n
★
ca
DKEVNIK
.V	GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	ZA	SLOVENSKO	PRIMORJE	vračajo.	Poštnina	plačana.
TRST, petek, 27. Julija 1945 ■ Lelo I. slev. 64
Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št 1-1 Telefon st. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne
Cena 2.- tiri
Angleške volitve!
Rezultat angleikih volitev )e toetovna senzacija. Sami labu-so v najboljšem slučaju ra-s skromno zmago, večina rahlo ali popolno zmago 2*®roath)cct\ Kaj ni spričo ta-pričakovanj popolna zmaga "prislov senzacijat ht0’ kar ie valnejii rezul-angleSkih volitev, je dogo-* * Posledicami svetovnega J^nena. ze v notranji politiki ttni P°tnal°> da bo vlada po-sfefcj * nadzorstvo nad rudniki, in j . Industrijo, prometom ..^narnim veleprometom. An-»Jobi' Waro^ ie aklenil poseči j Jv* v narodno gospodarstvo.
°o dosleden, se ne bo pustil . ooditj za nos z raznimi so-£27* načrti brez učinka, zc\-to ,° dejanj. Po volitvah bo Kalnost vsekakor imel. tat t?}oinem trdijo, da rezul-u ne bo menjal zuna-^ ^Idike Velike Britanije. Tota »	besede, s katerimi
Iteci* * tolažiti konserva-mo *a slučaj poraza. Kaj je ‘tenia da b* ta^° razHčna gle-jf f8*0 politično življenje kot no **Mžno in konservativ-. »talo brez posledic v pogle-Poau^anie politike, zlasti pa v ni/cofa^ Politike v Evropif Ne,
lhi \° zarnun postavljali angle-'*rZr™ntatorji trditev kot: to« nco stoji in pade s konser-io*”0 stranko v Angliji». UQnhoUa*'vci 80 bitko izgubili,
Pred L )0 *e tudi Franco■ Se thto i meseci je ostenta-***** falangistično uni-|b, *w se trkal na prsa: ,,Mi ropj>^ls^* smo steber reda v Ev-tihfJ* °b takih besedah je na pOif.n Tarunal na Churchillovo tja i j0, Zadnje dni le odslav-(jjT^Bisti^e ministre, hoče tt^1koli sebe same civiliste, hi je postal. Oblast je za-it forinti monarhistom, samo ** zagotovil prostor na ^ ■ ■ Pa si ga ne bo. Danes H4 ™ri bo zletel. Zadnji opor-Jeber se mu je podrl. r„ * samo Franco doživel po-h Doživeli so ga ie drugi v t °P», ki so se hoteli senčiti (Jjnci konservativne zmage: fašisti in zločinski ubijal-fettiL®0 P?d nasl°vom: »Vse za toULrčijo in za kraljevino» rodoJ*1 °9abne zločine nad na-tera«i' bodo gotovo močno razo-ao n' nad izidom volitev. Sami >rnt0enomer Izjavljali, da za ijJ0 konservativcev ni nobe-P°ka °ma- Angleški narod je 9ot0tal’ da ima vojne dovolj in teniVo .ne bo dovolil razmaha ’>ini iei?^em sovraštva in voj-kitl ^ivačem. Rezultat angleš-*> Q0litev pomeni tudi poraz kofe,3e tiste zahrbtneže, ki so 1 svoje reakcionarno delo I%y})ati pod okriljem katoliš-tjkve.
etl^uter* je 22. t. m. poro-element, ki je tesno khtan s konservativci, je ka-dej cer/cev v Angliji. Velik tejjj ei°vcev ob Clydi je kato-hj0 *n o mnogih krajih nasta-ko se morajo io c> odločiti med lojalnostjo terj 6I e in med lastnimi na-vtrilJ^di v Angliji so torej iz-^O/ijv PrenaPet* reakcionarji »ent' 0 cerkev za politične a-* °e 80 * v°tttvami do-te n. P°raz, je to nov opomin, na pravi poti.
»Ite„ Vijaki zagovorniki izdajal-teija ^ralja, zavlačevalci raziti f0 Italiji, vsi, ki so računali »ojn Unajo na tretjo svetovno ned njimi tudi izdajalci E*£'Oa, Mihajlovičevega in lk°veya kova, vsi bodo da-kw-,abeležili črn dan v svojih tefi a,r}%b. Dalje fašisti in na-teij “.*} so poslednje čase le pri-Vtn« j9ati glave, češ, saj je za %ni jK-Perij, ne sicer več Mus-ter i'Av al} Hitlerjev, toda ven-%n Pemj- Kaj se ti ne bodo tei„. angleškega naroda? >0^ ki narod je z volitvami da noče več politike it-Ve nja tn manevriranja, da pZa[’tačevanja vojne.
^i Pridani smo, da bo angle-** h roci z dejanji pokazal, da So,, brinja z desničarskimi te	« katerimi nastopajo
\y*kem in v Trstu okupa-°blasti. Razpuščanje in te JJ?nie narodno osvobodil~ D ^orov, postavljanje faši-i(an nacistov na odgovorna X ‘ Zapiranje borcev za svo* M. l!ikakor ne more biti pla-tej 1 40 si ga naši borci za-Alte doslednem, polrtvoval-tek °Ju • okupatorjem, proti ote*>.mu 88 ie vea faa vo)ne v tete.,, zavezništvu boril tudi Pri,, narod.
iy?moj da bo nova an-
ki bo kot j* bil°
aH0 v programu labu-»i nL.^bkazala razumevanje SZldne vtade v Evropi, ^■be0rtn“ te probleme z dru-u uidika in temu primer-dosedanje ne baš l^es v 0 postopanje. Kar je te *oe(°r°ev *a napredne ideje j** čestita angleškemu C 0ar*j?0ovi zmagi, v njej boi*}*0 *° srečnejšo in
Laburistična zmaga - izraz demokratičnih teženj angleških ljudskih množic
Opozicija:416, vladna koalicija: 209, laburisti: 389, konservativci: 194
Churchill podal ostavko. Prva izjava novega ministrskega
predsednika Attleeja
London, 26. Reuter. Izidi v 624 volilnih okrožjih, kažejo danes po 3 tednih po volitvah sledefie razmerje moii strank v novem parlamentu. Laburistična stranka 389 proti 165 v prej-Snjem parlamentu. Konservativna stranka 194: 361 v starem parlamentu. Več manjčih strank, ki pripadajo z laburistično stranko opoziciji, ima skupaj 27 se-dežav, tako, da ima dosedanja opozicija skupaj 416 sedežev. Sem spadata 2 komunista: 1 v prejčnjem parlamentu. Manjče stranke, ki pripadajo Churchillovi vladi imajo 15 sedežev, tako, da ima dosedanja vladna koalicija 209 sedežev.
Volilni Izidi v 16 volilnih okrožjih, med njimi na univerzah, bodo objavljeni žele v nekaj dnevih, vendar pa ne bodo upliv&li na »kupen izid t>o aedaj že nismo prejeli uradne Izjave o tem, ali bo po vlad-
ni izmenjavi sestava britanske delegacije na konferenci treh velesil v Potsdamu spremenjena. Kot je znano, je novi ministrski predsednik na Churchillovo povabilo sodeloval na konferenci kot član britanske delegacije. Na ta način naj bi bilo zagotovljeno, da izpremem-be pri volitvah ne bodo uplivale na britansko zunanjo politiko. Ko se bo zbral v avgustu novi parlament, bo manjkalo 26 dosedanjih ministrov Churchillove vlade, ki so v svojih volilnih okrožjih podlegli. Ponovno niso bili izvoljeni med drugimi: dosedanji britanski minister za normarico Brendan Bra-cken, vojni minister »ir Jame« Grigg, minister za letalstvo John Sinclair in Duncan Sandys. Churchill je bil izvoljen z večino 17.000 glasov. Njegov nepolitični nasprotnik kmet Hancock, je dobil 10.000 glasov. Dosedanji britanski minister Eden je bil Izvoljen ponovno
z veliko večino. Med kandidati, ki so lmeh največ uspeha, se nahajajo številne žene in pripadniki britanskih oboroženih sil. Udeležba pri volitvah, ki so bile prve britanska volitve v parlement po 10 letih, je bila izredno velika. Po dosedanjih cenitvah je bilo danih več kot 25 miljonov glasov. Od tega 9 mi-ljonov za Churchillovo vlado in več kot 14 miljonov za opozicijo, od tega 11.5 miljona za laburiste.
Churchill podal ostavko
London, 26. Reuter. Danes zvečer je Winston Churchill obiskal kralja in podal ostavko.
Attlee bo sestavil novo vlado
London, 26. Reuter. Vodja laburistične stranke Clement Attlee, je sprejel kraljevo ponudbo, da sestavi novo vlado.
Spremembe britanske politike
London, 26. Reuter. — John Kimche piše o zunanji politiki nove vlade:
Govorice, da bo prišlo do neposrednih senzacionalnih sprememb v britanski zunanji politiki zanikujejo krogi, ki so blizu laburističnim voditeljem, vendar se pričakujejo nekatere neposredne posledice, ki bodo o-pazne zelo kmalu v mednarodnih odnošajih. Predvidevajo znatne spremembe med osebjem poslaništev in konzulatov, ki predstavljajo Britanijo v inozemstvu. Najbolj kočljiv med
vsemi je položaj britanskega poslanika v ZDA lorda Halifaxa, ki je bil poslan v ZDA in je še nadalje ostal član vlade. Laburistična stranka pa ga je večkrat sovražno napadla in ni verjetno, da bo ostal na svojem položaju. Spremembe se tudi pričakujejo v politiki proti Grčiji, kjer zlasti monarhisti nastopajo proti članom levice. Gotovo bo prišlo do krepke zahteve, za neposredno prenovitev.
Ernest Bevin, ki ga imenujejo kot laburističnega zunanjega ministra, je že izjavil, da name-
Irava reorganizirati sistem bri-I tanskih odnošajev in zlasti diplomatsko osebje. Nehalo se bo j vsako dejanje podpore reakcio-! namim silam v inozemstvu. Treba bo posvetiti pozornost | vprašanju španskega režima, i belgijske krize, bodočnosti Gr-1 čije in Poljske.
Vse za svetovni mir
London, 26. United Press. — Dopisnik »United Press a» Sw«eny po-
■ roua, da je danes Clement Attlee, WČ.SSV/ČČ.V.,.WA,.%W.VČ.,.V.,.WČ.V.,A'.V.V.V.V.V.V.’.V.V.V.V.%W.W VAV
novi britanski laburistični ministrski predsednik, izjavil novinarjem, da bi imela zunanja politika njegove stranke namen, boriti se za <tnov svetovni red, da se prepreči vojna in za svetovno gospodarsko politiko, ki naj dvigne življenjsko ravan.*
Attlee je dajel: ^Volitve nam bu-do dale možnost, da vodimo politiko socialistične stranke. To je prvič v zgodovini, da ima laburistična stranka v tej deželi jasno večino. Rezultat je izredno lep.* Attlee si je moral priboriti pot do tiskovne konference, skozi gručo občudovalcev. Ko se je prerival skozi maso, ki je odobravala, je nekdo zavpil: «Ali boste vzeli s seboj v Potsdam Churchilla kot opazovalca?* nakar se je Attlee nemo nasmejal.
Attlee je prečital novinarjem skrbno pripravljeno izjavo:
»Laburistična stranka prav nič ne hvali težkega dela, ki ga bo imela v prihodnjih 5 letih v tej deirii in pred vsem svetom. Danes je pred-ve3rf velikega napre.jka, obnove doma in sodelovanja z na', mi zavezniki, Združenimi državami in (sovjetsko zvezo.*
Z Attlcejem je bil prof. Harold Lasky, ki je vodja laburistične stranke, in o katerem je dejal Churchill, da bo njen vodilni mož, če bo prišla na oblast. Ko so novinarji stavili Attleeju nekaj vprašanj, Je Lasky dvignil roko in dejal: »Nobenih vprašanji* Attlee, ki je bil očividno pripravljen dati izjave, j* nato popustil.
Vojne zločince je treba takoj kaznovati
London, 26. Reuter. — «Daily He-rald* piše danes, da so vprašanja ki se pojavljajo v zvezi z sojenjem nemških vojnih zločincev drugačna kot vprašanja razprave proti maršalu Petainu.
»Herald* dodaja: Petain je pred sodiščem zaradi obtožbe, da je delal proti priznanim zakonom svoje de. žele. Obtožen je veleizdaje,
Goering, Rii>entropp, Hess in ostali se smatrajo za krive, preden se je vršila kakršnakoli razprava, zločinov proti človenčanskim zakonom. Ti zakoni niso napisani v kakšnem zakoniku, vendar so zločini tako ogromni, da ni mogoče dovoliti nobenega vpradanja, ali so obtoženi mogoče nedolžni.
Te osebe je treba obsoditi in kazen izvršiti. Postopek naj bo čim ktajši.
Mnogo je razlogov za to, da bi se cela stvar končala hitro, le malo razlogov moremo odkriti, ki bi bili v prid zavlačevanju.
Pravni strokovnjaki so v tej stvari razpravljali dolga leta. Lahko bi pričakovali, da bodo posebni načrti pripravljeni za takojšnjo uporabo.
Mesto tega nas zabavajo s po-drobnostjo-o življenju, ki ga sedaj živijo ujetniki. Nekaterim, med njimi Goeringu, kažejo filme o nacistični koncentracijskih taboriščih. Ne moremo si misliti, kakšen naj bi bil namen tega postopanja, če ne neka čudna vrsta »prevzgoje* glavnih krivcev teh izpadov, preden jih bomo obsodili.
I. Kongres AFŽ Hrvaške je zaključen
Pomembne ixjave zastopnic Italijanskih lena
Zagreb, 26. Tanjug. — Pri na-daljnem delu kongresa AFZ Hrvaške Je govorila poslanica iz Slovenije Marija Mestnošek, kj Je podala rezultate prvega kongresa O-svobodilne fronte. V imenu Makedonije je govorila Cence Jovanova, ki je dejala med drugim: »Danes je vsa Vardarska Makedonija svobodna in srečna pod okriljem nove Jugoslavije. Toda na žalost živi še del Makedonije ne samo brez svobode, temveč pod najstrašnejšo strahovlado. To je naša Egejska Makedonija, nad katero vrše mo-narho - fašistične tolpe in grška reakcija najstrašnejša zverinstva. Sovražniki Jugoslavije so že 1941. sku&ali z vsemi silami odcepiti Makedonijo od Jugoslavije, a niso u,-speli. Sovražnikom se ni posrečilo napraviti Makedonije za kamen spotike in razdora vsega Balkana.
V imenu žena iz Zadra Je govorila Pina Pazinottl, ki je prinesla pozdrave in čestitke italijanskih protifašistk iz Zadra ter obljubila, da bo storila vse, da se okrepi bratstvo med našima dvema narodoma.
Nato je imela govor Rlglia Ris-mondo, podpredsednica pokrajinskega odbora AFZ za Istro. Dejala Je: »Hkrati s pozdravi Italijank iz Istre Vam prinašam njihovo vročo željo, da bi se čim bolj okrepilo
bratstvo med Italijani in Hrvati. Istra bo most, ki bo vezal protifašistični blok Balkana z naprednimi narodi zapadne Evrope.*
V zaključni besedi je dejala Kata Pejnovič med drugim: »Kongres žena je pokazal ogromne rezultate, ker je manifestiral razpoloženje žena nasproti prijateljem in nasproti sovražnikom. Pokazale so ljubezen in hvaležnost najboljšemu sinu naše domovine, tovarišu Titu, ki je povezal vse narode Jugoslavije v čvrsto in enotno Narodno osvobodilno fronto, zasejal med nas ljubezen in bratstvo, ki nam je s svojim bodrenjem vlival vedno novih moči in dajal polet, da smo vztrajali do konca v težki in krvavi borbi, Zene so pokazale svojo ljubezen nasproti našim velikim zaveznikom, zlasti nasproti Sovjetski zvezi in Rdeči armadi, ki je skupno z našimi hrabrimi borci osvobodila našo domovino, ki je nosila glavno breme vojne proti fašizmu na svojih ramenih. S svojimi manifestacijami za Istro so žene izrazile upanje, da »e bodo sklepi Atlantske liatine v resnici izvedli, da bo Istra naša, ker je to volja Hrvatov in Italijanov Istre.*
Po zaključku kongresa Je bil novo izvoljeni kongres AFZ Hrvaška sprejet pri predsedstvu vlade.
Fašistične hijene bodo morale utihniti
Rdeia armada ni IzvrSlla pohoda od .Stalingrada do Borilna zato* da b* se rodil nov namikl Imperializem
Delo konference Velikih treh našlo napreduje
Ob zaključku konference bo Truman govoril ameriikemu narodu
»ost.
Beograd, 26. — Nocoj je uradno objavljeno, da bo predsednik Truman podal ameriškemu narodu po. ročllo o rezultatu razgovorov, čim se bo končala konferenca treh velesil v Berlinu.
Truman je prvotno nameraval dati to obvestilo Kongresu po svojem povratku, toda kep bi zasedanje senata utegnilo biti odloženo, se je odločil nagovoriti narod.
Jutri se bo Truman s svojim spremstvom podal z letalom do Frankfurta, da bi tam prisostvoval deflloju ameriških čet in kosilu z generalom Eisenhowerjem.
Frankfurt na Malni, 26 Reuter. — Predsednik Truman je danes prispel v Frankfurt na Malni, da bi obiskal glavni stan generala El-sonhowerja in podelil odlikovanja 6. britanskim častnikom, ki so »lužili pod generalom Elscnhow»rjem. Truman Je prekinil svoje potovanje v Heidelbergu, kjer je kosil v Vinskem domu. Truman namerava poleg toga prisostvovati paradi a-merlških čel.
"Izvestija" o Potsdamu konferenci
Moskva, 26. Tass. — Mednarodni opazovalec »Izvestlj* izraža presenečenje nad nervoznostjo, ki jo ka-
žejo nekateri ameriški in amglte-ški listi, ki smatrajo, da predstavlja berlinska konferenca misterij. Vprašanja, o katerih razpravljajo na konferenci, prarvi opazovalec, so posebno važna in od njihove rešitve zavisi stalnost in trajnost miru, ki ga potrebuje vse miroljubno človeštvo. Vsekakor zahteva konferenca posebne pogoje za svoje delo. Opazovalec poudarja tudi, da so številni tuji tolmači in komentatorji jasno ugotovit1!, da informacijski trust, ki ga čutijo nekateri listi, nikakor ni tako nedolžen. S:daj so nekateri reakcionarni opazova >«1 Hearstovega in Scrippsovega časopisnega koncerna očividno silno razočarani nad dejstvom, da jim berlinska konferenca ne nudi dovolj gradiva, da bi mogli poudarjati razlike med Velikimi zavezniki. Opazovalec opozarja na ugotovitev o-pazovalca lista «New York Herald Tribune* Elllot-a, ki pravi, da Je ena najbolj perečih nalog, razruže-nje tajlnstveoega zidu, ki obdaja Sovjetsko zvezo.
Vbaka nepristranska oseba, pišejo »Izvestja*, ve, da ni v politiki Sovjetske zveze nič tajinstvenega. Sovjetska zveza ni nikoli nudila priložnosti za obtožbe, da zanemarja rešitev vprašanj, ki so pojav-
ljajo pred demokratično koalicijo v zvezi z zmago nad Nemčijo. Opazovalec »Izvestij* navaja komentatorja »Daily Thelegrapha* Garvina, ki se pritožuje, da se sovjetska .politika ne strinja z vodilnimi načeli zaveznikov. Opazovalec pravi, da ves ruski sistem v Nemčiji ne vsebuje nič, kar bi moglo škodovati zapadnim pokrajinam, pač pa mnogo takega, kar bi bilo treba prevzeti. Dopisnik »Izvestij* pravi, kar je že bivši ameriški državni podtajnik Wells izjavil, da so na svetu vplivne osebe, ki hočejo ohraniti Nemčijo kot vodilno silo v srednji Evropi in sanjajo celo o tem, da bi jo uporabili kot protiutež proti Sovjetski zvezi. Bedaste sanjo!
Kongres albanske Osvobodilne fronte
Tiraa, 26. Tanjug. — Tajništvo fronte je izdalo sledeče poročilo: Vršila se je seja predsedstva glavnega odbora Narodno osvobodilne fronte. Seja je bila posvečena kongresu fronte, ki bo v Tirani 5. avgusta 1945.'
List »Bashkimi**, ki prinaša gornjo vest, prali, da bo ustavodajna skupščina svečana odločitev albanskega naroda o njegovi bodočnosti, o bodočnosti naroda, ki je dal vse za vsobodo in demokracijo in ki se Je vrgel v boj ramo ob rami z protifašističnim blokom z neomajno vero v pravičnost protifašistične stvari,	.
»Bashkimi* piše dalje, da sa Je albanski narod ogorčeno boril proti okupatorju in izdajalcem in da
ni bil ta boj samo v znamenju osvoboditve Izpod tujega jarma, ampak da je postal tudi boj proti narodnim in nenarodnim klikam, ki so pile albanskemu narodu kri od časa kralja Zoguja do fašistične oku. pacije. List piše nato, da je albanski na-od s politično podporo Fronte ustanovil svojo narodno vojsko in lz svoje srede izbral demokratično vlado.
Končno pravi list: »Danes je potrebna albanskemu narodu ustavo-dajna skupščina. Albanski narod zahteva, da sankcionira enkrat za vselej s svojo voljo pravice, ki si jih je pridobil z brezprimerno borbo, v kateri je sodelovalo malo in veliko. Ustavodajna skupščina bo utelešenje političnih stremljenj našega naroda. Ustavodajna skupščina bo ustanovila politično in družabno bodočnoBt Albanije*.
Konferenca brez duie
Tirana, 26. Tanjug. — »Konferenca v San Franciscu brez demokratične Albanije in Poljske je konferenca brez duše ln telesa*, piše list »Llrla*, ki je glasilo Albancev, v 18. številki dne 15. junnja t. 1.
Navedeni list izraža v članku svoje začudenje, kako je bilo mogoče, pustiti ob strani oni dve dišavi, ki sta se ramo ob rami borili z zavezniki proti »kupnemu sovražniku, med tem ko so poklicali na konferenco države kot so Turčija In Argentina s svojima fašističnima vladama, ki do včeraj niso bile nič drugega kot gnezdo fašizma in ki skušajo dane« prižgati sveče na grobu fašizma in nacizma.
Moskva, 26. Tass. — V članku, posvečenem nemš.kemu vprašanju, piše «Komsomolskaja Pravda* naslednje:
»Moremo si misliti, da so se tudi najbolj cinični zbiratelji političn h cvetk izredno začudili in to ne samo zaradi vsebine, ampak zaradi samega dejstva objavljenja inter-vjuva, ki ga je nedavno imel »Reuterjev* dopisnik s sestro Hermanna Goeringa. Neokusna šala s tem intervjujem, o katerem ne ve nihče, komu je namenjen, predstavlja vzorec okornega dejanja, h kateremu bi se celo najvztrajnejši za-ščitn k nacistov nikoli ne upal zateči. Trudeč se, da bi ohranili fašizem za vsako ceno, so oni seveda pripravljeni žrtvovati svoje najhujše kompromitirane agente. Fa-čističng hijena, ki je še pred kratkim omamila s svojim groznim tuljenjem, je pripravljena nadeti si druge maske, uporabiti druge videze in druga gesla.
Toda cilji ostajajo nespremenjeni.
«Reynolds News» jasno označuje namene reakc oriarnlh sil in fašizma v Angliji. Toda bevskanje fašističnih hijen se lahko jasno sliši tudi v drugih državah. V Grčiji zavzema obliko pokanja strojnih pušk, V Belgiji se sliči pri poskusih, da bi naprtili ljudstvu osovraženega kralja. V Vatikanu je to bevskanje vzelo obliko izzivajoče pridige o »krščanskem zakonu — ljubezni do sovražnika* in o nujnosti, da se tudi papeža postavi na spisek udeležencev mirovne konference. V Madridu Je to bevskanje zaznavano v glasovih o predstoječl konferenci Franca s Trumanom in Churchillom. V Kanadi se čuje v sumljivih poročilih o preostali tolpi Arciszewskega v »Odboru za o-svoboditev Poljske*. V Iranu prevzema banditska protisovjetska gesla na zidovih glavnega mesta. V nekaterih krajih nastopa končno v obliki protesta proti »rusificira-nju Berlina*, kar Je seveda čisti nesmisel. Delajo se tudi načrti, da se da Nemčiji vloga pri obnovi Ev-roje. Od tega Je samo en korak k nazoru, ki ga j« Izrekel neki dok-
tor Valentine v reviji »Contempo-rary •review»: »Ne bo potreben niti vpliv od zunaj, da se nemški narod privede v nujno fazo samovzgo-Je». Take so »krite sanje, ki so jih odkrili neprevidni in kratkovidni »zgodovinarji*.
Naj bo, kakor hoče, Rdeča armada ni zato izvršila svojega pohoda od Volge do reke Spree, od Stalingrada do Berlina, da bi dovolila kakemu novemu kaplarju, ki bi ga rodil krvožejni nemški imperializem, da bi vodil nemški narod po poti »samovzgoje*, ki je tako dobro poznana vsemu »vetu, ter ga spet preebrazil v povzročitelja novega svetovnega pokolja. Narodi cele Evrope, katerih srca so še napolnjena s bridkostjo nedavnega suženjstva, pozdravljajo ravno ta vpliv od zunaj, ki je poč klican, da uniči za vedno korupcijo fašizma, in to prav do korenin. Imamo dokaze*, nadaljuje list, »da se nemški finančni in industrijski magnati krčevito oprijemajo svojih biviih zvez kakor rešilnega pasu. Po poročilih ameriškega radia vodita nemški industri-jalec Westrick, ki Je bil deportiran leta 1940. kot Hitlerjev tajni
emlsar, in notomo znani nemški bankir Schroder, intimni prijate^ In zaupna oseba Thyssena, tajna pogajanja z zastopniki ameriških koncernov, med katerimi se nahajata tudi dva predstavnika močne »Družbe za telefon in telegraf*. Ni nikakor slučajno, da so nedavno aretirani ravnatelji podjetja »Farbenindustrie*, ki so pokazali svojo lndlgnacijo, zaslišani od a-meriških oblasti, izrazili svoje tipanje, da se bo celotna situacija spremenila, ko bodo prišli njihovi dobri prijatelji lc Anglije in Amerike v Nemčijo.
Okoliščine so sedaj take, da imajo fašistične hijen« ne samo možnost, da dvigajo glave, ampak celo, da vodijo odkrito propagando. Ce ne bodo mogoče imele uspeha izjave, da ima Gdring »veliko srce*, bo padlo sklicevanje na čuvstvo j mednarodne finančne in induatrtj-. ske oligarhij« očividno na ugod-i nejša in bolj pripravljena tla. NI ! dvoma, da bodo miroljubni narodi 1 sveta, potem ko si bodo utrdili «-! notnost in zavarovali zmago, do-j segli ne samo to, da bodo morale fašistične hijene utihniti, ampak tudi to, da bodo te hijen« celo obglavili.*
%WW«WWWVWIW. V.VA1
Napačni Francovi računi
Moskva, 26. Toss. — Dogodki v Španiji se vedno pritezajo pozornost mednarodnih opazovalcev moskovskih listov. Diplomatski opazovalec »Izvestij* piše, da brez dvoma tako opevana preureditev Špan. ske vlade, ki jo hvali Franco, nlka. kor ne pomeni odstopa od fašistične pozicije falange, ampak nasprotno doprlnaia k utrditvi falange. Nikakor ni brezpomembno da glasila falange zatrjujejo, da bo nova vlada imela falangistlčne ideale. O-pazovalec «IzvestiJ» se ne strinja z reuterjevlm diplomatskim dopisnikom, ki skuša označiti dogodke v Španiji kot nekaj, kar ni značilno ln kar je drugovrstno. To, kar se
Prizori iz manifestacije tržaškega ljudstva ob 2. obletnici padca fašizma
■
godi v Španiji, nikakor ni neznačilno, poudarjajo »Izvestja*. Hitlerjev in Mussolinijev varovanec, general Franco skuša rešiti ne sa. mo svojo lastno kožo, ampak kar je posebno važno za Fram sovo vlado, rešiti glavne rezerve hitlerlzma, ki ao našle svoje zatočišče v Španiji. Moskovski list »BoiTuevik* piše, da svobodoljubni narodi z vso pravico zahtevajo, da s« tej stvari naredi konec. Francova Spemija j« še vedno leglo fašizma. Potem, ko Je izgubil podporo hitlerjevske Nemčije, skuša sedaj Franco prebarvati pročelje svoje države in ustvariti pravljico o preureditvi španskega fašističnega zatočišča v miraljubno deželo. Sedaj se skuša izmakniti in skuša svojo ladjo odpeljati iz bližajočega se viharja. To. da kdo bo verjel tsj oeneni krinki! Franco se je še «nkrat zmotil. Falangistična maškarada, pisajo »Izvestja*, kaže, da simpatija do NemčijS sedaj ni več v modi. To potrjujejo tudi Izjave, ki jih j« podal zadnjič švedski zunanji minister Guenther, ki je skušal opravičiti švedsko obnašanje v veliki voj. ni proti hitlerjevski Nejnčijl in ja skušal braniti svojo politiko pred obtožbami, da je bila naklonjena Hitlerju. Kot javlja »vedski tisk, zapušča Guenther svoje mesto. U-pajmo, piše list, de bo dala Gu«n-therjeva odpoved Švedom prilot-nost, da bodo bolj nepristransko cenili njegovo probltlerjevako delovanje.
Prvi mamfentanti z »»tavami se zbirajo na nekdanjem trgu «Impero»
Na palači na trgu L'ni ta ao manlfeatanti izobesili tržaško za* ta v o
Od vsepovsod
Berlin, 26. OWT. — Zavezniški tisk v Nemčiji poroča danes, da zakon, ki ga je izdala ameriška uprava, prepoveduje Nemcem kakršenkoli vojački pouk. Poročilo nadalje izjavlja, da so Izdali ta zakon na podlagi nemške brezpogojne predaje.
London, 26. — Radio Praga ob-vešča, da »e bo dane« sačel prvi nabor pod orožje za sestalo :i„v» češkoslovaške narodne voieke*
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
27. julija 1W
Prejeli smo:
»Antifašisti*4 in antifašisti
Trst dosedaj še rti biti nikoli tako politično razgibam.
Po dvanajstem juniju vstajajo nenehno noVi sPartiti*, izhajajo novi časopisi — prav kgkor gobe po dežju.
Novi tPartiti* in listi objavljajo svoje programe, obljubljajo italijamstvo Trsta, obljubljajo blagostanje ljudstvu, de jih bo poslušalo, obljubljajo, da bodo postavim trden branik pred vplivom is vzhoda — pred manjvrednim kulturnim vplivom in zaostalo cMUeacijo, da bodo ščitili oerkev pred nevarnostjo komunizma itd.
Pravzaprav so W programi še nepopolni. Vsak dam jim namreč pritaknejo kaj novega, kakšno besedo oz. frazo o sodelovanju z drugimi itd. Kdor je bral uvodnik v <La vo-oa liber at, Vi naj bi izražal tpro-gram, je Videl — »ptovanje* v pravem pomenu besede. Vsi ti eParti-ti», razpravljajo o svojih programih in obljubljajo — pomislite •— blagostanje ljudstvul
0 slovanskih množicah v Slovenskem Primorju in Trstu, o njihovih pravicah, ki jih imajo kot narod in o demokratičnih pravica, ki so jih dobili kot borbeni antifašisti pa ne spregovore niti besede.
Edino Ust *La voce Tibera* je napisal nekaj o slovenskih manjšinah v Slovenskem Primorju
O manjšinah! Vendar so te emauijšime* *— večine. V manjšino bi se dali po upanju teh ljudi spremeniti. Način jim je znan, saj ga je marsikateri izmed njih uporabljal v zadnjih petindvajsetih letih. Torej je tudi to programu.
Na manifestacijah ob drugi obletnici pode o fašizma, pa so twi govorniki opozarjali na italijansko manjšino v Slovenskem Primorju, ki prihaja edino v Trstu v večino.
Vendar slovenska večina ne zahteva nobenih prihMesfijev.
Slovenci znajo dobro ceniti svoje italijanske tovariše *— protifašiste, ker jih tudi oni spoštujejo. To prijateljstvo in bratstvo — ta produkt prelite krvi za bratstvo in mirno sožitje dveh različnih narodov na istem ozemlju je zlat primer vsem drugim narodom v Evropi in po vsem svetu, kako »lahka bi reševalo mir vse človeštvo če bi bile črtane vse rinteresne sfere*, «o-brambeni zidovi* in želja posameznikov po dobičkih, Ki jih tsfere» in ezidovi* prinašajo.
To dragocenost bo slovensko in italijansko ljudstvo znalo čuvati!
O čuvalo jo bo tako, da bo vedno pripravljeno na borbo za vso demokratične pranjice, katere si je sarmo izvoj&vaio v borbi ob rami Združenih narodov.
Zatiralo bo vso poskuse dviganja nacionalna mržnje. Kar so premagali, kljub petindvajsetletnemu tro. bentanju fašistov, v sebi, hočejo sedaj premagati tudi v drugih.
Vsak, ki ve kje je resnična pot k blagostanju, vsak, ki vidi, da je to le v skupnem dedu, ki ga rodi bratstvo italijanskega In slovenskega naroda, bo poučeval one, ki tega zaradi fašistične propagande in politične nezrelosti ne razumejo. Vsi pa bomo kaznovali tiste, Ki tega nočejo razumeti, — ker so fašisti.
Ne samo, da postavljajo ti «Par-titi*, ti novi Usti take *programez, ki so do pičice enaki onim, za katere je delal recept Ooebbels skupaj s vso svetovno reakcijo, — ampak v*i ti kopičijo dnevno Se nove klevete, nove laH na račun ljudskih s«.
v*.....1
Socialno skrbstvo v Tržaškem okrožju
Široko zasnovana pomoč vsem resnično pomoči
potrebnim
Odsek za socialno skrbstvo Trža. Škega okrožja je izdelal daljše poročilo o svojem dosedanjem delu.
Odsek je razdeljen na šest sektorjev, in sicer: Splošno skrbstvo, materialno skrbstvo, socialno zavarovanje, kolonizacija in delo kolonizacije, socialna kontrola in pritožbe. Poleg teh sektorjev je bil ustanovljen še poseben stanovanjski oddelek.
Ker je odsek ugotovil, da je v okrožju število pomoči potrebnih ljudi ogromno, je organiziral nabiralno akcijo, v kateri, je bilo nabranega: v okraju Postojna 56.000 lir, v okraju Kozina 24.269 lire, v okraju Piran 40.000 lir, v okraju Koper 31.000 lir, v okraju Nabrežina 5.080 lir, v okrpju Milje 23.067 lir in v okraju Sežana 84.130 lir. Poleg tega je bilo nabranega v sežanskem okraju 10 polnih vozov poljskega orodja, živež in pohištvo, 225 kosov raznovrstne posteljnine, oblačila in obuvala. Slično tudi V postojnskem okraju.
Razdelitev nabranih prispevkov in blaga je bila določena na okrožni konferenci za socialno skrbstvo. Poleg tega so dobili okrajni odseki še posebej nakazane podpore od NOO, in sicer okraj Nabrežina 56.396 lir, okraj Sežana 39.275 lir, okraj Tržič 1,427.612 lir, katere so bile tudi razdeljene po danih navodilih.
Odsek Je dovršil popis družin in oseb, potrebnih podpore. Rezultat tega popisa je naslednji:
Družin padlih partizanov 461, število otrok 542, število odraslih članov 905. Družin, žrtev fašističnega terorja, 271,! število otrok 616, število odraslih članov 610. Družin invalidov NOV in POS 166, število otrok 388, število odraslih članov 272. Družin vojnih ujetnikov 930, število otrok 1166, število odraslih članov 660. Družin internirancev in konflnirancev 875, število otrok 979, število odraslih članov 2006. Onemoglih in pomoči potrebnih 1671. O-trok, sirot, brezdomcev 479, odraslih otrok 247. Ostalih družin, pomoči potrebnih, 2364, število otrok 2593, število odraslih članov 3446. število invalidov 1052. Nosečih in doječih mater 1584. Skupno število družin 6151, število otrok 8051, število odraslih članov 12.564, število invalidov 1052, število mater 1584.
Izvršen je bil tudi popis otrok
padlih partizanov, izvzemih okraja Tržič, ki popisa še zri poslal. V okrožju je 133 otrok. Za meseo julij je odsek prejel od finančnega odseka za tražaško okrožje znesek 2,000.000 lir, ki je bil razdeljen: tržiškemu okraju 600.000 lir, na-brežinskemu 500.000, sežanskemu 450.000 mil jakemu 400.000, blagajni odseka za nujne podpore 50.000.
Ta znesek je le akontacija, ker znaša proračun za julij 7,806.800 lir, da bi dobila vsaka potrebna druži-
na po 1.000 lir in vsak otrok do 18 leta po 150 lir.
Okrajni odseki so postavili komisije za podeljevanje podpor, katere so izvolili okrajni odbori.
Okrajnim odsekom je bilo naročeno, da poiščejo stavbe, ki bi prlšl v poštev za invalidne domove, domove za matere in deco in okrevališča. Okraji to nalogo že izvršujejo in go precej stavb že našli. Za otroško lee tovišče ob morju je bilo popisanih 100 otrok.
Od Triglava do Jadrana
Delo v mirenskem okraju
Dne 22. t. m. so se sestali v mirenskem okraju krajevni referenti za socialno skrbstvo. Sestali so se, da skupno rešijo vprašanja, ki jih ima dane« poslednja vasica našega okraja.
Tovarišica Bojka je v političnem referatu poudarjala, kako ekrbl naša nova država da. bi zboljšala socialno in gospodarsko stanje. Ce bo socialno stanje dobro urejeno, bo tudi politični položaj urejen.
Krajevni referenti bo poročali, kako se je razdeljevalo po vaseh blago in aprovizacija. 5e najboljše so v tem primeru delovali v Prva-čni, kjer so res skrbeli, da je bilo
na postaji večja slovesnost z govori. Popoldne j« bil miting, ki ga je priedila mladina iz Lokovca.
Kakor v vseh krajih se tudi v našem prebuja zadružno življenje. Vsi prebivalci se zelo zanimajo za zadruge. Imeli smo zborovanje za ves tolminski okraj, na katerem je bili izvoljen ograjni zadružni iniciativni odbor,
ČRNIČE
Pred nekaj dnevi so pionirčki iz Vitovelj sami priredili miting. E-najstletna pionirka Marjuči je prevrnili v Srbijo, nas bodo ljudje predstave. Sami so si napravili oder dn na njem nastopili z igricami, recitacijami in petjem. Na-
brali so tudi nekaj denarja, ki ga blago razdeljeno med ljudi, ki so sedaj hranijo, da si bodo z njim
resnično potrebni.
nabavili novo zastavo. Prejšnja je ,	.	bila za časa okupacije »krita V
V vseh vaseh socialno skrbstvo buakerju in ^ je p0kvarUa.
zelo skrbi za pomoč družinam, ker so mnoge popolnoma brez sredstev.
V mirenskem okraju se je žetev zaključila že pred dvema tednoma z dobrim pridelkom žita. Pretekli teden so začeli z mlatvijo. V celem okraju obratujejo tri mlatilnice in sicer v Renčah, Gabrijah in Opa-tjem selu. Ko bo tu delo končano, se bodo razvrstile po drugih vaseh, tako da bodo prišle na vrsto vse vasi kljub temu, da so trije stroji premalo za ta okraj,, ki je v žetvi precej bogat,
TOLMIN
KNEŽA
V Kneži je bil te dni prvi Studijski sestanek. Ze mnogo poprej bi morali začeti s takim 'tako potrebnim delom, toda najprej jth je oviral okupator, sedaj pa jim zaradi praktičnega dela primanjkuje časa. Na tem študijskem sestanku so tovarišic* skupno čitale knjige in se o snovi tudi pogovorile. Videle so, kako potrebni so taki sestanki, ker jim je bilo zaradi o-kupatorjevega terorja vsako napredovanje onemogočeno.
Potem je tovarišica, ki je odgovorna za dopisništvo priporočila, ; naj popišejo tudi one vse svoje do-
22. t. m. j« prispel v Sv. Lucijo ...	_
prvi vlak iz Slovenije. Do sedaj je i življaje in sploh vse, kar se sedaj
“	'	 1—	Ivam	rt	niaanism	sn	mln/liinl
bila proga porušena, ker »o parta I	«	Panjem	se	mladini
bistri duh.
Po vasi so nabirale knjige za či-
zani na ta način onemogočili delo
okupatorju. Ob tej priliki so	^	^	^	prijazno
šli ljudje iz vseh krajev m je bila j 8prejetCi ker sc naB-c mi9tvo v pol-
Na delo za lepše življenje
Najbolj značilno pa je, da so t«-* predstavniki teh ePartitov* vsi listi, — krstili sebe »a antifašiste. —
Do kam sega ta njihov vprotifa-MsSmst
Pokazali so jasno na drugo obletnico padca fašizma.
Dam pred obletnico so vat listi opozarjali na pomen tega ljudskega praznika. Napovedane so bile manifestacije — protifašistov.
Vendar marsikaterega Tržačana ni bilo na ulioo.
Bil je delavnik. Delali so ves dan in so biH trudni ali zadržani.
A oni drugi, ki «i nadevajo Ime antifašisti, hi so v največji meri uradniki in podobno t Njih ni bilo! — Se več!
Ko so se pomikale po cestah mno. žice, so prav tisti demonstrativno
Vipava je doživela zadnjo nedeljo
eno izmed največjih slavnosti V svobodi. Na čast 9. hrigadl 20. U* darne divizije je bil svečan miting. Na trgu, okrašenem z zastavami in zelenjem, se je zbrala dva tisoč glava množica. Prihitela je mladina iz Opčin ih Sežane, polnoštevilno so bili zbrani tudi borci 9. brigade.
Tovariš predsednik KNOO za Vipavo je v svojem nagovoru pozdravil zbrane množice in omenil vse številne žrtve, ki jih je doprinesel primorski narod za svojo svobodo.
Na to so sežanske mladinke izročile borcem 9. brigade 20 udarne divizije dve zastavi v zahvalo in spomin na one dni, ko so prinesli v njihove kraje toliko zaželjeno svobodo.
Tovariš komisar se je v imenu vseh borcev, podoficirjev in oficir-
zarpirali okna, ko so videli zastave z rdečimi zvezdami, ki so bile simboli ljudskih množic v boju proti fašizmu.
Oni gotovo niso antifašisti, ker ni niti eden od vseh teh mogočih <tPartitov» praznoval obletnico zmage nad fašizmom. Oni so — to je gotovo — fašisti!
Treba jih bo poiskati in pokazati njihovo krivdo! To bomo brez dvoma storili!
Aft ne nosimo imena antifašisti zaradi lepšega, ali ker je to mogou^ »moderno*/
Ne... pač pa zaradi tega, ker smo v resnici antifašisti!
O dokazih zato — nam ni treba govoriti.
Mi smo jih dali!
Tržačan
jev 20. udarna divižije zahvalil za Izročeni zastavi In je poudaril trdno enotnost vseh narodov Jugoslavije, ki so za svobodo nove demokratične domovine ramo ob rami prelivali kri po Sloveniji, Dalmaciji, Crni Gori in Srbiji.
Sledil je daljši govor tovariša komisarja TVP, ki je v glavnem povedal sledeče: Današnja svečanost bo odjeknila širom vse naše domovine. Pokazali smo, da naše ljudstvo ne pozna in ne priznava na svoji zemlji nasilno vzpostavljenih omeja. Mladina iz onstran plave črte je prinesla svojim borcem — osvoboditeljem v znak priznanja in zahvale, v znak tesne povezanosti z njimi naši zastavi — simbol svobode vseh demokratičnih narodov. Naš narod še ni pozabil trpljenja in muk, ki jih je prestal pod nactfašlstičnim terorjem. Toda postal je v tej težki borbi jeklen in nezlomljiv, izvojeval si je pravico, da sam odloča o svoji usodi. Zavedamo se, da stojijo pred nami še težke naloge, z dejanji bomo dokazali, da jih zmoremo. Zastaviti moramo vse svoje sile in moči, da člmprej obnovimo porušeno domovino, da si člmprej sami ustvarimo ono boljše življenje, za katerega smo se borili in ki ga bomo dosegli edino le skupno z našimi brati in sestrami v novi federativni demokratični Jugoslaviji. Zato mladina vestno in z vso vnemo na delo! Naj živi delovna udarna pest!
Nato je še tovarišica Zorka pozvala mladino, da »trne pri delu za obnovo vse svoje mlade sile in moči.
Nato je še tovarišica Zorka poslani IOOF za Jugoslavijo in IOOF za Slovenijo dve resoluciji.
ni meri zaveda nujnosti, da se naša mladina izobrazi. Na ta način se bodo naučili mnogo stvari. Nabrale so tudi prostovoljne prispevke za knjige.	'Pj»
KRONBERK
-le..1
Naše žene pripravljajo všč fibtfeb-no, da sprejmejo otroke ubožnih staršev iz mesta. Kakor smo že poročali, je mnogo otrok tuberkuloznih. Zato je hvalevredna iniciativa kronberšklh žena, da sprejmejo za nekaj časa k sebi mestne otroke. Prepričani smo, da ne 'bo to edini primer.
Mali pionirčki se veselo pripravljajo za šolo. Saj se bodo letos prvič in brez strahu učili v materinščini. Nestrpno pričakujejo tako za-željeni dan, ko jih bo domači učitelj poučeval v slovenščini o tem, kar je v resnici potrebno za bodočnost nase dece in ne o sovraštvu in o puškah, kakor so to delali fašistični pritepenci, ki jim je bila prava vzgoja otrok deveta briga.
"V
Sv. LUCIJA
Lucije je Imela se-
Mladina Sv.
»tanek, na katerem je obravnavala naloge, ki so bile stavljene na o-fcroini konferenci.
Sestavila je stenčas s svojim delovnim progranom, ki je bil priprava in tekmovanje za drugi kongres ZSM.
Izvedla je tudi nabiralne akcije za drugi kongres ZSM v znesku 1.380 lir.
Ustanovila je tudi mladinski dom, v katerem se zbira na sestanke, vaje, itd. V kratkem bo ustanovila tudi svojo knjižnico, ki ji bo v razvedrilo in izobrazbo.
Naša mladina tudi pridno dela Sedaj so prenehali a čiščenjem ruševin, ker Je veliko dela na polju. Takoj po končanem poljskem' delu, bo začela zopetj odstranjevati ruševine.
Iz tržaškega življenja
Koncert St. Jakobskega zbora
V soboto 28 julija ob 9. mi zvečer priredi St. Jakobski pevski zbor koncert, ki bo v dvorani m. sektorja v ulici Caprin. Na sporedu so moški in mešani zbori ter solo-spevi. Ljubitelji petja so vabljeni na to prireditev, k'i bo posvečena lepi slovenski pesmi.
Priporočamo točnost!
Enotni sindikati Vodilni svet lesne industrije
Mizarji in sploh vsi nameščenci lesne industrije, kateri niso že organizirani, se lahko dnevno vpišejo, Via Mcuntfort 3/1, soba 43, od 17. do 19. ure.
Prvi učiteljski tečaj
v Gorici
Dne 24 julija dopoldne so otvo-rili prvi tečaj za vse, ki so dokončali italijansko učiteljišče. Prijavilo se je 60 učiteljev in uiciteljic, ki si žele pouka v tem slovenskem tečaju, Namen tega tečaja je, da se popravijo in nadoknadijo vsi ne-dostatki fašističnega učiteljišča, ki-našemu učiteljstvu ni dopuščal svobode jezika.
Točno ob napovedani uri so bili zbrani vsi tečajniki s profesorskim
Zborom. Vabilu K otvoritvi ee Je, odzval g. Sokolov, zastopnik zavezniških vojaških oblasti. Tovariš Venturini Oskar, okrožni šolski. -nadzornik, je s pozdravnim ln bo-, drilnlm nagovorom otvoril tečaj ter pozdravil navzoče goste, profesorski zbor in tečajnike. Nato je .povzel besedo g. Sokolov. Izrazil je svoje veselje nad tečajem in poudaril, da se v imenu zavezniške vojaške oblasti na tem teritoriju strinja, da poučujemo povsod in vso mladino v materinem jeziku, H koncu otvoritvenega programa je pozdravila v imenu civilne oblasti prosvetna referentka za goričko okrožje tov. Marinka Ribičičeva in želela vsem tečajnikom obilo uspeha. Otvoritveni del je bil s tem končan. Nastopile so ure dela in učenja. Ob zaključku tečaja bomo imeli spet nove moči, nove učitelje, ki bodo vzgajali našo mladino in ji vlili duha, ki preveva v tem času ves naš narod.
ŽABČE
Tudi v naši vasi je opaziti tesno sodelovanje med civilnim prebivalstvom in vojsko. Mladina je nabrala večjo množino sadja in ga nesla nažim borcem na Poljubdnskih poljih, kamor hodijo vsak dan na vaje. Dobro vemo, koliko so morali pretrpeti za nas, da sedaj lahko uživamo naše pridobitve. Zato tudi skrbimo zanje. Naše mladinke jim stalno perejo in šivajo .perilo, oni pa nam pomagajo pri našem delu.
JZ lUGOSLAM
V znak solidarnosti tržaškim delavstvom I
Beograd 25. Radio. — V znak solidarnosti s svojimi tovariši v Trstu, ki so v znak protesta proti postopanju Zavezniške vojaške uprave in težkega položaja delavnih množic stavkali, so tržaški delavci v Splitu naredili velikansko povorko s tradicionalnimi tržaškimi zastavami na čelu, z italijanskimi zastavami s peterokrako zvezdo, 2 jugoslovanskimi državnimi zastavami in s transparenti v italijanščini in hrvaščini: Živel avtonomni Trst v D. F, Jugoslaviji! Smrt ostankom fašizma! Živela slovensko-
italijanska protifašistična front*-!
Ta veličastna povorka je kop® la po splitskih ulicah. Na narodu« trgu je imel govor Karlo Reg«11 ki je poudaril skupno borbo I"! fašizmu in zahteval, da skup*0'
Slovenci žive v D. F, J ugoe
iladi
Njegov govor so cesto prekini*1! klici maršalu Titu, Trstu, slov^i sko-italijanskemu bratstvu in J>v| slaviji. Po enominutnem moH®1 čast padlim tovarišem je mn0®*
ki je vzklikala Titu, odšla na
Bit
čevo poljano, od koder se je razšla.
Za večjo pomoč Jugoslavif
Glavni ravnatelj druibe UNRRA v Beograd11
W.’A%WAVAWiWWA	,V.W.	WJW,
Zakaj ne izhaja list „Gioventu“
Dne 24 t. m. je objavil radio Trst in list «Giomale Alleato» pojasnilo podpolkovnika Streeta, šefa PWB v Trstu, o stanju tržaškega tiska. V tem pojasnilu je bilo med ostalim rečeno, da s strani PWB ni bilo obnovljeno začasno dovoljenje za izhajanje lista «Gio-ventu* in da se bo to vprašanje začelo razpravljati v teku dveh tednov. Kot razlog navaja pomanjkanje papirja, kakor tudi to, da obstajajo že drugi listi za mladino.
Čutimo se dolžne, da damo o tej stvari tudi mi pojasnila. Ne odgovarja resnici, da je list »Gioventu* ustavljen zaradi pomanjkanja papirja ter ga ima uredništvo tudi sedaj na razpolago za neomejeno dobo. O tem je tudi obveščen PWB. S strani PWB niso bili uredništvu navedeni ti razlogi, temveč je bilo rečeno, da je list političen in da zato ne more več izhajati. Kar se
tiče trditve, da izhajajo že drugi mladinski listi, ravnotako in točno, ker v Trstu doslej ni izšla niti ena številka kakršnegakoli lista za mladino, niti italijanskega niti slovenskega. Dovoljenje za izhajenje je dobil le list »Lo studente» in to šele potem, ko je PWB že prejel prošnjo za odoboritev lista «Gio-ventu». Tudi od tega lista še ni izšla niti ena številka.
Mnenja smo, da bi odgovarjalo demokratičnim načelom svobode tiska, da tako velika mladinska organizacija, kot je naša protifašistična, ki samo v Trstu zajema preko 6000 mladincev in mladink, ima svoj list, temlbolj ker je ta list izhajal ilegalno že pod nemšjto okupacijo in pozival mladino v borbo proti nemškim okupatorjem1.
Zato upamo, da se bo to vprašanje rešilo v najkrajšem času, ker je to tudi želja mladinskih množic.
Novi sovjetski film v tržaških kinematografih
V Trst Je prispel nov sovjetski
dokumentarični film »Bitka za U-krajino*, ki v izvirnih fotografskih posnetkih prikazuje barbarski vpad hitlerjevske Nemčije v Sovjetsko Ukrajino. Metode, ki jih je nacifa-šizem s pridom uporabljal že pri svojih v Evropi zasužnjenih narodih, Je še v mnogo straenejsi obliki uporabil tudi nad nedolžnim u-krajinskim prbivalstvom. Zažigal je vasi, uničeval gospodarstva, rušil mesta, moril vse, kar ni bilo nemško in fašistično, strašil se ni niti zločinov nad otroki, starimi in onemoglimi ljudmi. Hitlerjev pohod v Ukrajino je pomenil dejansko iztrebljenje vsega ukrajinskega življa.
Prav zaradi tega se je v ukrajinskem človeku zbudila uporna misel: Rajši umreti kot služiti barbarskim fašistom! Vse za osvoboditev ukrajinske domovine! 8 temi gesli in pod vodstvom Komunistične stranke se je v Ukrajini dvignilo široko zasnovano partizansko gibanje, ki je z močnimi silami vpadlo hltlerjevim tolpam v hrbet. V istem času pa se je moč Rdeče armade tako ojačala in dvignila, da Je v velikih bitkah za Belgorod in Harkov odločilno potolkla nacistič. ne armade. Hitler je v teh bojih žrtvoval ogromno število svoje vojske, toda kljub temu ni mogel več zaustaviti Rdeče armade, ki je krenila, da dokončno uniči izvor nesreče človečanstva.
Ves ruski narod je kot en mož stal za Stalinovim geslom: Smrt okupatorjem! Pozadina in fronta sta vsaka za sebe izpolnili svojo dolžnost, kot je od njiju zahteval čas. Takoj za fronto je ljudstvo
pristopilo k obnovi goopodarstva hi a tem zavarovalo uspehe na frontah, Sovjetsko ljudstvo je vodila 1« ena misel:	Preko	okupatorjeve
smrti do lastne svobode in sreče!
Ves film je sestavljen iz izvirnih slik, ki napeto prikazujejo stanje na frontah. Iz razvalin porušenih vasi in mest, iz razvalin tovarn, bolnic in univerz vstaja ukrajinsko ljudstvo in obtožuje nasdstlčno barbarstvo. Iz teh obtožb je vstala slo-vesna zakletev, ne odnehati preje, dokleh ne bodo zločinci kaznovani.
Beograd, 24. Tanjug. Danes je prišel na zemunsko letališče z letalom Iz Aten glavni ravnatelj UNRRA-e, bivši guverner države New York, Herbert Lehmann.
Beograd, 24. Tanjug. — V restavraciji na kalemegdanski terasi je priredil minister trgovine in oskrbe zvezne vlade ing. Nikola Petrovič večerjo v čast glavnega ravnatelja družbe UNRRA Herberta Lehmana, bivšega guvernerja države Notv York. Čeprav težko bolan, je Lehmann skupno s svojim spremljevalcem Brunhaltom Kosti-nom prisošteval večerji, ki ji je načeloval Mihail Sergejčik, načelnik poslanstva. S strani zvezne vlade federativne Jugoslavije; so priso-stovali večerji minister za zunanje zadeve dr. Ivan Subašič, prometni minisetr Todor Vujasinovič, minister industrije Andrija Hebrang, minister za gozdove Sulejman Filipovič, minister za informacije Sava Kosanovič, minister za narodno zdravje dr. Zlatko Sre-mec, minister za socialno politiko dr. Anton Kržišnik, minister za rudarstvo Bana Andrejev, glavni tajnik predBedništva vlade Mitar Bakič in upravnik uprave za zunanjo trgovino dr. Bičanič.
Minister za trgovino ing. Petrovič jo pozdravil g. Lehmann-« ne samo kot glavnega ravnatelja velike mednarodne organizacije za pomoč narodov, temveč tudi kot velikega državnika prijateljskih Združenih ameriških držav. Med drugim je minister Petrovič dejal: »Jugoslavija je dala v borbi skupno z našimi velikimi zavezniki Združenimi državami Amerike, Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo vse, kar je mogla. Ona je v tej borbi pretrpela tudi največje materialno žrtve. Pomoč, ki Jo je UNRRA že dala, je zelo pomemben doprinos, da so sl opomogli narodi Jugoslavije. Upamo, da dam bo ta pomoč dana še Intenzivnejše. Zasluga za to pomoč pripada v veliki meri osebnosti glavnega rav-
TRŽAŠKI RADIO
Spored za petek, 27.
6.58 otvoritev, 7. glasba za dobro jutro, 7.10 napoved sporeda v slovenščini, 7.15 poročila v italdjan. ščini, 7.80 poročila v slovenščini, 7.45 koledar, 6. jutranji ritmi in pesmi, 850 zaključek.
1258 otvoritev, 12,30 glasba po željah, 13. napoved časa ta poročil« v italijanščini, 13.1« poročila v slovenščini, 1350 plteeni radijski orkester pod vodstvom dirigenta Erlaoha, 14 JO obvestila svojcem, 1450 zaključek.
natelja družbe UNRRA, (S11^ nerju Lehmann-u. Mi Jugo810’® znamo ceniti to pomoč in bvaležni.» Ob koncu svojega ra se je minister Petrovič g. Lehmann-u, da je prišel,
bolan, k večerji.
V svojem odgovoru je dejal
V
mann: »Srečen sem, da sem med vas in da vidim vašo juna*^ deželo. Vsi svobodoljubni narodi se zavedajo veličine ki so jih dali Jugoslovani v tež^ boju v štirih letih vojne. Hval«1
smo junaškemu in velikemu **
niku Jugoslaviji. UNRRA s strani »i prizadeva in si bo P** devala, da bo storila vse, kajr««vj da vam pomaga pri obnovi. sem zadovoljen, da je odpo9^ stvo družbe UNRRA v J ugos'*** tako sposobno in močno, da “v vse mogoče, da bo pomoč čim ^ nejša dn čim hitrejša1. Mi bom° ,, rili vBe, da povečamo to P0*9^ zlasti v tovornih avtomot““,h drugem, kar bo potrebno, zaslužite. Obžalujem, da ne vsled bolezni ostati dalje z toda upam. da bom ozdravel 10 bom imel naslednje dni priloi* da se pogovorim e prištojniBŠ ntotri in načelniki, kako bi 01 čim bolje in uspešneje organ® povečanje pomoči družbe UN* Jugoslaviji*,
Po tem govoru je glavni r®' t telj g. Lehmann odšel, da se čije medtem ko je njegovo ŠP ^ stvo z drugimi navzočimi ostal0 dalje.
Zadarski likerji
2iadar, 23. Tanjug. Tvorni«0 . kerjev «Luxardo» v Zadru je j največjih tvomic te vrste v J" j slaviji. Ce bi delala s polao citeto, bi mogla oskrbovati s mi proizvodi v»o našo deželo ‘V izvažati blago v bijmo. Po tvi je bila tvornica popravlj0®* , je že pričela z delom, toda kanje sladkorjajo je zelo ovir*11’
razvoju.
Naši interniranci
13.56 otvoritev, 10. obvestil« svojcem, 19.20 mladinska ura v Italijanščini, 20. napoved časa ta poročila v italijanščini, 20.16 poročila v slovenščini, 20.30 Šantlov večer, 21.10 ameriške pesmi (plošče), 21.30 Parker: Izpoved, 21.40 znani godalni mojstri, 22.15 Cecchelin, 23. zadnje vesti v italijanščini. 23.10 zadnje vesti V slovenščini, 23.30 sekstet Cerutta, 24 zaključek.
Ventlllrano žveplo prodam
TRST, VIA TARABOC1IIA 7
WW^W^^WWčWi^WiV^^WWWWWWWWWWVWWVWWJWWiWiWVVWWWWW^WVWWWiVIWW
V baraki smo ostali ves dan. Po- 6, ure zjutraj, toda odpotovali smo ba ni ravno težka, vendar Je važna poldne smo bili obveščeni da bosta šele po deseti uri, ko se je gosta prav tako kot vse druge. Mene je
U dnevnika Titovega mornarja
i.Ut
Vse naokoli so bila namreč topniška gnezda ln straže bi prav gotovo streljale na vsakogar, ki bi se Jim približal, posebno še ponoči Oficir, ki nam je bil dodeljen, nam je objasnil, čemu vsi ti ukrepi, Na tem kraju morajo biti zelo previdni, kajti smo le 35 km od sovjetsko-flnske fronte. Pogosto »e dogaja, da prihajajo v bližino nemški špionit ki se poslužujejo podlih načinov ln celo rdečearmejskih uniform.
Zjutraj ob sedmih me Je prebudil radio, oziroma zvočnik, ki je montiran v vseh prostorih in ves dan prenaša vesti.
Ob osmi uri »o nam prinesli sajtrk: čaj, ta ran (neka vrsta testenine a maslom), kos suhe slanine, sira ln kruha. Hrana Je bila pripravljena zelo okusno in primerna za tamkajšnjo klimo. Oficir se ml j* opravičeval, da niso pripravili za nas nič posebnega, to da je le sajtrk iz kotla, ki je enak ■a vojake ln oficirje.
Ob devetih --i j- 'b:	al po
veljnik taborišča z nekaj višjimi oficirji. Ker sem edini obvladal ruščino, sem bil ves čas tolmač. Nam dodeljeni oficir, ki je bil po činu poročnik, je poveljniku predal številčno stanje in me takoj predstavil: »Tovarižč Ivanovič, radjist amerlkanskego parohoda, očin ha-rašo gavari po ruski*, a potem se je obrnil k meni: »Tovarišč polkovnik xy, komandir garnizona*. Potem me je poveljnik taborišča povprašal za zdravje posadke in se zanimal za vsako malenkost. Zahvalil sem »e mu In dejal, da fcre-notno ne potrebujemo ničesar ln da imamo vsega v izobilju. Prosil me je, da vprašam še ljudi in da bi se osebno prepričal, jih Je poklical nekoliko k sebi in jih v slabi angleščini sam vprašal, če še česa potrebujejo. Več kot dve uri smo se pogovarjali o vsem mogočem. V prijetnem ln prav prijateljskem razgovoru nam je kmalu potekel čas. Ko smo odšli, »mo se prisrčno pozdravili, nam dodeljenemu oficirju so ukazali, da nam nudi vse, ker bi , Jšeleli.
prišli ponoči dve veliki ribiški ladji, kt nas bosta prepeljali v Murmansk. Ob 22 uri so s sanmi prepeljali naše stvari na obalo, kjer »mo se vkrcali na ribiško ladjo.
To je bilo nekako opolnoči, ko sta se rlbški ladji pravkar vrnili iz lova, ki »ta bili že prej obveščeni o našem prihodu. Na ladjah so nas zelo ljubeznivo »prejeli. Čeprav ata bili ribiški ladji precej veliki, je bilo vendar težavno vprašanje »prejeti na krov še 35 ljudi, če pomislimo, da šteje posadka sama okoli 30 mož. Moštvo teh ladij je bilo do skrajnosti gostoljubno. Oni, ki so bili na straži, »o odstopili svoje postelje nam brodolomcem. Poveljnik in vsi oficirji so sprejeli po enega v svoje kabine na zofo. Mene Je »prejel prvi oficir, ki nikakor ni hotel dovoliti, da bi ležal na zofi. Odstopil mi je svojo posteljo, sam se je vlegel zraven mene z izgovorom, da mora tako ali tako že ob štirih zjutraj vstati zaradi straže. Ostali so se razmestili v spalnici, ali kjer je pač bil prostvr.
Na hi morali kreniti okoli
6. ure zjutraj, toda odpotovali smo šele po deseti uri, ko se je gosta megla pričela dvigati.
Razgovarjal sem »e z ribiči. Vsi so bili zelo prijazni in najraje so govorili o svojih ribiških podvigih: kako, kdaj in koliko so nalovili. Tožili so, da so imeli tokrat slabo srečo, ker so ves mesec, kar so bili na lovu, ulovili samo dve in pol toni rib, medtem ko običajno nikoli niso nalovili manj kot 6 do 8 ton, včasih so se vračali tudi z desetimi tonami. Svoj neuspeh so pripisovali velikim eksplozijam podvodnih bomb in. min, ki strašno u-ničujejo ribe.
Na ladji sta dva telegrafiste, mlado dekle kakih 18 let ln starejši, zelo prijeten možakar, kakih 60 let. Pripovedoval mi Je, da Je bil prvi telegrafist v carski Rusiji ln boroo v minulih vojnah. Ob revoluciji se je, čeprav je aktivno služil v mornarici, priključil revolucionarjem. Poslednja leta je bil zaradi starosti v pokoju, toda brž ko je Nemec napadel Sovjetsko zvezo, »e je prijavil kot prostovoljec. »Star sem za fronto*, Je pristavil starejši telegrafist, »toda
zamenjal mlajši, ki bo na fronti pomagal uničiti cvraga*. (tako 1-menujejo neelužbeno Nemce).
Prvi letalski napadi
Ko smo bili prlblikno deset od petnajst milj ipred Murmanskom, smo zagledali prve nemške avione, ki so nas najbrže opazovali. Ta čas sem bil na zgornji palubi ln »e raz-govarjas z mlajšim radlstom. Čeprav so biH avionl zelo visoko, je vendar streljala nanje protiavton-ska artilerija iz okolnih mest. Iz radovednosti sem opazoval potek borbe in rekel mladi kolegici: «Fri-cl SO prišli*. Hladnokrvno mi jo odgovorila: »Nasi jih bodo prepodili*. Kakor da Je to popolnoma jasno, je nadaljevala svojo zgodbo o njenem rojstnem mestu nekje v Boli Rusiji. Nekoliko sovjetskih letal Je poletelo v nasprotno smer, da bi nemškim na povratku prestregli pot.
V Murmansk smo prišli okoli 16. ure. Pričakoval) smo, da bo prišel kdorkoli od angleške misije, da nas »prejme, kakor nam je bilo to re-
tukaj še zmeraj »morem. Ta sl-ui-, čemo .pri odhodu iz taborišča, toda,
,WVWWWWWVWbVWW-.W
ko smo »e usidrali, je odjeknila si-rea in Ze so pričeli križati nebo žarki reflektorjev in kmalu Je stopila v akcijo protiletalska artilerija. Nevarno je bilo stati na palubi zaradi Izstrelkov, ki so kot deZ padali okoli nas. Bil sem v kabini s L oficirjem in skozi odprta vrata opazoval potek borbe. Avionl so odvrgli nekoliko zažlgalnlh bomb, toda daleč na periferijo. Med eksplozijami bomb se Je v araku pojavil svetel dolg trak, ki- je padel skoraj navpično k zemlji. V navdušenju sem udarjal z dlanmi in zakričal-»Gotov je», stari I. oficir je samo udarjal z nogo ob tla rekoč: »Ubij vraga*.
Kmalu potem je streljanje ponehalo. Ker »mo pričakovali novih napadov, »mo morali iti na sidrii-č«. Okoli 10. ure sta prišla dva člana angleške misije in nam sporočila, da moramo ostati vso noč na ladji in da nas bodo naslednje Jutro razmestili na ameriške ladje, ki »o trenutno v luki. Nismo bili zadovoljni, s takim odlokom, toda ni bilo drugega izhoda, ker, kakor so se opravičevali, mestne oblasti med bombnimi napadi niso dovoljevale kratenja JU) .ulicah.
Martinčič Franc, 7.6.1919; Marušič Anton, 18.4.1928; Martinaek Karl, 21.10.1903; Mataveek Maks, 6.10. 1921; Matek Jetce, 10.2.1907; Matjašič Dragotin, 30.6.1895; Mavrej A-lojz, 24.9.1926; Maurl Jožef, 12.3. 1889; Mavcer JoZef, 19.1.1910; Medija Anton, 7.8.1909; Medvešek Viktor, 18.6.1921; Meglič Albin, 10.2. 1911; Meglič Anton, 16.1.1913; Mele Milan, 4.9.1015; Menari Anton, 29. 1.1912; Menič Alojz, 10.1.1907; Me-sojednlk Franc, 15.11.1011; Metli-koveo Anton, 21.9.1889; Mezgec Jožef, 25.10.1910; Mežnar Avgust, 15. 8.1927; Miat Teodor, 14.9.1919; Mig-lič Franc, 3.3.1921; Mihalič Franc, 30.9.1899; Mihelič Stanko, 30.4. 1923; Mihelič Tomislav, 22.2.1907; Mihelin Marko, 3.5.1923; Mihovec Mirko, 30.10.1921.
Mikec Stanko (Bojan), 22.9.1923; Mikel Janez, 17.7.1925; Mikollčič Vekoslav, 26. 11. 1918; Mirkovič Franc 26. 7. 1914; Mirkovič Mihael, 14. 10. 1925; Mlajič Slavko, 24.4.1919; Mlala Jožef, 2.2.1888; Močnik Anton, 13.6.1905; Mohar Franc, 3.7.1889; Mohorčič Aleksander, 15.6.1919; Mohorič Franc, 25. 7.1890; Mohorič Tomaž, 18.12.1909; Mastair Karol, 12.12. 1919; Mošnja Matej, 12.5.1898; Moveru Anton, 22. 1.1900; Mrajc (Semrajo) Anton, 1. 12.1923; Mrak Franc, 13.1.1890; Mrak Jernej, 18,'8.1903; Mrak Jožef, 12.9.1922; Mrak Vinko, 12.12. 1921; Mravlja Franc, 3.8.1904; Mr-šič (Uršič) Anton, 17.1.1915; Miil-ler Julij 19.4.1897; Muller Nikolaj, 22.5.1924; Musek Jožef, 13.3.1921; Muzlnlč Marjo, 27.3.1907; Naglič Vekoslav, 4.7.1910; Nagy Janko, 4. 8.1911; Nakoveo Franc, 8.12.1919; Nazat Valentin, 115.1899; Nardonl Julij, 11.2.1923; Natlačen Ignac, 18. 10.1898; Neglič Jožef, §.3.1900; Noč Stanislav, 8.11.1929; Novak Anton, 28.7.1920; Novak Franc, 12.4.1905; Obe-rman Nikola, 80.7.1917; Oblak Josip, 14.1.1902; Odar Alojz, 10.6. 1926; Ogrizek Peter, 28.6.1926; O-gulin Matija, 5.2.1910; Ojstrek Franc, 29.9.1911; Okorn Anton, 12. 5.1922; Okorn Janez, 17.4.1920; O-kom Matija, 10.12.1912; Omarsel
tPo dolgi to mučni bolehni nas je za vedno zapustila naša pre-
dobra mati ta stara meti
ANTONIJA MILKOVIČ,
roj. GRGIČ, v starosti 76 let. Pogreb bo 27. t. m. ob 18. uri.
Gropada, 26 julija 1945.
Žalujoče družine MILKOVIČ in KRIZMANCIC.
Anton, 13.6.1890; Omarsel AOji 13.6.1925; Opara Rudolf, 24.4.1% Orovoo Janko, 26.8.1914; OS°L Franc, 25.1.1909; Padežnik 5.12.1920; Palen Stanislav, 8.11, Pajer Rajmund, 24.1.1930; Pat« 1 nez, 13.3.1919; Pančič Alojz, ) 1911; Ravoer Dragotin, 1922%
vuna Franc, 7.7.1912; Pečar R^z 20.8.1924; Pečar Stanko, 17.4F-
AlMsO.AOAit, FCbttT oltinKO,	«
Pegane Jožef, 11.5.1920; PekasIJ nez, 5.12.1924; Perčič J osipaj,
1902; Perko Jovan, 2.2,1917; ™ .
Vašillt. n i irvo*>.	_____
Matija, 7.1.1922; Perovec A*
11.12.1914; Perpar Ludvik, ISA?* Peršič Matej, 10.6.1902; Petek 29.5.1902- !P»Lvlir, T,-«- ii,4."
llš-*ei
9.1905; Petrič Valentin, 30.3-^
Petelin Janez, W>ZM Peterlin Bogdan, 3.4.1921; P®18 France, 20.1,1913; Petrak P*v ^
Petrzela Ciril, 9.3.1888; Pictrisl*%) siMj, 20.10.1921; Pika Anton,
m 1.^1 m ____________40	14 1 riOO' *
1882; Pikal Franc, 12.11.1923
jJi
ko Stefan 24.12.1904; Pinter 9.1923; Pintar Ladislav, n'”lW
Poizvedbe
SULPIC GIUSEPPE, v n ujetništvu v taborišču Lohner y san Rosenau. — Družina Sulč10’ Križ pri Trstu.	A
A
SEDMAK ADOLFO, roj. Z*1'],} odšel v partizane 12.6.1944, odpeljan v Nemčijo. — Se^ Pavla, Sv. Križ pri Trstu. y.
i
KAVOIC ANGELO, roj. I«®7’/ tizan, odpeljan, iz taborišča berg marca 1945 neznamo k®1«^ Kavčič Dragica, via Cass*1*
s*   yj
_ DOUNir GdOVANNI, blvŠlV | šal italijanske mornarice, v y dltt (Astpr), odipejjam 8.9.10431! IJa v Nemčijo. — Dolini StofkSč drež 45, pri Gorici.
KOZLIN JOŠKO, je bil 'V v obe nogi, odpeljan v kiru
9.4.1946 na Hinjah (Suha Kr'
klpo 18. divizije, bil je pol-
I. bat. 8 SNON LeV* V
Bili I
1 čete 3, brig. — Kozlln Emilija, Brdih.
ŽNIDARŠIČ ANTON, roj0'1^ 1906 na Premu, mobiliziran priv Gradnikovo brigado. ^ jr
ZAH VA I. A
vsem ki »o se udeležili pogrebe borca
EMILA OSTKOUIKE
Posebna zahvala odborom ln 25MB iz Brisčkov ln Proseka.
Žalujoči star*!, »estra In brst.
1 čete 3. bat., pogrešan
pri Grahovem. — Žnidaršič Parje 22, St. Peter na Kri"**'
mali OOLA
  A
Opremljeno ali prazno $
atu iačem. Som uradnioa,
odsotna. Naslov pustili
 	1	y
»Primorskega Dnevnika*^
JA minerje tn trŠak^fOV
železniške proge ^ ,„t»J
«♦4« TJ t-i Tvan. +** J
Zidarje,
gradnji že oi podjetje Bricelj Ivan, Slomškova ul. 19,
Odgovorni urednik JOXEKORE>