frančiškanov. Vterjeni v svoji misli, da mrliške hiše so hiše vsih, in da dobrotni darovi katoličanov morajo služiti muihom v nadlego, so si na vso moč prizadevali jim obrabiti, kar koli so mogli. Bila bi pa nar manjši reč, ko bi jim bilo samo turške popotnike zastonj sprejemati in pogostovati; ali ti gospodje so nahajali brez števila vzrokov in pretvez, da niso inuihov nikoli pustili v miru in brez stroškov. Da so ravno na popotvanji, da so prišli svoje posestva pogledat, da so poslani od bližnje gosposke deržavnih pridavkov pobirat, ki jih jc bilo brez vsega konca, da so prišli na razvedrilo, ua lov itd., take so bile njih pretveze, in kadar niso nič druzega vedili, so naravnost povedali, da so prišli jest iu pit. In nar večkrat se jih je pridervilo več, cele trume po dvajset in petindvajset. Tako se je moglo prav velikrat dati jesti šestdeselerim ustom — s konji, služabniki, pesmi vred. L. 1849, ko je bil pisavec duhovni pastir v Brodnji, je bilo v enem letu tacih turških objedavcev 583, in to število še majhuo imenuje, ker po vsih duhovnijah, zlasti v Posušji, jc bilo njih število kako leto štirkrat toliko. Večkrat jih je obsulo turško vojaštvo, ali kaki svati , po sto ljudi na konjih
na enkrat, in vsi so hotli verdjani biti____ Ako je bilo že
tako požiranje divjaško, je bilo le še hujši to, kakor so vse te reči tirjali.
Ta divja zulega ima zmiraj seboj po dva, štiri, tudi po šest težkih samokresov, do pet pedi dolg nož, dolgo pušo kakor mušketo, in zmiraj so pripravljeui to strašno orožje rabiti. „Tako okovarjenih tedaj vidiš priti v duhov-sko hišo od dveh do njih stotero na en pot. Le dobro jih glej vse posamezno: vsi so divjaške podobe, ne bodo te pogledali, ne bodo te pozdravili, ali če ti privošijo postranski pogled, je tako osoren, da te serce zaboli. Molče in z bradatimi obrazi kakor tolovaji se s konj spravljajo. Na po-vodenj tvojih poklonov in vošil za srečni prihod boš komej
slišal eno ali dve besedi, pa s takim momljanjem, da ne veš, kaj pravi. Imajo pa tudi navado naši gosti, kterih obiskovanje je njim enako, da so na dvoje; eden se da imenovati veliki gospod, plcmenitas, bej (sodnik), učenik itd., drugi pa se štuli za njegovega podložnega. Le-ta ga toliko pita s častjo, da bi ti menil, to ti je naj imenitniši gospod na svetu, je pa nc mara krajač, čevljar, potepinsk pijanec. Pa tudi pravi beji in velikaši delajo včasi našim revnim hišam uaj veči nadlege in prehude stroške."
( Dalje nasled.)
Ogled po Slovenskem in dopisi•
Iz Ternovega v Ljubljani, 26. rožnika. Današnji dan je bila v nekakem pomenu krona postavljena cerkvenemu delu, ki se je bilo v Ternovem pred 10 leti začelo. Z novimi orgijami, ki jih je cerkev zdaj dobila, jc namreč poglavitna reč pri tej cerkvi dokončana. Vse to delo od začetka do konca se je pa godilo tako po sreči, da je posebna previdnost Božja očitna in vsako občutno serce tc duhovnije, ki to zalo cerkev odznotraj in odzunaj vidi iu toliko druzih naprav prevdarja. mora z vsim sercem zaklicali: ..llvala Bogu! Hvala gospodu duhovnemu pastirju, Frančišku K a r u n u , ki jc od konca do kraja duša vsih naprav, iu vsim. ki so to delo pospeševali! Slovesnost tega dneva so bile lepe cerkvene opravila, ki so jih zvišali milostni knez in škof s svojo pričujočnostjo; vv. čč. gg.: korar in semeniški vodja Jan. k. Novak z veliko mašo, Tavčar in lleidrih z izverstnima govoroma; patron iu brez števila vernikov s svojo nazočnostjo. Na koru so sc glasile nove orgije z vcličansko glasbo iu lepim umetnim petjem v cerkvenem duhu. Gospod Nedved z drugimi pevci iu pevkinjami so v vsakem oziru vstregli in pridobili si splošnjo hvalo. Trikratno darovanje za nove orgije s svečami vred je dalo 516 gold. avst. vel. brez všteve nadavka in šopov ali pušeljcev, izined kterih jih je več posebno velike cene in izverstne lepote, da kaj taccga pri navadnem darovanji še nismo vidili. Veselje, s kakoršuiui ljudje vsih stanov od naj manjših otročičev do sivih starčkov in žen svoje darove v denaru in svečah Bogu darujejo, to je kaj posebnega, keršanska misel, da se človek že v pervih letih življenja vadi v čast Bogu in Njegove cerkve kaj darovati, ta misel serce močno blaži iu k Bogu povzdiguje, in ta misel se uaj prijetniši zbuja pri tako imenovanih „ofrih.a
Povedati moramo, da milostni knez in škof so bili prišli tudi v god sv. Janeza K. maševat vTeruovo. Domače pev-stvo s pridnim organistom, kakor zmiraj, se je ta dan in v nedeljo skazovalo z olikanim petjem. Tudi gg. bogoslovski pevci so v nedeljo popoldan poinogli slovesnost prestavljati.
Zdaj pa naj tudi orgije nekoliko omenimo, ki jih jc osnoval iu izdelal domači umetnik gosp. Frauce G o r s i č. Orgije so razdeljene na dva dela , stoje torej v dveh ravno-meruih bizantinskih kostnih, na vsaki strani eden, tako da se z vsacega vidi dvojno lice. V sredi med obema pa jc igravnica (igravni stol, Spieltisch) tako postavljena, da sc priprav-niši ne more misliti. Veliko malano okno na koru je torej popolnama prosto ostalo. Delo ima 20 spremenov in k temu še tudi priročno ali inaiivalno iu osminsko ali okta-vinsko flavto (x>Ianual- und Oktavinenkoppel) ; vsega skupaj 1133 pišal. Igra se neizrečeno lahko; kdor koli je skušal, je to lahnost močno hvalil. Znotraj je 6 sapnic, 2 za manval, 2 za gornji, 2 za podnožnji del, po 3 ua vsaki strani. Les je hrastov in orehov. Spremenski potcgljeji z dvojnimi kotniki so vsi železni in tako narejeni, da vse prav zlahkoma teče. Tacih še ni bilo dozdaj na Kranjskem, želeti pa je , da bi se zavolj velike prednosti taki delali. Za vse orgije je en sam meh z gubami na znotraj in na ven in z enim samim podložnikom , ki je tako primerno vravnan, da precej, ko pritisneš, je vse polno sape in povsod enakomerno. Po drugi šegi bi mogli sicer 4 mehovi delali.
kar tukaj en sam opravlja. Posebna prednost je tudi to, da se povsod lahko zraven pride , ker vse nar manjši reči so s ključnicami zaperte in se dajo odkleniti. — Izmed 20 spremenov jih ima priročnik ali man val (poglavitno delo) 10. Poglavnica ali principal (8') ob licu (in Prospekt ) ima kaj močin in prijeten glas. Bourdon (16') vsemu glasu nekako posebno krepko moškost daje. Flavta ( 8' ) je kakor natorna, in Viola prav prijetno streže; ta spremena lepo posnemata človeški glas. Sali ci on a in i iu k ožje rož ni (Geinshorn) spremen (po I'), kakor tudi druzih petero, sta enako močnega kakor prijetnega glasu. Hourdon. viola in llavta imajo pervo osmino iz lesa, drugo vso iz prav dobrega cina, lOlotne kovine: od tod izvira tudi močnejši iu prijetmši pišalski glas. — Gornje delo ima 5 spremenov. Gos I in i k (Geigenprincipal, 8', ob licu) zares nima zastonj tega imena, ker svoji službi popolnoma vgoduje. Viola d i gani ha (8') je tako prijetna, da se v naših krajih še ni slišala enaka, in ne more od nje, kdor jo začne poskušati. Flavta (4') živo posnema p i kol o pri bandi. Prest a lit |1') ima prav goslinikovo Ijubeznji-vost. kteremu za oktavo služi. Vi o lin ee (2'), ki te spremene podpira, je mično pohleven in prijazen. Viola di gamba ima pervo osmino iz lesa. drugo je vse cin. — Podno žii i k | pedal) ima dve polni osmini (oktavi) s 25 glasovi od C do C. 5 spremenov, 2 po 1«)'. 2 po 8', 1 s I', ki imajo tako moč, da se šipe tresejo. Vse delo je tako. da so ga vsi umetniki tuji in domači močno močno hvalili. Bog daj srečo našemu poterjenemu novemu umetniku. in pa da bi kmali dobil kaj novega dela! .Sleherni, kdor se želi prepričati tega. kar smo rekli, zamore priti gledat.
Iz Lj utrl j a lic. Odbor slovnske matice je tc dni prejel otl ministerstva dokončno poterjene pravil za slovensko matico. — Mestna županija v ldrii stopi v versto tistih udov slovenske matice, ki se v stan ovni ki imenujejo.	(Nov. )
Iz Ljlllrljiilic. Tudi v naslednjem listu gosp. Igu. Tomazina iz llavra 7. mal. trav. 1MH so marsiktere prav miciic reci in za bravce ne brez koristi. — Predragi brat! /e je teden, kar smo tu. in nisem Ti pred pisal.... Tu stanujemo v gostivnici ,.zur Sladl Trier": plačamo za živež in stan po ilva fianka na dan otl osebe, kar je prav dober kup. ker imamo po trikrat na dan zadosti in dobro jesti iu precej dobro stanovanje. Mavre more biti staro mesto, ima veliko starih umazanih hiš. veliko novih zdaj še Ic zidajo; ulice so po-t bno v tako imenovanih ..Stadtv ierlelnih" zelo umazane, posebno vsako jutro se vitli velike nesnage po teh ulicah, ker iz hiš vse smeli na ulice znosijo, tako tla je Vsako jutro preti vsako hišo kup smeti, ktere nar pervo stare hahiee preberskajo. potem pu z mestnim vozom nekdo pride, jih vse pobere iu tako ulice malo počedi. — Tu sc vitli strašno veliko bark, malih in velikih; vsaki dan grejo ene proč in druge prihajajo. Tudi barka, na kteri se mislimo mi odpeljati, je že pripravljena; ta je amerikanska barka, iu jc nar veči med vsimi barkami, kar jih je tu. Z-iaj blago na iijo nakladajo, ali čeravno z e vec dni nakladalo. vender je še skoraj polovica prostora praznega, kar ga jc za blago odločenega. Ta barka misli v nedeljo |i». mal. trav. otl tod odriniti. — Gosp. Pire je sel ze 4. t. m. od tod, ali za nas vse ni bilo več prostora na tisti barki, zato moramo čakati. Blizo našega stanovanja je cerkev in tu vsako jutro gosp. ||uh mašuje. in mi smo pii sv. masi; p» maši gremo zajutrekovat. kave in kruha: potlej pa ali mesto ogledujemo, ki je precej veliko, ali se pa francosko parlirali učimo. Pretečeno nedeljo je g. Pire v ti cerkvi popoldne oh eni po nemško pridigoval. pa je imel prav malo poslušavcev. Sploh tu ljudje ne grejo ravno zelo ratli v cerkev. Ob delavnikih so cerkve skorej prazne; ob nedeljah tudi nc pride ravno dosti ljudi. Imajo pa to napako v ieh cerkvah, tla ob nedeljah noben revež sedeti ne more: zakaj kar je klopi po cerkvi, so vse prodane in
zaperte; če pa hoče kdo drug sedeti, mora 2 solda, t. j., 4 n. kr. za stol plačati. Ceremonij imajo veliko več, kakor ua Kranjskem. Pri veliki maši pred altarjem orgla, in pevci so samo moški v talarjih in roketih. nekteri tudi v pluvijalih. To se mi je od začetka nar bolj čudno zdelo, ko sem vidil tu nekoga z muštacami in priušesno brado pa v koretlju, tam enega s špičasto brado v pluvijalu. in tam sem spet druge take vidil, ki so v koru sedeli kakor kor-vikarji. Ti grejo v koretljih tudi za pogrebom, kakor so včasi v Ljubljani bogoslovci hodili, iu ne pojejo kvartetov, ampak „unisouo" koralno petje. V ponedeljek, t. j., v praznik Marijncga oznanjenja, sem bil zvečer ob 7 uri pri ve-cernicah. Tu so bile tudi dekleta iu ženske v koru iu so pele psalme; tukaj že celo otroci brevirje v cerkev nosijo iu pojejo, kakor pri altarji; samo besed ne latinsko, ampak francosko izgovarjajo; tako tudi duhovni , kakor postavim sim slišal duhovna peti: ,,et ne nos andiikas en tantas-joiiem." Tako vse po francosko izgovarjajo, posebno u ratli v u spreminjajo. Ko so končali večernice in kompletorij, jc bila kratka francoska pridiga , potem so latinsko lavre-tanske litanije peli, iu med tem je bila procesija po cerkvi. Nar pervi je šel cerkveni policaj v celi uniformi s klobukom (krampomJ na glavi, s helebardo v eni roki. s tako palico, kakor jo imajo na Dunaji havsmajstri . v drugi roki. Pred njim je eden bandero nesel, in preti tem je šel eden s takim križem, kakor ga v Ljubljani bogoslovci nosijo. Za uni m jc šel spet eden z baudcroni. in potem spet eden s križem. Za temi so prišli majhni fantički v rudečih talarjih, dolgih koretljih, z belimi pasi prepasani in z majhnimi brcvirji v rokah, za njimi pevci v roketih, potem duhovni, na zadnje so nesli 4 fantje v talarjih iu roketih sreberno podobo Matere Božje, in 4 černo oblečene dekleta z belimi pajčolaui poverili so šle — 2 od spred in 2 od zad ; zadnji so bili 4 gospodje s prižganimi svečami v rokah. Ta procesija mi jc jako dopadla. Po procesiji so bile še ene molitvice in na zadnje blagoslov s presv. Rešnjim Telesom. Tako se ob nedeljah iu praznikih veliko več ceremonij vitli, kakor v Ljubljani. — Sem smo. hvala Bogu. dosli dobro popotvali. Iz Dunaja sva se peljala z g. Buhom do Solnograda, kamor sva prišla veliki petek okoli devete ure. Tu sva popotnice in robo dala hitro pregledati, sva malo zajutrekovala in šla sva zopet naprej čez avstrijanski) mejo ua Bavarsko. Zvečer ob 5 sva prišla v Monakovo. Na kolodvoru naju je žc g. Plut čakal. Peljali smo se vsi v omnibus-u v gostilnico ..zuni Wiirtenberger llof". V Moiiakovcm so vse reči prav dober kup. Verč pive groš, za 1 kr. kruha cela štruca. Ko sva se tu enkrat ustavila iu pokrepčala z malo južino, sem šel mesto ogledovat in. ker jc bil ravno veliki petek. Božje grobe molit. V veliki cerkvi sem vidil Božji grob za vratmi, pa prav lepo napravljen. Velika cerkev je (u velika in široka, ima 2 velika (urna, in velik presbiterij. Ljudi sem tu zelo pobožne najdel. v vsih cerkvah je bilo veliko molivcev. V eni cerkvi sem vidil, ko sta prav ..nobel" oblečena gospoda pri Božjem grobu adorirala. V drugi cerkvi sc ob sedmih zvečer ua koru „Misererek* prav lepo peli. Namesti Božjega groba je visel tu v sredi cerkve velik križ, ves z lučicami razsvetljen. Cc ravno je bila velika cerkev, je bila vendar vsa polna poslušavcev, pa ne tacih, kakor sem jih na Dunaju vidil, ampak večidel so sc prav pobožno obnašali. Drugi dan, t. j., veliko saboto, smo ob enajstih zapustili Monakovo, in smo se peljali menio Avgsburg-a, menio terdujave Cltne naprej proti Stuttgart-u. Na tem potu sim zadel s štirimi Poljaki, ki so sc peljali iz Poljskega v Pariz; ž njimi je žantlar šel; v Clmu smo jih popustili. Zvečer ob 0 smo prišli v Stuttgart. Ker nismo bili nic znani z mestom, na* je nekdo v tako kerčmo peljal, tla smo mogli prav drago plačati; zato nismo več kakor Ic eno samo noč tu ostali. Na Veliko noč smo nar pervo iskali katoliške cerkve. Vidili smo sicer pred seboj veliko, lepo zidano cerkev, slišali
smo lepo zvonjenje s turna, aii kaj ker znotranja oprava ni bila katoliška, ampak protestanška. Na zadnje smo dobili majhno nizko, še zadosti čedno narejeno cerkev; gremo vanjo, in tu vidimo, kako so spovednice vse obdane z ljudmi, ki so na spoved čakali; pri eni spovednici so se samo vojaki spovedovali in prav lepo vedli. Veliko jih je šlo tudi k obhajilu. Čudno se mi je tukaj zdelo, da je za duhovnom še inežnar s kelhom šel in nekterim (ne vsim) nekaj piti dajal, nc vem, ali vina ali vode. Tu smo bili pri maši. Po maši smo pu precej naprej šli na kolodvor. Ker je bil velik praznik, in so ljudje skor gotovo nekam šli na žegnanje, zato smo bili od začetka zelo natlačeni, kakor slaniki; enkrat nas je bilo na vozu 80; ali sčasoma so se zmiraj bolj zgubovali. O poli dveh smo prišli v Karls-ruhe. Ker smo imeli poldrugo uro časa, smo šli malo mesto ogledat. To je prav lepo mesto. Protestantje imajo tu prav lepo cerkev, ktero sem pa skorej prazno najdel, med tem ko sem v katoliški vse polno pobožnih ljudi vidil; ravno je bilo sv. Ileš. Telo izpostavljeno, in že je zvonilo vkup k službi Božji, zato so ljudje hudo vreli v cerkev; ne tako protesantje; tudi tu sem samo v katoliški ceikvi vojake našel. To mi je juko dopadlo. Ko sein mesto malo ogledal, je prišel čas se zopet odpravljati. Ob 3 smo zapustili Karls-ruhe in se peljali naprej proti meji francoski. Peljaje se memo terdnjave Kastadt-a smo vidili zopet enkrat avstrijanske vojake. Zvečer ob 8 smo prišli v Strassburg. Tu nas je že čakal g. Buli (ker je naprej pred narni šel) iu nas je peljal v „1" ecole St. Joseph," ktero usmiljene sestre oskerbujejo; tu smo imeli stanovanje zastonj, za živež smo pa plačali 12 frankov na dan. Imeli smo prav dober živež. Velikonočni ponedeljek smo šli k maši v veliko cerkev. Tu nismo nič klopi vidili v cerkvi, po sredi je vse prazno, ali ob straneh so celi kupi tacih stolov, da se na njih lahko kleči in sedi. Vidili smo, kako so ljudje te stole po cerkvi sabo sein ter tje nosili. Med mašo je tudi eden mojih tovaršev na lak stol pokleknil; ali kmalo pride ženska, in tirja od njega po francosko 2 solda (su). Ta ni vedil, koliko jc to, ji da en bavarski groš, in s tem je bila zadovoljna. Velika cerkev je prav lepa, zalo gotiško zidana, od znotrej zelo temna, ker ima pomalauc okna. Mašnika k altarju ali pa od altarja je spremil vselej nekaki ccrcmo-nar z majhno černo kapico na glavi in s palico v roki. S palico jc zmiraj ob tla tolkel, da se je slišalo, kam gre kdo maševat. Tudi v turnu smo bili, kteri je, kakor pravijo. še višji kot dunajski; vendar do verha nismo šli, ampak le do polovice. Od tod se celo mesto prav dobro da pregledati; velik veter je gori; zato se nismo dolgo mudili. Tisto svetu znano uro smo tudi vidili. Ta kaže zraven veliko astronomiških reči leta, mesce, dni v tednu, veči praznike v letu in veliko drugih reči. Nar bolj mično je pa opoldne viditi. Takrat pride skoraj vsaki dan toliko ljudi gledat, da se vse gnjete. Kadar ura stertljeje bije, je tako napravljeno, da se pervi štertlec otrok prikaže, štertlec vdari, memo smerti, ktera na sredi sedi, naprej gre in sc spet skrije: o poli se prikaže mladeneč, ob 3 četertih mož, 4šteitljeje bije starček, uro pa smert. O poldne je pa tako: Nar pervo udari starček 4 četertljice, in se skrije; potem Lije smert 12; zgorej nad smertjo stoji Kristus; kadar smert 12 odbije, gre 12 aposteljnov eden za drugim memo Kristusa, se mu vsak prikloni, in ou na vsacega roko položi; med tem, ko aposteljni memo Kristusa tako grejo, pa petelin trikrat zapoje, iu popred vsakikrat s perotnicami pomaha. Na zadnje, kadar sc vsi aposteljni skrijejo, pa Kristus čez pričujoče križ stori in jih blagoslovi. To je lepo viditi. Tudi v protestanški cerkvi sino bili, vidili smo prav lep inonument nekega francoskega generala, in 2 bal-zamirani telesi nekega grofa in njegove 12letne hčerke.
V torek zvečer smo zapustili Strassburg in se peljali v Pariz, kamor smo prišli drugi dan o poldne. Tu smo samo do večera ostali. To je strasno veliko mesto. Bili
smo v Notre Dame (Matere Božje) cerkvi; tudi v Pantheon-cerkvi smo bili; tu smo šli na kuplo , ki je zelo visoka, in od kodar smo lahko celo mesto dobro ogledali; katakombe (rake), ki so pod to cerkvijo, smo tudi ogiedali. Zvečer smo še to mesto zapustili, in se vsi skupaj, tudi gg. Pire in Trobec, ker s tema dvema smo sc na kolodvoru snidli, peljali v Itavre. Po noči sem v vagonu prav dobro spal. Sem smo prišli 31. sušca zjutraj, in 10. mal. trav. mislimo odriniti. Prec ko v novi Jork pridemo. Ti hočem naznaniti našo pot po morji.
Ti pa bodi tisočkrat pozdravljen in poljubljeu od
Svojega	brata Načeta.
Iz Ljubljane. Preteklo saboto je tukajšnja podružnica umetne družbe izigrala umetne slike, ki jih je bila nakupila v ta namen. Naslednje številke so zadele: Versta B št. 47 Mater Božjo od umetnika Heinrich-a ; I — 36 sv. Elizabeto od ravno tega umetnika; I. — 37 Gletscher-studie od Gauermann-a; L — 2 barveni tis; D — 1.»; F — 84 in C — 93 vsaka cn bakrorez.
Pervo je zadel neki ljubljansk duhoven. Vredno je pa naznaniti, po kaki poti sc jc to zgodilo. Neki dan mu naš mil. škof gredočemu v škofijsko pisarnico naproti pridejo iu mu prijazno rečejo: ..Grem razstavo gledat, če greste z menoj, boni za Vas plačal!" — Tega ni bilo treba dvakrat reči. Ko v Kcduto prideta, dohrotljivi iu priljudni knez niso samo plačali vstopnine za oba, temveč so tudi še spreniljavcu 12 srečk kupili. — V saboto o '..12 pride duhoven v Redut iu vpraša: Kdaj bo srečkanje? ..Pri tej priči !•' je bil odgovor. Cez malo časa sc cajnica potrese, neki angelček vzdiguje in vzdigne naj pervo št. B — 47. ki je bila med unimi, ki so jih mil. škof podarili imenovanemu duhovnemu pomočniku. Zadeto Madono so v razstavi ccnili na 120 gld. — Milostni knez imajo srečno roko; Bog plačaj:
SPO>ll\KK
trctješolcu, umerlemu 18. junija 18G4.
Cvetlice pridno obernjuje čbela. Po lepem cvetju ferfoli brez mira, Dišečih rožic sladki med si zbira. Da tud v nevgodnih časih bi živela;
Ne sluti pa. da nada bo zvenela, ker zgodaj gospodar njen prid razdira. — Knaka Tebe, Janez, je primera V učenju tvojem nagloma zadela.
Priplazi urno se bolezen huda, In ko nobeden misliti ne more, Že smertni angelj Tc z roko objame.
Tolaži up pa serce polno truda.
Da lepše solnce vzhaja Ti z-za gore,
Milejša zarja sveti, kakor na-me.	—•—
M£t{J Je hej novega, po širokem sretu ?
„Podoba žive smerti'4 ali pa „živa podoba smerti." Pod tem napisom dunajska „Schnell-Post" popisuje nravui in verski stan na Dunaju, in nain skazuje to ..matrono" v nekaki svitlobi, s kakoršno gotovo ni v spodbudovauje svojim hčerkam provincijam. Nimamo slasti naštevati, kar ta v verskih rečeh gotovo goreči in hvale vredni list (naj pravi kdo, kar mu je drago!) Dunaju očita; pomislika vredne pa so besede te-le: „Eine Presse, vvie die unsrigc, mil ihrer vollstiindigen religiosen Ncgation. mit ihren scheusslichen Ro-
maneu. mit ihren absurden Tollheiten.....und namentlich
mit ihren vvahrhaft ludermassigen in allen Schaufenstern der Krammer ausgestellten Volksliedern musste allein schon eine gauze Bevolkeruug corrumpiren, auch vvenn sic aus
Engeln bestiinde. Ist dadurch und durch das Schandleben der Eltern ja schon die .Jugend in ihrein achten uud neun-ten Jahre verdorben. AVir haben nicht alleiu zehn- und znolfjahrige Selbstmorder. sondern \vir haben auch z\vulf-jiihrige llochverriither, und Jedermann kanu, und z\var auf allen Strassen. acht- und nach Umstandeu auch sechsjah-
rige Gottesliisterer hOren.....und uusittliche Liebesver-
hiiltnisse" etc. etc. — Ce je temu res tako . če razuzdano pisarstvo in tiskarstvo toliko škodo dela v duhovnem in telesnem svetu, zakaj pa veliki Dunaj nima njih več iu med njiiui saj enega velikega cerkvenega lista, kteri bi kužljivo časništvo nekoliko paralizirali? Sej pisati jc tudi cerkven pomoček za razširjanje vere in čednosti in za spodbijanje zmot in krivih misel. Sicer bi evangelisti in apo-steljni gotovo ue bili pisali! Zastonj bi nikakor ta trud ne bil... Kes je, da taki listi bi bili od judežev pikani, kar mora verla Brunnerjeva „Kirchenzeituiig" dostikrat skušati. Ker pa mojstri viagovci sami hodijo po vragovi poti. so tudi njih zbadljivke in bistroumke velikrat tako vražje neslane, da bi ,.deutscher Michel" omedlel, ako bi se mu taki list na vrat obesil. Naj postavimo v zgled samo kos eksem-pelna iz ..Figarota" (zakaj za celega se nam prostora škoda zdi). V enem njegovih listov sc namreč bere: ,.Fest-Pro-gramm der Alma mater in Wien, zur di itten Siicularfeier des Geburtstages Galileo Galileis etc. (Entvvorfcn von Dr. LItrafontanus.) i. Das Fest-Couiite erlegt das Pranu-inerationsgeld fiir das II. (juartal der Wiener Kirchenzei-tung? Telegrafischc Dcpesche des Dr. Sebastian Brunner an die llochschule iu Pisa und Leipzig: ,.E pur si muove!'4 (niiiiilich dic Kirchcnzeitung.) 3. Aufzug sammtlicher ersten Pramiantcn zur Predigt des Pater Klinkoustrom. 4. Ver-samnilung desselbcn in der Aula itd. S tacimi ..Jammcr-AVitz-i" išejo dunajski ..Jammer-Journali" teh malo malo listov v blato pomaudrati , kteri se poganjajo za vero in za čednost. Ni pa čudo, da se jim le preveč vsrečuje, ker ti časniki dan na »lan kakor toča bijejo: cerkvenih časnikov pa se le sčiii ter tje posamezno kteri prikazuje . da bi ozdravljal , kar so uni že do korenine poklestili in je med tem že rana zatekla iu vse zamerlo! — Drugo čudo je . kako . da hudobija toliko svobode ima . ako res toliko hudega dela, kakor dostikrat tožijo boljši časniki. Zdravnika. ki bolnike zdravi, ni pripušeno s kamjem pobijati, ne blata vanj metati, kadar gre k bolniku. Zakaj pa mora cerkveni li*t kaj tacega terpeti. kadar gre med občinstvo lecit njegovih dušnih ran? — Časi. ob kterih greh s čednostjo iz ene sklede obedva , ali pa celo začne greh čednost za duri pahati, — to so slabi časi. Zastran Francoskega pravi neki pisavec (Storia, dottrina e scopo della framinassoucria): ..Dokler ni bilo freimavrarstvo nase potegnilo višjih stanov občinstva, dokler taisto ni bilo spridilo modrijanov ( filosofov) in pisateljev, je bila Francija zares pobožna dežela, vse se je obravnovalo po veri: izreja , podučevanjc, slovstvo ali pisateljstvo. časniki so imeli pečat vernosti in pobožnosti, ki se je razodevala v tisočernih načinih ali podobah. Odkar pa so se bezuice (mavtarske) jelc razširjati, je napredvala brezbožnost, sa-mopašnost, razuzdanost, nepokoršina (rovarstvo). Spačeni ljudje iz prostomavtarstva so brez strahu trosili svoje strupene nauke, in razklicovali so brezbožno in strahovito vo-šilo. da s čevi poslednjega duhovna naj se obesi poslednji kralj." — In ravno na to teži in pelje gotovo infernalno čertenje. s kakoršnim brezbožno tiskarstvo bolj ali manj očitno napada vero in vse, kar je z njo sklenjeno. Kavno ob tistem času je pisal tudi Voltaire prijatlu: ,,Poteptajmo preklicano!" namreč Cerkev. Da pa človek tako grozovito zoper resnico ne divja iz prepričanja, temveč iz zaslepljenja in strašne strasti, to kaže ravno Voltairova poslednja ura. ob kteri je milo prosil pomoči Ccrkvine, pa — je ni dosegel!
Govori se, da Napoleon bi rad napravil trojuato zvezo med Francijo, Prusijo in Italijo, da pa Rudija ne mara od tega kaj slišati. Pa tudi, da se utegne napraviti zuhodnja zveza med Anglijo, Francijo, Italijo (lahko tudi Danijo, Svedijo, Grecijo itd.) ukljub izhodnji zavezi, na ktero sumijo. Iz londonske konfereucije ni bilo golobičev z oljki— n i m i vejcami. Shod se je razšel brez sadii iu spet je vojska.
Francozje sumijo, da o sedanji Angliini medlčvici bi rada Kusija v Carigradu kaj počela. Anglija, njena vedna nagajivka na Jutru, pa je poslala vojvoda Kuza v Carigrad prejet „investituro" od sultana, to je, dovoljenje, da sme v Moldo-Valahii početi, kar mu je drago. ..Toda červ spodjeda sultanov tron , naj-si mu Anglija še toliko pomaga! Ta červ je denar ali pomanjkanje denara. Sc bo vidiio, če bo Anglija, ki noče za nikogar beliča dati, dala milijone šterlinov, da podpira turka iu ubrani Rusii, da ne pride v Carigrad.'' (Arm.)
Ko je ruski car šel z Berlina, je neki Bizmarka. pruskega pervega ministra, hvalil zastran njegove konservativne politike s tacimi besedami, da bolj priljudnih še noben vladar ni govoril kacemu ministru.
Po dokončanih vladarskih pogovorih so se svitli cesar Frančišk Jožef 25. u. m. iz Kissinge na Dunaj povernili.
Arabsko rovarstvo v Algerii še zmiraj roji. Abd-el-Kader, ki je nekdaj dajal Francozom toliko opraviti, in jim je potlej toliko komplimentov delal. je nedavno dobival komplimente od francoskega poročnika v Kairi. Od ondod pa se je podal v Meko, iu tamkaj se je neki pogovarjal z vsimi, ki so zdaj na čelu arabskih rovarjev v Algeni zoper francoske trume. Torej sumijo, da sedanje rogoviljenje na Al-gerskem in Tuniškem izvira iz Meke, in nič čudnega bi ne bilo, ako se danes ali jutri zasliši. da je Ab l-el-Kader na čelu Arabov zoper Francijo na Algerskem (?). Arm.
Iz Amerike iiaznanujc novojorški cerkveni list, da neki škvart ljudi iu časnikov ondi ravno tako sv. Očetu želi smert, kakor po Evropi. Brezbožuiki so si povsod enaki, kakor brencelj brenceljnu. — V lluntingtonu na Indijanskem je postavljen vkladni kamen za novo cerkev. — Iz Bufale se je napravil misijonar Zavistovski v Evropo iu bo obhodil med drugim tudi Avstrijo ter bo v škofu ve m imenu pomoči prosil za svojo cerkev. — V treh bitvah oh začetku u. ui. sc severnim zopet ni po sreči godilo. Grant je zgubil 9000, Scrinan čez 3.000 ljudi. Jugovci hočejo Ričmond rajši po-žgati kakor pa predati, in novičar pravi : ,,Grant naj gleda, da sc mu pred Ričmondom ne zgodi kakor Napoleonu pred Moskvo, kjer mu ne sicer rusovski mraz. toliko bolj pa virginska vročina utegne hudo nagajati. V>e bitve dosihmal niso bile razločivne. — Namesto Linkolna svetujejo nekteri generala Maklelana za novega predsednika.
Dobrotni darovi•
Za gosp. Ri barje v spominek. G. šolski vodja J. Rozman 5 gold.; — g. Jož. Partel 2 gold. — g. G. Kust? 2 gold.; — g. St. Srauc 2 gold.
Za misijon g. P i rca. G. M. K. 5 gold.
Pogovori z gg. itopisovavvi.
G. H. v Zd.: Res je; pa tudi zadevni ni spoznal, ker se kaj tacega ni nadjal. — G. —r— na D.: Vase misli smo v zadevnih krajih razodeli. sicer pa se v to reč ne vtikamo; samo to bi opomnili. da Vi in Vaši si blezo vse kaj družeča v zadevni reci mislite, kakor pa ima biti. — G. F. v V: Dopisovanje bo nam vselej ljubo in drago; le samo pevskega prepira, prosimo, ne! To ljudstvo si je že med seboj dot-tikrat v laseh, kaj se le. ce v časnike pride? Na doticni pozdrav priljudni odzdrav. — G. I'.: Prejeli; dobro dušli spis prihodnjič. — G. P. P. v St. P.: Naročene reči poslali. —