TRST, četrtek 8. decembra 1955 Leto XI. - Št. 290 13309)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plaiana v gotovini
Tel. 94 638. 93 808, 37-338
•tpNISTVO:	UL. MONTECCHI It. 6, II. nad. — TELEFON 93-10» IN »4-61* — Foštnl predal 559 — UPHAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. 20 —	Tel.	MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350. četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10, mesečno 210dln
j«. 8 ~ Podrui. GORICA: Ul. S. Pellico 1-II„ Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-I2.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak	mm	Poitm tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agonctja demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaloioa Slovemj*.
^ v Slrtnt l stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vaak mm širine 1 stolpca za vs« vrste oglasov po 60	din.	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-938, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z -375 • i*da1a založništvo tržaškega tiska D. ZOl-Trft
Ham odobrila zakonska osnutka > agrarnih pogodbah in kinematografiji
fci
da ni sprejeta v svoj osnutek tako imenovanih „stalnih upraviče-h razlogov" - Pomlrljivejše stališče vlade glede zahtev profesorjev
[(Od našega dopisnika)
5^1. 7. — Nocoj je pred-“■k vlade Antonio Segni , Zaključku dvodnevne seje »'ttrskega sveta z zadošče-in tudi s ponosom dal farjem naslednjo izjavo: r*v, zares je dokaz kon-rktivne sposobnosti in soli-■SJtoti demokratičnih strank Ptvo, da je vlada z današ-I odobritvijo zakonskega o-I*lka o agrarnih pogodbah ijjaem mesecu po zaključku E»te o proračunu, izpolnila j‘IUb° glede vseh svojih pro-Pkskih obveznosti, medtem , ®° na dnevnem redu par-.Jjanta že: volilni zakon. Tre-L°nijev zakon, zakoni o “'strstvu o državni udelež-[‘0r zakon o tekočih gori-Zakon, ki ga jč predložil i, ?s minister Colombo in ki i,]* ministrski svet odobril, y»a ' pravičnejše odnose ? lastnikom in kmečkim j'ovalcem ter zaključuje ,!<*obje negotove začasnosti ,Vasi, ki je trajala več kot kt».
,?'eg zakona o agrarnih po-»ah pa je vlada odobrila Svoji seji tudi zakon o ki-.^tografiji. Zakonski osnu-: določa med drugim 14-od-,:»■ prispevek za dolgome-filme in sicer od kostna dohodka kinodvoran, ,aterih se je film vrtel sti--.e(a začenši od prve javne 'Istave. Dalje določa osnu-. obvezno 25-dnevno delo-
i?le kinematografskih dvoji ?a vsako trimesečje; 15 Sa'd po 35 milijonov za naj-,j5e filme in 18-odstotni “Pevek državnih dajatev Jamu proizvajalcu za dobo i'a let od vstopa v veljavo ,0na. Osnutek predvideva 7 podobne prispevke tudi aratkometražne filme in ® 88 nagrad po 6 milijonov sJarvne filme ter 40 nagrad milijone za črnobele: pn-ak 2 odst. državnih daja-,, lastnikom kinodvoran, ki Jo takšne filme 180 dni na V?' posebne prispevke za finske filme; za neitalijan-jf, filme pa se taksa za dojenje zviša na 5,5 milijo-F, ki se vplačuje v poseben N za tako imenovani kine-Jagra-fski kredit, iz katere-se bodo finansirali domačini.
I:
rilo sinoči po uspešnem po-jtraj je prispel v Milano pred-stovanju v drugih mestih Ju• sednik republike s soprogo, goslavije svojo prvo predsta-fki je obiskal občino, univer-vo v Ljubljani, ki je navdu- zo ter druge ustanove. Zve-šila gledalce. Po predstavi, čer je poslušal v gledališču katere se je udeležil tudi | Scala izvedbo opere Norma.
danes tiskovno konferenco, na kateri je ostro kritiziral sistem povezanih list in dejal o vladi, da nima prav nobenega programa. Za jutri je Mendes France sklical izvršni odbor radikalne stranke, ki bo imenoval kandidate stranke in sprejel ukrepe proti ((odpadnikom«, ki so potegnili s Faurom.
me zakona o agrarnih pogodbah. Zato — kar smo že večkrat poudarjali — je naravnost, tragično za samega pied-sednika vlade Segnija, ki je prav «stalne upravičene razlo-gen vedno v svojih lastnih zakonskih načrtih smatral za bistvo pravičnejše zakonodaje o agrarnih pogodbah, a je moral sedaj zaradi kompro-misarstva z ostalimi člani vladne koalicije pristati na koncesijo, da se prav to bistvo niti ne omenja.
Medtem pa se zdi, da je na dobri poti rešitve spor s srednješolskimi profesorji, ker je vlada zavzela pomirljivejše stališče do njihovih zahtev.
Minister Rossi je imel danes prvi razgovor s prof, Pagello, tajnikom srednješolskega sindikata, kateremu je sporočil, da bo vlada sestavila dokončne plačne tablice, ki bodo mnogo bliže zahtevam šolske fronte. V te svrhe je določenih okrog 35 milijard, vendar pa manjka še okrog 10 milijard, ki jih bosta morala najti minister Gava in Vanoni.
Rossi je nato o razgovorih poročal Segniju.
Gronchi je medtem podpisal dekret, ki določa za prehodno razdobje od 1. julija 1955 do 30. junija 1956 nove začasne plače, toda v dekretu je hkrati rečeno, da bo zakon o pooblastilih sprejet do 10. januarja. Kot je znano so ta pogoj postavili profesorji «conditio sine qua non«.
N-a ta način bodo srednješolski profesorji ob novem letu začeli prejemati nove pla-
zaostanke Pod P]iei^uiijadi 1955 f*ose**na politična komisija Je z 52 glasovi proti dvema ob petih
Goe, kar je popolnoma v nasprotju z Dullesovo izjavo. Razširile so se vesti — ki jih je p,a ameriško veleposlaništvo zanikalo — da namerava Cooper odstopiti in da se ne bo več vrnil v Indijo s potovanja v Washington, kamor namerava še ta mesec. Vsekakor pa je to potovanje dobilo večji pomen po objavi skupnega poročila Dul-les-Cunha in po včerajšnji Dullesovi tiskovni konferenci.
Odnosi med ZDA in Indijo se zdijo kaj malo zadovoljivi in zelo verjetno se zdi, da bo Indija poslala v Washing-ton protestno noto.
Kitajsko gledališče v Ljubljani in na Reki
LJUBLJANA, 7. — Kjluj.ko ljudsko gledališče je uprizo-
predsednik ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko, je predsednik izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher priredil sprejem na čast kitajskih umetnikov. Sprejema so se udeležili številni politični in kulturni delavci Slovenije. Danes popoldne so člani ansambla obiskali okrajni ljudski odbor, zatem pa so v u-redništvu «Slovenskega poročevalca« imeli tiskovno konferenco. Vodja ansambla Ca o Ceng je izjavil, da je gledališče naletelo v Jugoslaviji povsod na prisrčni sprejem in da je mogoče, da bo gledališče leta 1957 ponovno gostovalo v Jugoslaviji. Ansambel je priredil nocoj drugo predstavo v Ljubljani, jutri pa odpotuje na Reko.
Gronchi v Milanu
MILANO, 7. — Danes zju-
VOLILNA KAMPANJA se začenja v Franciji
Po dosedanjih sklepih o povezavah so se izoblikovali štirje bloki - Pojav skrajne desnice že povzroča nerede na volilnih zborovanjih
PARIZ, 7. — Po prvih sklepih strank o vprašanju povezav ugotavljajo politični opazovalci, da se bodo do 2. januarja borili za naklonjenost volivcev štirje bloki neenake moči;
1. komunistična partija, ki
bo, razen v izjemnih primerih, osamljena;
2. ((republikanska fronta«, ki obsega socialiste, mendesov-ske radikale, del demokratične in socialistične zveze odpora in del golistov;
3. sredina in zmerna desnica: Faurovi radikali (zbiranje republikanske levice), ljudsko republikansko gibanje (MRP), neodvisni, agrarci in golistič-ni odpadniki;
4. razna gibanja skrajne desnice, ki jih vodijo Poujade, Dorgčres, Tix;ier Vignancourt.
Pojav skrajnih desničarskih skupin pomeni v neki meri nov element v volilni kampanji. zlasti ker obeta precej burna volilna zborovanja (prvi primeri so že bili danes v pariškem predmestju).
Mendes France je priredil
„GalebM zaplul v Rdeče morje
BEOGRAD, 7. — Jugoslovanska eskradra s predsednikom republike je danes popoldne zapustila Sueški prekop in zaplula v Rdeče morje. Eskadra nadaljuje zdaj pot proti Asabu, kamor bo prispela verjetno v nedeljo zjutraj. Plovba skozi Sueški kanal, ki je dolg 165 km, in postanek v velikem jezeru v Ismailiji, kjer se križajo ladje, je trajala 15 ur. Vreme je lepo, morje je mirno.
Velika večina delegacii v OZN odobrila sprejem 18 novih čianov
dalje.
Kmetijski minister Colombo je predstavnikom sindikata C1SL obrazložil stališče vlade glede finansiranja brezposelnih kmečkih delavcev, glede vprašanja invalidnin in starostnih pokojnin za spolovinarje ter glede družinskih doklad za kmete.
V petek zjutraj bo v Rimu
vzdržanih odobrila kanadski predlog - Dokončen sprejem je od vlsen od čangkajika (davna skupščina bo podaljšala zasedanje
PHOCBi PROTI flAHIBAUHUSKl« POVBLiKlŠOl
Tudi izjave obležilnih prič
govorijo v prid partizanskim borcem
Tudi predsednik sodišča ponosen na borbo proti partl no m v JDornbergu-Številna protinlovja fa&istovskih prit
NEW YORK. 7. — Posebna politična komisija glavne skupščine Združenih narodov je sprejela danes resolucijo, ki zahteva od Varnostnega' sveta, naj priporoči sprejem 18 držav v OZN. Med temi
bolj važen pa je zakon-fi°snutek o agrarnih pogod-•f za katerega pravi urad-LfcJročilo, da sloni na pod-? prejšnjega vladnega na-? in nekaterih parlamen-predlogov ter da nudi ,,*(vo dolgotrajnega pogodr i,?Sa razmerja ter pravične [»‘‘dnine za kmečko delo. Lavsem je vazen rok tra-£a pogodb. Ce je najemnik jjstni obdelovalec znaša rok ‘1 (®t, če pa je »condutto-let, za najemnike "»‘kov tri leta, za spolo-i»rj e 3 leta in za delne Ja 3 leta. Pogodbe se obdajo ob izteku roka ra-primeru odpovedi, ki jo TW*«ba dati eno leto prej. k Primeru najema direktne-|j obdelovalcu, spolovinarju (»a delnemu kolonu, odpo-1,1 »a more biti dana s strani ('»‘ka če ne obstajajo (/»•hčeni razlogi» («giusta !i!a“). Ce ten razlogov ni
začel z delom kongres libe- državami je tudi Italija, ralcev, popoldne bo čital svo- I Resolucija, ki odobrava ka-je poročilo tajnik Malagodi, nadski predlog, je bila spre-v soboto bo začela diskusija, jeta z 52 glasovi proti dvema ki bo zaključena v nedeljo. (Cangkajškova Kitajska in Kot smo že poročali, se kon- Kuba), medtem ko se je pet gresa ne bodo udeležili pred- delegacij (Belgija, Francija, stavniki levega krila na čelu ZDA, Grčija in Izrael) vzdr-z Villabruno, ki bo jutri s zuio glasovanja.
Carandinijem predvidoma u-	Komisija je nato z 38 gin
[l*! ciklusov in sicer če je tilnik direktni obdelovalec i.vh 18 let, če je spolovi-.Vsakih 15 let. če je pa kolon vsakih 12 let. iJlJutek preavideva osem bL® vzrokov ((upravičenih vendar pa v vsem omenjena imenovanih
Hi °goče dati odpoved ob iz-k,. daljših rokov ali pogod-
vzrokoi venč )J?(ku ni ni
radno objavil ustanovitev nove radikalne stranke.
A. P.
Gronchijeva brzojavka ob komemoraciji v taborišču Fossoli Carji
RIM, 7. — Predsednik republike Gronchi je ob kome-morativni proslavi v bivšem koncentracijskem taborišču Fossoli Carpi pri Modeni poslal predsedniku pripravljalnega odbora naslednjo brzojavko: ((Pridružujem se počastitvi, ki se daje s kome-morativnimi manifestacijami v koncentracijskih taboriščih spominu onih, ki so padli ali trpeli za stvar svobode.«
Cooper pri Nehruju
NOVI DELHI, 7. — Ameriški veleposlanik v Indiji Sherman Cooper je imel danes dolg razgovor z indijskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Nehrujem. Po vesteh iz zanesljivih virov sta govorila o včerajšnjih izjavah ameriškega državnega tajnika Dullesa o Goi.	,	_
Veleposlanik Cooper je sam v kočljivem položaju, ker je C»» zThteva'vseh“demokra- še nedavno izjavil da ZDA hrh	i_	;_j— refor- niso zavzele stališča glede
ni nikjer omenjena j-l^cija tako imenovanih |wnih upravičenih razlogov» i ?t<J causa permanenten). k je znano je bila prav to \,»a zahteva vseh de~-~'-"' h straink in jedro
sovi proti sedmim ob 14 vzdržanih zavrnila kubanski spre-minjevalni predlog, ki je predvideval ločeno glasovanje o vsaki kandidaturi, tako da pet držav, ki pripadajo sovjetskemu bloku, ne bi moglo biti sprejetih skupno s trinajstimi ostalimi. Kubanska delegacija se je nato odpovedala predlogu, naj bi 18 državam, ki jih n*števa kanadski predlog, pridružili še Južno Korejo in Južni Vietnam.
Predstavnik Cangkajškovega režima je napovedal, da bo glasoval proti kanadskemu predlogu, lier nasprotuje sprejemu Zunanje Mongolije, Albanije, Bolgarije, Madžarske in Romunije, ni pa povedal, ali se bo v Varnostnem svetu poslužil veta,
Ameriški delegat Cabot Lodge je poudaril, da ZDA «na noben način ne bodo podpirale« kandidature Albanije, Bolgarije, Madžarske, Romunije in Zunanje Mongolije, da pa «ne bodo uporabile veta. da bi z njim ovirale voljo kvalificirane večine v Varnostnem svetu in v glavni skupščini«.
Upajo, da bo glavna skupščina že jutri potrdila sklep posebne politične komisije in uradno predložila kanadski načrt Varnostnemu svetu, ki bi se utegnil sestati konec tega tedna ali v začetku prihodnjega. Ko bo Varnostni svet izrekel svoje priporočilo, se bo morala glavna skupšči-
1TTLEE ZAPUSTIL VODSTVO
‘nsleško laburistične stranke
%
na še enkrat sestati na plenarni seji.
Verjetno bo glavna skupščina. ki bi morala zaključiti svoje zasedanje v soboto, odložila zaključek zasedanja za nekaj dni, posebno še, ker ima tudi politična komisija, ki razpravlja o razorožitvi, še precej dela.
V nekaterih krogih OZN se medtem širijo vesti, da bi bili. s sprejemom novih članov morda mogoče rešiti vprašanje praznega sedeža v Varnostnem svetu. Nekateri priporočajo, da bi se kot kandidat pojavila povsem nova država. Med državami, ki se omenjajo v. tej zvezi, je tudi Italija.
Vse pa lahko še gre po vo- j di, če se bo Cangkajšek po-" služil absurdne pravice, da lahko še razpolaga z vetom. Tako Cangkajškovo ravnanje bi nedvomno povzročilo med delegacijami razpoloženje, ki bi v prvi vrsti škodovalo samemu formoškemu režimu, katerega položaj je že tako ali tako zelo majav.
Glavna skupščina pa je na plenarni seji spremenila sklep posebne politične komisije, naj se za eno leto podaljša mandat posebne komisije OZN za preiskovanje rasne diskriminacije v Južni Afriki. Predlog posebne politične komisije je sicer podprla večina delegacij, vendar ni bila dosežena potrebna dvetretjinska večina. Proti podaljšanju mandata je glasovalo 17 delegacij, med njimi vse tri zahodne Velesile. Odobren pa je bil ostali del resolucije, ki izraža ((določeno zaskrbljenost spričo dejstva, da južnoafriška vlada vztraja pri politiki rasne ločitve«.
proti njenemu sklepu pa ni priziva.
Sklep parlamentarne komisije je povzročil pravo senzacijo, saj sta bila oba polkovnika že v aktivni službi v bonnskem obrambnem ministrstvu. Fett je bil dalj časa načelnik štaba generala Speid-la in se je udeleževal tudi pogajanj v okviru NATO v Parizu. Tudi Bergengruen je bil visok funkcionar v o-brambnem ministrstvu.
Več kot 30 oseb pod ruševinami
FRANKFURT, 7. — Zaradi eksplozije, ki ji policija še ni ugotovila vzroka, se je danes v Frankfurtu porušila osemnadstropna hiša. Ruševine so pokopale 32 oseb. Do večera
so ugotovili 19 smrtnih žrtev, medtem ko so 7 ranjencev prepeljali v bolnišnico, ostali pa so še pod ruševinami. Reševalna dela se mrzlično nadaljujejo, vendar je malo u-panja, da bi ponesrečence še našli pri življenju. Po nekaterih podatkih je bilo v času eksplozije v hiši celo 37 oseb.
Hiša je bila zgrajena šele nedavno. Sprva so mislili, da je eksplodiral plin, vendar so kasneje ugotovili, da hiša sploh še ni bila povezana z mestnim plinskim omrežjem. Policija se zdaj usmerja k domnevi, da je eksplodirala bomba, ki je preostala od medvojnih letalskih napadov in ki je bila morda skrita
(Od našega dopisnika)
VIDEM. 7, — Danes, četrti dan razprave proti garibaldinskim poveljnikom pred videmskim porotnim sodiščem, so bile zaslišane nadajjnje v glavnem zopet obtežilnfe pflče. Jutranjo Razpravo sta otvorila Italico Gatto in Bruno Ba-gnariol, fašista, ki sta 30. aprila 1945 pred eksekucijd zbežala iz pordenonskih zaporov in si tako rešila življenje. Medtem ko je bil Gatto pripadnik »guardie republicane«, je bil Bagnariol član bande Vettorini, za katerega je predsednik sodišča ugotovil, «da se je skupno z njim boril v Jugoslaviji do decembra 1944. leta. Zdi se, da imajo na sodišču to dejstvo kot razbremenilno okoliščino, čeprav na sodišču poudarjajo, da je bil 194A leta Doanberg, kjer »e je vettorini .,boril proti par-tizaliom, šč v območju ‘Italije in na Jugosjavije. Omenjeni priči sta; v glavnem pripovedovali,' l«iko *tfš* zbežali iz zapora, pri čemer pa je Bagnariol zašel v številna protislovja. Tako je na primer dejal, da je 30. aprila videl v zaporu poleg komandantu Zamba tudi komandanta divizije Aria in da je mulo časa pred justiiikacijo fašistov videl nekega motociklista, ki naj bi pristopil h komandantu Stanku in mu dejal; ((Tovariš Stanko, hitro, hitro, ker prihajajo Angleži«. Ta izpoved je izzvala takojšnjo reakcijo obtoženega Stanka (Badaliča), ki je ostro protestiral. Ko je obramba v tej zvezi zastavila priči nekaj vprašanj, je Bagnariol povedal, da je bil na dvorišču skupno z ostalimi fašisti in da je od tam slišal prihod motorja, ki .se je ustavil pred vrati zapora, nato pa je na dvorišče prišel neki partizan, ki naj bi nato izrekel inkriminirane besede.
Ta izjava je v očitnem nasprotju z naslednjo izpovedjo paznika Ermenegilda Micheli. ja, ki je na vprašanje predsednika sodišča povedal, da se je motociklist ustavil na trgu pred zaporom, kjer so bili že postrojem fašisti in da je tam prišlo do omenjenega razgovora. Protislovje je torej očitno.
Naslednja priča. Ermenegil-do Pasut. ki je kot paznik i pordenonskih zaporih skrbel za i-egistracijo jetnikov, je izpovedal, da 29. aprila ni bilo v zaporu še nobenega fašista, ker je bila nedelja in so bili Nemci še v mestu.
pod temelji hiše. Ne izključujejo pa tudi zločinskega de- l Njegova izpoved se zopet ni janja.	|	strinjala	z izjavami nekate-
Dva amerikanske voiska v
ministrski predsednik je bil imenovan za lorda - Za kandidate za v predsedstvu »vlade v senci” veljajo Gaitskell, Morrison in n-
vo
:^NDON, 7.	— Clement
je danes uradno spo-da odstopa kot pred-L ‘k laburistične poslanske Odstop je bil sporo-k. “a seji laburističnih po-tnCev> ki se je sestala po-(F v spodnji zbornici. Ko 1» mtlee stopil v dvorano, HtJ6 sprejelo ploskanje in inarodne pesmi «For he ‘a iolly good fellow» («Za-je res fant od fare«), nato je sekretar par-jiLntarne skupine Carol prečital pismo, s kali^ Attlee sporoča svoj na-<la se umakne. lt\i le Johnson končal s či-'< j1?, je spregovoril Attlee l^lavil, da njegov odstop 1 ® veljati takoj. Omenil « a|he govorice, ki so se V>ii časa širile o tem od-\ ‘n dejal, da «m prešel JIM,?® da bi mu kak viden ;il ®‘avnik stranke ne zasta-V Prašanja', ali so te go-e. točne«. V teh okolišči-)e dejal Attlee, «je bilo ohraniti vodstvo stran-»tejj seje je Attlee odšel še J1 - koncem; novinarjem, ki čakali' pri izhodu, ni K, dati nobene izjave. 0u*'istična poslanska sku-
pina bo morala njegovega naslednika izvoliti v dveh tednih. Sodijo, da bo seja, na kateri bodo poslanci s tajnim glasovanjem izvolili svojega novega voditelja, 21. decembra. /fttleejeve posle po dotlej začasno opravljal Herbert Morrison Za kandidate veljajo še vedno bivši finančni minister Hugh Gaitskell, kt ima 49 let, nadalje 67-letni bivši zunanji minister Herbert Morrison in 58-letni voditelj laburistične levice Aneurin Bevan. Kandidati imajo le nekaj dni časa, da uradno sporočijo svojo kandidaturo.
Zvečer je predsedstvo vlade izdalo poročilo, ki naznanja, da je kraljica podelila bivšemu laburističnemu voditelju naslov lorda. Attlee si bo lahko izbral novo lordsko ime in bo odslej član lordske zbornice. Zaradi tega bodo potrebne dopolnilne volitve v londonskem volilnem okraju West Walthamstow, kjer je bil Attlee pri letošnjih volitvah izvoljen v spodnjo zbornico.
Clement Attlee je bil 20 let voditelj laburistične stranke. V tem času se je stranka spremenila iz majhne politič-
ne skupine, ki so jo razjedala notranja nasprotja, v moderno in organizirano politično stranko, ki je bila tudi na uladi. Leta 1945, tik po koncu vojne, so laburisti dosegli veliko volilno zmago. Attlee je bil šest let ministrski predsednik; v tem času so dobile neodvisnost dotedanje angleške kolonije Cey-lon, Indija in Pakistan. Od volilnega poraza leta 1951 je bila glavna Attleejeua naloga, da s svojo avtoriteto prepreči prehuda notranja nasprotja v stranki. Prvič je Attlee postal poslanec leta 1922, poprej pa je bil socialistični župan londonskega predmestja Stepneg. Leta 1935 je prevzel vodstvo stranke namesto Lansburyja, katerega je k odstopu prisililo članstuo stranke, gi je zahtevalo sankcije proti Italiji zaradi abesinske vojne. V mednarodno politiko je Attlee vidno posegel leta 1938 z odločnim nastopom proti Chamberlainoui politiki.
Lela 1940 je kot podpredsednik vlade prišel v Churchillovo koalicijsko vojno vludo. Lela 1953 je potoval v Indijo, Pakistan in Burmo, luni pa na Kitajsko in v ZSSR.
BERLIN, 7. — Danes zgodaj zjutraj sta bila v vzhodnem Berlinu aretirana dva ameriška vojaka, ki sta v pijanosti povzročila incident pred nekim nočnim lokalom in pretepla nekega varietejskega igralca. Vzhodnonemška policija je oba vojaka izročila so. vjetskim vojaškim oblastem v skladu s pogodbo med Vzhodno Nemčijo in ZSSR, po kateri skrbi ZSSR za stike z zavezniškimi vojaškimi oblastmi.
Predstavnik sovjetskega ve. leposlaništva v Berlinu je danes izjavil, da sovjetske oblasti nikoli niso trdile, da šti-ristranski status mesta ni več v veljavi m da tudi sovjetski listi tega nikoli niso pisali Pač pa so se podobne trditve večkrat pojavile v vzhodnonemškem tisku.
‘ in Hruščev spet v Indiji
ASANSOL (Indija), 7. Bulganin in Hruščev sta danes z letalom odpotovala iz Ranguna in ge vrnila v Indijo. Zdaj sta na obisku v Zahodni Bengaliji,
ANGLEŠKI UKREPI NA CIPRU podžigajo podtalno delavnost
Medtem ko je prebivalstvo vasi Lefkoniko plačevalo *kolektivno globo> 2000 funtov šterlingov, sta v aorovju Iroodos padla spet dva angleška vojaka • \ Londonu zanikujejo vesti o sklenitvi sporazuma
LONDON, 7. — V Foreign Officeu izjavljajo danes, da niso resnične vesti nekaterih listov, da je bil dosežen sporazum o ciprskem vprašanju in da bo v nekaj dneh objavljen. Lista «Daily Mail« in «Daily Express» sta danes poročala, da je bil med Londonom, Ankaro, Atenami in nadškofom Makariosom dosežen sporazum o avtonomiji za Ciper. ,
Bonnski parlament vestnejši od vlade
BONN, 7. — Parlamentarna komisija za imenovanje novih višjih častnikov zahodno-nemške vojske ni hotela dati privoljenje za imenovanje dveh bivših polkovnikov Wehrmachta Fetta in Ber-gengruena. Komisija ni dolžna navest) razlogov, zaradi katerih odkloni privoljenje,
(Poseben dopis)
NIKOZIJA, 7- — iVa policijski postaji, obkoljeni z žičnimi ovirami in barikadami iz vreč s peskom, so se najprej predstavili krajevni uslužbenci ciprske vlade. Nato so prihajali kmetje, pastirji, trgovci. Prebivalstvo vasi Le/ko-niko je plačevalo kolektivno globo 2000 funtov šterlingov, ici so mu jo naložile angleške oblasti, ker je šolska mladina v protest proti aretaciji nekaterih vaščanov zažgala poštni urad. Komaj so prebivalci danes stopili iz hiš, so jih angleški vojaki z brzostrelkami, puškami in dolgimi palicami spremljali do policijske postaje, kjer je moral vsak plačati svoj delež globe, ki so jo odmerjali po višini šolskega davka. Povprečno je globa na osebo znašala štirikratno šolnino.
Ko so se vračali, jih je čakalo razočaranje. Mislili so, da bo vsakdo, ko bo oprauil svojo »dolžnost«, lahko spet mirno nadaljeval svoje delo. Toda po vasi so krožili avtomobili britanskega poueljstra in zvočniki so stalno ponavljali, da ostajata policijska ura in omejitev gibanja v veljavi in dokler kolektivna globa ne bo- pousem plačana, se bodo smeli svobodno gibati samo otroci. Tudi to ima svoj raz log: otroci so morali izterjevati zasebna dobroimetja svojih očetov, da so ti lahko plačali svoj delež globe.
Dogodek v vasi Lefkoniko je samo podžgal delavnost podtalnega gibanja EOKA, ki povzroča Angležem hude preglavice. Oblasti so zdaj prvič naložile kolektivno globo od leta 1931, ko je ogenj uničil vladno palačo. In kot so prebivalci kaznovane vasi brez mrmranja in z nekakim patriotskim zanosom plačevali svoj delež globe, tako se je pomnožila podtalna delavnost. Pri Famagosti je nekdo iz oranžnega gozdiča vrgel bombo na angleški vojaški kamion. Bomba je avto zgrešila in padla pred krajevno
elektrarno, kjer je razbila šipe. Kasneje so aretirali nekoga, ki ga dolže tega dejanja.
V gorovju Troodos je padla v zasedo ungleška motorizirana patrulja, ki se je drznila predaleč v goro. Ko je avto previdno vozit po nevarnem ovinku, je zaropotala strojnica in dva vojaka sta padla.
Lov na upornike za Angleže ni lahak. Ko izvedejo svoj udar, se uporniki umaknejo v hribe. Tako se je zgodilo tudi v tem primeru in angleškim vojakom je ostala samo tolažba, da so verjetno enega ra-nili.	%
Najdrznejši napad pa je bil izveden pred dnevi v samem centru glavnega mesta Nikozije, kjer je eksplodiral peklenski stroj v uradu britanskega komisarja (krajevnega predstavnika guvernerja). Komisar Clemens ni bil v uradu, ko je stroj eksplodiral — morda zaradi napačnega računa tistega, ki je naravnal mehanizem. Skoda pa je bita ogromna, še bolj vznemirljivo pa je za oblasti dejstvo, da se je pripadnikom podtalnega gibanja posrečilo vtihotapiti peklenski stroj v palačo, ki je noč m dan strogo zastražena in obdana z bodečo žico.
V Londonu govorijo medtem o razgovorih s ciprskim prebivalstvom glede bodočega statusa otoka, pri tem pa niti najmanj ne mislijo zapustiti svojih oporišč na Cipru. Po dvodnevnem obisku letalskih oporišč na Cipru je britanski letalski minister lord De L'ls-le and Dtidleg poudaril, da je Ciper postal najvažnejše oporišče zlasti po sklenitvi bagdadske pogodbe. sNaša naloga, je dejal minister, je preprečiti vojno: ni pa mogoče preprečiti vojne, če se Velika Britanija umakne s tega področja. Nasprotno, v tem primeru bi bila vojna mnogo bolj verjetna.»
London je nepopustljiv: ne bo zapustil Cipra.
Odločni pa so tudi možje iz gibanja KOKA, ki so v enem samem tednu ubili 7
britanskih vojakov in jih ranili 37. Podtalno glasilo gibanja EOKA našteva med mrtvimi tudi dva pripadnika RAF. Angleške oblasti niso nikoli sporočile, da bi v kakšnem incidentu padli tudi pripadniki letalstva.
PETER WEBB
<United Press)
Skupina partizanov, ki so jih pripadniki fašističnih edialc »Brigate nerea ubili pri Azzanu v Furlaniji
rih drugih prič in s samim 129. aprila, torej štiri dni kav
neje. Obramba je zaradi tako grobe razlike v datumih zahtevala soočenje oseb. ki so intervenirale na nemškem po. veljstvu.
Omenimo naj še škofovo izpoved, da je januarja 1944. letu v pordenonskih zaporih obhajal skupino mučenih partizanov, ki so bili v prvih jutranjih urah ustreljeni v neki bližnji vojašnici.
Cian 5. brigade »Osoppo« Giovanni Zanella je kot naslednja priča izpovedal, da je CLN začel z delom praktično Šele 1. maja, da je prišla prva zavezniška patrulja v Pordenone 30. aprila jjopoldne, a se je takoj vrnila, čeprav je bila naprošena. da se postavi po robu neki tankovski koloni Nemcev, ki je prodirala proti Pordenonu. Nadalje je izpovedal, da so bili tistega dne v bližini mesta Nemci in da je bil še v noči med 30. aprilom in 1. majem položaj precej negotov, in sicer zaradi nevarnosti ponovnega nemškega vdora.
Med zadnjimi pričami je nastopil Gildo Simoni, kr je na vprašanje predsednika sodišča, če je sodeloval v fa-sištičnifi bandah, odgovoril, da je bil samo «fascista, rego-larmente iseritto«. Povedal je da je bil zaprt pod zavezniki skupno z Mirkom, Zambom in Garibaldijem, ki naj bi mu takrat povedali, da so ubili omenjene fašiste. Znano je, da Mirko in Garibaldi takrat mata bila prisotna in sta zaradi tega na Simonijeve izjave tudi reagirala. Ko ga je sodnik vprašal,- če so obtoženci v zaporu vedeli za njegovo
Maroška vlada sestavljena
RABAT, 7. — Sultan Ben Jusef je danes sprejel predsednika nove maroške vlade Si Bekkaja m člane vlade in jim podelil uradno investi-turo.
Med stovirsnc|tjo je sultfn
prebral izjavo, v' kateri je poudaril «skrajno reprezentativni značaj« nove vlad*, ki bo obnivljahi državne poile do izvolitve maroškega parlamenta. Sultan je potrdil svoj namen, da podeli, Mar#ku demokratičen r*žitn v * okviru ustavne monačhij^. Dodal $e, da bo nova vlada začela pogajanja s francosko vlado, da bi se določili novi odnosi med obema deželama na osnovi neodvisnosti Maroka in vzajemne povezanosti obeh di^ žav.
V novi vladi, ki je bila popoldne predstavljena tudi francoskemu generalnemu rezidentu Duboisu, pripada devet ministrov stranki Istiklal, 6 demokratični stranki za neodvisnost, 4 pa so neodvisni, medtem ko še mora biti določen predstavnik izraelske skupnosti, ki bo prevzel ministrstvo za pošto: Istiklal je med drugim dobil ministrstvi za pravosodje in za prosveto, demokratična stranka za neodvisnost pa ministrstvi za finance in za delo. Notranji minister je neodvisna osebnost.
BEOGRAD, 7. — Danes je prispela v Beograd delegacija poljske letalske družbe «Lot». Delegacija se bo v Beogradu razgovarjala o vzpostavitvi generalnega zastopstva poljske družbe v Beogradu in Jugoslovanskega aerotranspor-ta v Varšavi ter o uvedbi letalske proge Beograd-Varšava.
iegistrom, v katerem je črno na belem napisano, da so »militi CLN« pripeljali 29. aprila popoldne štiri jetnike. Ko so ga vprašali, če ve, kdo je prišel v zapor po pok. prof. Dru-sina, je dejal, da je bil to Cappellin, poveljnik ene izmed fašističnih band.
Priča Giuseppe Burai je nato izpovedal, da je 29. apri. la zvečer aretiral fašista Bas-sa. ki je, kot je znano, ubil komandanta Mosco. Pojasnil je, da je bil v Času aretacije sicer oborožen, toda brez u-niforme, ker so Nemci bili še v mestu. V tej zvezi je treba omeniti tudi njegovo nadaljnjo izpoved, namreč, da so še naslednjega dne popoldne streljali za njim in da se je zvečer zvedelo o koloni nemških tankov, ki se bližajo me. stu (er. da so nanje čakali v zasedi do jutra.
O delovanju CLN v Pordenonu je nato govoril član tega odbora Mario Carli. Pojasnil je. da je odbor CLN obstajal do novembra 1944. leta, to je do časa, ko so bili aretirani takratni člani tega odbora. Po tem času pa vse do 30. aprila 1945 ni bilo nobenega sestanka, ker razen njega ni bilo nobenega drugega odbornika. Prvi sestanek CLN je bil omenjenega dne zjutraj, ko so partizanske e-dinice že vkorakale v mesto. Poudaril je, da odbor ni imel nobene oblasti in da je na svojih sestankih razpravljal le o vprašanjih, ki so zadevnih na primer preskrbo prebivalstva z živežem itd. Carli je tudi poudaril, da je celo prvi proglas, ki ga je Izdal CLN pordenonskemu prebivalstvu narekoval komandapt divizije Ario, ki j* odbornike tudi seznanil z nalogami, ki jih mora imeti CLN. Iz tega torej jasno sledi, da je bila vsa oblast v rokah vojske.
Carli je nato odgovarjal na vprašanja v zvezi s trditvami, da je bil CLn obveščen o nameri partizanov, da justi-ficirajo skupino fašistov. Tako je med drugim izpovedal, da so ga po krajši diskusiji odborniki pooblastili, naj gre v zapor in justifikacijo ustavi oziroma poizve za vzroke. Proti zaporom je odšel peš, toda ko je prišel tja, so bili fašisti že usmrčeni in se je zato vrnil na sedež CLN, kjer pa ni našel nikogar. Nato je* odšel na partizansko poveljstvo v hotel «Moderno«. kjer so mu med drugim povedali da položaj nikakor ni rožnat, ker so Nemci še v bližini in se je bati. da bi zopet prodrli v mesto. Povedal je. da so še istega dne sicer govorili o justifikaciji fašistov tudi na sestanku CLN, toda le generično. kajti , v tistem času in položaju niso imeli nobene moči oziroma oblasti, da bi v tej zvezi lahko kaj sklenili. Na vprašanje predsednika sodišča je dejal, da ne ve ničesar o kakšnem protestu, ki naj bi ga CLN napravil na partizanskem poveljstvu.
Prva priča na popoldanskem delu razprave je bil bivši župnik Mucini, sedanji škof v Bellunu. Njegove izjav-* so bile še precej zanimive, pied-vsem zaradi tega. ker so marsikje v popolnem nasprotju z izjavami	nekaterih	drugih
prič, predvsem odbornikov CLn Carlija in Velussija. Tako je belunski škof med drugim izpovedal, da je srečSi Velussijg	in Carlija	pred za-
porom, in sicer tik pred u-smrtitvijo	fašistov.	Velussi
naj bi bil razburjen in naj bi z energičnimi besedami »tu se ne bo nikogar ubilo«, zahteval odložitev smrtne obsodbe. Velussi in Carli, ki sta tila že zaslišana, pa sta nasprotno izjavila, da sploh nista bila prisotna pri usmrtitvi niti da bi bila v tistem času v zaporu ali blizu njega.
Drugo protislovje, v katerega se je zapletel omenjeni škof, se nanaša na vprašanje intervencije CLN oziroma poznejših odbornikov CLN pri nemškem	poveljstvu.	Velussi
namreč trdi. dn je 25. aprila odšel na nemško poveljstvo, kjer je v imenu CLN zahteval, naj nemška posadka zapusti Pordenone, pri čemer pa mu je neki major odgovoril. «da Nemci niso bili še nikoli tako močni kot sedaj«. V času od 25. do 29 aprila pa naj bi se poznejši odborniki CLN skrili in se prvič sestali šele 30. aprila. Mucini pa jc z vso gotovostjo poudaril da je lo te intervencije prišlo
politično prepričanje, je od-govpriL da so. ■ Res naivno pričanje, ki pa najbrž ni nikogar prepričalo.
Končno so nastopili še Gui-do Comis, le t bivšega Mussolinijevega ministra Pisentija in eksponent MSI ter eden i»-iii e d bande »Leschiutaa, Mo-nisso Luigi. Ker smo že omenili Pisentija, naj mimogrede dodamo tudi naslednje:
25. aprila 1944 Je uradni list salojevske republike objavil dekret, ki sta ga podpisala Mussolini ter Graziani, in na katerem je kot varuh pečatov podpisan tudi Pisenti. Dekret se nanaša na kazenske ukrepe proti civilnim ali vojaškim osebam, ki bi se pridružile skupinam, ki delujejo proti takratnim vojaškim in civilnim državnim ustanovam. Clen 1. tega dekreta določa smrtno kazen za vse one, ki so se po I. septembru 1943 oddaljili od svojih vojaških edinic in se pridružili partizanom. Po istem dekretu so na smrt obsojeni tudi vsi oni, ki bi partizanom nudili zatočišče, hrano in jim kakor koli drugače pomagali. Drugi, dekret, ki Je bil objavljan v istem uradnem listu 21. februarja 1944 pa predvideva smrtno kazen za vse one, ki se ne bi odzvali vpoklicu v fašistično vojsko ali pa ki ki iz nje dezertirali. Dekret š* določa, nai se smrtna kazen izvrši po možnosti na mestu, kjer so dezerterja prijeli. Ta dejstva pač ne potrebujejo komentarjal Obremenilne priče, ki jih j« predložila zasebna stranka, niso navsezadnje izpovedale nič takega, kar bi obtožene partizanske poveljnike lahko umazalo na en ali drugi način. Nasprotno, nekatere priče so pod težo vprašanj izpovedale dejstva, ki gredo v prid partizanom in ki nedvoumno dokazujejo, da je bil 30. aprila 1945, to je na dan justifi-kacije omenjene skupine fašistov. položaj v rokah vojske in da je vso oblast imela v rokah vojska, oziroma partizani. Napovedana ofenziva fašističnih zagovornikov je torej na vsej črti propadla, in če upoštevamo, da bodo začele v petek nastopati razbremenilne priče, ki bodo med drugim prikazale tudi vsa grozodejstva fašističnih tolovajev, tedaj lahko že v naprej sodimo, da se bo proces zaključil s popolno oprostitvijo sedanjih obtožencev. 3391 padlih in pogrešanih ter 1739 ranjenih partizanov, ki jih je dala Furlanija v odporniškem gibanju za svobodo Italije, le navsezadnje tudi nekaj. Kar bo moralo sodišče upoštevati, ko že ni ustavilo postopka, kar bi na podlagi, ustave moralo. saj predstavlja proces grobo žalitev padlih partizanskih junakov.
E. K.
Darovi iti prispevki
FftIMORSKI DNEVNIK
S. decembra
Na današnji dan »e Je leta 1946 prijel v Beogradu slovan-aldi koo»res.
SESTANEK DELEGACIJ MDRANSHE ZVEZE> NA DUNAJU
Pred nadaljevanjem konference o tarifah za avstrijski tranzit
Vprašanje razdelitev kvot na proge pb jugoslovanskem oz. italijanskem ozemlju • Nevarnost izstopa Jugoslavije iz <Jadranske zveze*
S SREDSTVI IZ ROTACIJSKEGA FONDA 1
SPREJET SKLEP 0 OBNOVI in modernizaciji obratov GROS
Prvi del obnovitvenega načrta predvideva izdtatek 2 in pol milijard lir-Upravni odbor v Rimu je že imenoval posebno komisijo
Danes »Janko in Metka
Rossettl. 14.30: »En poljub ln ena pistola», Ralph Meeker, Paul Stewart.
Excelsior. 14.00: »Kadar je žena na počitnicah«. Marllvn Monroe, Tom Etvell.
Fenice. 15.00: «perverzneži», Ste-.. wart Granger, Jean Simrnona. Nazlonale. 14.30: »Nasilni možje«, Glenn Ford, B. Stanwyck. Fllodrammalico 14.30: »Ljubimci s petih morij«, John VVavne, Lana Turner.
Superciucuia, laprto zaradi obnove.
Arcobaleno, 14.00: ((Ljubezen .'e čudovita stvar«, \Villiam Hol-
den in Jennifer Jones.
Astra Rojan. 14.30: «Vrni se, mala moja!«. Milly V ital e, Gino Sininberghi, Mara Lane. Capitol. 15.30: «Zadnjič. ko sem videl Pariz«. E. Tavlor in Van Johnson.
Cristallo. 14.00:	«Dve ženi m
čistokrven konj«, Walter Bremna«, Jeanne Crain.
Grattacielo. 13.3'J:	((Izgubljeni
sin«. Lana Turner, Edmund Purdom.
Alabama. 13.30: «Don Camillo ln on. Peppone«, Gino Cervi in Fernandel.
Arislon, 14.00:	»Potopljeni za-
klad«, Jane Russell in R. Egan. Armoina. 14.00: »Lovec na srečo«, J. Derek, J. Evans. Aurora. I3j00: »Očita Dolgokrak«, Leslle Caron in Fred Astaire. Garibaldi. 14.00: »Sporni otrok« (Razdvojena srca). C. Borchers, Y. MitcheH. Zgodba o slovenskem otroku, ki so ga nacisti med zadnjo volno Izročili nemški družini, katera ga po vojni noče vrniti pravi materi.
Ideale, 15.30: »Lepotice v kopališču«. Esther VVilliams Impero. 14.00: »Edenska dolina«.
James Dean in Julie Harris. Italia. 14.30: «Don ČarniUo in on. Peppone«, Gino Cervi in Fernandel.
S. Maičo. 14.00:	«Falworthski
grb«, Tony Curtia in Janet Leigh
Kino ob morju. 15.00: ((Kraljica iz Far VVesta«, Barbara Stan-. wvck in Ronald Reagan. Moderno. 14.00: «Strah v San-gaju«. Ruth Roman, Edmund 0’Brien,
Savona. 14.00: «4 v medicini«, Dirk Bogarde, Kenneth Moore. Viale. 14.30: »Zakon proti Billvju Kidu«, Scott Bradv.
Vittorio Veneto. 14.30: «Sinuhe, Egipčan«. Edmund Purdom, Gene Tiernev Azzurro. 14.00: ((Kraljevi jetnik«, Pierre Cressov, A. Debar. Belvedere. 15.00: »Priznavam«, M.
Clift in A. Baxter.
Marconi. 15.00: «Pred orkanom«, Van Heflin, Mona Freeman. Massimo. 14.00:	»Tujka«. Greer
Garson. Dana Andrevvs Novo cine. 14.30:	((Rimljanka«.
G. Lollobrigida, Daniel Gelin. Odeon. 15,00: »Zgodba o Glennu Millerju«, James Stewart in J. All.vson.
Radio. 14.30: »Krinka In srce«, Joan Craivford, M. VVIIdin«. Venezia. 14.00: «Zndnji Dakota«.
John Pavne In B. Cravvford. Skedenl. 16.0" «Poziv oktobra«. Kino na Opčinah. 18.00 »Kocissov sin«.
Poročati smo že o železni-
iki konferenci, ki je bila od 30. novembra do 3. decembra ni Dunaju in katero so prekinili brez konkretnejših zaključkov, do 20- decembra. O konferenci ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. Razgovori to bili tajni.
O. tej konferenci poroča sedaj trlaika gospodarska agencija ASTRA, da je ilo v resnici za sestanek »jadranske tvezeš in da so na konferenci sodelovali predstavniki železniških uprav Italije, Avstrije, in Jugoslavije poleg predstavnikov tržaških. Javnih skladišč in pomorskih družb. Na konferenci so razpravljali o ureditvi železniških tarif za prevoz blaga iz Avstrije do Trsta na osnovi dvostranskega sporazuma, sklenjenega v Rimu pred predstavniki Avstrije in Italije 22. oktobra.
Po poročilu omenjene agencije se je na konferenci predvsem razpravljalo o razdelitvi prevozov med železniškimi zvezami skozi jugoslovansko i« italijansko ozemlje. Sporazum med Avstrijo in Italijo, podpisan 22, oktobra namreč bistveno zadeva to vprašanje, saj bi preusmeril promet s pomočjo preferenčnih tarif na železniško zvezo skozi Trbiž.
Italijanska delegacija je na konferenci zahtevala, da se znatno poveča promet po trbt-ški zvezi in to nad kvoto, ki je bila določena z dosedanjimi sporazumi «Jadranske zveze». Italijanski predstavniki so opravičili svojo zahtevo, češ da mora v tem primeru blago preiti samo eno državno mejo, medtem ko mora po jugoslovanskih državnih železnicah dve.
Na konferenci niso prišli do m ključka zaradi različnih stališč zainteresiranih delegacij in kot se zdi predvsem zaradi ostro nasprotnega stališča jugoslovanske delegacije, ki smatra tako urejevanje železniških tarif za diskriminacijo, ker gre za čisti tranzit, pri katerem nimajo državne meje nikakega vpliva.
Predstavniki zainteresiranih držav se bodo sestali ponovno 20. decembra na Dunaju, medtem pa bo posebna komisija strokovnjakov izračunala kvote prometa, ki bi šel po raznih progah na osnovi nove železniške tarife Avstrija-Trbiž-Trst-prekomorje.
Italijanske železnice vztra-
Kot vsako leto, je SNG tudi letos uvrstilo v svoj repertoar mladinsko delo, da zadosti željam svojih najmlajših obiskovalcev. Izbira je tokrat padla na Skufčevo pravljično igro «Janko in Metkan, ki bo prav gotovo zadovoljila vse, ki bodo danes prihiteli v dvorano na stadion »Prui maj«, k prvima dvema uprizoritvama. Poleg večjega števila otrok bodo v glavnih vlogah nastopili otrokom že znani igralci Tea Starčeva, Silvij Kobul, Stane Raztresen in drugi. Režijo je vodil Jožko Lukeš, sceno pa je oskrbel Jože Cesar
KLJUB NASPROTOVANJU VODSTVA DELAVSKE ZBORNICE
Umetnostna razstava tiskarskih delavcev
Ob 5. kongresu sindikata tiskarskih delavcev CGIL V Florenci bo ta sindikat priredil umetnostno in knjižno razstavo. Razstavljali bodo slike, risbe, pergamente, kipe itd. Kdor se želi udeležiti razstave, naj se obrne na sindikat tiskarskih delavcev Delavske zveze v Ul. Zonta 2,
VKUHA VDKKKIHA PKhAVCKV lr STAVKI V CltlPA
Stavke so se udeležili tudi številni člani -Delavske zbornice, ki so ostro obsojali stališče svoje sindikalne organizacije
Zborovanja Delavske zveze
Delavska zveza priredi v zvezi s pripravam« za sklicanje ustanovne sindikalne
skupščine naslednja zborovanja: v soboto 10. t. m. ob 16.15 v Ul. Romolo Gessi za delavce Tovarne strojev; v nedeljo 11. t. m. ob 11, uri na Trgu Gililiani in v ponedeljek 12. t. m. na prostoru med Ulicami Broletto, D’A1-viano in S. Marco za delavce Sv. Marka. Na vseh treh zborovanjih bo govoril član izvršnega odbora CGIL,
TRAGIČNO ODKRITJE MLADE ŽENE
PO ZDRAVNIŠKEM PREGLEDU SE JE OBESIL V STANOVANJU
Izlet SPDT na Grmado. Danes 8. t. m, priredi SPDT izlet na Grmado. Odhod z glavne železniške postaje ob 13.30 do Devina. Obiranje četrt ure pred odhodom.
Vzrok tragičnega dejanja mladega družinskega očeta je verjetno v resni bolezni
Namesto cvetja na grob pok. Mare Žagar daruje Marija Barut 500 lir za Dijaško Matico.
Za Dijaško Matico daruje B. F.
1000 lir.
IZPRED POROTNEGA SODlSČA
DVE P0G0JKI OBSODBI
zaradi »sramotitve zastave“
Sodišče zavrglo zahtevo obrambe po zaslišanju obrambnih prič, češ da so izjave tožitel jev jasne...
O Ob zaključku razstave
Tranquilla Farangonija v občinski umetnostni galeriji je bil v prisotnosti predstavnika finance izžreban listek št. 2217, katerega lastnik dobi eno izmed umetnikovih del.
ROJSTVA, SMRTI IN POHOKF.
Dne 7. decembra t. 1. se je v Trstu rodilo 10 olrok, umrlo Je 12 oseb, poroke pa so bile 3.
POROČILI SO SE: mizar Aldo Sarretti ln gospodinja Marija Jerman. zidar Luigl Comisso m gospodinja Remigia Coclancicb. u-radnik Leo Coen in uradnica Gabrielila Faschiatti.
UMRLI SO:	78-letna Maria
Vattovaz por. Stresa. 12-letna Lidija Stojko, 51-letna Ernesta Fakin por. Cerrettl. 69-letna Marija Svab vd. Cucek, 77-letoa Giuseppina Dadrln vd. Naitati, 52-letoi Aurelio GuercinJ. 65-let-na Antonija Umek vd. Pettiros-so. 67-letna Katarina Kavčič vd. Purič. 55-letna Pavla Sardoč por. Odorico, 78-letna Bianca Grassi vd. Sertl, 95-letnia Francesca Kle-novar vd. Giusto, 68-letoi Gior-glo FuVin.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Biacoletto, Ul. Roma 16; Man-zon). Ul. Settetontane 2; Mar-chlo. Ul, Ginmastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8; Rossettl. Ul. Schiapparelli 58; Harabaglia v Barkovljah ln Nicoll v Skednju.
v n G
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Ul. »v Fran.	r
čiška 20/UL	k
tel. 37-338 \L (prejema ln-	JTl
serate. mala	» "
oglase, osmrtnic« od 8. do 12.30 ln 18. ure.
DANES 8. t. m. ob 16.38 premiera in ob 19.30 ponovitev v dvorani na stadionu »Prvi maj« (Vrdeiska cesta 7)
Ljudmila Savi iz Križa se je zopet pojavila v kroniki naših dni s svojo obtožbo dveh kriikih mladeničev, ki sta ta morala zaradi nje zagovarjati včeraj pred porotnim sodiščem pod obtožbo sramotenja italijanske trobojnice. To sta 28-1 etni Ferdinand Bogateč, obtožen, da je 8. oktobra lani strgal z okna stanovanja omenjene ženske trobojnico vn jo nato nedaleč od gostilne pri »Ninu« vrgel na tla ter 21-l«tni Silvij Košuta, ki naj bi Savijevi, ki je slonela na oknu dejal, zakaj je izobesila »tiste cunje«.,.
Bogateč in Košuta sta obtožbo že med policijskim zasliševanjem zanikala, pri čemer sta obrazložila tudi kje sta bila ob tisti uri. To pa n. zadostovalo, kajti kaže, da so besede Savijeve, Clare Fois in Oresta Schiffa svete in si-cer tako svete, da bi jih ne mogle zanikati niti besede paič, ki jih je obramba navedla kot dokaz, da sta Bogateč in Košuta nedolžna. Ne moremo si drugače razložiti dejstva, da je sodišče zavrglo zahtevo zagovornika po zasliševanju obrambnih prič, pri čemer je to nezaslišano dejstvo utemeljilo s trditvijo, da je dogodek po trditvah Savi-jeve, Foisove in Schilfa (o-bremenilnih prič) dovolj jasen. (Sic!) In zanimivo je, da je obramba zahtevala, sklicujoč se na izjave Savijeve, da je kakih 50 ljudi opazovalo Bogatčevo dejanje, pri čemer so se smejali, ploskali ih žvižgali, naj ženska sama pove kako ime prisotnega, ki naj bi prišel pričat. Savijeva je bila s tem prisiljena imenovati Puriča in Žerjala. Zakaj ju sodišče ni zaslišalo? Morda zato ker je tožilec o-pozoril, da sta Purič in Žerjal dva iz tiste skupine mladeničev, ki so pričali v korist Angela Švaba, ki je tudi prišel na zatožno klop po obtožbi Savijeve in ki jih .je obtožil lažnega pričevanja? Tožilec je namreč še dodal naj se priče vendar^ ne izpostavljajo novim nevšečnostim.
Sicer so izjave obremenilnih prič posebno Savijeve, d kateri je odvetnik dodal, da j« nevarna tudi pravici, netočne:	vse tri obremenilne
priče so izjavile, da so iz stanovanjskega okna videle to. kar bi komaj videla, zaradi majhnega prostora, ena sama oseba.
Da Savijeva kuha v sebi
pravljična igra v treh dejanjih (5 sl'kah)
Po Grimmu
dramatiziral Saša Škufca Režiser: Jožko Lukeš Scenograf: Jote Cesar
TURISTIČNI
Izčrpna obravnava a položaju profesorjev
Na sedežu PSDI v Ul. sv. Frančiška Je član vodstva sin. dikata srednje šole prof Fabio Suadi sooči govoril o položaju tržaških profesorjev, ki so izven staleža. ter o ureditvi tega položaja. Prvi je spregovoril občinski odbornik prof. Dulci, ki je med dru-
Ul- Cicerone, 4
DARILNE PAKETE
H jestvine, tkanine, kolesa, radio a-parate, šivalne stroje in vse druge potrebščine za gospodinjstvo pošilja
Giacomo Vatovec - s^55-‘
 ________________________ «~Tel.	VL-^1
IZPRED POROTNEGA PRIZIVNEGA SODlSČA
Bozzola dokončno oproščen ,,ker ni zakrivil dejanja“
DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV
Oprostilno razsodbo občinstvo sprejelo * zadovoljstvom in odobravanjem - Toda Kdo Je zločinec...'
Janko — Silvij Kobal; Metka — Tea Starčeva; Oče — Julij Guštin,-Mačeha — Leli N.akrsta-va; Tonček — Uo Ku-ferzin; Stric Jernač — Danilo Turk; Nagajivček
— $tane Starešinič, Majda Nouakova; Učitelj, zajec — Anton Požar; Cmokec — Vojko Cesar; Storžek — Ljuoo Novuii; Sladko-nedee — ->to;an Bolčina; Cipek — tvetti-ca cukež; Boter' Slama
— Stane Raztresen; Čarovnica — Zlata i*o-ošleo-va; Škrat — Josip Fišer, V vlogah palčkov in živalic nastopajo:	Colja Danica, Colja Stojan, Kenda Lidja, Mikuluš Anica, Mikuluš Boris, Morel Pavel, Siškovič
Tatjana.
Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15-11 danes od 11. do 13. ure ter od 14.30 dalje pri blagajni dvorane.
primorski dnevnik
_____
Komemorativna svečanost v bivšem taborišču Fossoli
Jit bodo danes in jutri zbrani predstavniki vseh onih sil, ki jih je nekoč dru£Ha skupna borba proti fašizmu Navzoči bodo tudi tuji predstavniki
Krvni davek, ki so ga svobodoljubni narodi Evrope dali v borbi proti nacifašizmu ^ bil tolikšen, da človeka ‘Preleti srh, čim se danes 'Pomni milijonskih žrtev iz “radnih statistik in onih, kadrih imena niso nikjer zabeležena, a so njih življenja bila darovana za dosego svobode povsod, kjer so se časti-yredni ljudje postavili po robu nasilju tega največjega zla ’ človeški zgodovini. Ta cas 'o vse evropske dežele bile ono samo bojišče, ker so pro '■fašistično fronto sestavljale "« samo oborožene enote •»•riljskih skupin, partizanov, ,t>aquijev ali kakor so se že v kateri deželi imenovali, mai-y«č so se vanjo vključile milijonske množice domala vseh dežel evropskega kontinenta, ^si ti so v slutnji, da bi z 'tiago fašizma nastopilo sta-je, kjer bi osebna in družinska sreča, svoboda in demokracija za vselej izginile z ntstopom suženjstva in lega-1 'itlranega terorja, vsi ti so, bot omenjeno, pridružili svetit sile onim po gorah in goz-| *lovih, da bi se preprečila katastrofa, ki bi družbeni raz-; yoj zavrla morda za stoletja.
I lioda v tem še nevidenem bolj lU so padle žrtve, kot jih zgodovina ne pomni. Pepel sežganih trupel in kosti zakopanih žrtev po neštetih koncentra-riJskih taboriščih Nemčije, I-'sllje in v deželah, kjer so bvislinški režimi za račun ■ ^Mizma morili svoj lastni nami, bodo še pozne rodove o-l-ozarjali na strahotno borbo, na neprecenljive žrtve, ki so , ilh v tem boju morala dati ‘vobodoljubna ljudstva, da so mogla ohraniti najdragocenej-j bk; svobodo in vero v člove-I žRo dostojanstvo.
Imena Rawensbrueck, Da-; ^»u, Gonars, Rab, Auschvvitz, j Ruchenwald, Belsen, Jasenovac itd. itd., vsa ta in nešte-|a druga mesta in kraji, kjer m fašizem, gnan od živalskih '♦'»tinktov z nepopisnim cinizmom in znanstveno natančnostjo moril in uničil milijona človeških bitij iz vseh krajev Evrope, pa bodo za vselej ohranila prizvofc pošastno-«i.
’ Sleherni narod se danes s ’ Dieteto in hvaležnostjo spo-j tiinja teh svojih borcev in Žrtev, a v Evropi je ni dežele kjer bi teh borcev in žr-W ne bilo. Bili so povsod, Ihtfkje več, drugje manj. Nji-h»va imena so svetinja, a spomin nanje ponos vsega ljud-s,va, ki iz njega črpa moralke moč in zavest dolžnosti za j Nrbo proti ponovnim poskusom uveljavitve nasilja nad i kavico in demokracijo,
Danes in jutri bo v Fosso-! '‘ju pri Modeni velika spomin* Jha svečanost v čast padlim jfcem proti fašizmu v raz-
bih koncentracijskih tabori-
ždih. Hkrati bo v njihov spo-min odkrit spomenik, ki bodo vlnj vzidane žare z zemljo
v*eh koncentracijskih tabo-
'4č, kjer so nemški, in itali-jljhski fašisti skušali zatreti IjUtJski odpor z množičnim u-"fcevanjem. Bo to velika manifestacija v nacionalnem ob-'*žu, ki se Je bodo udeležili J"*' aktivni udeleženci proti-.Cističnega odpora brez raz* !>k* na politično prepričanje idejno pripadnost. Vablje-2* so tudi številne inozemske <l*leg«cije bivših internirancev, med temi jugoslovanski, bo s seboj prinesla žaro Etnije iz taborišča v Jasenov-'k, žaro, ki bo skupno z oni-JM, ki jih prinesejo ostale tu-H delegacije, vzidana v spo-^nik. Na svečanosti bo go-v*ril Ferruccib Parri, voditelj htotifašističnega odpora v I jUji, n, posvetilo, ki bo vkle-s'ho na spomeniku, je sesta-v*‘ profesor Calamandrei, btav tako znano ime iz dni Julijanskega protifašističnega °ja. Predsednik Gronchi bo ^ to zborovanje naslovil po-sbhno brzojavko, v kateri bo '^azil svojo solidarnost z du-°m in pomenom proslave . ^osetnio po 8. septembru 8*3. ko je v začetku slabot-italijansko protifašistično ?'hanje preraslo v bolj ali
po drugi strani proti njihovim soborcem inscenirajo in vrše procesi z izgovorbm, da so ti s svojo udeležbo v protifašističnem boju izvršili izdajstvo nad svojo domovino Kako razvozlati ta absurd, to neverjetno	nasprotje, ko je
vendar zgodovinska resnica, da je bil	protifašistični odpor izraz	enotnega hotenja
vseh narodov, za iste cilje io interese?! Navzlic temu to n uganka, ker je absurd sam j posledice dovolj očitna manifestacija določenih želja m stremljenj	nekaterih, ki Jih
pretekle izkušnje niso spametovale. Ti	si naravnost žele
povratka preteklosti, žele si sporov s sosedi, rele si tak zakon in državni red, ki bosta potrdila , njihovo absolutno
oblast. Zato skušajo po eni strani na prikrit način koin-promitirati protifašistično borbo italijanskega ljudstva, po drugi strani pa onemogočiti mirno sodelovanje s sosedi, posebno z Jugoslavijo, minirati italijansko ustavo, ki >e rezultat naporov za uveljavitev republikanskih in demo kratičnih idej ter smotrov, ki med drugim izrecno prepovedujejo preganjanje oseb, udeležencev protifašističnega boja. O. tem naj bi se spregovorilo tudi v Fossoliju, da bi se svečanosti ne razblinile v vzvišenih deklaracijah, vtem ko bi dejanska italijanska stvarnost še vnaprej ostala nabrekla od nevarnosti, ki jo vanjo vnašajo že omenjeni re. akcionarni elementi.
Na pokopališču v Gonarsu pri Palmanovi je na desetine grobov, kjer počivajo slovenski antifašistični borci, ki so umrli od pomanjkanja in lakote v taborišču v Gonarsu
IZ MERVJUJA EGIPTOVSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA AMERIŠKI REVIJI «LIFE»
.     ! ,	   ...	„	..	p—i, .	.	,	,,	■	■	—.	'■.■■■■	*'
Zakaj se je laser odločil
zanaknpurožjavCeškoKlovaški
Ameriški «Life» je 14. novembra objavil intervju z Naserjem o tem, kako je prišlo do nakupa orožja v Češkoslovaški. Objavljamo nekaj izvlečkov Iz tega intervjuja.
»Gamal Abdel Naser me je sprejel na svojem domu zaradi razgovora o nakupu orožja v Češkoslovaški, nakupu, ki je razveselil Sovjete, vznemiril Zapad, a predstavnike Izraela prisilil, d.j so odhiteli v Pariz in Ženevo po pomoč. Bilo je ob dveh zjutraj iz« v hiši je vladal popoln mir. Zunaj na sprednjem dvorišču, pokritim s prodom, so pod svetlobo reflektorjev ležale zapuščene igrače Naserjevih otrok. Edini glas, ki je odmeval v tišini, je bil korak stražnika vzdolž dvoriščnega zidu, stra|nika, ki je vodil na vrvi psa, nemškega ovčarja. Vladala je mila tišina egiptovske noči, to je bil čas, ko se je Naser najraje predajal svojemu razmišljanju.
•Vem, da za Solodova (ruskega poslanika v Egiptu) pravijo, da je največji trgov-ski agent na svetu« — je rekel Naser — «a to ni povsem točno. Ta nakup je bil moja lastna ideja. Okleval sem dva
bi se mi grozilo. Rekel sem mu, da mi njegovo stališče ne pušča druge izbire.» Naser se je nato ponovno nasmehnil in rekel: «Mislim, da jo bili prepričani, da blefiram.«
«Pogodba s Češkoslovaško
— T-------------------------------
so bili sposobni montirati letala samo na podlagi priročnikov.*
To je največ, kar se more smatrati za Naserjevo prizna-
predstavlja nekaj izjemnega* uA povedal vam bom še na-— je nadaljeval. »Toda mi i- j slednje: V Egiptu ni ne ru-
marno še neizvršene pogodbe z Veliko Britanijo in drugimi deželami. Mi še vedno u-parno, da se bodo te pogodbe izpolnile; toda, če se nam ne dovoli ■ ■ •»
Toda, kot vojak, se morda on ne boji, da bo s sprejemanjem orožja i od Vzhoda i od Zapada povzročil kaos v svoji vojaški opremi s tem, da bo podvojil in potrojil potrebe za njeno vzdrževanje in s tem, da se požvižga na dokazano vrednost standardizacije?
Naser je uporno potisnil naprej svojo čudovito spodnjo čeljust in rekel;
*Ne govorite mi o standardizaciji. V generalitabm šoli sem predaval o standardizaciji. Pri oskrbovanju z orožjem pa je treba upoštevati mnogo cimteljev. Eden od teh je standardizacija, a mnogo po-
Ker priznava, da je dejansko obstajalo tekmovanje v oboroževanju, ali ni videl nc-'varnosti, da ta dragi program škoduje programu notranjega nje. da je Egipt, 'kakor' so se I razvoja, ki je Egiptu tako po-' •”	1	*	.	ti.	treben	in	ki je bil prej nje-
gov izključni cilj?
«Trebc je določiti prednosti» — je dejal. «Nameravali smo letos ustanoviti 200 centrov kmečkih skupnosti, v katerih bi zadostili potrebam zdravstvene in prosvetne službe. Ta program smo morali zmanjšati na 100. Toda po
širili glasovi, že dobil letala Mig na reakcijski pogon.
iABOCmiKE
ipBpMr<jR- Tffj«' jSb■ •	;~fj-'i	.Jjjffij	i
opozarjamo, da bomo priložili eni izmed prihodnjih številk poštne položnice • Na ta način bodo najlaže poravnali zaostalo naročnino.
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
ahj množičen odpor, se je 6ovečal tudi teror italijanskih 'n nemških fašistov. Ta teror * le v prvi vrsti razbesnel ,*d civilnim prebivalstvom, da bi se partizanstvo nikoli 'ako ne razširilo, ko bi ga Judstvo ne podpiralo.
. Kot rečeno* je bila na sve-J.,n°st povabljena tudi jugo-°van$ka delegacija, kot ,redstavnica sosedne dežele, J*tere delež in žrtve so od ®«ga sveta priznane za ene taivečjih, kar jih beležimo.
r°tifašistična borba je pove-javala in družila narode, a v /*Jehu 6kupaj opravljenih na-j°rov ter v imenu skupnih ‘K mrtvih predvsem, bi se jj' ,vezi morale danes še kren-razviti, prerasti v prist-* vezi prijateljstva, da bi narodi nikdar več ne pri-0 do obračunavanj
meseca, a končno sem pozval Solodova in mu rekel; »Prodajte nam orožje*. Prav izne-nadtlo me je, ko j* on na to pristal.*
aBritanci so menili, da blefiram»
Naser se je ponovno nasmehnil in segel po čaši s pomarančnim sokom.
sBritanci so mislili, da blefiram ih so me poskušali z blefirati, da bi me odvrnili od tega, toda mi, evo, dobivamo orožje. To je orožje za obrambo, a ne za napad.*
sSedaj, ko smo sklenili pogodbo za nabavo orožja, ljudje govore, da bo morda Izrael začel s preventivno voj-no* — j* rekel Naser točno dvajset ur, preden so Izraelci napadli. «Toda pričakoval sem, d„ bodo začeli z vojno že od napada v obmejnem pasu pri Gazi, 2«. februarja t.l. Pred tem sem bil prepričan, da se oni ne nameravajo resno boriti Toda po tem sem vedel, da'sem se prej varal. Sicer ne bi kupoval orožja, ampak bi ta denar prihranil.»
Naser je dejal, da je sprožil vprašanje dobivanja orožje iz Češkoslovaške v prvem tednu junija. Takoj po Solo-dovem pristanku je Naser obiskal poslanika ^DA in mu dejal, da bo dobil od komunistov orožje, če mu Zapad ne bo dal takoj orožja, ki je Egiptu potrebno.
»Dva dni po tem je prišel It, meni britanski poslanik tn mi Zagrozil. Dejal mi je, da Egipt ne bo nikolt dobil nič od Anglije, če vzame kakršno koli orožje od Rusije. Odgovoril sem mu, da sem obvestil Zapad o tej pogodbi edino zato da bi se vzajemno bolje razumeli, a ne zato, da
A ta tu končno tudi moralo
*Ijati za vodilo italijanskim •kitičnim voditeljem, vladi 'redvsem, .vsem ostalim orga-'facijam in ustanovam, po-.51*00 danes, ko se skoraj so-*‘no s to veliko komemore-J.10 za padlimi protifašistič-borci vseh narodhosti
membnejia je sposobnost de žele, da do bi orožje. Nasprotujem vojaškim odposlan■ stvom.*
Toda, ali ni Naser vedno zatrjeval,' da noče in ne more sprejeti vojaške pomoči gd ZDA predvsem zato, ker bi to pomenilo dobiti vojaško odposlanstvo v deželo? Spričo dejstva, da se je pravkar rešil Britancev iz SUeza, ali se mu ne upira, da bi se po deželi sprehajali tuji vojaki? A li ne bo sedaj potrebno spre jeti v deželo ruske in češke tehnične strokovnjake, da bodo naučili njegovo armado, kako naj uporablja in vzdržuje novo orožje, ki ga ne pozna?
«Res je, da sem nasprotnik vojaških odposlanstev« — ije dejal. «Toda kaj naj vas navaja k pomisleku, da ta pogodba pomeni sprejemanje vojaškega odposlanstva iz Rusije? 2e davno smo poslali nekaj svojih najboljših ljudi v Češkoslovaško, da bi se tam izvežbali. Nekateri od teh so se že vrnili in sedaj oni vež-bajo druge oficirje in Ijiili. Mi bomo sami vzdrževali o-rožje in sami vežbali Tada vsekakor smatram, da vprašanje tehničnih strokovnjakov in inštruktorjev nt tako važno, kakor se običajno misli. Sher-manov tank se ne razlikuje toliko od Stalinovega tanka, c Mig se ne razlikuje mnogo od Vampirea. Tank je tank, in po mojem mnenju sta tanku potrebna edino vozač m topničar. Avion je avion. Njemu je edino potreben pilot, Poleg tega so naši tehnični strokovnjaki izredno dobri tudi brez posebnega vežbanja Mi imamo najboljše tehnike i’ tem delu sveta, /n najboljše strojne delavnice tn sredstva za vzdrževanje. Moji ljudje
skih ne čeških strokovnjakov.*
Ali je točno, da je Naser nobil znatne količine češkega orožja, preden je bil objavljen sporazum s Češkoslovaško od 27. septembra?
«Ne bom govoril o predmetih* — je rekel. «To je tajnost. Vsi bi želeli vedeti, kaj se je nahajalo v 133 zabojih, ki so jih iztovorili v Aleksandriji, a tega nihče ne ve in nihče ne bo zvedel. Jaz to vem, ker se to nahaja zaprto tam.*
Obraz se mu je raztegnil v nasmeh in nemarno je pokazal z roko na veliko železno omaro, ki se je nahajala v kotu njegove delovne sobe;
eToda jaz lega ne bom povedal. Prvič v zgodovini ima tudi naša armada svoje tajnosti.*
Kako je prišlo do objave
Kar zadeva objavo pogodbe, je Naser dejal, da je nameraval obdržati to v tajnosti in ne objaviti nikoh.
«Mislil sem, da bo bolje, če Izrael sploh nikoli ne izve za to pogodbo. Dejansko pa se je dogodilo naslednje. Ko sem končno sklenil pogodbo 2G. septembra, sem obiskal poslanika ZDA in mu to povedal. On je tedaj to povedal britanskemu poslaniku, ki je prišel k meni, da se o tem prepriča. Dejal sem mu, da smo sklenili povsem trgovinski sporazum. Ob 4. popoldne 27. septembra sem zvedel, da Bri-, tanci nameravajo to objaviti. Zvečer bi moral( otporiti razstavo vojske, ioda predviden ni bil nikakršen moj govor. Toda tedaj sem pomislil: Ker bo to jtak objavljeno, je bolje, da vest pride iz' Kaira, nego iz Londona; zato sem rekel, da £oni kljub temu govoril in še isti pečer objavil to pogodbo.
Razočaranje v ZDA
O tem, kako se je odločil, da nabavi orožje, je Naser rekel:
»Nisem mislil toliko na izraelsko armado, kifkršnp je danes, kolikor na armado, ko bo Ben Gurion sklenil pogodbo s Francijo za nakup 70 letal na reakcijski pogon. 100 tankov, 100 kosov težkega o-rožja kalibra 155 in 150 proti-tankogskili topou, z veliko bruno streljanja, Itflibra 7$ mm. Moral sem na ta misliti. Ben Gtirionove besiete so stalno tdipevole v mojih ušesjh,«
.TrZeMiigiriHT
Ul. Sv. Frančišk a 20
nudi zadnje novosti iz
slovenskega izvirnega in
prevodnega slovstva;
Rado Bordon; Večne zanke pl I/ 550,—
L._N. Tolstoj:	Kozaki.
Hadži Murat pl L 750.—
J. E. Rivera; Vrtinec — ppl L 950.—
Andrč Malraux: Vihar v Sangaju ppl L 1040.—
Herbert Wendt: Ladja s prekletimi ppl L 850.—
Zdenefc Nemeček: Zahodno od Panonije ppl L 840.—
("• Četrtkov kotiček • Zena • otrok • dom • gospodinjstvo • moda*J)
OB POVEČANJU CEN POSAMEZNIM PREHR A MBEN1M ARTIKLOM
Z upadanjem zaslužka in z novimi cenam
naraščajo življenjski stroifci neverjetno naglico
Če bi država izdala potrebne ukrepe za ureditev odnosov med veliko in malo trgovino, bi se cene najvažnejšim artiklom ustalile - Raj je s tržaško prosto cono?
mojem mnenju . nima smislu nadaljevati s socialnim razvojem in pri tem pustiti nezavarovane meje dežele.*
Kakšni bodo po vsem tem odnosi Egipta z Zapadom, zlasti z ZDA, s katerimi se je začelo razvijati prijateljstvo?
«Arabci niso nikoli mnogo pričakovali od Anglije in od Francije. Toda že od tedaj, ko je vaš predsednik Roosevelt govoril o štirih svobodah, so Arabci gledali na ZDA z velikim upanjem. Vedno smo mislili, da nam boste pomagali do naše svobode. Ko tega niste naredili — ko ste stopili na stran svojih zaveznikov Britanije in Francije, smo se. čutili izdane in smo se nad vami razočarali. Naše nasprotovanje je bilo še hujše ker sp io od vas nekaj pričakovali, medtem ko od drugih nismo pričakovali nič.*
Ali moremo torej smatrati da je Naser z nakupom orožja pri Rusih omogočil Sovjetom, da dobijo privilegiran položaj v Egiptu1?
«Ne, mislim da ne* — je dejal Naser. «Vedno sem dejal, da mora obramba Srednjega vzhoda biti odvisna predvsem od narodov na tem področju. Ta narod mora najti pobudo v samem sebi.«
Da je življenje v Trstu vedro težje in da so marsikatere. obljube, ki jih je dala rimska vlada ob priključitvi Trsta k Italiji, ostale na papirju, vedo dobro tudi tržaške gospodinje, ki se ■ politiko, bodisi zaradi preobremenjenosti ali zaradi premajhnega zanimanja ne ukvarjajo, ki pa vendar opazijo v vsakdanjem Življenju poslabšanje življenjske ravni.
Trst je bil vedno mesto dobrih strokovnih kadrov, iz njega je izšla vrsta pomorščakov in veliko število odličnih specializiranih delavcev, toda danes je v tem mednarodnem središču vprašanje zaposlenosti vedno bolj pereče- Ni več možnosti zaslužka za mlade ljudi, ki so primorani zapuščati svojo rodno grudo in odhajajo v daljno Avstralijo. Tja odhajajo tudi mnogi delavci, ki sicer imajo delo, ki pa se zaradi bojazni za bodočnost, ki izhaja iz današnjega slabega ekonomskega položaja Trsta, raje odločijo za izselitev. Konec decembra bodo po vsej verjetnosti odpustili tudi bivše u. službence ZVU, ali pa jim bodo odmerili zaslužek, s ka terim ne bodo mogli v zadostni meri skrbeti zase in za svoje družine. Italijanski in še posebej slovenski šolniki se borijo za dostojno plačilo za svoj trud, toda državna ob last posveča vse premalo pozornosti ljudem, ki bi morali biti dostojno preskrbljeni, da b:	lahko posvečali potrebno
pozornost vzgoji mladih ljudi Vtem ko je torej negotovost zrslužka vedno večja, pa neverjetno rastejo tudi življenjski stroški. Najprej Re je v osrednjem merilu povišala cena soli, potem kavi, zatem pa še olju. Č)ljčno olje se je v enem mesecu podražilo za celih 100 do 150 lir pri litru. Govori se celo o novih poviških, po katerih naj bi prodajali liter oljčnega olja po 750 ali celo 800 lir. Do tega naj bi prišlo, ko bodo pošle državne zaloge olja. Država je namreč prepozno dala na razpolago zaloge olja, ki jih je imela shranjene in so zaradi tega cene ostale prav na isti višini. Grosisti trdijo, da Je bila slaba letina, toda kaj bi rekli o rižu, ki ga je v Italiji dovolj, pa ga grosisti prav tako skrivajo po skladiščih, zato da hi lahko višali cene.
Država mora preprečiti te špekulacije. ki gredo predvsem na račun delavskih slojev. Zakonski predpisi za cene so zastareli ter ne ustrezajo več malim trgovcem, še
ugotovil tudi center za prehrambene študije, ki je pred kratkim zasedal v Trstu. Vlada bo morala z ustreznimi u-krepi preprečiti mahinacije grosistov in urediti odnose med trgovino na veliko in na malo, če ne bo hotela, da bi prišlo do vedno večjega znižanja življenjske ravni večine prebivalstva: V Trstu pa bi lahko zelo občutno znižali cene prehrambenim artiklom, če bi se končno ustvarila dolgo obljubljena in pričakovana prosta cona. Komisija za prosto cono, ki je izvedla vrsto Študij o Trstu, je sedaj v Rimu, kjer bo predložila osrednjim oblastem svoie načrte. Vsekakor bi bilo potrebno čimprej začeti z delovanjem tega organa, saj bi bilo to v prid splošnega gospodarskega
položaja Trsta, posebej pa bi rih opeva Maksimovičeva na-njegovo ostvaritev pozdravile
tržaške ženske.
Pesmi
Desanke Maksimovičeve
V Sloveniji je pred kratkim izšel izbor pesmi znane srbske sodobne pesnice Desanke Maksimovičeve z naslovom «Pomladne pesmi* v lepem prevodu Lojzeta Krakarja. Izvor kaže, da je želel prevajalec pokazati notranjo pot pesnice, ki jo je ta prehodila v mnogih letih svoje zelo plodne ustvarjalnosti, od prvega ljubezenskega hrepenenja do sKrvave bajte*, pesmi, ki o-peva pokol srbskih srednješolcev med NOB * Kragujevcu, Vmes so pesmi, v kate-
ravo, . kmete iz domačega kraja in njihooe majhne, vsakdanje skrbi in pa še pesmi s socialno vsebino. Vse te pesmi nam pričajo le o pesni. cinem bogatem notranjem življenju, ni so le tenkočuten liričen izliv njenih osebnih doživetij, ampak tudi doka-zujejo, kako je njena občutljiva notranjost znala prisluh-niti vsem malim ljudem, njihovemu trpljenju in njihovim skrbem in ne nazadnje tudi narodnoosvobodilni vojni, ki je dala vrsto motivov za izredno močne pesmi. Tako it njene pesmi ne odseva le ona sama, ampak tudi čas, v katerem živi, in to je posebna gdlika njenih nežnih, prikupnih in umetniško kvalitetnih pesmi.
V
Zenske	živijo
osem	let	dalj
Vse kaže. da zenske laže prenašajo življenjska bremena in bolezni - Ženske ne poznajo brezdelja in se hitreje prilagodijo od moških-Najobčutljivejše obdobje za moškega gre od 50. do 60. leta
Statistike, ki obravnavajo razmerje smrtnosti med obema spoloma, pravijo, da živijo ženske povprečno 3 let del) kakor moški. In zakaj tako? Na to vprašanje nam dajeta pojasnilni odgovor medicina in psihologija.
Medicina praui, da narava daje prednost ženskemu spolu pred moškim. Rodi se sicer več moških kakor žensk, toda otroci moškega spola u-mirajo v večjem številu kakor ženski dojenčki in tako se tehtnica med spoloma že n pivih letih življenja prevesi na žensko stran. V poznejši življenjski dobi se to razmerje se še bolj pojači. Moške pobi ra smrt pogosteje . kakor ženske in na koncu povedo številke, da je na svrtu več žensk kakor moških. Vendar pa je treba še nekaj pripomniti. Dokazano je, da umirajo samci mnogo prej kakor oženjem, Torej zakonska skuu-nost pospešuje dolgo življenje, Seveda pa tudi tukaj ob-drže ženske neko prednost pred moškimi. Po navadi je namreč tako, da umre mož pred ženo.
Nevarna starost za moške-
manj pa potrošnikom. To je‘gn so leta med 50 in 60. Si-
DA BO OTROK ZDRAV
Materino mleko najboljše
Ce otroku nudimo umetno mleko, ga oropamo najboljše hrane in z njo vred tudi drugih dobrot, ki mu jih na noben drug način ne moramo nadomestiti
Prva pravica vsakega otroka trok prilagaja na življenje
r
G n A T ELJI i
Naročite se na
PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1956
že sedaj in ne čakajte novega leta.
Vsak nov naročnik bo tako prejemat Hat • od dneva naročila do 31. decembra 55 - zastonj.
Zraven tega dobi za nagrado »e lepo alo v enako kn jigo.
Ne zamudite ugodne prilike t
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
J
v:
Lansko zimo sta bil a na Ka. tinari pod vodstvom tovarišice Marije Čokove dva gospodinjska tečaja, katera so obiskovala dekleta irt žene iz Lonjerja in s Kaiinare. Oba tečaja, ki sta Wla vodena s skromnimi sredstvi tn z izredno spretnostjo tov. Marije Čokove, sta pokazala lep u-speh in hkrati potrebo, da bi se taki tečaji v naših krajih še organizirali, saj je kuharska umetnost našim gospodinjam m tudi mladim dekle-
tom, ki se pripravljajo na zakonsko življenje zelo potrebna. Letos nameravajo lomjer-ska in katinarska dekleta tn žene organizirati šivalni ’.n fcvojni tečaj, za' katerega se jih je prijavilo že precejšnje število, vendar bi bilo potrebno zanimanje še ostalih Lo-njerte in Katinarčank, da bi ■ se lahko tečaj čimprej začel; Poznavanje tudi te spretnosti bi bilo za naša dekleta in tene prav gotovo zelo koristno.
je, da ga doji lastna mati. Mnogokje pa otroku to pravico kratijo in zamenjajo dojenje z umetno prehrano, kar ga pa oropa njemu najbolj prilagojene hrane in obenem š» drugih dobrobiti, ki mu jih ne more nadomestiti nobena druga stvar. Na Kitajskem, Japonskem in Filipinih, kjer je težko dobiti zdravo mleko in groze zato otroku diareje, je skoro 100 odstotkov otrok dojenih, kajti matere poznajo vrednost dojenja in vedo tudi, da za otroka, ki mu tega ne nudijo, slabo kaže, da preživi prvo leto. Tudi naše matere vedo za prednost, ki jih ima dojenje pri zdravju o-trok.
Psihološko dobrobit dojenja pa smo začeli spoznavati šele pred nedavnim. Le opazujmo kako ugodno se otrok stisne k materinemu telesu, kako varno se počuti na njenih rokah in kako prijetno v njeni toploti. Tedaj prvič spozna prijetnost varnosti in ljubezni. Čeprav se to zgodi še podzavestno pa ima vendar že vpliv na njegovo poznejše življenje.
Mnogo otroških problemov, kot »o sesanje palca, močenje posteljice in težave pri govoru si moderni otroški psihologi razlagajo kot posledico otrokovega občutka nesigurno-sti. Od kod drugod naj izhaja otrokov prvi občutek sigurnosti kot od načina, kako ga njegova mati privije k sebi in ga nahrani s hrano, ki mu nikoli ne dela težav? To so prvi doživljaji otroka in od njih je odvisen v veliki meri njegov duševni razvoj.
Po rojstvu mora otrok obdržati telesno temperaturo, začeti dihati in opravljati druge funkcije, ki jih je prej opravljala zanj njegova mati. Devet mesecev sta bila mati in otrok tako rekoč isti organizem in medtem, ko se o-
izven matere, naj mati obdrži z njim čim ožji kontakt. Dojenje pa nadaljuje isto vrsto prehrane in obenem tudi fizično bližino tako, da je ločitev postopna in ugodnejša za otroka.
Mleko vsakega sesalca je specifična hrana za njegovega mladiča in to velja tudi za človeškega otroka. Obenem ima mleko ob svojem viru ravno pravo temperaturo in jc prosto bakterij. Materino mleko vsebuje v najbolj u-godnem razmerju za rast mla dega organizma vse minerale in vitamine poleg ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.
Narava je planirala pravilno za nedonošene kot za v pravilnem terminu rojene otroke. Raziskave so pokazale, da imajo prezgodaj rojeni otroci slabo toleranco za maščobe. Količina maščob pa je nizka v prvem mleku in postopoma narašča v prvem mesecu. Tako ima otrok najboljšo priložnost da se počasi prilagodi na zvišano, množino maščobe,
Poleg teh prednosti pa mleko matere tudi varuje otrokovo zdravje z različnimi protitelesi. V mleko se namreč izločajo iz materine krvi protitelesa zoper davico, ošpice in druge 'bolezni. Iz tega razloga so dojeni otroci manj krat bolni. Gastrointestinalne infekcije so iz prej omenjenih razlogov redke. Zdi se, da igra materino mleko važno vlogo tudi v preventivi aler gij otroka. Tudi ekcemi so manj pogosti pri dojenih otrocih. Dojenje pa koristi tudi materi. Uterus (maternica) u pri doječih prej vrne v nor malni položaj in zmanjša do normalne velikosti. Poporod' ne krvavitve so manj pogoste in prej lahko začne z normalnim življenjem kot sicer.
dr. A. M
cer se ta kritična doba pri moškem ne trči tuje tako izrazito na zunaj kakor pri ženski •— pač zaradi tega, ker je na videz bolj goljufiva. Mo-ški zelo neradi priznajo, da jim začenjajo pešati moči. To pešanje se kaže v čedalje večji utrujenosti, v raznih bolezenskih znakih, v potenju, duševni potlačenosti itd. Vse to so znamenja, ki napovedujejo začetek propada. Večinoma skušajo zatajiti te procese, napenjajo svoje moči in se obnašajo tako, kakor da so še vedno stari 30 ali 40 let. Toda narava se ne da preslepiti, organizem ne prenese nobenega nasilja. Treba je biti torej na oprezu in paziti na to, aa se ne pregrešimo proti naravnemu zakonu. Nikdar ne smemo pozabiti, da je moški o svojih mladih letih često primoran sprejeti nase velike napore, ki ostanejo ženski pogosto prihranjeni.
Moški ne kroti svojih nagonov in čutov, zato često nasede. Zenska se. bolj obvlada in kontrolira. Pasivnost, katero ji nalaga narava, ji prihrani ogromno energij. Kadar moškega napade kakšna bolezen, cepi in troši suoje sile brez premisleka, ker si ne zna pomagati. Zenska pa sprejme ose, kar jo doleti, z večjo potrpežljivostjo. V vsakdanjem življenju se od ženske tudi ne zahteva tako Velika fizična zmogljivost kakor od moškega. Lahko bi rekli, da ženska modro varčuje s svojimi močmi in jih napreza le toliko, kolikor Je ntijnn potreba. V biološkem pogledu je poglavitna naloga ženske »oditi potomstvo. Kadar zadosti tej nalogi, je njeno življenje upravičeno. V primerjavi z moškim je ženska bolj elastična, prilagodljiva in laže prenaša bremena, ki jih človeku nalaga življenje. Ona je pravzaprav zato na svetu, da »živi za druge«. Moški ljubi v prvi vrsti samega sebe, ženska prenaša ljubezen na otroke in okolico, v kateri živi in za katero dela.
Moški «jaz», ki je pri neka-
terih tako močno poudarjen v življenju in hotenju, se pri ženski skoraj popolnoma izgubi spričo materinstva in drugih dolžnosti. Zenska zlahka pozabi nase, kadar gre za o-troke ali moža■ Včasih ji zadostuje že malenkost, da se raztrese in zadovolji. Vsega tega pa moški ne poznajo in tudi nič ne dajo na to, zato jim je življenje težje.
Življenje ženske je sploh polno takšnih malenkosti, ki jo tešijo, medtem ko moški >ia takšne stvari nič ne dajo. Lepa obleka ali bluza, prikupna pričeska ustvari pri ženski dobro razpoloženje, prt moškem je brez cene. Vrhu tega ni ženska nikdar žrtev brezdelja. Toda prav brezdelje je tisti faktor, ki tolikim moškim greni in krajša življenje. Brezdelje uničuje človeka in mu prinese celo smrt. Ozrite se na primer v i.urk! Tam posedajo često moški upokojenci, nikdar pa ženske. Zenska si vedno ume najti kakšno delo, ki izpolni njen čas. Brezdelje je tisti črv, ki polagoma izgloje in ugonobi človeka, če mu ne zna priti do dna.
Nekateri trdilo, da je molki občutljivejši od ženske, a >o ni res. Občutljivejši je mogoče samo za fizično bolečino, ker tega ni vajen o takšni meri kakor ženska. Bolezen smatra za izreden pojav m nadlogo, medtem ko pomeni bolezen za žensko nekaj prirodnega. Prav zato svetujejo zdravniki moškim, da kadar potrka starost na njihova vrata ne smejo razmetavat i svojih sil, ampak jih morajo štediti. Treba se je pač odreči čaši pijače, marsikateri cigareti. Treba se Je več kakor prej gibati na prostem, manj jesti in se varovati vseh okvar pri zdravju.
Narava daje človeku vedno toliko moči, kolikor jih vsebujejo rezerve v organizmu. Teh moči ne smemo nikdar precenjevati in tratiti. Gospodariti moramo z njimi varčno.
A
Bliža s« novo leto In katera ne bi hotela za Silvestrovo Imeti podobne obleke iz črnega žameta, ki jo v gornjem delu krasi pentlja iz svile ali satena. Letos je zelo v modi črn svetlikajoči se žamet ali raso, ki se medsebojno dopolnjujeta In dajeta večernim oblekam poseben sijaj. Pričeska manekenke Je po zadnji modi; dolge lase krasijo umetne cvetlice. Za nas Je ta pričeska seve'da precej nenavadna in malo praktična
M BENEŠKI DNEVNIK
'...	"	V'-"V	'	•	«	...	•'»	V*
^I
OB ROBU STAVKE SREDNJEŠOLSKIH PROFESORJEV
Pohraitashi kengres DC
in Rinalliieva interpelacija vladi
MEDNARODNE LAHKOATLETSKE PRIREDITVE V LETU 1956
Danes 11. kolo
TRIESTINA V BOLOGNI
Začetek danes I. deecmbra na stadionu »Prvi maj*
Včeraj od 15. do 17. ure je bila v (rziski ladjedelnici CRDA stavka, ki so Jo napovedale tri sindikalne organizacije v protest proti ravnateljstvu ladjedelnice, ki noče izplačati zaostankov za doklade na menzo, katere dolguje delavcem. Stavke se ni udeležila CISNAIL. Od 5.913 prisotnih delavcev se Je stavke udeležilo 5.158 delavcev. Uradnikov je stavkalo samo 261, medtem ko se je večina odzvala pozivu CISNL, da se stavke ne udeleži.
Nedavno Je Mednarodno lahkoatletska zveza objavila koledar večjih prireditev v letu
1956, ki je takšen:
April:
28.-29.: Turčija - Egipt v Aleksandriji.
Maj:
10.: Grčija - Egipt v Aleksandriji.
Junij:
17.: Belgija - Francija v Lie-geu; Danska - Nemčija (hoja) na Danskem:
Holandska - Francija (moški) v Enschedu;
23.-24.:	Jugoslavija - Grčija (juniorji) v Jugoslaviji;
24.:* Vzhodna Nemčija - Mal-moe (Švedska) v Leipzigu (juniorji):
Italija - CSR - Romunija (ženske) v Italiji:
30.-1.: Finska - Francija v Helsinkih.
Julij:
1.: Nemčija - Holandska (moški in ženske) v Duisburgu
4.5.;, Norveška - Danska (juniorji) v Oslu:
Norveška - Finska (moški v Oslu;	V.	5
7.-8.: Danska - Vzhodna Nemčija (mošk; in ženske) v Ko-penhagenu;
8.: Belgija - Holandska (moški) v Antwerpnu;
Belgija - Holandska B (ženske) v Hizingenu;
15.:	Jugoslavija - švedska
(ženske) v Zagrebu. ;
18.-19.: Balkanske igre v Atenah;
Norveška - švedska (moški) v Oslu; .
19.-20.:	Norveška - Finska (ženske) v Oslu;
22.: Holandska - Francija (ženske) v Nymwegenu; Portugalska - Južna Francija v Lizboni;
29.:	Francija - Belgija (juniorji) v Lillu;
Severna Francija - Belgija (ženske) v Lillu.
Avgust:
4.-6.: Anglija - CSR v Londonu;
12.: Belgija - Posarje (ženske) v Saarbruecknu;
Italija - Francija (juniorji) v Aosti;
25.-26.: Praga-London v Pragi;
22.-26.; Nemčija - Francija (juniorji) v Ludvvigshavenu;
25.-28.: Nemčija - Danska (moški) v Kasslu;
25.-26.: Finska - Norveška -švedska (juniorji) v Švedski;
V Bologni se bosta danes spoprijeli dve moštvi, ki so jima obema točke silno potrebne. Domača Bologna je letos čudno v ozadju in bo hotela nedeljsko priložnost izkoristiti do kraja, to se pravi doseči obe točki.
Triestina ne more imeti drugih pretenzij kot to, da se obvaruje hujšega porSza ali, če bi bila obramba dovolj dobra, poraza sploh Približno s takimi nameni je tudi včeraj odpotovalo moštvo pod Pasinatijevim vodstvom. V Bologno so odšli: Soldan, Bel-loni, Toso, Petagna, Bernardin, Fontana, Zaro, Dorigo, Brighenti, Passarin, Claut. Poleg (teh pa sta kot rezervi ie Nuciari in Lucentini. Seveda pa nd prav gotovo, če bodo igrali prav tako, kot so našteti, kajti Pasinati si je pridržal pravico, da postavo spremeni še zadnji trenutek pred tekmo,	]
NAMIZNI TENIS V SKEDNJU
Pretekli teden je bil med . člani Prosvetnega društva v . Škednju turnir namiznega tenisa. Končni rezultati so sle-. deči: 1. Bajec M. 7, točk, 2. Sosič E. 6, 3. Germek E. 5, 4. Kobal M. 4, 5. Jelenič G. 3, 6. Santin D. 3, 7. Alfeo C. 1, 8. Repič K. 0. Prvi trije so se izkazali z dokaj dovršenim igranjem, medtem ko se vsem ostalim pozna pomanjkanje J treninga.
Sladkor in kava proste cone
Jutri, v petek 9. decembra bodo pričeli razdeljevati sladkor in kavo proste cone za potrošnike goriške in sovo-denjske občine. Sladkor; 2 kg na osebo na odrezek štev. 49 po 160 lir kg; kava: 0.40 kg surove ali 0.320 kg pražene kave na osebo, na odrezek št-50 Razdeljevanje se bo zaključilo 31. t. m.
Trgovinska zbornica obve. šča nadalje, da zapadejo 31. t m. vsa nakazila za bencin, gasolio in drugega tekočega goriva, ki so do sedaj v veljavi.
HUDA 1NESHEČA TRAK.TOH1SIA NA OSLAVJU
Traktor se je prevrnil
na vozača in ga poškodoval
LIVERPOOL, 7. — Angl* ška liga - Irska liga 5:1 (3.0)
LONDON, 7. — Nogomet Cambridge - Oxford 4:2 (3-
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT
Takšnega mnenja je velemojsler dr. Vidmar
V soboto 10. ob 20.30 in nedeljo 11. dec. ob 16.30 bo SNG iz Trsta nastopilo v prosvetni dvorani v Gorici s pravljično mladinsko igro
„Pastirček Peter in kralj Briljantin*
Opozarjamo starse, naj ne zamudijo edinstvene prilike ter da pripeljejo otroke k predstavi. Tudi odrasli se ne bodo dolgočasili.
Cene: sedeži prve vrste po 300 lir, sedeži druge vrste 200 lir, stojišče .00 lir. Za otroke do 14 let se plača polovična cena.
predvaja danes 8. t.m ob 18. uri barvni tilm:
ihtite in čilajte
Plimol.lki dnevniki
CORSO. 14.30: «Cirkus s tremi igrišči«, v barvah, G. Le-wis in D. Martin.
VERDI. 14.30:	«Motiv v ma-
ski«, M. Buongiorno.
CENTRALE. 15.00:	»Železna
rokavica«, R. Stak.
VITTORIA. 15.00:	«Marty	—
življenjepis boječneia«, E. Borguine in -B. Blair.
MODERNO. 15.JJ0: «Križ iz Lorene«, G. Kelly in J. P. Au-mont.
kem delu ceste, so kolesa začela drseti; kljub previdnosti šoferja se je vozilo nagnilo nr stran in se prevrnilo. Lutman je padel pod vozilo, ki ga je vleklo s seboj še kakih 20 metrov. V bolnišnici so Lutmana pridržali, ker so mu ugotovili precejšnje poškodbe po rokah in obrazu ter zlom kolka z notranjimi poškodbami. Ker je njegovo zdravstveno stanje precej resno, se zdravniki še niso izrekli.
Izdajstvo brata ga je napotilo na maščevanje
Seja občinskega
upravnega odbora
Včeraj zvečer ob 18. uri je bila v občinski beli dvorani seja upravnega odbora, ki ji je predsedoval župan dr. Ber-r.ardis. Odborniki so razpravljali o raznih vprašanjih u-pravnega značaja.
Nova precizna uro švicarske znamk®
7.500
16.000
18.000
KlfllO ŠHEIIKN.I
predvaja danes 8. t. m
ob 17. uri CEAD film:
11.000
predvaja danes 8. t. m ob 16. uri Universai film:
zahtevajte oa svojega ur ar j o uro znamk®
ARHON
Nastopa VVONNE DE CARLO
niti ne. Počakala bova, da vidiva in se bolje spoznava. Tudi vi po svoji strani korenito premišljujte. Ne vdajte se prvemu, prepovršnemu miku. Ali, če vam govorim o tem, še preden je ubogi Charles spuščen v svoj grob, vam govorim zato, ker je po vsem, kar ste mi povedali, za vas vazno, da dobro veste, kdo sem in kakšna sem, ne pa da bi še dolgo gojili misel, ki ste ml jo izrazili, ako niste takega... takega... značaja, da bi me mogli razumeti in prenašati.
Razumejte me dobro Zakon zame ne pomeni verige, temveč družbo. Biti hočem svobodna, docela svobodna v svojih dejanjih in korakih, v vseh svojih potih, zmeraj in povsod. Ne mogla bi trpeti ne nadzorstva ne ljubosumja ne razpravljanja o mojem vedenju. Zavezala bi se kakopak, da nikoli ne osramotim imena moža, ki ot ga vzela, in ga nikoli ne ognuslm in ne osmešim. A tudi tisti mož bi se moral zavezati, da me bo imel za enakovredno družico, nikakor pa ne za pod-rejenko ali za pokorno in podložno ženo. Moji nazori niso nazori vseh ljudi, vem, da ne, ali spremeniti jih še malo ne mislim. Tako je.
še dodam: ne odgovarjajte mi, bilo bi jalovo in neprimerno. Saj se bova še videla in morebiti pozneje še kdaj govorila o •vsem tem.
Pojdite zdaj malo naokrog. Jaz se vrnem k njemu. Na svidenje drevi.«
Po dolgem poljubu, ki ji ga je pritisnil na roko, je odšel brez vsake nadaljnje besede.
Zvečer sta se videla šele pri večerji. Potem sta šla vsak v svojo sobo na vrhu, ker sta bila oba docela zmučena.
Charlesa Forestierja so drugi dan brez vsakih slovesnosti pokopali na canneskem pokopališču. In Georges Duroy se je vsekako hotel odpeljati s pariškim brzovlakom, ki vozi mimo Cannesa ob pol dveh.
Vlak Je prišel; bil je zelo kratek, pravi brzec s samo petimi vozovi.
časnikar si je izbral mesto in potem znova sestopil, da bi se še nekaj trenutkov pogovarjal z njo; hipoma ga je bila pograbila bridka otožnost in silovito žal se mu je storilo, ker jo je moral zapustiti, prav kakor da bi jo s tem na veko' maj zgubil.
GUY DE MAUPASSANT
Sprevodnik je klical: »Marseille, Lyon, Pariz — vstopite!« Duroy Je stopil v voz in se naslonil na okno, da bi ji rekel še kakšno besedo. Stroj je zažvižgal in vlak se Je jel počasi premikati.
Mladi mož je sklonjen gledal iz vlaka in zrl na mlado ženo, ki je negibno stala na peronu in ga spremljala z očmi. In hipoma, tik preden mu je zginila iz oči, sl je občroč vzel z ustnic poljub m ga vrgel proti nji.
Ta mu ga je vrnila z bolj oprezno, obotavljivo, samo naznačeno kretnjo.
DRUGI DEL
Tedajci pa, ko je spet pogledal mrliča, se je Duroy stresml in vzkliknil: »Joj, ta brada!« Brada Je bila v nekaj urah pognala na tem razpadajočem mesu, kakor je živemu poganjala na obrazu v nekaj dneh. Preplašena sta zrla na to življenje, ki Je neugnano klilo na mrtvaku, kakor na strahovito čudo, na nadnaravno grožnjo vstajenja, na eno tistih izjemnih, strašnih stvari, ki razburjajo in mešajo pamet.
Potem sta šla oba in počivala do enajstih. Nato so položili Charlesa v krsto; še tisti mah sta se začutila olajšana in razvedrena. Sedla sta drug drugemu nasproti in zajtrkovala s prebujeno potrebo, govoriti d tolažilnih, veselejših stvareh in znova stopiti v življenje, zdaj, ko sta bila s smrtjo opravila.
Skozi okno, odprto na stežaj, je prihajala blaga pomladanska toplota in prinašala vonjivj dih cvetoče nageljnove grede pred vrati.
Gospa Forestierjeva Je predložila Duroyu, da bi napravila majhen sprehod po vrtu, in tako sta Jela počasi korakati okrog tratice, slastno vdihavajoč mlačni zrak, ki Je bil poln duhi po smrekah in evkaliptih.
In mahoma mu Je spregovorila, ne da bi obrnila glavo proti njemu, takisto, kakor Je bil sinoči on zgoraj govoril. Počasi, s pridušenim, resnim glasom je izgovarjala besede.
»Poslušajte, dragi prijatelj: dobro sem premislila... že zdaj... kar ste mi predložili, in nočem vas pustiti od tod, ne da bi vam odgovorila besedo. Sicer vam ne porečem niti da
Georges Duroy se je bil vrnil k vsem svojim starim navadam.
V malem pritličnem stanovanju v rue de Constantinople, kamor se Je bil preselil, je zdaj pametno živel kot človek, ki se pripravlja za novo življenje. Celo njegovi odnosi z gospo de Marelle so bili dobili nekam zakonski značaj, kakor da bi se bil že naprej vežbal za bližnji veliki dogodek; in njegova ljubica se je pogosto čudila urejeni mirnosti njunega razmerja in smehoma ponavljala: »Saj sl še skromnejši od mojega moža; borne da ni bilo vredno prebirati.«
Gospe Forestierjeve še ni bilo nazaj. Zamudila se je bila v Cannesu. Prejel je pismo od nje, v katerem mu je naznanjala, da se vrne šele sredi aprila, ne da bi le z besedico namignila na njuno slovo, čakal je. Zdaj je.bil trdno odločen, porabiti vsa sredstva, da Jo dobi za ženo, če bi bilo videti, da omahuje. Ali zanašal se je na svojo srečo, zanašal na zapeljivo moč, ki jo je čutil v sebi, na tisto nedoločno in nepremagljivo silo, ki so se ji vse ženske pokorile.
Kratko pisemce mu je naznanilo, da bo odločilna ura vsak čas udarila.
«Sem v Parizu. Obiščite me.
MADELEiNE FORESTIER «
Nič drugega. Pismonoša mu je bil prinesel pisemce ob devetih. Ob treh istega dne je stopil v njeno stanovanje. Sprejela ga Je s stegnjenimi rokami, smehljajoč se s svojim