8. štev. V Kranju, dne 25. februarja 1911. X1L leto.
GORENJEC
========^ Političen in gospodarstvi lisi 1
jt Kranj z dostavljanjem as <iom 4 E, po poŠti za osio Wo * K, b pol leU x £, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko S dolarja. Posasaezre številke po 1U vin. — Na naročbe brez istodobne vpoSUjatve naročnine se ne ovir*. Uredništvo in upravništvo je na pristavi r. S. Honana v »Zvezdi., kdajat-lj in odgovorni urednik Lav. Miku j-. Rokopisi naj se pošljejo, če mogoč«, že med tednom.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer =
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K. za četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za peti t-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust — Upravni*tvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadere, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Akcija za železnico Kamnik-Kranj-Škofja Loka-Žiri.
Shod Meščanske zveze, občinskega zastopa mesta Kranj in Kmetske zveze za kranjski okraj v Ljudskem domu v Kranjn dne 20. februarja 1911.
Dekan A. K o b 1 m r otvori zborovanje in predlaga za predsednika g. Rajka Mareočiea, ki
se enoglasno izvoli. G. R. MareečšC prevzame predsedstvo, pozdravi vse navzoče in predstavi g. okr. glavarja Schittniga. Potem odda besedo prvemu govorniku g. dekanu Koblarju.
Dekan A. Kobiar pojasnjuje položaj, ki je nastal v tem vprašanju. Kot tajnik lokalnega te-lezničaegs odbora, ki se je sestavil lansko leto na poziv deželnega glavarja, omenja, da bi bila železnica Pohpls-Kamak-Kranj-Škcfja Loka-Ziri kar največje važnosti v narodne-gospodarikem in v strate-gičoem ozira. Današnji shod ni politi eni shod, ampak gre se samo za odločoo manifestacijo v tem vprašanju. Najlepše in najboljše dele nase Gorenjske bi križala ta železnica ter povzdignila industrijo kakor tudi gospodarstvo. Kamniška okolica ima obilo lese, Kamnik sam srn od stenico is kopališče. Pomisliti pa je tudi na množine lesa v cerkljanski m senenrski (ari ter v koktiski dolini. Tudi poljanska dolina in v prvi vrsti Škofje Loka bi pridobiti mnogo. V drago je pa ta zveza važna tudi v strategičneaa ozira. Vojno ministrstvo samo teh te progo, torej pespesujmo kolikor mogoče razvoj. Vprašanje je stalo te tudi povsem dobro, a naeautrat so Domzaki Sli po deputaoiji k vojnemu ministrstvu ter priporočati drago zvezo skozi Črni graben. Na to sta sin baron Apfaltrern in župan Mejač k vojnemu ministrstvu ter se zavzela za progo Polzela-Kamnik-Kranj Škof j a Loka-Žiri. Sedaj pa se tako vidi, kakor da bi vsa stvar nekako pešala hi zato je treba, da se manifestira za omenjeno progo in sprejme tudi tozadevne resolucije. Julija meseca 1910 je Sel vojaški oddelek skozi te kroje
in tudi ta se je izrekel za to zveze. Ako bi prodrli DomžaJci, bi bila oškodovana kar dva okraja, velik del kam nizkega in ves kranjski politični okraj. (Odobravanje.)
Deželni poslanec g. Ciril Pire pozdravlja v imenu mesta Kranj vse navzoče ed blizu in daleč. Brez ozira na stan in politično moeoje smo se danes zbrali, zakaj združili so nas skupni interesi in skupna nevarnost Oprezni moramo biti in napeti vse sile, da se to vprašanje resi za nas ugodno. V vzgled naj nam bo Radolfova, sedsj gorenjska železnica. Ko je bila gradnja te železnice že gotova stvar, se ljudstvo v mestih kakor tudi na deželi ni naj man je zavedalo velike važnosti železnic in opažati je bila naravnost mrinja napram novemu občilu. Lokalni faktorji se sploh niso zanimati za to vprašanje, kaj se da bi bili isposlovali ugodnosti za kraje, ki leze ob progi. Vstal brezbrižnosti domačinov se je Skcf/a Loka z vso okolico potisnila v stran, da se se danes ne moro prav dvigniti. V Kranjn so mestni očetje tarnali, da bo po trga rasla trava, ko steče železnica in prav v zadnjem trenotku se je tele posrečilo nekaterim možem doseči, da ne piha hlaponpo dolini ased Šmarjetao goro in Sv. Jottom. Tako imamo saj kolodvor, četudi v drugi občini. Tudi tržisho rolezoasko vprašanje ni bilo rešeno te takrat Radovljica se je branila železnice z vsemi štirimi in pozneje trie je dobila svojo postajo po dolgem moledovanju. Ti, ne bat prijetni spomini na gorenjsko železnico, naj bodo opomin, kako naj postopamo danes, ko se nam nudi prilika, da popravimo, kar se je pred več kakor 40 leti zamudilo. Zbuditi moramo zanimanje za novo progo po vseh prizadetih okrajih, zedini ti se moramo vsi k skupnemu delu, tako občine kakor posamezniki, si imajo kaj vplivne besede in v prvi vrsti seveda nas* poslanci. Le s složnim ia a m o trenira delom bomo prišli do zaže-ijenega cilja. (Tako je! Dobro I) Dve progi pridtta v poetov: Zs omenjena in ona od Motoika skozi
Črni graben do Domžal. (Ne! Ne maramo jo!) Na dlani leti, za katero progo naj se zavzemamo. Ge se gradi proga skozi Črni graben, (Jo nočemo!) potem je prav gotovo, da bo ostala za večne čase brez zelezn:ce najbogatejša in najrodovRnejta pokrajina na Kranjskem, ozemlja med Kamnikom in Kranjem, Kamnik bi bil postavljen v kot, udarjeno bi bilo nate mesto, udarjen Trtic s svojo veliko industrijo io največjo ikods bi trpela Škofje Loka, ki vidi edino svojo rešitev v novi železnici. Vsako novo občilo, zlasti pa železnice, je važen pridebitek na gospodarskem polju. Saj so občila tile, po katerih se staka nate gospodarsko življenje. (Res jef) Prometna sredstva so predpogoj gospodarskega napredka in natega blagostanja. Vezala M nas ta železnica s Trstom. Dvignila bi se indnstrija, trgovina in obrt, zemlja bi pridobila na vrednosti, deželni pridelki, les in živina bi se spravili zlahka v denar, skratka: položil bi se temelj trajnega blagostanja v naših krajih. In zato tudi lahko nekaj žrtvujemo. Sedaj storimo svojo dolžnost, da se pozneje ne bomo kosali in da nam potomci ne bodo mogli očitati malomarnosti. Predvsem moramo na današnjem shodu povzdigniti odločno svoj glas in izjaviti vsi kakor en mož, da smo za prvotno nameravano progo PolroU-Kamnik-Kranj-Skofja Loka- Idrija-Sv. Lucija. Nasvetojmo le te toliko, da se na danatojem shoda ne spuščaj mo v podrobnosti. Kadar bo proga zagotovljena, se bodo te lahko uredile malenkosti. Z zeljo, da bi ta shod vplival na končno rešitev tega vprašanja, se zahvali govornik v imena mesta Kranj za res impo-zaotno udeležbo.
Državni in deželni poslanec Franc Demiar pozdravi s veseljem kot zastopnik tega okraja zbrane in omeni, da je njegova in njegovega kluba dolžnost, zanimati se za napredek in kulturo slovenskega kmeta. Ze v lanskem zasedanju je z dr. Krekom vložil tozadevni predlog za to progo, ki bo v železniškem odseku na Dunaja v prihodnjo
PODLISTEK.
L. P.:
Macahan.
Daleč naokoli so ga poznali in e vsej vasi ni imel prijatelja. Macahan se ga nazivljali. Bil je stepah, kakršnih je malo. Saj si ga lahko predstavljate. Velike in sloLe postave, podelgastega In temnega obraza, pa v colo odrtih oči, v katerih je edsvitala zelena zavist in požeijenje po denarje• Zavit je bil v ebneteno obleko, na glavi pa je nosil obnošeno čepico, ki mn jo je zapustil oče. Njegova jecljajoča govorica ga jo delala te bolj odurnega.
Macahan je postal 45 let star. Pred leti so mn pokopali zakonsko polovico, s katero se nista posebno razumela. Ona ga je vzela radi denarja in je bila 18 let mlaj ta od njega. Nekaj let sta živela na videz zadovoljno, kmalu pa so nastajale o tem zakonu razne govorice. On je bil večkrat delj časa od doma. Kupčeva! je in metttaril tudi. Njegova Micka pa si je privotčevala ljubezen mladega soseda, Marinča. Vrabci na strehi so te čivkali o tem razmerju, le naš Macahan je zaupal svoji zenici in ji zato dal večkrat brez posebnega prepira denar za gospodinjstvo.
Hudobni jeziki vedo pa povedati, da je končno Macahan tudi spoznal mlado ljubezen, ki
se je pojavila v njegovi kaši. Zblaznel je akore, ko se je na lastne oči prepričal o neskončni zvestobi svoje Micke. S cepičem je pognal zasačenega Marinča, tako da je moral ta iskati zdravniške pomoči Zono pa je zaprl v prazni svinjak, kjer jo morala prečuti vse noč.
Tedaj je nastal razpor. On je bil ves uničen, ko je spoznal, da ga vse vara. Postal jo sirov v najvišji meri. Zena pa je črtita svojega lakomnega moža, s katerim se je morala boriti za vsak vinar, ki ga jo rabila za gospodinjstvo. Tudi ji je bil veliko starejši mož oduren, posebno pa ji je bilo hudo, ko je videla, da je njeni mož tako zasovraten. Pričela je piti. Kreg in prepir jo bil v hiti in dostikrat sta se zakonska pretepala tako, da sta dalj časa kazala črne in rmene sledove na obraz h.
Končno mu je žena umrla in sin, ki je spadal v zakon, ni užival posebne ljubezni očetove. «Greh» ga je imenoval Macahan, in sin Tone je imel po materni smrti kaj žalostne življenje.
Očetu je prav zvesto stani. V hlevu, na polju, na njivi, povsod je vse oskrboval ia oče je lahko brez skrbi meietarU. Ko pa je videl, da mu ni pri očetu obstanka, je odšel leto dni po materini smrti, kot 18letoi mladenič v dražbi domačinov v Ameriko.
Kakor je Macahan sovražil svojega sina, tako je bil potrt, ko je čutil teio popolnega otamJjenja.
To ga je vidno potrte in postajal je vedno bolj nerazumljiv.
Hlapci in dekle so se sedaj vrstile v njegovi hiti. Nihče ni imel obstanka. Vsi so se pritoževali o stradanju, surovosti, o slabem plačilu; marši -kaka dekla pa je vedela te kaj drugega povedati o svojem gospodarju. «Star norec, da ga le sram ni,» je zaključila svoja razodetja Grajrea.nova Rosika, ki je osla in tožila svojega pohotnega gospodarja.
Se težje čase je prebil Macahan. Fantje so mu pričeli ponagajati. Razdejali in postavili so mu vos na kozolec, peneči so mn peli primerne pesmi, na streho so mn postavili na pepolničao sredo slamnato babo in ponoči so mu privezali tudi bitna vrata ob bližje drevo, da ni mogel zjutraj iz hite. Seveda se je za ta dela matčevaL Pretepal je zato po nedolžnem lietovega Jakata in Podlipčaaovega Franceljna, vsled česar je imel opravka pri sodniji in je moral globoko seči žep.
Največjo jezo pa je kuhal do svojega soseda. Ta je po njegovem mnenju zakrivil vso nesrečo. Marsikako kuro mu je zato ubil in vedno so bili prepiri vsled sosedove živine, ki jo baje utla na M acabaño v svet
No, pričela se je tudi velika pravda zaradi koičeka zemlje, ki so ga imenovali kap. Macahan je tožil soseda, ki je postavil ograjo okrog svoje
na dnevnem redn. Brez železnice je vsak okraj preslab za povzdlge. Kmet mora gledati, da najceneje pridela in najdražje proda. Brez železnice pride lahko do fem^darske krize. ftevz*8i so lahko prepričani, dh se bodo poslanci Slov. kluba potegovali za to progo. Ai od sklepa do izpolnitve je treba dolgo ca ta in zatorej naj ve po nepotrebnem ne zvrača krivda na zastopnike.
Notar Ni ko L en Ceh, župan v Škofji Loki, prinaša pozdrave iz Lene in okolice. Pridruži ta željam, izrečenim na današnja m shodu, ta je mnenja, da se mora posrečiti z združenimi močmi doseči cilj. Ako se proga ne izpelje Čez Kranj, je velika nevarnost, da se tudi Loka potisne v stran. Popolnoma soglaša z vsem, a pri zidavi kolodvora naj se na vsak način upošteva mesto Skofja Loka.
Državni In deželni poslanec Evgen J are povdarja, da ga veseli, da je današnji shod tako sijajno obiskan. Samoposebi umevno je, da pridejo poslanci med svoje volilce, a on le najbolj, ker je Sukljetov namestnik v železailkem odseku drž. zbora. Omenja izpremenjeno stališča meičanstva v železniškem vprašanju. Pa ne samo meščanstvo, tudi kmet je danes probujen ia zaveden. Sedanji kmet ni samo producent, ampak v prvi vrsti trgovec. Veseli ga, da je poslanec v splošni kuriji, da hodi po naši lepi Gorenjski, kjer prebiva najbogatejši kmet cele dežele. Ta žehzoica daje jamstvo, da bo vsemu ljudstvu preskrbljen kruh na domači grudi. V tem vprašanju se govori o dveh smereh: ena smer je zveza s Štajersko skozi Črni graben in Domžale, druga čez Kamnik v Kranj in dalje do Škofje Loke. Ta predlog je bil stavljen že v zadnjem zasedanju državnega zbora, a z zaključit-vijo istega so padli v vodo tudi vsi predlogi posameznih poslancev. Ia sreča je bila to za nas. Prejšnji železniški minister Wrba je bil nemški na-cijoaalec skozinskoz. Sedaj sta pa bila stavljena v železniškem odseku dva predloga; enega je stavil socialno-demokratični poslanec EUenbogen, naj vlada predloži načrt vseh lokalnih železnic. Drugi predlog je stavil češki agrarec Zazvorka, naj se grade lokalne železnice brez ozira na finančni položaj države. Ko sem zadnjič govoril z žel. minitrom Glosa-binskvjem, je rekel, da bo vlada gradila tisto progo, ki bo cenejša. Upoštevati je pa tudi naše malo število naroda. S tovarišem Banko vičem sta vložila že tudi predlog da železnico Skofja Loka-Selca-2<)lezaiki, ki naj bi se obenem obravnavala. Govoriti hoče odkrito, ker najslabša je vzbujati prazne nade. Ena glavnik ovir so poslanci severnih dežel, ki predbacivajo Jugoslovanom pridobitev alpske železnice. A s to ni nihče drug pridobil kakor nemška kranjska industrijska družba. Ta železnica nima niti v gospodarskem, niti v strategičnem pomenu kake važnosti. Saj je znano, da je bohinjski predor zidal conte Cecconi, laški podanik, in govori se, da so bili polirji laški oficirji v zidarje preoblečeni. Ia ti mostovi! Malo dinamita in ni j h več. Pa kolodvor v Sv. Luciji je tako imenitno postavljen, da ga lahko sovražnik obitrelja kar s hribov svoje dežele. Nadaljevanje železnice od Zi-rev do Trsta bi bilo pa mogoče v dveh smereh. Ena bi peljala od Žirov mimo Idrije, ob Idrijci
hiše in si baje prilastil tudi njegov kap. To je bila pravda. Daleč iz mesta so hodile komisije, veliko je bilo obravnav. Stroški so grozno narasli. Župan je svetoval Macahanu, naj ustavi tožbo in plača dotlej narasle stroške, da se zavaruje pred večjimi pogubnimi stroški. Iz hiše je pahnil tožilec župana, češ, da drži s sosedom.
Še so prišle komisije, še so bile obravnave, končno pa se je stekla po več letih tožba sosedu Marinču v prid.
Kdo bi videl skopuha po tej razsodbi; zbali bi se njegovih blaznih oči. Prišedšf domov je polomil sosedu vso ograjo in pobil je vse šipe poslopju. Divjega človeka se morali orožniki gnati v zapor, da se je preprečila večja nesreča.
Prišedši iz zapora, je pisal sinu, naj mu odpusti, kar mu je storil krivice. Želel je iz rodne vssi k njemu, ker doma ni imel več obstanka. Sin mu je odpustil in bil z očetovim prihodom v Ameriko zadovoljen.
Macahan je prodal svojo domačijo, plačal tož-bene stroške in se namenil odpotovati. Tožbe so mu vzele tisočake in s seboj je nosil še okrog 3000 K.
Šs enkrat je šel po svojih hišnih prostorih. Ozrl se je proti njivi, polju in travniku. Domača cerkvica je gledala za njegovim poljem in domač
in bi s% stekala topet v nesrečno Sv. Lucije, druga bi vezala Ž ri-Godovič-Hruiic?-Senože*«-ŠUnjel. Ta zadnja proga bi bila tudi najkrajša.  Od Cilja do Trsta jO sedaj po jezni ždetatsi 984 km, oaz Sv. Lucijo je 240 km, Čez Stanje! bi b»io pa evaso 200 ktu; v pestev pridejo pri tate tudi ne nižji vozni tarifi državne železnice, kajti znane je, da ima južne železnice do I. 1917 za 7% višja tarife kot drž; železnica. Na Dunaju pravijo vedno, da je finančni položaj drŽave tako slab, da ni mogoče graditi novih železnic. A finančni minister je vzlic temu črtal velik del potrebščin aa gospodarstvo ter navil davčni vijak kar največ mogoče. V kratkem bo imel finančni odsek obravnavati o novih predlogih fn. ministra, in sicer v prvi vrsti davek na žganje, davek na dedščine in regulacija osebne dohodnine v višjih razredih. Znano pa je tudi, da ne zna nihče tako slabo gospodariti kakor ravno naša ljuba  država.   Saj  je  naša   država na-večji trgovec. V že),  odseku je bila ta napaka, da je bilo vedno preveč juristov in premalo ihie-nerjev. Z« leto 1909 je bilo  proračuna aru, da bo država doplačila na železnice kakih 78 000 000 K, a v resnici jih je doplačala   115,000.000 K, torej za celih 37 milijonov kron več, kakor je bilo pro-računano.   — Ako pa hočemo doseči res kaj uspeha, moramo predvsem premagati ovire, ki leže v nas samih. Ne se že sedaj kregati za vsako malenkost, za vsak kolodvor. Ravno needinost ia malenkostni prepiri so bili krivi, da se je graiba belokranjske železnice zavlekla za skoro tri leta. I a še drugo! Imeti je treba v tem vprašanju odprt žep. Saj je tudi dežela določila v ta namen 50.000 K. Saj ta denar ni proč vržen, ampak nekako brezobrestno posojilo. Veseli ga, da se je tudi nasprotna stranka udeležila tega zborovanja in želja njegova je, da bi nasprotna stranka tudi v drugih slučajih trezno premislila nasprotne predloge in potem govorila (električna centrala) in odločevala v gospodarsko korist celega okraja. (Zivio-klici.)
Gosp. J. Benkovič iz Kamnika izraža navdušenje in veselje mesta Kamnika, da se tudi tukaj tako žive zanima za tisto progo, ki veže Kamnik s Štajersko. V dvomu so bili, ako ne bo nastalo nesoglasje in nesporazumljenje v tem vprašanju. A danes se je prepričal, da temu ni tako; zato izroča vsem navzočim srčne pozdrave Kamnika ia se zahvaljuje poslancem in vsem drugim faktorjem, ki se potegujejo za imenovano progo.
Gosp. V. Engelmaniz Tnhinja omenja, da ima tuhinjska dolina 9 malih občin in 7 fara in zato naj se upošteva tudi ta dolina. Saj so prej vedno obljubovali, da bo železnica tekla skozi tuhinjsko dolino, a kar naenkrat so zlezli v Črni graben. Treba je torej ljudstvo za to progo into-resirati. V vsaki hiši se mora govoriti o tej železnici, potem se bo s skupnim delom tuli dosegel uspeh. (Odobravanje.)
DosTi sta tudi dve brzojavki, ki pozdravljati shod in mu želita vspeha. Eno je poslal motniški župan Kogej, drugo križki baron Apfaltrern.
Končno se predlaga v imenu pripravljalnega odbora za prireditev današnjega javnega shoda dve
potoček je šumljal pod njo. Stal je zadnjikrat aa rodni zemlji. Povesil je pogled, zadrhtel in zažugal hiši svojega soseda. Nato pa je krenil v daljni svet.
Tema se mu je delala pred očmi ia obupna žalost ga je ubijala. Pričel je piti in hodil je iz gostilne v gostilno. Jokal se je po svojih izgubah, po denarju, ki ga je moral vsled tožbe s sosedom plačati. Zašel je pijan v družbo sumljivih oseb . . .
Noč je legla na zemljo. Drugo jutro stopi Macahan na prag izšelniške pisarne v mestu. V roko hoče vzeti bankovce, pa jih ai več imel. Zskriknil je, vpil in letal ves zmeden po mestu. Policiji je razodel svoje razmere, povedal vse potrebno o svoji večerni družbi in prenočevanju, toda tatu niso izsledili in naš Macahan se je vrgel na tla in butal ves blazen z glavo ob tla ...
Hude prikazni so se podile po njegovi glavi. Ni mogel misliti, le svojega soseda Marinča je videl, kako se mu roga in smeje. Kot bi ga držal za goltanec, je čutil in se penil v onemogli jezi . . . Pomiril se je na videz in izginil.----
Drugi dan se je raznesla vest, da je Macahan ubil svojega nekdanjega soseda Marinča.--—
resoluciji. Prvo bi poslali glavnemu železniškemu odboru v Ljubljani, druge pa na železniško ministrstvo, oziroma na državni železniški svet.
1) Današnji javni shod v Kranju poživlja ejlavni železniški odbor v Ljubljani, da vstraja pri Strojem prvem oklepu, da se iraška železnica Poi-nela-Catn ni k - K renj-S cof ja Loka-Ziri in dela aa to % vsem svojim phvom, da se kakor hitro mogoče ta projekt uresniči.
2.) Današnji shod v Kranju opozarja železniško ministrstvo na gospodarsko važen pomen železniške proge Polzala-Karanik-Kranj-Škofja Loka-Ziri in nje podaljšanje do državna železnice proti Trstu ter stavi upanje, da bode dalo tej železniški zvezi prednost pred vsakim drugim načrtom.
Predsednik g. R. M a r e n č i č da te dve resolucije na glasovanje, ki se sprejmeti enoglasno in z velikim aavdušenjem ter zaključi potem ta tako impozantno obiskani (okoli 800 navzočh) in uspeli shod.
Poučni listek.
0 sestavi računskih zaključkov.
Dalje.
Računski zaključek
Strojne zadruge v Zgornjem Brniku, Gorenjsko
registrovane zadruge z omejeno zavezo
za
I. upravno leto 1909. Začetek delovanja dne 12. avgusta 1909.
Poročilo.
V letu 1909 je pristopili k zadrugi . .31 članov kateri so vplačali na račun deležev . . 99 kron.
V upravnem letu ni izstopil nihče. Denarni promet.
Prejemki.....K 512053
Izdatki...... , 4957-59
Torej promet   ... K 10078-12
V smislu zakona v svrbo revizije, podvržena je zadruga mZvezi slovenskih zadrug" v Ljubljani.
CN  O 00
—• rf iO oo
S 2 w S
w* o no
O. «u ■£ O.
3 S ^ "g «
>  e O «,
n       H 3
> ><vl   <u > >o
_g    <U  X5 tu O
O   «   eo « IS
O D n Q H
. > S n KJ  c o
a 'o p S %> «; g g.
^   re   C. O
O n D >
Ol M t tO
tO N OO O
>	i    CN     1           PO     1      1 Ol	S?,	
	62 99 300 66 2974 1380 4 224	o tO	
	•    •    •  _ 'o    • -o    . •		
• E £ c-o —
I ti 1 .1. o S § g č a.      «o E: <u 2 n>
> Q n a h .2J=ar
- CS CO •<!• lO
Q £
« (O o -
O) CM 00 Ol PO 'O PO CN
tu
o G <U to   N -O
JU M M3 I c "3   O .2 I
Q D'U j
CN S S - lO lO
5
*3 •
PO —
O   U o
O Q
2
c75 >
I. priioja „Gor+nJcu" iftv. 8 z 11911
ia •§ v .8
3
> t!j c3 > or
3   3 Ž R S«
O   c O
Si-0
3 13
N
JJ   M g
0 «J x> o a.
lBû003>g
« es m ▼ io <o s
Zgornji Brnik, dne 31. decembra 1911. Podpisi načelstva. Podpisni nadzorstva.    Dalje priti.
Gospodarski del.
Sprejem go|sak na iaialfo geseellsjsko
ialo na Vrhsikl. Na gospodinjski ž j h na Vrhniki ■e prične dne 15. marca 1.1. nov gospodinjski tečaj, ki bo trajal eno leto. Gojenko pridejo po dva dni na teden v šolo. Pouk je brezplačen ; aamo za one dneve, ko to v Sodi, imajo plačati za hrano po 50 vin. na dan. Dne 15. aprila 1.1. se prične pol-letai gospodinjski tečaj, ki bo trajal do 15. oktobra 11. Gojenko polletnega gospodinjskega tečaja morajo atanovati v Soli in so pod nadzorstvom šjlskih sester. Hrano dobivajo v zavodu. Za pouk, brano in perilo plačajo po 30 K na mesec Za sprejem ae je oglasili pismeno ali ustmeuo pri vodstvu deželne gospodinjske S)Ie na Vrhniki do 10. marca 1.1. Natančnejša pojasnila, učni načrti in organizacija lole so pri vodit v u brezplačno na razpolago.
RaiQiaa. Ker se je v zadnjem času večkrat pripetilo, da so te podali nepremozai avstrijski državljani čez Trst v Bombay v ssrho, da si tam pridobe delo in zaslužek, se vsled odloka c. kr. deželnega predsedstva z dna 20. januarja 1911, it. 200/Pol. podaja naslednja informacija: V Indiji izvršujejo obrti večinoma domačmi, ki so zelo cene delavtks moči., Orepejski delavci, ki dobijo v Indiji zaaluž k, ko večji del je strokovnjaki, kakor p. pr. strojevodje, mtbaoikj, elektrotehniki i. t. d., če se ti namreč zmožni ne le angleškega, temveč tudi jezika domačinov. Angleški državljani imajo vedno prednost pred drugimi Evropejci. Avstrijski državljani torej nimajo pričakovati, da bi bile delavske razmere v Indiji zanj ugodne in naj nikar tjakaj ne potujejo. G. kr. okr. glavarstva v Kranju.
Tadeatki sejem v Kanje dna 13. kafer. 1911.
Cena od kilograma žive teže: 96—98 vinarjev za pitane vole domače, 90-9* vinarjev ca domač* srednje pitane vole, 82—86 vinarjev za ne-pitane domače vole, 00—00 vinarjev za bosansko goved, 1 K do 1 K 16 vin. za teleta in 0 K do
0 K 00 vin. za prešiče za rejo, 1 K do 1 K 18 vin. prašiče za mesarja. —Pšenica K11*50 proso, K 7 50, rž K 8:50, oves K 9'—, ajda K 850, *»pno seme K —, detelno seme 68 K do 70 K, atol, ribničan K —, mandaion K —i koks K —, krompir K 4 — za 50 kg.
(sodovi prihodnjega tedna:
26. Marjeta Kort., Vlsdoj, Nkna; 27. Leander, Bilicmir, Krsanka, Krcšimir; 28. Pust, Roman, FUjmund, Inosiav i 1» maicat Pepelmca, Albin, Belin; 2. $>mplie'*j, Blaž, Karo), M.lena, Tel mir; 3. Kuoigunda, Andrej, Mulav, Krona; 4. Kazimir, Luej.
V Kranju, dna 15. februarja 1911.
Slovanska aiata se je obnovi a Ur se natanko začrtane določbe in obveznosti. Parlamentarna komisija sestoji it 21 Članov, v katero pijejo; Enotni češki klub 13, Slovenski klub 4, Zveza južnih Slovanov 3, Rusko narodni klub 1 čiana.
lava vtjna ladja <Drattaeath» stane po poročilo delegata dr. Exjerja 606 milijonov.kron* G«na se sestavlja sledeča: Gola kdja 14*/s milijonov, stroji 6 6 milijonov, elektrotehnična naprava
1 9 milijonov, akcesorije 1 Vs milijona, oklop 12 4 milijonov, topovi 1207 milijonov, dvojno atreljive 10 2 milijonov, torpedi 600 000 kron.
Parlsmeatana kmniaija, ki se je izvolila na Bolgar <ke m, da preišče piegreške bivših ministrov, je končala svoje delovanje in izdala poročilo, po katerem naj se obtožijo ministri Gudev, Petrov, Geoadij&v, Savov in Hačev, obtožba proti 3 ima-aovu naj se pa opasti. Kaj, ko bi s« enkrat tudi
Rabite,
v Avstriji kaj takega poizkusilo, saj materijala bi bilo meada dosti.
Baska vlada je izročila kitajski vladi spomenico, v kateri ss močno pritožuje nad dosedanjim zapostavljanjem rosko-kitajske trge vin tke pogodbe is I. 1881, ter zahteva energično, da kitajska vlada takoj izpremeni svoje postopanje te* uredi zopet prijateljiko razmerje, sicer bi bila ruska vlada pri-morana, ukreniti vse potrebno in z najostrejlimi sredstvi nastooiti proti Kitajski. Po drugih poročilih pa je Ruska že tudi vdrla v severni del Mandžurije.
Vtfio m la la trs t ve na Turškem je poklicalo t ^e rezerve iz okrajev Plovdiv, Solun in Bitolj pod orožje, ker hoče s temi četami predvsem povišati obmejne posadke proti Bolgariji.
Umetnost in književnost
Miroslav Tyrl Kratek opis njegovega življenja In delovanja. S 4 slikami. Po raznih virih priredil dr. O v i d o n S a j o v i c. V Ljubljani 1911. Založilo telovad. društvo .Sokol* v Ljubljani, Str. 57. Cena 80 vin. — Ta knjižica tvori drugi zvezek zbirke .Prevodi in prireditve iz češkega sokolskega slovstva in nam prinaša kratek, točen opis Tyrsevega življenja in delovanja. V preglednih odstavkih nam popisuje pisatelj Tyrsovo mladost Jasno slika TyrŠa kot ustanovitelja in organizatorja Sokolstva, podaja potreben pregled Tyrsevega znanstvenega delovanja, sočutno riše Tyrsevo nesrečno smrt v Vetzu na Tirolskem in svečani pogreb v Pragi, označi Tyrsevo osebnost in zaključi s pesmijo .Za Miroslavom Tyrsem", katero je češki zložil H. V. Vunš, ponašil pa Vojeslav Mole. To zares prepotrebno knjižico krase slike: dr. Miroslav Tyrš, Tyrsev vaditeljski zbor 1. 1876, Oetz in Tyrseva sobica v Oetzu. — Iz knjižice odseva živo zanimanje in visoko spoštovanje do velikega Tyrša; knjige, ki so pisane s tako toplim srcem kakor te, ne morejo izgrešiti svojega namena, ampak ogrejejo in vnamejo tudi bralca. — Vsak slovenski Sokol, kaj pravim, vsak zavedni Slovenec naj bi Si omislil to simpatično sestavljeno knjižico, pa jo pridno prebiral. Potem tudi naše vrste našega naroda prešine Tyrsev duh, duh pravega telesnega in duševnega sokolstva. Ako se to zgodi, potem nam ne more škoditi: ne zemlje moč, ne moč neba in ne pekla ognjena sila.
Feirjesa Slovenka i#m sreds)»fce!*ka knjiga.
Knjiga « Kemija in mineralogiji », katero je spisal za nitja razrede slovenskih srednjih sel dr. Vladimir H rle, c. kr. profesor na cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kraaju, je bila s ministrskim odlokom z dne 10. februarja 1911, it. 4065, odobrena in dopuščena v uporabo na utrakvističnih slovenskih srednjih šolah. s¥
Slavonska ftoiska Matica je izdala za 1. 1910 sledeče knjiga: Poljudna znas t v ena knjižnica. 2. zvezek. Zgodovina Slovencev, — Peda-goiki Le topi«. Izdaja Slovenska Šolska Matica. X. zvez«k. — Kemični poizkusi. 3 preprostimi sredstvi. — Didaktika. Obče in posebno Uko-slovrJA. Vse te knoge toolo priporočamo.
Ha)vii|e odlikovanje. Nj»ga e. in kr. apostolske V«l'čan«tvQ je mi'ost no sprejel v c in kr. zasebne knjižnico glasom N« j višjega odloka od SO. prosinca t. 1. drlo «Di* Adelsherg»r Grotte in Wort and Bild», katero je spisa! ja me »lovec in jamski tajnik g. And. Pérko, In jo Njega Veličanstvo za pavedalr naj se vsled tega iwöe pisatelju Najvišja zahvala. C kr, noljèdeljski minuté* je oftvestif o tem pisat« Ija ter mu hirati i t rekel imenom poje-deljskegs mtaistretva za to talno delo zahvalo in polne priznanje.
DOPISI.
Is CerUfaa Nekaj besed o -izobraževalnem delu naših klerkalcev, ali bolje d izobraženosti fantov izobraževalnega društva v Cerkljah. Kaj lepe reči so se Is nančiH ti funtje tam v občinski sobi. Reklo se je ob svojem času, da kdor bo dva dni zaprt, sli bo katerikrat na vasi po noči za vpil, ne bo več član društva. Pa also taki angeljci ne. Ravno nasprotno 1 To so največji razgrajači, kar dokaruje to, da bodo megli skoro vsi fantje Hi v Ljubljano na sodbo. Pa zakaj? Ztto ker so cerkovniku kozolec podlegali, In Purežnu ponoči od zunaj vrata zavezali, čel, da ne bo mogel zjutraj ven, ko vstane. Tudi se jim je zljubilo preaafati stranišča ponoč*. Pač dišeče delo 1 Naprežejo tudi prvi kak kimpet, stopi v ojnie*, drugI pa na voz, halo, pa se prvi, ki je za konja, splasi. Teds] je pa vpitje ia rjovenje, da se morajo vsi ljudje zbuditi iz spanja. Ali hodijo pevci v Cerklje učit se poti ali kleti, to je le vprašanje. Ko gredo domov, pa vpijejo in kolnejo. Pa se ni dosti v domači vasi, tudi v drugo vas se gredo postavljat s tem junaškim Činom. Vneti so pa za petje tako, da se celo kregajo ss to, kdo bo pel v Cirkljah aa kota. Ker je premalo prostora, da bi vsi mogli peti, se jo celo zgodilo, da bi se bili kmalu stepli v neki drugi vas'» Pa sta oden ali dva Is utekla ter se skrila in drugim prepu Ma hote ali nehote petje. Ko izvede, da ? drugi ûui nekje pum ce pletejo, ki bi pa rajše plesale, halo, pa is potfare tja z mu-ziko piesat, potem pa zjutraj nazaj. To smo povedali, da malo pregledamo, koliko je te napredovala katoliška izobraženost v Csrsljsh.
Is lllsko doline. Narodna prisloviea pravi, da meseca svečana ženske najmanj (alejo. Letos se pa kale, da bodo v tem mesecu razni blagoslovljeni <Domeljubovi» dopisniki najbolj lagali. V zadajam «Domoljubu» so zopet prinesli svet pretresu j očo novico, da so liberalci plesali s cigankami. Nam at o tem ničesar znanega. Zoano naša je pa da so Marijine device plesale ob eigsntki godbi cele noči v Lajlah in tudi drngod. Sicer so pa, cigani ravno tako ljudje kot klerikalci. Razloček je le ta, da cigani kradejo blago, klerikalci pa dobro ime, in pa, da cigani delajo to ic potrebe, klerikalci pa iz hudobije in svetohliostva. Dalje se dopisnik zaletuje v dražgolko bralno društvo in govori o nekem kukavičjem jajca. Kukavica ima namreč to lastnost, da se jI no ljubi deJati gnezda, ampak da lete svoja jajca v gnezda dragih ptičev. Tudi v dražgolko bralno društvo je hotel snesti nekdo kukavičje jajce. Zato pa pri vsaki priliki in ne-priiiki kokodajsa ia bevska zoper drultvo, ki ni maralo trota. •Domoljub* se tudi jezi, da je pri veselici bralnega drultva v Selcih svirala bovlka godba. Tudi mi ne odobravamo, da se daje tujcem zasluter, ki bi ga lahko dobili domačini. Mislimo pa, da je Rožaik najmanj poklica«, grajati kaj takega, ker ravno on je dal zaslužek pri cerkfi, pri kapelici, pri <Domu» in drugod aamo tujcem. Seveda, prilika je bila ugodaa, udariti po liberalcih, posebno po Jakcu, na katerega je le vedno hu1, ker mu je svoj čas prekucnil kanon iu ka-nomrja. Zadnjič smo poslušali dve Seličanki, ki sta govorih o kaplanovi pridigi. Prva je vprašala: «Kaj mislil, zakaj se kaplan tako nssi zoper giz-davost pri dekletih, saj so farovlke kuharice le bolj gizdavo oblečene ?» Draga pa reče : «Saj ravno zato ae jezi, ker se boji, da bi ne bila bodi druga dekleta taka, kot so farovlke gospodične. To bi jih preveč jezilo.* Pravijo, da gre osel samo enkrat na led. Kakor se kaže, ae pa ta pro govor ne bo izpolnil pri nekem gospoda, ki js bil preteklo leto v Loki odlikovan radi obrekovanja in častikrajo, pa le zopet počenja stvari, ki mu lahko pripomorejo do enakega odlikovanja.
U Spittličt.
Dolg presledek je napravil naš «Gorenjec* v dopisu iz nase žalostne doline Ipitalilke. Strah je vragi Gospod urednik «Gorenjca»f vi gotovo ne-bodete verjeli, da se od straha prav rado črnile posuli, pa tudi pisalni stroj «pošteata». (u to se je pri aa« zgodilo. Mi revni kmetje ne sname vam tsko pravilno pisati, kakor se mora, čeprav imamo veliko težav, katere morajo priti med svet, L j. v javnost. Zato moramo imeti ene pomoč in to je pisala! stroj, kateri se nam pa je na vso žalost podrl ter odpovedal naprednemu delovanja. Nismo hoteli istega popravljati, marveč naročili smo dragega, kateri s današnjim dopisom pričenja,svojo vestno nalogo.
Kakor se znano našim brelcem, ko smo v zadnje pisali, da sa bo v !pitaistem farovža veliko ispremenilo, te je tudi resnično postalo. Lepa, modra in navth«na kuharica «EUa» jo morala iu — pravim tj morala ib. M> revni in pobožni Spi-talci smo tudi komaj čakali, da bi ta blaga farov-ška kuharica odromaia. Dan, ura in žalost se nam je pravočasno naznanila, ko too lepa Etta sedla na vos ter za večno odpotovala u solzne doline Spi-tajiške j snr so se pa verni naši ljudje bab, da na bi bil ta odhod samo navidezen, je nekdo pobral vse stare «skarpete», leteče okoli t *r ovsa, ter t ujimi prav tmehtno pokadil sa suharco, češ, da jo je ne bo več nazaj. Naša ta pnprosta vera je tudi do danes držala, o kuhana m doba, ne sluha. M no nas je pa le goljufalo, kar mislih sate, da bomo tudi župnika ugubdi, a na vso žalost je on se ostal. Ne vemo, kako dolgo bo še?
Od lepe kubunce fits« naj bo dovolj, sedaj pa se malo o J nalaga gospa i a Toneta. Dne 26. m. m. smo imeli eaosje po stari navadi vel, noč. izpraševanje. Župnikov nagovor in poziuvni načrt jo bil, da moramo faraoi nana viti n»v« orgije, katere bedo veljale samo 5 tisoč kron. (An p« ss enkrat toliko.) Ssj so dokazila ta, kako sna naš Mezeg nas loviti in vjeti. Pred par leti nas je nagovoril, da naj napravimo novo nsetearijo, ter da bo veljala okoli 3 tisoč kron, res smo jo napravili in je veljala 7000 kron. Šolska oblast nas je prisilila, da moramo delati novo solo, katera bo veljala okoli 30 tisoč kron, Is to spomlad ss začne s delom. Lansko leto je prodal g. župnik is cerkvenega gosda lesa za 840 kron, mislili smo si, to bo dsl g. lupnik gotovo na račun metaarije, pa smo sa hudo varali. — Denarja ni, kam je šel, ne vemo r
Možje špilaiilki, ali bodete orgle potrdili t Gotovo no, ssj so le te dobra; kje ps moremo tolike denarja dobiti, ko je komaj v celi fan 48 posestev, Ali bomo na ljubo tarna človeka take dolgove svoji itak zadolženi gradi obesili P — Nikakor na I Kdor bi kaj rad imel, pa si naj sam kupi.
Mi se bomo pritožili na okrajne glavarstvo, tako kakor sme se pritožili te pred par leti sa drva, na katera je naš dobrotnik-župnik hotel tlako Ustanoviti. Pri prepotrebni cesti is Spita lica v Cešenjce je tudi Sapnik polteno pogorel. Na! g. župnik in nekdanji župan Boštjanovc sta zahtevata ter sklenila, da se mora cesta iz Spitakča v Ce-Ssnjce napraviti. Ker bi te cesto morala delati cela občina, smo se pritožili in se je vse razveljavilo. Peter Skala.
*e iim!!t!^?di Î9 *f" !,,ripavl' ^î*801 » ts"0 dihal«. F«ll«j*v iluid s xrwmko «Eissfluid*. Prepričali smo «e sani pri bolečinah v prsih, v vratu i. t d., o ni wo vom idnvJaeaj id ksteb tolažeče* rplvu. Tuest n poskušajo 6 kron, dva lueata 8 kron 6Q vinarjev frsnlm, lÄija *» |e lokarnar i V, Fellerv StA! Jw? ig t Bi V'^*H
Laške notice.
6 maskaradi, ki b« na pustni torek, 28. t. m. zvečer v Narodni čitalnici, smo če poročali. Danei dostavljamo le te, da so se vabila razposlala. Ako pa kdo vabila se ni dobil in bi se maskarada rad udeležil, <iaj ga to nič ne moti. Kajti mogoč« je pri taki množini naslovov, ki so društvenemu odboru bili na razpolago, da se je kako ime v naglici izpregledalo, zato naj se vseeno odloči za ma-akarado. Saj ss bo zabaval v polteni drutbi. Danes Is itak vsa loška mladina govori le o tem, kako prijetno bo na pustni torek zvečer v čitalnici in se za ples pridno pripravlja. Kamniška godba na lok pa nam tudi poroča, da bo svoje dolžnost v polni meri izpolnila in da bo za to ž 3 skrbela, da se plesalci in plesalke ne bodo dolgočasile. Tudi se po vseh mestnih oglih že lepeče, da pridejo v čitalaico maske in na te so posebno vsi radovedni. Kar je starejših dam in gospodov, ki jim ni toliko za ples, pa so tudi obljubili priti, ker vedo, da je vse preskrbljeno za udobnost in zabavo. Da bo vse tisti večer veselo, o tem nam seveda ni potreba več izgubljati besedi.
Utonil bi bil kmalu v soboto, 18. L m, ob 6. uri zvečer v reki Sori pod kapucinskim mostom učenec dragega razreda Tinče Sever iz Postala, ako bi ne bil v pravem času rešen. Deček je namreč splezal aa železno ograjo in se je igral s kipom sv. Janeza, ko se je prevagal in padel z visočine 7 metrov v vodo. Videl ga je pa le neki drugi deček, Id je stal poleg njega na mostu. Le ta je hitro tekel povedat sosedom, ds je nekdo v vodo padel. Ljudje so pritekli na most, ds bi videli utopljenca, a ker je ta bil pod mostom, kjer je najbolj globoka voda, ni bilo videti drugega, kakor dečkov klobuk, ki ga je voda nesla proti Kren-nerjevem jezu. Mračno je bilo že tako, da se je deček, katerega je voda Že prenesla na drugo stran mostu, komaj videl. Na mostu se je slišalo, kako je revež požiral vodo, a iz take visočine mu ni mogel nihče pomagati. Ljudje, ki se jih je medtem bilo precej nsbrslo, so nanj vpili, naj se v vodi zaganja proti hiši g. Josipa Guzelja, kjer je voda že bolj plitva. In res, deček se je v vodi premetaval in slučajno približeval k plitvemu brega. Na to stran so hitro tekli mesarski pomočnik g. Ivana Hafnerja, dimnikar Košenina in hran. tajnik Nadilo. Masaraki pomočnik se je urne zagnal v vodo in bil že v vodi do prs, ko je dečka zgrabil in nesel as suho. Ostala dva rešitelja, ki sta pozneje mogla prihiteti vsled jako nerodnega dohoda k vodi in teme, sta mu pomagala. Toda deček je že izgledal kakor mrtev, kajti glava, roke m noge, so visele od njega, kakor da bi ne imel več iskrica življenja v sebi. Rešitelji pa vendar niso obupali, ampak izpraznili iz njega vodo ter uvedli umetno dihanje. Ko je deček zastokaj, so šele spoznali, da le živi. Prihiteli so na lice mesta le drugi ljudje, ki so pomagali nesti dečka v hilo g. Guzelja, kjer so rešitelji dečka slekli. Nato sta prišla tudi že oba okrožna zdravnika gg. dr. Zakrajtček in dr. Hubad, ki sta dečku po dolgem in napornem trudu pripomogla, ds je ostal živ. Ravno en dan pred te nesrečo je bil deček 8 let star.
Is Želeinikov.
•Domoljub*, katerega mora vsaka katoliška hiša imeti, drugače po klerikalnem mnenju ni katoliška, se v zadnjem času neprestano zaletava v našo hranilnico. Časopis, kateri prinaša največ laži in podlega obrekovanja, se priporoča od duhovniške strani celo šolarjem, naj ga berejo, da bi a tem le v mlada otroška srca vcepili sovraštvo do gotovih ljudi. Zares smešno je, ko trdi pisec v «Domoljubu», ds je kak odbornik naše hranilnice razburjen, če stranka dvigne vlogo kakih 200 kron. V naši hranilnici ni potreba strankam delati pridige, če pride in dvigne svoj denar. Pač pa se to godi ravno narobe v hranilnici na Cešnjici. Naši gospodje odborniki hranilnice naj si pa zapomnijo, da jih »Domoljub* nazivlja veje, katerim se ne more zaupati. Kadar se bode zopet od klerikalne strani nadlegovalo naše napredne može s prošnjami, naj se jim pokaže pot tja dol na Oešojico, na hrastova tla. Vsi tisti, ki sedaj drvijo za klerikalno stranko, se bodo kmalu nasitili Strajnerjevih in Re-novcovih dobrot. Vsak čas pride kdo is klerikalnega tabora, naj se mu izkaže to ali ono usluge, toda ne pozabite, naprednjaki, da vas imenuje klerikalno glasilo veje, ki niso zaupanja vredae. — O sokolskem plesu se tudi mnogo čita v »Domoljubu*, kljub temu, da je prsv sijajno uspel in prinesel društva okrog 150 kron čistega dobička. Udeležba je bila povoljna, v dokaz visoka svota čistega dobička. Vpralame samo, kdaj prinese kaka klerikalna veselica toliko čistega. Več o tem pisati se nam zdi brezpotrebno. Da dekleta iz Marijine družbe iz proate volje niso prišla na sokol* ski ples, vam menda dekleta sama najmanj verjamejo in kako bi vam mogli potem šele drugi verjeti I — Novoustanovljena sodarska zadruga ne poeti mirno spati «Domoljubovega» dopisnika in menda se Se ponoči večkrat zbudi radi velike skrbi, To je prav imenitno in veseli naa, ko vas vidimo v strahu pred sodarsko zadrugo le sedaj, ko le sodarjev ni v odboru in kaj bode šele potem, kadar bodo se aodarji v odbora I
Deželni zbor kranjski
Seja doo 18. februarja 1911 ob 9. uri dopoldne.
Deželni glsvsr pl. Šuklje otvori sejo ia naznani, da je vladar z reskriptom z dne 10. februarja sklical deželni zbor. V nadaljnem govoru se spominja petdesetletnice avstrijtke deželne ustave, ki jo slavimo letos. V tem jubilejnem letu je bil prvi sklican deželni zbor kranjski. To je znamenit jubilej, ko se je vladar odpovedal svoji preregativi ter dal narodom svobodo. Nato govori glavar v nemškem jeziku. Končno predlaga, naj se ga pooblasti, poslati cesarju brzojavni pozdrav v slovenskem in nemškem jeziku, ter pozove poslance, naj zakličejo cesarju «Zivio» in «Hoch» 1
Nato se dvigne deželni predsednik baron Schwarz in pravi; Uiojam si iskreno pozdravljati vse poslane«. Zasedanje bo sicer izredno kratko, a je silno važno, zakaj deželni zbor bo moral končno sklepati o deželnem posojila. Zolim vašemu delu popolnega uipeha.
Dr. Šušteršič in tovariši so vložili nujni predlog glede pospeševanja zadružništva; p osi. Gangl in tovariši pa interpelirajo glede vzdrževanja ceste Kalce-Idrija.
Nato odredi glavar volitev namestnika deželnega odbornika. Izvoljen je bil z 39 glasovi posl. Ivan Lavrenčič za namestnika deželnega odbornika.
Posl. dr. Šušteršič predlaga, naj se takoj prične brez čitanja debata o zakonskem načrtu glede deželnega melijoracijskega posojila. Za dr. SuSteršičev predlog so glasovali klerikalci in Nemci. O zakonskem načrtu js bil referent deželni odbornik dr. Evgen Lampe.
Kakor znano, ni vlada predložila v sankcijo od deželnega zbora sprejeti zakonski načrt glede najetja deželnega posojila v znesku 10 milijonov kron in nato navaja pomisleke, ki jih je imela vlada proti zakonu. Z ozirom na pojasnila predlaga deželni odbor: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: I. V seji deželnega sbora dne 15. januarja 1909 sklenjeni načrt zakona o najetju deželnega posojila do deset milijonov kron, kakor tudi v seji deželnega zbora dne 28. oktobra 1910 sprejeti načrt zakona o zakladu za deželne kulturne i a cestne zgradbe (deželnem melioracijskem zakladu) se umakneta kot brezpredmetna. H. Priloženi načrt zakona o zaklada za deželne kulturne in cestne zgradbe (deželnem melioracijskem zakladu) se ustavno odobri. III. V s vrh o dotacije deželnega melioracijskega zaklada po določilu § 3, točka 2., pod II. navedenega načrta zakona se dovoljuje najetje deželnega posojila v efektivnem znesku 10,000.000 K. IV. Deželni odbor se pooblašča, da realizira to posojilo pri banki «Union» na Dunaju pod nastopnimi pogoji, in sicer: 1. Banki «Union» se izroči na trdni račun al pari dobava 4 l/t % posojila v znesku desetih milijonov kroo, ki ga je najeti1 za melioracijske namene dežele Kranjske. 2. To posojilo se ne sme konvertirati do i. jap. 1929 in se bo od tega leta nadalje odplačevalo v 40 letih al pari. Za posojilo v celem njegovem obsegu jamči vojvodina Kranjska kot edina doižnica. 3. Posojilni titri naj imajo polletne obrestne kupone in besedilo litrov je sestaviti glede vseh njegovih določil dogovorno z banko «Union». Rentni davek, ki ga je plačevati od obresti zadolžaic, prevzame dežela v plačilo na lastni račun in je to tudi v besedila litrov izrecno naglasiti. 4. Banka «Union se zaveže, posojilno valuto po oddaji litrov vpisati na provizijo prostem posebnem računu v dobro ha obrestovati vsakokratni imetek kostokorentno s 4 Vi % P- a. Banks «Uaion» prepušča dat. odbora pravico do prostega razpolaganja s kontokorentnim imetkom. Daž.odbor se zaveže, dvige nad 300.000 K tri dni prej avizjraü. Banki «Union» je dano na prosto voljo, da izplača Vojvodini Kranjski vsakokratni imetek na tem računu docela ali deloma proti trimesečni odpovedi. 6. Deželni odbor se zavete, da bo v najkrajšem roku prosil za stalno kotiranje posojila na dunajski, praški in tržaški borzi. Za dosego ..kotiranja po* trebae vloge bodo banki «Union» na njeno zahteva v obliki, kakor jo predpisuje dotična borza oblastva In podpisane od deželnega odbora, pravočasno na razpolage. Deželni odbor se zaveže storiti potrebne korake, da se isposluje ugodnost, da ss bodo pri avslro-ogrski banki mogla dajati possjila na Utre kakor tudi, da se dopusti, ds se bodo titri mogli uporabljati kot vojaške poročne kavcije. 6. Baoka «Union» se določi kot plačilaica za izplačilo zapadlih kuponov ter izžrebanih titro?. Druge plačil-niče se smejo nominirati le, če banka «Union» temu pritrdi. Za izplačilo kuponov in izžrebanih litrov ss dovoli banki «Union» 1 %e izplačanega zneska kot provizija. 7. V predstoječem navedena določila obveljajo le pod pogojem, da bo deželni odbor s Najvišje potrjenim sklepom deželnega sbora pooblaščen najeli to posojilo in da bo pu-pilaraa varnost zadolžnic, ki se bodo izdale, postavno zagotovljena. Ce bi oba ta dva predpogoje do 15. aprila 1911 ne bila izpolnjena, bo banki «Union» dano na preate voljo, da odstopi od prevzetih obveznosti. Banki «Union» pa ostane pravica do odstopa tudi v slučaju, ds bi pred isvedbo dogovora no tiral kurz avstrijske kronske rente na dunajski borzi pod 91 ia bi se odstop prijsvil v teku 8 dni po tem notiraaju. 8. Banka «Union» se zaveže, dati Vojvodini Kranjski od sedaj dalje do 15. aprila 1.1. na razpolago kontokorentai kredit do zneska 2,000,000 K, t, j. dveh milijonov kron,
proti obrestim, ki imajo znašati */•% oef° bo znašala vsakokratna za menični eskompt raero-dajna obreitna mera avstro - ogrske banke, toda največ 5% P- s. Na podlagi tega kredita dvignjene zneske bo pokriti iz posojila, ki se je poverilo banki «Union». C* bi banka «Uaion» iz kateregakoli vzroka dobave posojila ne prevzela, je na račun kredita dvignjeni znesek z obrestmi vred vraiti dne 15 aprila 1911 v gotovini banki «Union». 9. Banka »Uoion* ne plača morebitnih pristojbin, ki bi se predpisale z ozirom na sklep tu obravnavane kupčije. V. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje za načrt zakona, naveden pod II., in za sklepa pod III. in IV., točka 1. in 2, Najvišje potrdilo, oziroma Najvišjo odobritev. VI. Deželnemu odboru se naroča, da za posojilo pod III. izposluje pristojbinsko oprostitev po smislu zakona z dne 25. marca 1902, državnega zakona štev. 70.
Dalje prih.
Novičar.
Imenovanje. Sodnik Fran Rekar v Tržiču je imenovan deželnosodnim svetnikom.
Oetalal zbor krsaffkf. Poročilo smo morali radi pieobilice drugega gradiva pretrgati. Poleg najetja 10 milijonov za melioracije se posodi vsenčiliški fond kot brezobrestno posojilo »Zadružni Zvezi». Vnela se je radi tega zelo burna debata. — Deželnemu odboru se dovoli za vsak slučaj kredit 50.000 K za pomožno akcijo pri »Glavni posojilnici*. Zasedanje se zaključi ob 11. uri ponoči.
Seja občinske«« odbora. Dne 24. februarja je imel kranjski občinski odbor svojo redno sejo. Za overovatefja zapisnika imeauje župan odbornika V. Rasa in J. Tajnika. Obe. odb. J. Ssjovic predlaga, da se zapisnik zadaje občinske seje brez prečitanja odobri. Sprejeto. Pred dnevnim redom stavi obč. odb. Tajnik, na župana vprašanje, zakaj se učiteljem tukajine obrtno-nadaljevalne lole ne izplačuje redno. Zupan pojasni te zadevo. Glede občinskega bika se prepusti ureditev županstvu. Jelics Uršič prosi, da se ji izplačuje denar za oakrbo dveh otrok v naprej. Se prepusti županstvu v ureditev. Za zaupnika pri vojalkom naboru se imenujeta gg. Lovro Rebolj in Karel Win-diseher. Obč. odb. G. Pire prečita dopis kamniškega županstva, ki prosi, ds mesto Krsnj v pospešitev železnične zveze Polzels-Kamnik-Kranj stavi primerne resolucije glavnemu žel. odboru v Ljubljani. Se sklene, da se prepusti županstvu, da sestavi in odpošlje primerno resolucijo. Glede ureditve pelpoti od mostu do kolodvora se sprejme predlog obč. odb. K. Kfivaneca, da stopi stavbni odsek v zvezo s krojnim cestnim odborom in poroča v prihodnji seji defmitivnc o ureditvi tegs pota. Fia. odsek predlaga povišanja prispevka za obrtne-nadalje-valno šolo od 500 na 600 K, obč. odb. Rut pa predlaga povilanje na 1076 K, kar bi odgovarjalo saj deloma dopisu del. ministrstva. Sprejme se odsekov predlog. Potrdi se premenitev pravil in imena »Gasilnega društva* v »Giiilno in reševalne društvo*. Ne ugovarja se prošnji občine Vrhnika in kraja Senotet v kamnilkem okraju za dovoljenj« novih sejmov. V imenu električaega odseka stavi obč. odb. K Kfivanec sledeča predloge: 1. Skleni se, da se nporabi vsa vodna sila, ki teče skozi odprtino pri Majdičevem mlina. 2. Naprosi se g, V. M&jdičs, da pri tem na dela nikakia ovir. 8. Odda se delo prvotnih načrtov. Vsi trije predlogi ss sprejmejo. Dalje ss sklene f priaeiptj, ds se razsvetli most tez Savo in hodnik do kolodvora, da preskrbi občna sama materija! ia da da elektrarna Mayer samo luč. V sadovi argentinskega mesa poroča obč. odb, Tree, da bi to meso, po vseh poročilih, ki se jih je dosedaj dobilo, prillo akoro ns isto ceno, kakor nate domače meso. Draginjski odsek bo v tej zadevi iskušal stopiti le s kako drugo tvrdko v zvezo. Nato zaključi g. tupaa sejo ob pol 8. uri zvečer.
«V deželi pravljic* ali IX maskarada telovadnega društva Sokol s ženskim oddelkom v Kranju. Opozarjamo na to maskarada ponovno. Dekoracije so krasno dovršene in naslovu primerne, ker predstavlja glavna slika pot k solocu. Za okrepčilo js dobro skrbljeno, tako tudi za prostore, kajti o polnoči se bode postavilo v dvorano le enkrat toliko miz, kot druga leta, S strani občinstva prosimo pa ravno takrat nekoliko potrpežljivosti, kajti prostor dobi vsak. Maskirane opozarjamo, da naj se zbero točao ob pol 9. uri v vaditeljski sobi, vhod prva vrata na hodniku. Garderoba je v obla* čilnici. Ker je saaimanje res zelo veliko, upamo, da nikdo ne zamudi te prireditve. Torej vsi na maskarado. Na svidenje in nazdar!
Knrrattv vsotr ? čitalnici aa pnifa! ttftt. Vstopnina 40 vin. za ossbo. Začetek točno ob 7,9. Kdo naj se drli klaverno ta dan! Kar v C tal nice naj pride zvečer ob '/s?< m razjasnil se mu bo obraz. Staro in mlade vsakršne vrste občinstva bo trumoma prihitelo v Čitalaico ia prav po domače vabljivo, predpustao okrašeni prostori prijazne naše Čitalnice bodo dobrodošlo sprejeli vsakogar ter povabili, naj sede k pogrnjenim mizam, na katere se bo nosilo najboljših jertvin in pijač, Takrat se bo pa dvignilo z zgrinjalo in strmeči publikum se bo naenkrat počutil na daljnem Ki* taiskem v vsej ondotai kraioti. In o j srca se bo smejal vsakdo, ki bo sstiedsval šaljivo zgodbo nateg«
rojaka Fereacijs is Skofjo Lok«, katarefa j* ss-nsslo na Kitajsko ter jo tam kot «Fe-ren-ci-fu» postat slaven knhar samega kitajskega cesarja, ter ne 1« potom svoje kuharske umetnosti, temveč tudi potem svoje prebrisanosti postal imenitna glava na Kitajskem. Pa ne samo tol Za Kitajci pride na oder nek slaven slovenski komik, katerega ime nam, tal« ni dovoljeno izdati. Najboljši iatjivec j«, kar jih premere naša domovina. Nastopil je za neštetokrat v najrazličnejših delih nase slovenske domovine in povsod velja za najizbor-nejlega, najimenitnejšega laljivca. Ia ta pride rade-volje na Pustni torek tudi v Kranj. Tega naj se gledal Najresnejsi Mister se ne bo mogel ubraniti dušečega smehu. In kaj mnogo drugega še! Oai naš saljivec, slavnoznaai «Pavliha* pripelje seboj is Trsta tudi svojo zaročenko. In to je noviteta prve vrat«, Ona jo priznana umetnica, ki je te nastopala na mnogoštevilnih veiikomestaih odrih. Nastopila bo ob čarobni razsvetljavi kot plesalka s pajčolaaom ter subretna pevka. Radevolje se je odzvala našemu povabilu in te naprej jej najlepša hvala. Nato pa se bodo naenkrat spravile mize iz dvorane v stranske prostore, kjer se bo razvila prisrčna presta zabava, v dvorani pa se bo veselo zaplesalo med zvoki pristne nsše domače godbe, ki niti po imenu na zaostaja mnogo za same filharmonijo. Mlada in staro se bo zasukalo med vsemi najprisrčoej-širni predpustnimi šalami. Vaeh podrobnosti pa te niti razodeti ne smemo I Za kulisami čaka Is nešteto prijetnih presentčenj. Pridite torej vsi, katerim teli dula rasvedrila, vsi, kateri se hočete res od s res nasmejati Trata Citslnice so vsakomur na ste ta j odprta, vsakdo, naj bo kdorkoli in od kjerkoli bo s odprtimi rokami dobrodošel I Na veselo svidenje 1
Platni venetk prirede rokodelski pomočniki v nedeljo, dne 26. fobruarja 1911, ob 8. uri svečer v prostorih g. Rudolfa Jegliča, hotel «Nova pošta». Vstopnina 60 vinarjev za osebo. Cisti dobiček je namenjen tukajšnji godbi prostovoljnega gasilnega društva, zato se preplačila najhvaletnejle sprejemajo. Dostojne maske so k plesnemu venčku dobrodošle I S vira al. godba prostovoljnega gasilnega društva v Kranju. Ako bi kdo pomotoma ne dobil vabila, naj to blagohotno oprosti Dobrodošel je vsak.
Občni sber podružnice slov. trg. društva «Merkur* v Kranju se je vršil dne 16. t. m. G. podpredsednik Ivan Valenčič otvori IL redni občni zbor, pozdravi navzoče ter se predvsem spominja smrti g. predsednika ia ustanovnega člana Frana Omerse ter blagajnika g. Rado Sedeja. V cadalj-nem s« dotakne podružničnega delovanja v preteklem letu, poroča o desetletnici osrednjega društva in o zgodovini, pomenu Ia delovanju društva € Merkur* v Ljubljani. Iz poročila tajnika g. Josipa C vara povzamemo, da so bili na I. rednem občnem zboru dne 9.jI. 1910 izvoljeni predsednikom g. Fran Omersa, podpredsednikom g. Ivan Valenčič, tajnikom g. Josip G/ar, blagajnikom g. Rado Sedej, odbornikom gg. Adamič Anten, Crebath Fran »t., Majdič Josip in Petek Mijo, ter namestnikom; gg. Kokelj Matija, Sajovic Janko in Šinkovec Anton ml. Dne 5./VI. je imela podružnica skupen izlet s osrednjim društvom v Podbrezje, dne 9./VI. pa se je na incijativo podružnice vršil sestanek šefov in na-stavijencev za Ureditev časa za zapiranje trgovin. Tozadevna resolucija se je predložita o. kr. deželni vladi v Ljubljani. Pri tej priliki je predaval tudi g. dr. Mam, o novih izpremembah ukana glede službene pogodbo, Podružnica šteje koncem leta 1910 49 rednih, 1 ustanovnega in 7 podpornih članov. O blagajničnam stanju poroča bU ga mikov namestnik g. Josip C »ar, glasom katerega poročila je imela prodružnea L 1910 K 1728 16 dohodkov in K 893*98 izdatkov torej prebitka K 884 36. Imenom pregledovaleev račuaov poroča g. Eivard Muc, da so knjige in računi v redu. Nato se je prešlo k volitvam novega odbora. Predsednikom se izvoli ^oglasno vzklikom g. Fran Crobath st. Odbornikom pa po listih iz vrste samostojnih trgovcev gg. Adamič Anton, Logar Josip jn Sajovic Janko iz vrste nastavljeocev pa gg G/ar Josip, Lah Jakob, Puntar Anton in Valenčič Ivan. Namestnikom so bili izvoljeni gg. Doleoz Edvard, Feidin Mirko in Petek Mijo; pregledovalcem računov pa gg. Šinkovec Anton mL in Mislej Anton. Predlagana iipremembe pravil so bile soglasno sprejete. G. Janko Sajovic je opozarjal le člane na letošnji II. valeslovenski trgovski shod in bodril člane k vztrajnem sodelovanju. G. podpredsednik je na to občni zbor po nekaterih pojasnilih zaključil.
Odler pedrnluiat slov. trgovskega društva «Merkur* v Kranju se j« sestavil naslednje: pred« sedaik g. Fran Grobath st, podpredsednik g. Ivan Valenčič, tajnik g. Josip Gvar, blagajnik g. Anton Adamič.
t tekmovalno laakaaje v Bohinjski BbMrlal
se je vršilo dne 12. t. m. ob mnogoštevilni udeležbi sankačev In ljubiteljev športa iz raznih krajev. Prišli so sankači is Trsta, iz Gorice, z raznih krajev Gorenjske In iz Ljubljane, dalje 10 članov hrv. a kad. Športnega klnba iz Zagreba in dva avstrijska champion« iz Gradca. I. Tekma seniorjev na daljavo 1200 metrov. Udeležnikov je bilo 24. Bili so: 1. Logar bi Bohinski Bistrice, 2. Zsak is Gradca, 3. Marke! is Gradca. 4. Mencinger Leon is Ljubljane. II. Tekma juniorjev as daljavo 1200 metrov. UdeleSoikov j« bile 24. Bili sol 1. MencingerLeon
iz Ljubljane (ljubljanski športni klub), 2. Placca is Trsta, 2. Somogvi iz Zagreba (hrv. akad. športni klub). III. Tekma dam na daljavo 800 metrov, Udeležaic je bilo 9. Bile so; 1. Gibu Bergantova z Bleda, 2. Ivanka dr. Pikleva i*. Gorice, 3. Julka Mencingerjeva z Boh. Bistrice. IV. Tekma na dvosedežnik sankah. Udeležilo se je te tekme 13 parov. B lt ao: 1. Zsak in Mark J iz Gradca, 2. Logar in Siimik iz Boh. Bistrice, 3. Mencinger Alfonz is Ljubljane (ljubljanski športni klub) in Placca is Trsta. — Iz Kranja so se udeležili dirke gdčae. Sala Majdičeva in Fani Poliakova ia gg. Mirko in Franc Ccobata ml.
GgeBj. V ponedeljek, 20. t. m., je bila poroka gdč. Marjanice Potočnik z Bukovice nad Skofjo Loko. S valje ao le skupaj sedeli v prvih jutranjih urah, ko se v bližini zasveti in kmalu nato oglasi plst zvona. Gorel je hlev sedanjega gospodarja g. J. Podobnika. Ob 6. uri zjutraj je ogenj bil v največjem razvoju. Prihitela sta ogajegasni društvi iz Selc in is Stare Loke na pomoč, ki se jim je posrečilo odvrniti večjo nesrečo. Hlev je pogorel, vendar se je posrečilo reliti živino. Zalibog ata se dva gasilca-domačina precej ppekla, ki jima je pomagal is Loke prihiteli zdravaik. Vsa čast vrlim gasilcem 1 Kako je ogenj nastal, se ne ve. Najbrž ga je podtaknila zlobna roka.
V saameaji spomladi. Vsled nenavadno lepega vremena so začele te dni po Gorenjskem zelo bujno cveteli trobentice in teloa. Semtertja se vidi tudi kakega metulja. V resnici znamenje bližajoče s« spomladi.
Vaška nesreča. V petek popoldne je odšel posestnik Franc Prešeren, p. d. Beiej, is Zbreznice pri Žirovnici v domačo klet. Tu je tako nesrečno izpodrsnil, da je padel znak ob neki železni lonec in pri tem sadobil težko poškodbo ns glavi. Ker nesrečneža nikakor niso mogli spraviti k zavesti, so poklicali nemudoma zdravnika dr. Jdlovlka, ki ga je takoj obvezal. Stanje bolnika je jako kritično. Kakor se govori ima lobr.njo popolnoma prebite. Želimo, da kmalu ozdravi.
Posesat vršit divji lovci. V lovišču dr. Se-lingerja v Mojstrani se je pred kratkim slišalo več strelov. Lovski šuvaji so našli 3 ubite divje kozle, katerim je bila porezana hrbtna dlaka, ki se rabi za isdelovsnje tskozvsnih »gamsovih brad*. le celega polotaja je razvidno, da se te vrsti divjih lovcev ni slo za meso divjačine, marveč le za vrednostne nahrbtno dlako.
bKaHtreiner Kneippova sladna kava
»luži saradi »ir sijih nedostvžnih vrlin vaak dan na snsilijaaa l^udam. Edina prava družinska kavaI Po ceni in zdrava«
Arstaeljt. Dne 12. t. m. je bil France Tiichl-mayr, rojen 1. 1873, V Haagu, občina Enns, okraj Line ns Zgornjem Avstrijskem, zaradi beračenja edveden v občinski zapor in drugi dan izročen tukajšaemu sodišču. — Dne 13. L m. je bil zaradi beračenja odveden v občinski zapor Franc Mehle, rojen 1.1875 v St Vidu pri Zatičmi na Dolenjskem. — Isti dan je bil zaprt v občinski zapor zaradi pijanosti Martin Zalokar iz Koprivnika bil. It 26., občlns Srednja vas, okraj Radovljica. Dne 17. t m. se ga izpustili is zapora In iztirali Is mesta. — Dne 13. t. m. je zopet neusmiljeno pretepsval svojo hčerko France Prijatelj, krojač, stanujoč v Kranja hit. st. 141. Naznanili so gs sodišču, kjer se bo imel zsgovsrjati zaradi svoje sirovosti.
prane 5sbadolaik.
Ir-oflM Vrtatfe >rU<U[tf
nasproti trjoVio« Mtt\uf - Krati
priporoča 39 3—1
vsako vrste vrtnih pridelkov ttr ovetio, svetih, suhih vencev in šopkov Ia vaeh v to stroko epadajooih predmetov, potobno ■  '■ ' —   p« primnano najboljših    1 ,.
s e m e rs
sa selenjavo ln ovotioe po nadn&šjih oenah.
Za
Zahvala.
Za premnoge dokaze ljubeznivega sočutja povodom britke izgube, ki nas je zadela ob smrti naie nepozabne matere, oziroma sestre, tete, stare matere in prababice, gospe 40
Mi« Majr nj. ki
izrekamo tem potom vsem našo najiskre-nejito zahvalo. Istotako se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli od bliža in daleč in spremili blago pokojno v tako obilem številu na zadnji poti k večnemu počitku.
Žalujoči ostali.
Učenca
sprejme 413—1
Ivan Engelmann
krojaški mojster v Kranju pod mestom, hit, štev. 12.
Odda se v Kranja
Kje* pove opravniltvo »Gorenjca*,     8? — i sfrato 40 K, same 6 C.
Priložnost«! aakiip.
Hrbtnim lasem divje kose ta-kosvanim «€remsbaxt> podobni hrbtni lasje jelena, pristni, jako lepi, 16 cm dolgi s Hubertus -zaponko is starega srebra, premakljivim obročem In vijakom, skupaj 6 kron. Lasje in obroč garantirano pristno. Priložnostni nakup. Razpošilja po povzetju Fenlchel, Dunaj IX., Altmuttergasse 3. Mnogo priznaloih pisem. 88
Najnovejši amerlkanskl
II
Ia tovarna Mavfarth & Comp. se dobi pri
Umni Jfooss V Kranju
po zelo znižanih oenah,
Separator posnema v eni ari, ln sicer manjši 120, večji 220 iltrev In naprej. Najhitrejše posnemanje. Zelo lahko vrtenje in najpriprostejše obratovanje, Vsakemu ref lektantn se da posnemalntk bresobvesno 8 dni rt trn poizk u&oJOo Ia posestnike, ki imajo samo 3 krave, so io iiplača tak posnomalnlk.
Ravnotako se rešujejo pri BI Roossn v Kranja miična vprašanja glede vsakovrstnih drugih gospodarskih in poljedelskih strojev. se t
^97915
JUotsriJtó* areSka dn« 18. februarja 1.1.
Gradee   44  76  49  29 3
-
■
1-4
flAVARNA gREŠEREN leJUBLJANA
tm ettkt ptsleljBo perje I
6 kg norega   otkubenega  K 960
boljfte K 12—, belo, mehko oskubljeno K 18— do K 24'—, snežno-belo, oskubljeno K 80 — do K 86*— Pošilja franko po povzetju. Zamenja e* in vzame ee nazaj, Če se povrnejo postni stroški. 21 6-4
Icstlltt Siciscl, Cobts 371 pri plznin, teti
Spomlad je tu!
Zatorej poizkusite in se prepričajte, de so edinole 88 li-i
rm Mirita cvetlična
11ZB1BBJ
najzanesljivejša ln za naše podnebje najplodovitejša ki se dobivajo v Kranju edinole pri
M. ŠILERJU
trgovina a semeni In rara-poilljateij dežel, pridelkov
Kranj 68, nasproti g. Cofa,
»___
3 stanovanja
se oddajo takoj v hiši št. 163 in 164. in sieer eno v prvem nadstropju s tremi sobami ter pritiklinami ln dvoje pritlično, vsako obstoji iz dveh sob s pritiklinami. 28 —4 Pojasnila daje Ignac Fock v Kranju.
Sprejme se zdrav, krepak ln pošten
14 tet star mladenič
ako ima veselje učiti se trgovinel-z -*J zneianlm blagom in šelesntao pri
Tinko Jamapju,Poljaae nad Skofjo Loko.
Velika banka išče
80 (1—2
agente ln preprodajalce
dovoljenih ln garantiran!!* srečk z dobro prevliljo. Slovenske ali hrvaške ponudbe na S. Horvatu, Bndapest, Batheri utecsa 5.
17 60-6
Dama
ki hoče^ pospeševati kožno nego, ki hode izgubiti pege, ter doseči nežno mehko tožo in bel teint, se umiva le z
•teokeneferd lllljeno mlečno milo
(nama* Sttekfnpf.rd)
tvrdke Bergm&nn Se Co., Teftin ob Leb. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah a parfumom 1.1, d.
prfporočujemo kofpriznano
ravamUko znamki
najSoUši ctt/
najboljše kakokofstl prodaja najcenejše
lirAi J. Isiliit i Kralji, eiiffli in.
trpiiia ,f sik itti itriestof.
ALFONZ BREZNIK
učitelj »Glasbene Hlatioe" in zapriseženi sodni Izvedeneo
LJUBLJANA, Kongresni trg 13
(poleg o. kr. višje državne realke.)
tt***»vrtt*ttvHv**»^
2v TiN)
Predpust je pred pragom!
Zatorej op zarjam tenine in neveste za ženito-vaojaki nakup porcelana, stekla, ogledalov, avetib podob, kuhinjske posode ter različnega Špecerijskega blaga po jamčeno znižanib cenah, kakor vsaka druga trgovina v Kranju ali na celem Oj-renjskem. Z i vol jo poštenja sem znan večini, ker sem prej služboval pri tvrdki K. Puppo nasl. v Kranju ter se priporočam za obilen obisk. Zagotovim se enkrat najposteoejlo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem
J. Ep g. Potrebln
Kranj, Glavni trg     286 ls-n
zraven Besenčana*
Nasproti vodnjaka.
Najboljši Mi aakupflt vir.
Ceno posteljno ptrje 1
1 kg sivega dobrega pul,e-nega Z K, boljšega 'A K 40 h; p ima polbelega 2 K '60; ha lega 4 k; belega, pubanega b K 10 »•; 1 kg veleti neg* l*,-v> snežnobelega puljenega 6 K n>icUm+Q£^&J- 4U h, 8 K; i kg puha, si-
vega 6 K, 7 K; belega5 finega 10 K; najboejsi prani puh 12 K. Kdor vzame 6 kg, dobi franko,
Izgofovljene postelje
iz gostonitega, rdečega, modrega, belega ali nuenega nankinga, perniom, 180 cm dolga, 120 cm široka, z etvoma zojevnikoma, vsak oO cm doJg, 6v> eni širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K ; napol puh M K; puh 24 n; samo pernloe po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; Ksjlav«loe 8 K, 8 K 60, 4 K; por" nloe, 200 cm dolge, 140 cm široke, 18 K, 14 K 70 h, 17 b, 80 h, 21 K; zglovnioe 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 50 h, 5 k 20, b, 5 K 70; spodnje pernice iz mo nega, črtanega gradla 180 cm dolge, 116 cm široke 12 e. 80 h, 14 K 80 h. Razpošiljanje po povzetja od 12 K naprej franko. Dovoljena je zamena. Za neugajajoče ae denar povrne.
S. Benlsch, Dešenlc šl 821, Češko.
Obsežni ceniki zastonj in franko.' 192 60—27
Za trpeče na
Vsem onim, ki so si nakopali po prebiajenju ali prevžitju želodca ali po zavžitju pomanjkljive, težko prebavljive, pregorke ali premrzle jedi ali po neenakomernem življenju bolezen v želodcu, kakor:
itltttai kitar, %%l i žtledenv Mtfm 1 iiltšco, U2l(o »rrbiio Iti za$l<ztijt
se pripdroča s tem dobro domače zdravilo, čigar izvrstni učinki so preizkušeni že mnogo let  To je
zeliščno vino Huberta UUricba.
T*o xelliSno vino Jé atOravilniti xellA& in **\ Doilvija
llHono vinu
Srlpravljeno
Xm  Izvraii »11»,
Mina ter oterepda j3r*»r»«=*vni  orsaiviliKei»  6iov«tea. 35**« odiwtraxijujt» motenje v prebavi ter »ti *»   Mtvaritev   nov« ln Krvi. -----------■ -......, ——J».—'
Pri pravočasni vporabi zeliščnega vina se zaduši ponavadi želodčne bolezni že v kali. Nikar naj bi se torej ne zamujalo, rabiti ga pravočasno. Pojavi, kakor; glavobol, Molčanje, zgaga, napihovanje, alaboatl s bruhanjem, ki nastopajo pri SMtairelih želodčnih boleznih tem silneje, nehajo večkrat
že po parkratnem pitju.
Sanrtla in ^A neprijetne posledice, kakor tesnobe, bolečine radi kolike, utripanje sroa,
t ..m. pomanjkanje apaaoa, kakor tudi zastajanje krvi v jetrih, vianici, in v okrožju sedalnih žil (hemeroide) se odatrani po zeliščnem vinu včasih jako hitro, zeliščno vino odstranjuje nepre-havJjivoat in neprebavljive snovi iz želodca in čreves.
Slabotno, bledo lice, krvno pomanjkanje, nojemanje moči80 v^idel i,oflledke
-:-■ ...... -'-'--- r * . . ,, ■ slabe prebave, pomanjkljivega krvnega sestajanja in bolnega stanja jeter. Pri pomanjkanju slasti v spremstvu živčne utrujenosti in slabega razpoloženja, kakor tudi večnem glavobolu in brezspaimh noči, ginevajo večkrat osebe. Zeliščno vino daje oslabeli življenski sili nov impuls. Zeliščno vino zvišuje slast, pospešuje prebavo m prebrano, vzpodbuja izmenjavo snovi, pospešuje krvno rast, pomirjuje razburjene živce in daje novo veselje do življenja.  Mnogotera priznanja in zahvalna pisma to,dokazujejo.
Zoliacno vino ae dobiva v steklenicah po K 8 — in K 4— v vaeh lekarnah v Kranju« Kamniku,
Skofji Loki, Radovljici, Tržiču, na Jesenicah, v Idriji, na VrbnJJkl, v Litiji, t Ljubljani
i. t. d., kakor tudi v vaeh večjih in manjših krajih Kranjske in Avstro-Ogrske sploh. Tudi razpošiljajo «»___lekarne 8 in več steklenic v vse kraje Avstro-Ogrske.__jjrz
£*x?e<3L  ]3oaaas«ecat3aa3xi  aae> str
Zahteva naj se* izrecno
Huberta UUricHa
zeliščno vino
Moje zeliščno vino ni tajno sredstvo; snovi so: Malaga vino 450,0, vinski špirit 100.0, glicerin 100,0, rdeče vino 240,0, ja^ebinka 150,0, sok češnje 320,0, feohel, janež, amerikanska korenina, encijan, kalmus po 10,0. Te snovi naj se meša. 219 18—8
07
5106