Ii |f f
mit einet1 möglich
twllftänfctgen Ued)tfd)rdbmt0
Der
iiiMumfiiun ejmufjc,
ne&ft
einem p * a f 11 f d> c tt 21« ^ a it 9 e
entfyaltenb:
mehrere 93orfabuttgeit üoit Sengen tutb ^ngefcfmtbtgtett, ^rotofoflföfopfe, bamt fragen unb Slittroortcn, Uvtfyeile u. f. it)., in
flpDenifcfjec uttb bcutfcftec Sprache,
enblid)
ein beutfc^»fl'wnif^e« unb f(ooenifd) = beutfd)eä Sßerjeidmijj ber notfyrceiibigjten Äun|lauÄt>riicfe au3 bei- ®tr. I]3. £>•
»or^ltcl) für (fömcljtetwmte
»011
J. lavi'atil.

Laibacli 1850.
©ebrutft bei Jofef »Iflöntf.
63628


f) 0 x r t i>
Stadlern bie §§. 169 unb 210 ber @tr. 9). £>. üom 17. Sanner 1850 für bie gälte, baß ein Beuge ober Slngefdmlbigter ber ©erichtöfprache nicht fitnbig ift, bie ^rotofofftruttg bcr fragen ttitb Antworten in ber Urfprache 0«tt beigefügter Ueberfeßung itt bcr ©erichtöfprache) anorbnen, unb bemnach auch bie f[ o »e n t fe Sprache häufig atö Urfprad;e wirb protofottirt werben muffen, gegenwärtig aber noch nicht alle P. T. Herren ^Beamten — obwohl nid>t burd) il)re eigene ©chulb _ in ber £age feilt bitrften, bie ftottenifche Sprache regelrecht ju fprechen unb jufchreiben: fo entfloß id) mich, aufgemuntert burd) mehrere ijerren ©erichtbeamte, in Grile üorliegenbeä £tff$6ttchlein für bcit augenblicftichen SSebarf jufam* menjuftetten, wcfc^cö bogenweife bie treffe uertaffeit unb auch bogenweife $u bejieljeit fein wirb.
SSor bem Schlüge meiner SSorrebe geftatte mir ber geneigte ?efer nur ttoch fofgeitbe freunbliche 2ßorte ber 3Ser(länbtgmtg auSjubrücfen:
®ie flottenifdje Sprache trifft fo f>äuftg ber SBorwurf ber Slrmnth unb fogar ber — 9iol)heit. @f)e ich mich in eine befcheibene ffiiberfegung respective Shifffärimg in biefer SScjiebnng einfaffe, »ernennen wir uiu befangen bie eigenen SSorfce beä großen beutfehen ©efchichtöforfdjerö unb Spradjfennerö Schlüter, über bie- ehemalige floeeitifche b. t. attffaöifche Sprache, bie mau jeßt nur noch iit Kirchenbüchern unb SWanuffripteit ftitbet:
„Unter allen |neuett Sprachen — fagt Schwer (Nestor III. 234) — tft bie f!a»onifche (attflaüifche) eine ber auögebilbetfteit (if)r Dteichtbum unb anbere SSorjüge gehen mich t)<?r nichts an); wie fte baju gefommen fei, wirb auö bem ©aitge ihrer ßultur erffärlich. 3hr SSovbtlb war bie griechif^e Sprache, bie auSgebitbetfte ber bamaligen 2Belt; — unb biefe
ifjve @igentt)ümlid)teiten unb @d>'ont)eiten aufjuiiefjmett war fie, bie ffaüo* ntfcfie (a(tf(aöif$e) ©pra$e, ganj befoitberö fäfjig. 2s« bie Ueberfe^er metft wörtlich überfegten, fo mußten fie, fie mochten wollen ober ttityt, it)ve Sprache beugen, ffe gefcfimetbig marfjen, auf neue 2öenbungeit fintten, um baö Urbtlb getreu nad^ubtlben" u. f. w. ©o	ber fyter ge*
wiß ein unparteiifcfjer Beuge ifi.
bte flottentfcfce Spraye in $otge fpätever SluSfcftltefttng inSbe* fonbere auö ©$ule unb 2Jmt SSieteö üerloren fyat, ttnb fyinter ber beutfcfjen, Ttalientfc^en, engltfdjen unb franjöjTfc^en rnett juritcfgeblieben ifi, läßt jtcf) nityt läugiten; attetn fann fie baö SSerlonte jefct nacj) @inftil)rung in ©cfjule unb Slmt nicf)t wieber weitigftenö junt Sterte erhalten? Äann man ferner niefit au6 ber fyinreicf)enben SDieitge »on no$ befannten SBurjeln, bamt SlbleitungS*, 23ilbung&= unb SSiegungöjtlben für neue Sßegriffe neue äßörter [Raffen? £teß ftnbet ja tn golge neuer (Srftnbungen unb @inn'4>tungen in jeber lebenben ©pracfje ftatt, — Unb wtrflui) fyat bte flo»enifct;e Sprache itt biefer 35ejtel?ung fett bem Safyre 1843 b. i. feit bem 23efiefyen ber „kmetijske in rokodelske Novice", inSbefonbere aber feit bem 3af)re 1848, in welkem bte ®lei4>bere$tigung affer anerfannten ©prägen auö* gefproefcen würbe, Dftefenfc^ritte gemalt.
Unter anberen ©Triften erfcf>ienett in wiffcnfdjaftltc^er SSesiefyung tn flo* k)enifc|)er Sprache: 1847 eine auägejeicfmete Chemie »oit Vertovec, 1848 eine meifierfyafte Ueberfeguttg berSungfrau »Ott Srteanö (Di vica Orleanska) Dott Koseski—Vesel, beö bürgerl. @cfe$6ud)eö »oit Mazgon (fein Xob fytnberte jeboc^ bie Sßollenbuttg), beö -f riiit. Äober üon Dr. 8et)mann, 1849 bte	(naravoslovje) üon Robida, 1850 würbe bte Ueber*
fegung be6 bürgerl. @efe£buc|>e£ bttrdj ijerrn Dr. Krajnec üolleubet unb in ©rag öffentlich vorgetragen, beßgleicfjen mürbe 1850 t>om §errn Dr. Söleiwetö unb £errn Dr. ©truppi bie £t)ierarjneifunbe, uitb toom jperrn 31. UIcif4>mann bte 23otanif ttt flooentfciter ©praetye mit bem heften ©rfolge üorgetragen, unb bie befagte S^terarjnetfunbe foll bemnäcfcft im £>ruefe erlernen. Seit bem 25eflef;eu beö Met^ögefe^ unb D?egterung^, bann beö ?aubesgefe§blatte6 erfreuten biefe 23lätter au$ tn flot>emf$er ©praepe, unb gegenwärtig jäfyleu wir 5 flot>entfc|>e Bettfäriften laitb* wirtfyfdjaftl., polttifdjen, beletrijltfcfjen, päbagogifdten unb attbern 3nfyalte$. 2lu$ liegt bte floüentfcfje jurtbtfcfMpoltttf^e Slermtnofogte jutn Drucfe »or^ bereitet. — (Sine Sprache, in ber fo mannigfaltige ttriffenfcfjaftlicfye begriffe unb jwar metjlenö buref), auö eigenen äöurjein abgeleitete äßörter gegeben
werbe« föitneit, fanrt nidpt ttttbtegfam, uttb baljer nicht twtrfltc^ arm ge* ttannt werben. Uebrigenö Hebt auf bent Sanbe im ÜJhtnbe bcö Soffeö noch eine flotte Stöenge herrlicher, echtftowenifcher, in bett ©täbten fchott fangft üerfchotfener 2luöbrücfe, bte gegenwärtig fleißig gefammelt, «ttb bttrch ben Srucf ber SSergeffeitfyeit werben entriffeit werben.
28a6 bett Ä fang ber (Sprache anbelangt, fo barf ntatt if>tt nicht nach einem ro[)en, fonbern einem gebifbetett SRttttbe beurteilen, uttb baö Urtf)eil wtrb gewiß nicht ungünftig auffallen; tn einem rofyeit 50?unbe f(ittgt jebe (Sprache roty.
rneifJe Unrecht wtberfäljrt ber ffoöenifchett «Sprache »ott 9?t<$f< fachfeitnent. habe mit SSergititgen bte Grrfaljruitg gemacht, baß bte größten ©egner ber ffoüeutfchen (Sprache nach bem kennenlernen beren SSorjiige beren größten Sobrebner geworben ftnb.
Mehrere fioffen ftchauchan ber neuen £>rtograp!)ie, bte ihnen Schwie* regfetten machen foK, ttnb ftnb uttjufrtebett mit ber 9?eformtrung beö 2Upf)abe$eö.
ftnb nur 6 besiigfich ber 2lu$fprache »Ott bett latetnifchett abwet* (fienbe 33uchfiaben:
C c, S s, Z z, C c, S s, Z z
flatt ber alten Bohoric'fcfyen Z z, § f, 8 s, Zhzh, §hfh, Shsh,
ttnb wen« man fuf) merft, baß ber ©chuörfef (v) über ben Suchffaben flatt beö alten h gefegt wirb, fo fyat man bann eigentlich nur bie 51 u^ fprache 3er 23u#aben: c CO s Cß) uub z CD 3« merfen, bte ben tfjnett angewtefenen Saut immer behalten.
SSelch eine Seichtigfett gegen bte ortographifchett Regeln ber italient* fchen, franjöjTfchen ober gar ber englifchen Sprache! ~ Der Spauptgrunb ber Grinfithruitg ber organifchen £)rtographie Cettt 2aut, ein 33uchftabe) aber ift bie @rleid)terung ber literartfehen SBechfelfeitigfett mit ben Slltrtern, beren Spraye je§t ber in feiner50?utterfprai$e grammatifchgebi(bete(5Ioöene, ohne erfl bie fofibare Seit mit ber Erlernung ber 23uchflaben »edieren ju muffen, ju lefen, uttb wegen ber fo großen Sle^nlid^feit mit ber ffottenifcheit attc^i $um größten £f)etle ju öerfief)en tnt ©tanbe ift, ttnb fo auch umge^ fetjrt bte Stttrier bie ffoüenifche. äöetcf) ein SSortheif für bte P. T. sperren
Beamten iit ffoücitt'fcfecn ©rten bei bem Untflanbe, baß in$ütfunft iitftofge bcr 9ieugefla(tuttg bcr Singe f)äuftg auc^ itliriföe Bufcfmften einfaufen werben, abgcfcljeit baüon, baß bic Grrferitung beö reformirteit 2llpt)abeteö für ffofccitifdK Jfiitber, bie bamit ben Anfang madicix werben, bebeutenb letzter fein muß, afö jene beö Bohoric'fdjeit (fo benannt nac^j bem Sßer* bejferer Bohoric) mit bop^cltcu 23ucf)ftaben für einen Saut.
®ar fo gfücffic^, buref) biefe meine wohlgemeinte SfuSeiitanber* fe^ung bie etwaige Abneigung gegen bie f(o»enifd)e (Spradje mtr einiger* maßen gemilbert, bie »orfyanbeit gewefene Buneigung aber ttcrmefyrt ju fyaben, fo fyabe meinen Bwecf erreicht.
Unb fo übergebe t<$ btcfcö ffierfcfjeit ber Deffentttd&feit mit bem titnigften 2Bunfd)e, baß eö ben P. T. Herren @erid;t6beamten bie 2lmtirung in ftoöenifcfjer ©pracfic erleichtern unb jur Jöebung biefer ba$ ©einige beitragen möchte.
ajcvföffcr.
I. Sefereaeltt*
SSucfcffrtWn un& if)ve SCuSfptactje*
floöemföe Sprache wirb mit fofgenben 25 @df>rift$eid)ert gef^rtebcrt: A a, B b, C c, C c, D d, E e, F f, G g, H h,
a,	be,	i'r	tfd;e,	be, e,		3C/	f>a (4)0/
I i,	J j,	K k,	L 1,	M m,	N n,	0 o,	P P,
«/	je,	1«,	d,	cm,	eu,	0/	
H r,	S s,	S s,	T t,	U u,	V v,	Z z,	Z z.
er,			te,		roe,1)	fe,2)	sh.3)
Ch, ph, th, qu, w, x unb y fommen in ei)t ftoöenifc&en unb al$ feigen angenommenen SBBrtern, fo wie aitcl) ^Oerboppetlungen oon gleichen 93?it-- unb 8>efbfNauten nidjt »er; fte werben burcl) h, f, t, kv, v, ks, unb i erfefct; j. 33. Kristus, Filip, Matija (Watfjia^), hreskve (?Pfirfid)e), Virgili, Virgilius (2Birgi(iu3), Aleksander (?{(e.ranber) u. f. w.
3m ©losenifd&en behält in ber guten 2lu6fprac$e jeber 33u#abe ben if)tn angeroiefenen Saut in jeber Stellung; baö c lautet bemnadj aucfj »or a, o, u, am Grube ber Silben unb »or ben Mitlauten fletä rote j, nie n>ie£, — baö Ii wirb nie »crfdjtmegeu, wie im 2)eutf<$en,— jroei 58uc|)j*aben nie (NB. in ber guten 3lu$fprad&e) alö etit etnjiger Saut auögefprocfien; }.33. cokla (jofla) £oljfdtut), Ckoklja mit k, @(ucf* fyemte), konec (fcnej) @nbe, cvet (jroet) 93Iütf>e, — duh Cbuc|) @ei|T, — shod (Jd>ob, ntdjt fdjob) Bufammenfunft, zaigrati (fa-igrati, itt^t faigrati) auffielen, — preiskati (pre-i§fatt, nicfct preißfati) burdj* fitzen, — nauciti (na-uciti, ni$t nautfc^tti) erlernen, — preubog (pre-ubog, ni4>t preubog) ju arm, poiskati (po-ißfati, iticfct poifjfati) auffuc^en.
9?ur Ij unb nj werben audfj in ber guten 2luöfpra#e nidtt abge* fonbert, fonbern in einanber »erfdioljen (moullirt), wie baö italiemfdje
®ie im 2ateinif(f)en. — 2) 3Bie im granjöfTfc^en: zodiak (fpridj franjöf. fobiaf)
$()ierfret$.
3) b. i. ein fanfte« fcf), welchen Saut ber Seutftfye nidjt f»at; entfpridjt eollfom* men bem franjöf. j in journal Sageäblatt.
gli unb gn afö ein ?aut auägefprocften: kralj -ftcmig, Ljubljana £atbacfs, njiva Slder, konj ^Pferb. (Sit »telen ©egenbcn fyört man ftc wte rettteö l ttiib tl auöfpre'cfien: frat, Sublana, ntroa, foit, aud> fojit).
Ii, z (s, x) ltnb v im Kontexte für fTd> allein fteljeitb jTnb 23or* Wörter, unb muffen im ?efen jur näc^fiett (Silbe gefdilagett werben: k ocetu (k-ocetu) junt Sßater, z nii/o (z - mizoj mit bem £tfd)e, v raesto (v - mesto, audj u niesto) iit bie Stabt.
SltitncrFuug.
91un wären bie Sefetegeln bec guten Tlusfpracfye gemäf; fdjort Snbe; ba jebocl) bie mit ber 2cf)rift iibereinftimmenbe gute 21u5ft>rad)e niet)c in allen ffooenifc^en ©egenben b^rrfebt, biefe-3 feüdjlein aber — unb jroar rorjüglicl) fite Beamte aller flooenifdjen ©egenben benimmt ift; fo erfd;eint bie ?infüf>rung nac{)|h()enber 'ilusnaftmen notbruenbig:
1. S, unb v (tu) tauten in ben metfteit ©egettbeit Äratttö, Kärnten 3 uub im (Sörjtfebcit nidjt fie16 rein, wie üt Uutcrfratit um2ftöttling, Cernembl unb ^öllaitb fyermtt, batttt in Steter; marf unb Sjfrten, fonbern
a)	baö 1 ant Qntbe unb in ber 9J?itte ber (Silben, ba6 v aber am Grnbe ber Silben unb öcr ben Sftitlauteu wie it: dal (bau) gegeben, pel (peu) gefangen, pil (ptu) getrunfen ,polz (pottz) Sdniecfe,*) lov (tou)	3agb, vzdignem (ufbtgttem) tcf> l)ebe,krav (fratt) ber Äüfje.
b)	iit unbetonten uub gefdjdrftett (SitbfUbett al uub av, wie ou, ei unb sl wie u: delal (betou) Specht, vzdigoval (ufbtgoroou) zdrav (fbrou) gefuttb, prijatel (prijatu) $rctutb, sei (feint) gegatt* gen, mislil (mtßlu) gebadit. **)
3ufammenffellun3 ber 6 fogenamtfen neuen S8uc&fla&en.
C aft z (j): cinia ($ima) 3lrt Äraut, capa (japa) ^e^ett, konec (fottej)
(fnbe, evet (jwet) 33(ütf)e. C » zh (tfdj): ce(tfdie) wenn, cast (tfc£>agt) @()re, kerc (fertfd))Krampf.
cern fc^roarj.
5	» f ((3): sad (gab) gritc^t, sapa (gapa) 31tf)em, kosa (fof?a) Senfe.
6	» fh (fdb): stfo (fcftilo) ?(l)[e, se (fd&e) noeft, kosa (fofc|a) beö
D^itcfenforbeö ?c.
Z » s (f): zima (ft'ma) Sffiinter, zad (fab) hinten, koza (fofa) Stege. Z » sh (—): zima (sliima) 9toftyaar ic., zila (shila) Slber, ze (she)
fefton, köza (kosha) £aut.
*) 3n einigen roenigen ©örtern (;ort mau «1 allgemein ou auöfprecfyen: <lolg (boug) gd)ii(b, polz (peu«) ©djnecfe, volk (mouf) 5Bolf, poln (poun) roll u. f. m.
**) gür bie >acf)reibart mit lunbv fpricfyt aud) bie ®er(ängerung, bie baölunbv mieber l>eroortreten lagt: smo dali (mir tjaben gegeben), smo pili (mir fyaben getrunfen), krave (Äü(>e).
Xonietc^ett Slfjente.
Ser £ott (©ilbenton, »Ott bem allein [)ter bte [Webe t|t), wirb im ©loüemfdjen burc$ nacfcftefyenbe Xcnjeicfjen bejeic^net:
1) ©er gebefyttte £ott burdj bett Slfutuö CO i'iber allen ©elbfb lauten, ober 2) burd) bett Sirfumflex <*) ttur über e it. o; 3) ber ge* fd)ärfte burcf) bett ©raoiö (v) ebenfalls über allen ©elbfilauten j. 33. tat (tal)t) Sieb, pastir (pafüter) £trt, küp (fufyp) Äauf; — brät (bratt) trüber, sit (f?itt) fatt, küp (fupp) Raufen.
lieber e uttb o jeigt aber ba$ Xottjetc^en jugletc|) bett £ott uttb ben Caut an; j. 35. e n. o faric$) gebefyut* l)oc^*) med (mefyb) $onig, grede Cgrebet)) gef)ettb, otrök (otrofyf) ber Äittber; e u. o gefdjärft* tief: med (tnebb) jwife^en, tepec (teppej) ?untp, otrök (otrocf) ^inb; e n. o g ebeijnt* tief: biedern (bleebem, bläbem) ify lalle, id) rebe irre; se vedem (weebem, wcibem), tcf> fü^re micf) auf, tcf) benennte, be* trage tni$, otröka (otroofa) be$ ÄinbeS, (jwei) Ätnber etc.
NB. Sie Xonjetc^ett werben im Slllgemeiuett ttur in jweibeutigett SEBörtern gefegt, uttb wenn ber @ttbfelb(Ilaut betont t(l.
Slnmcrfunfl.
3umcilen lautet ba$ e n>ie ba$ franjöfifcfye e muet ober ba$ betttfcbe e tri ben 33or= unb Snbftlben »er, jer — , — er, — el, —en Oer SBörter : oerjebren, jerbrecfren, 93ater, 9?age(, oorjitgticb »er bem r (in welchem gaüe e$ im j)ieid)6gefe§Matte na&) "Mrt ber Ce4>en unb ©erben gar nid)t gefegt ift): pes Jpunb, terg SWarft,	derzava (Staat. 3" Ärain, Kärnten unb
in einigen ©egenben oon (Steiermark werben juioeilen aueb a, i, o u. u wie Jpatboofate (e muels) aitögefproctjen: lagatHIegati) lügen, dim (bem) Diaucfy, kamor (famer) ivo^in, bejief)enb, kruh (fred?) SÖrot.
II. ^ed)tfdE)?ei{>ititg.
(iftadj aufmerffamer Ueberlefung ber feferegeltt.)
$inftditli$ ber ©djrift gilt ttt ber floüenifdjeit (Spraye folgettbe ©runbregel:
a) ©treibe nicfjt mef)r unb nic^t weniger SSuc^fiaben, alö itt ber guten Sluöfprad^e Saute ju Ijören fTnb.
Sie wenigen ?lu6naf)men bieoon werben fd)on aus ben Ceferegetn im (Eingänge flar fein.
*) Die 2lu$fpracfye Fann mit beutfdjen Sucbflaben nicfyt ganj genau gegeben werben; jie bejeidjnen mefyr ben Xon al$ ben Saut.
b)	Ser große 3ittfattgöbu4»fl:abe wirb in allenjenen gätteit gefegt, tit wetzen er im bcutfc^en »orfommt; aufgenommen ftnb :
1. Sie ©attung^, ©antmek unb ©toffnamen; j. 58. oce SSater, mati Butter, jelen .frirfd), cednost Xugenb, hrastje (@id>enwa(b, (äi^enbäunte), mleko 9»?ild); — 2) bie afö Hauptwörter gebrauet)* teit Beiwörter: nie dobrega (md)t$ @uteö), primesarjeno je za-kmetoval CbaS beim g(eifc|au$fd>rotteit ©ewoitltenc fyat er bei bcr $elbwirtf)fd>aft tterloreit).
c)	Sie Silbentrennung gefdjieljt itad) bcitfelben Regeln, wie im Seutfcjien.
^ier wirb bewerft, baß fofdje 2, 3 ®Jitfaute, bie ber guten 3Iuöfrad)C gemäß im Slnfaitge ber 3Börter (b. i. flotte uifdjer ÜBörter) ju fteljen pflegen, aud) im ©lottentfdien untrennbar jlnb: do-bro, Krajn-sko, Hor-va-sko, kra-Jji, ko-nji, ber-gla, ter-dno u. f. w., weit utait sk, sk, ]j, nj, gl, an u. f. W. auch "" Anfange ber 2Börter ftubet, afö: sker'b, skoda, ljubezen, njiva, glava, dno. Hiebet 'ß nic^t außer 2ld)t ju fajfeu bie 9?egel:
2Bie eilt 2Bort jufammcngefeljt i(t, fo wirb eö getrennt, 5. 9?. kolo-vrat (auö kolo unb verteti), nid)t kolov-rat, pre-vdariti, mcf)t prev - dariti, po - vzdigneni, itidjt pov - zdignem, vz - dignem (auö vz auf, u. dignem) , uidjt v - zdignem (woju man burd) bie Sluöfpradje, „u-fbiguem" tterfeitet werben tonnte).
d)	Sie Uittcrfcf»eibung65cid;eit, wte im Seutfcfyen. — Saö SStnbejetc&en ftubet nur iit längeren3ufammenfe§ungeit ttou 93eu unb 9JebenWörtern ftatt; 3. 55. belo-modro-rudece, weiß* blau* rotf), unb wenn man bic 3ufammenfe^uitg gerabe berttorbebett »iß; j. 33. nemsko - slovenski slovar (beutfef) - ffoücttifdjcö 2Börterbu$) u. bgf.
9iac|ite[)cnbe SSor« unb Fürwörter fdireibt man mit unb ofyne 53inbejetc^cit: nad-nj, nadnj, 11a-nj, nanj, na-se, nase, pod-nj, podnj, po-nj, ponj, pred-nj, prednj, za-nj, zanj, za-se, zase, va-nj, vanj, va-njo, vanjo u. f. f. anftatt: nad, na njega, nase, pod, po, pred, za, v njega etc.
e)	ÜJJit Hinbficf auf bie mel)rercnort6 »on ber ©cfcrift abwetdienbe fprad)c unb auf bett gewöfynlidt jwcifetootteit 3ufta>tb ber SJnfänger wirb nod» in 93ejug auf etnjelne Sudjftabett Jiac^fieljenbeö atö notfy* Weitbig erachtet:
c, s, v., c, S, w, ftnb jur SSermeibung »on Sroeibeutigfeitcn, wie man ßd> bießfalB auf ben Seferegelit überjeugt fyabeit wirb, »on einanber fefyr genau ju uuterfd;etbett.
Sb am @nbe ber ©üben s ober z, s ober z 51t fe£eit fei, ent* fdjeibet, fo wie bejitglid) beö ©ebraudjeö ber weisen unb garten Mitlaute überhaupt, analog ber beuten Sprache, bie Verlange*
ruitg, ober überhaupt bie Sßerfe^ung be§ in Bweifet jtefjenbett Sauteö »or einen ©efbfHaut; 5. 23. las, lasa (u) £aar, beö las;, laza@ereut (oft ©eräutt)) beö ©., kos, kosa Dfiicfenforb ic., beö Dt., köz ber £äute üoit koza £aut, tezko fdjtuer, weil man fagt tezek, tezäk. *)
£)er "Musfpracfye gemäfj fc^reiSert Sinige ror ben garten SO?itlauten (c, c, f, k, p, s, s unb t) ftatt z a(3 53orn>ort s, »er nj aber z: s celim, s'pismi, z njim. gelgenbe fiinfllbige merben aber ber ?lujfprad;e juwiber — bem ®d)reibegebraud;e jitfolge— mit einem meieren OTittaute gefdjrieben: brez ofyne, cez über, iz auj, jaz ober jez ict>, raz $er=, auSeinanber. C3n ber® fc^nell, f)ijrt man in &er Verlängerung z: beize, berzeje fcfyneller).
f »ertritt baö beutfdje f, ö unb pf) uitb fomntt nur itt ottomato* poetifefcen b. i. ben SJJaturlaut nac^aljntcnbcn unb frcmbeit SBörtent tjor: fofotati fHattern, funt ^funb.
1, v, 11 am Grnbe ber ©Üben. 3>a bic eoit ber Schrift abrüetc^citbc 2lu6fprac$e baä 1, v unb u am Grnbe ber ©üben gleicfilautenb mit 11 f)ören läßt, fo biene eö bcn bie eigentliche Sluöfpracfce nid?t ^ennenben jur DJicfitfdiittur, baß aud) in biefett fallen bie Skrlängeruug ober Sßer* fe^uug auf obige 9lrt entfd)cibenb ift: dal gegeben., pepel 2lfcf>e, redil genährt, terpel gelitten, nesel getragen, stol Stuhl, pol fyalb, »eil man fagt: dali, pepela, redili, nesli, stola, polovica;**)— hingegen: prav re$t, nov neu, rakov ber Ärebfe, bent Ärebfe gehörig, obravnav ber aSerfjanbfungeit, zdravje ©efunbfyeit, weil man fagt: prava, novo, rakovi, obravnave, zdrava.
Statt molitv, britv &c. fdjreibt man molitev, britev (entftanben au$ molitva, britva, (©ebetfr, SKafiermeffer).
£>aö 11 aber greift alö Grnblant nur iit beit fällen ^fa^, iit welchen weber buref) bie SSerlängerung, noch buref) bie 33erfe£ung beö fraglichen Sauteö überhaupt »or einen ©efbjllaut, 1 ober v gehört werben fann; 5. 33. raku bem Ärebfe, lepemu vinu bem fronen ÜBeitte ic.
1) 3« ber 1. unb 4. ®nb. einf. 3af>I ber ipaupt; unb SUeiroBrter (fäd)(. ©efcfyl.) ivirb fätfcfyticfy Ii für 0 auSgefprocfyen: lepo leto fd;öneö 3aDr> niefct lepu letu. —
*) 3rrtf)üm(id) roerben bie ffoöenifc^en 9?amen mit g, gg gefdjrieben, roenn bie aSerfcmgerung k gibt; j. 93. Kosirnik, Kosirnika, Susnik, Susnika etc., nid)t Kosirnir oter Kosirnigg etc.
**) Sa« tf)ät. Mtti». »erg. 3eit einf. 3al)l mannt. ©efdjf. Ijat am @nbe ffet« 1 unb jroar bei ben 3eitroörterrt im 3nf. auf ati am ©nbe - al, auf iti - il, auf cti, i unb ti -el; J. 23. maham, maliati, niahal; vidim , viditi, vidil; zelenini, zeleneti, zelenel; peüem, peci, pekel; pasem, pasti, pasel, (»obei bemerft ntiib, baf »ermbge ber guten 2lu«fprad)e nur bie 3eitn>brter ber legten gorm (im 3r.f- auf i ober ti) ben SBofal »or bem 1 in ber 23iegung »erlieren: pckel, pekla - o - e - i, pasel, pasla - e - i; hingegen: mahala, terpela, vidila (nit^t vidla) - 0 - i - e 3C.
2) Sftachflehenbe SBötter, beten Schreibart burd) bie Verlängerung ic. nidht beflimmt werben fann, fchreibt matt bem Schreibegebrauche gemäß mit 1, obwohl in ber ?lu<Sfprache u gebort wirb: coln Äabn, dolbem ich höhle au$, dolg Sdjulb, golt Sdjlunb, grilc, grilcek ©riinfinf', komolc Slbo--gen, molk baS Sd;weigen, poln »oll, polh 23illid), polziti gleiten, polt gell, -ftaut, solnce Sonne, zolc (zelc) ©alle, unb alle baraui* abgeleiteten Sßörtec; j. S5. dolzan fdjulbig, pogoltuiti »erfchlingen, polz SchnecJe tc.
Ij unb 11 j werben in ber guten Sluöfprache (bie bießfallö in £ber* frainun&Sflrien, fo wie itt Kroatien, Sfattomen, Salmatien, Serbien tc. jn £aufe i(l) »onl unb n genau untergeben; in öielen flottenifchen Drtett aber fennt ntan, wie bereite befannt, btefen Unterfdjieb gar nicht. 2luö eben btefem ©ruttbe fei man im Schreiben bießfalfö nicht j« ängftlity, unb wähle tm Bweifel lieber 1, n als lj, nj,
Stttmcrfungen
Sur jene, bie bie Auäfprache be« lj, nj unb 1, n nicht unterfcheiben, (Ich aber bennoch bie fchriftgemäfse Schreibung aneignen wollen, folgen nad;--(lehenbe Regeln:
£>a3 1 wirb mouillirt, jotirt ober jerirt:
1)	oorjitglich nach ben Sippenlauten (b, m, p, v): gibljem, zibljem, zemlja, kaplja, opravljam, ozivljujem etc. — 3n ber i. Sil&e eineS Stammwortes* finbet man jebod; nach ben Lippenlauten (mit Ausnahme ber SBörter: bljujem, pljujem, pljati, pljuca, pljuskati (fammt ihren 3ufammenfe§ungen) baä Ij nicht leicht; j. 33. b!ato,b!ed, mleti, mlatiti, platno, plot, vleci, vlaciti etc.
2)	lj fleht immer oor - am, - ati etc. ber Seitwörter (V. 5prm)/ lücnn por bem 1 ein Mitlaut ftch beftnbet: jecljam, jecljati, jecljal etc., pihljam, - ati, - aletc., fo »wie oor - njem, - evati etc.: prepelju-jem,- Ijevati, - ljeval etc. (3eitwr. VI. gorxn^ J
8) por - iv, - ivost: poterpezljiv, poterpezljivost,pozabljiv,-ostetc.;— gerner gehen bie Sammelnamen, beren Stammwort ftch auf 1 enbiget, /let3 auf - Ije au$: zelje Äraut (oon zel Sraut, ^pffanje) > Pohlen (pon ogel Äohle) etc.;
4)	cor bem Snb - en ber leib. Mittelwörter oon ben Seitwörtern auf -im, - iti (IV. gorm) mjt <ginfd)tuj? ber Ableitungen: belim, beliti, beljen; izvolim, izvoliti, izvoljen, izvoljenec ber Ausgewählte etc.;
5)	am Snbe ber Silben, wenn ba$ 1 in ber Ansprache felbfl jener ©e= genben gehört wirb, wo man baS reine 1 gewöhnlich wie u fpricht; j. 33. kralj Äönig, boljsati oerbeffern, kavelj ipafen etc. — Sief? finbet jeboch nicht flatt, wenn nur ba3 i oerfchlutft wirb; j. 33. man hört al', dol', nikol' flatt ali, doli, nikoli etc.
6)	in nachftehenben etnjelnen SBörtern: beljak, berklje, berljav, ber-Ijuzga, bezljati, bodljaji, bregulja, Celje, Celjovec (Celovec), celjust, dalja, dalje, dersklja, godlja, goljufati, groblja, halja,
jegrulja, kljub, kljaka, kljun, kljuse, kodelja, koklja, krnijev,Ijub, Ljabelj Coibl , Ljubljana, ljud (ljudje), ljulika, metljaji, ne-delja, (auch nedela), olje, peljem, Poljak, polje, steljem, (streljaj), ternuija, ulj, usnje, vadlja 2ooi>, SBettep velbljud Äamehl, veselje, vkljub (kljub), volja, fammt allen Abgeleiteten unb Sufammenge--fe|ten; j.
oon „ljub" ljubiti, lieb, ljubili, ljubezen, preljub, poljubiti fiiffen etc., oon „volja," voljin, zadovoljin, radovoljnost, dovolj, zavolj ober zavoljo etc., bod) fdjreibt man voliti, volitev, volivec etc.
ß~)	welchen bie oberfrainifche unb jum Steife auch farntnifch--
flowenifche 2lu$fprache, in welcher ba$ reine 1 oor a, o u wie v lautet, £5. pvatno flott platno, hvod flott hlod, vuza flott luza) befonnt ift, fönnen (ich barauS bezüglich be$ Ij folgenbe, fofl olle obigen in fich begreif fenbe Siegel ableiten:
(Spricht man in 0berEratn v flott lj, fo ift reine <> I, fonfl ober lj ju fchreiben, baher: kaplja, ozivljujem, pljuca, Ljubljana etc., weil ber Oberfroiner nicht fpricht: kapva, ozivujem, pvuea, Vnbvana etc.— 93or e unb i fpricht matt jeboch auch in Oberfroin ba3 1 rein: sino bile (b'le), so gledali, lep etc.; t>or e unb i hat baher obige 2rleichterungs= regel feine ©eltung; in tiefem ffalle fyalte man fich an bie oben unter 97r. l unb 4, jum Sh^ile unter 3 unb 5 angeführten £>aten. Sarauf nehmen 93ie(e nicht SHiicJ ficht unb überhäufen bo3 lj.
JO llj wirb gefegt:
1) cor - en in ben leib. Mittelwörtern (3«itwrtr. II. unb IV. gorm): dergnjen, ranjen etc. fo wie in ben Ableitungen: ranjenec, ranjenka ber, bie 33erwunbete etc. Jpieher gehören auch alle 25erbal?Subftantia, bie beßhalb auf - nje ausgehen, weil fte oon bem 99?ittelworte 1. auf - n burch Anbringung ber (Silbe - je gebilbet werben: izprasevan, izprasevanje boä Verhören, 93erl)ör, ranjen, ranjenje baä 93erwunben, bie ^Berwunbung etc.; — enbiid) bie Sammelnamen, beren Stamm= wort auf n ausgeht: ternje Börner, Sorngebiifch, brinje 2BachboIber= ge|trouche uon brin, tern etc.
2.) $3or ber (Snbfilbe ab, wenn fie ein Ü5ehä[tnifj bebeutet: golobnjak . Soubenfc^lag, cebelnjak ober uljnjak R3ienenhanä etc. unb vov am, ati etc. ber Seitwörter (V. gorm);
3)	fef)r häufig nach s unb z: danasnji, kosnja, poprejsnji, prosnja, bliznji auch (blizni) voznja etc.;
4)	in folgenben einzelnen SBörtern: branjevec Debitier (branje) , crepinja, dinja, dopadajenje, drobnjakSchnittlauch, gnjat berScbinfen,gnjezdo, gnjlda 9iiffe, gnjiti, gnjus Sfel, gospodinja, (izprasevanje), jagnje, jagojed, jenjati, jutersinj, kadvinje (kodunje) kanja, kisovanj ©ohrausbruch, konj, korenjak, kostanj, kuhinja, locanj, luknja, manj, ocetnjava, panj, pinja, planjava, postenje, povelje, povodenj ober - dnja, sanja, somenj, skedenj, sledüji, spodnji, Brednji,
suknja 9?ocü, (sukno Sud;), svetiDja, svinja, slnja, skrinja, spranja, vonjati buften, riechen, zadnji, zaztonj, zgornji, zmotnjava, zna-menje fammt allen Abgeleiteten unb 3ufammengefe§ten; j.
»on „Imanj", „manji" weniger, fteiner: manjkati fehlen, manjsati, verringern, pomanjsati verfeinern, von vonjati, vonj (a) Duft etc.
v, u als Vorwort unb im Anfange. — Saö SSoriuort in brücfen je£t einige burd) anbere burdj ie auö: v (u) cerkvi in ber Äir$e, v (u) cerkev in bie ^irc^e. — (Sben fo wirb je£t v u. 11 alö SSorftlbe cor ben Mitlauten rote im SDTunbe beö floöenifcften SSolfeö »ertaufcftt: vbijem, ubijem; vgriznem, ugriznem etc. Sinige galten fTc^> l)tebet an ben ©runbfa§: Daö u wirb gefegt, weint eö ein u privativum ift, baö t|1 wenn et ba6 ©egentljetf auöbriicft, bann wenn ei eine ©ntfernuitg (ettt ent-, ab-, weg anbeutet, fonft aber v; 5. 53. bogat reid), ubog ubozen arm, uskociti entlaufen, vskociti se Semanbeit juoorfommen lt. bgl.
Slnbere Spt$ftitbtgfeitett übergebe tttbem fte baS Schreiben 3U fet>r erfc^weren. 9iur f)üte man "jldj v flatt u 51t fdiretbeit, wenn eö Stammttofal i|T;. 3tt btefem §alle fann matt eö (bieg jur @rleid>terung) alö v (w) gar ni$t auäfprecben; — für ben gall ber Üftbglicbfeit aber wäre baö äöort ganj unoerftäubltcl); 3. 23. ad ©lieb, uho IDfyr, ura tlt)r, usta ÜJJunb etc. (man fann nicht fagen wb, wt)o, wra, wpa etc.) 2lu3 biefem ©ruitbe feist bal)er bie 5luäfprad>e jener ©egett* ben, wo man u tut Anfange nicht liebt, baö v (w) oor baö u; j. 33. vuho, vura, vusta etc.
So wie wir fettt ch, ph, th, qu, w, x unb y haben, fo auch fein ä, ö, ü, uitb feine eigentlichen Doppellaute, welche legtere auf fol= genbe SBetfe erfe^t werben: ai, oi, ei, Ce-i)burch
a.j, oj, uj, ej: kraj Ort je. ait, ou, eu (e - u) iu burch av, ov, ev	iv ober
al, oi, el, , il. — itac^ ben SHegeln pon v unb 1: pav ^fau, pevka Sängerin »on pevec Sänger, val SBelle, kol ^Jfafyt etc.
@nblich wirb bemerft, ba$ man am @nbe ber 2öorter ber guten 2luSfprache gemäß üor c itttb 34 gewöhnlich beit jjatbüofal e fchreibt, ber aber in ber Siegung wegfällt; j. 23. ucenec, ucenca , kosec, kosca, davek, davka, dobicek, dobicka etc. Oft t)Ört mau tn ber Sluöfprache ben JQalboofal e, eö muß aber a, e, i, 0 ober « gefegt werben, je naefcbem bie Slbjlammung ober Verlängerung biefen ober jenen SSofal forbert; 5. 53. lagati, laz; clovek, cloveka; dim, dima; kamor üon kanio, worauf katn entftanb, kruh, kruha 53rot etc.
Uebrige wirb bie $orm(el)re lehren.
III. Jyurmcitlcfn'c.
§. 1. 9tei>ett><>tl<>.
Sie ffotienifäe Spraye fyat nur 9 Dlebetfyeile: 1. SaS £aupt*, 2. baö 23et>, 3. baö 3af)l*, 4. baö pr*, 5., ba$ 3«t*, 6. baö SReben*, 7. ba£ 23or^, 8. baö Sütbe*, 9. baö (SmpftnbuttgSwort.
Sa» @efd;tecl)t5n)ort ift cntbe^cltd), inbem bie ffoocnifc^e «Sprache ba$ ©efdHecbt, fo wie aucl) bie Snbungen burd> Snbtaute unb R5iegung3ftl6en bejeic^net.
§. 2. ®eid>U<fyt ^«nptwfote*.
SaS @ef4)IecE)t ift, wie tut Seutfdjen breifad): baö männftc&e, weibliche unb fädjlicfje, unb wirb am (einteilen bur# ben ßnbtaur erfaunt.
Sit ber Dfcgel fcitb bie Hauptwörter mit einem Mitlaute am @itbe männti moz, konj, perst Ringer etc., — mit a am Grnbe roeib* Itd): zena, ovca, miza etc.; — mit e unb o am @nbe fädjlid;: dete, otroce, Äinb, jajce @t, vino SPßettt etc.
21 u ö n a f) m e u.
1.	Sie Jcameit männlicher wirffid>er unb erbictyteter ^erfonen jTnb of)ne Unterfdjieb auf beit Slttßgattg männlt<$, alö: Matija 9)?at[)iaö, vojvoda £erjog, plbfyerr (©eneral), Murko, Meie, Ccig. Tanten) etc.;— prica 3eugc ift jcboct) ufö ®ort n>eib(. ©cfddecbteö. — Grben fo ftnb bie Tanten aller meibl. ^>erfoiten ohne Untcrfd>ieb auf ben 2luögan<j wciblid): mati ©iutter, hei £odster, Jedert ©ertraub etc.; — dekle SWäbc^en iß, wie im Seutfdjen fäd;lid)
2.	2öeibti$ mit einem SOiitlaute am Gütbe ftnb nur fofgenbe:
aj alle Tanten auf äd, äst, äzen, ev unb ev, est, ezen, ost unb ost, poved unb äst; 5. 33. poniläd, obläst, prikäzen, setev, mlev baä 9Diab(eit (ttt ber9Mi)Ie), pest, ljubezen, vednost, kost, zapoved , celjüst etc. *)
b) Sie nac^ftefyenbeit einteilten üö&rter: (Slfpfyabetifcftf: basen pbel, berv (Steg, bil (Splitter, cetert Siertet, drahäl, Anhang (©efmbel), dlan flache £atib, gäz Sctmecbafyit, globel äSertiefuug, gös ©anö, goz Srefd>eb= ober 3o$riemen, grez 2)Jora(l, jed, jel Seltne, jesen £erbft, jezer Xaufenb, käl Äetm, klet Leiter, klöp, ko-kos, kdp baö jjauen C@raben), £aujeit, kopel 25ab, laz, lue, med Sftefjutg, misel, mlat Srefc^eit, moc, nit, noc, os, osterv
*j Oiur folgenbe auf ad, äst, est, ost unb üst finb ber allgemeinen Kegel gcmäümänm lief;: grad, hrAst (hrast) brest (berst) U(me, must iBrücfe, pust gaffy'na.
behaltener 9<?abelbaum, £üfelf£ange, £arpfe ohne £ach, pamet,pec, ped (Spanne, perst @rbe (humus), perhäl Poberafche, pesem, piscal (pisal), plat, pöc ©palte, pomoc, postät ber Kaum be$ SBeingartenö ober Slcferö, bett bte Arbeiter in einem ©ange burch* machen, postelj (postelja), posterv $orelle, povodenj, praprot, räl baö pflügen, reber Sltthöhe, rec, rez Unje, rez Joggen, senozet, skerb, sterd §ontg, stern vajet 3ügel,
smert, smet, eilt ©tiicf »om 3luöfefyrt'4>t, sol,
vas.
Saat, stran, stvar, scet (set) verv, verzel 3ounöffnung, vez,
SSiirfte, vigred
griil)ftng (in Kärnten), vjer, Dhreneule, us, zel, zibel, zver, zmes, zel (zetev), zerd SBieSbaunt, zival.
3. Mis unb pöt (2Öeg) ftnb in ttcrfdptebcneit ©egettben männlich nnb weiblich, pot iit ber SÖteljahl auch fächlich.
§ 3- 3<*f)t uti& (^nftuitgeit ^aupttuprtcv*
Sie 3<*f)f ift im ©loöenifdjen (wie im ©riechifchen) bretfach: bte Situ, 3wei* unb 3Sieljal)l. — Sie 3wetjal)l (Dual) wirb gebraucht, wenn nur »Ott 2 ©egenftänben bie Dtebc ift. —
Grttbungeit haben wtr 6: 1. 9iomiuatt», 2. ©enititi, 3. Satt», 4. Slffufati», 5. Sofal (auf bie grage wo?), 6. Snftruntental (auf bie $rage womit? ober mit wein?).
Set- ßofal unb 3nftrm"entaf haben jeberjeit ein 93onoort »or fich, aber nicht Mojj pri unb z, wie in ben 20?u)lern, fonbern auch anbere, bie biefe Snbungen forbern.
§. 4. 2(0attfcntitß fcer A^miyttuoiter.
Sie floüentfchett Hauptwörter werben nach 3 Slbäuberungöartett ab* geänbert: nach ber I. bte männlichen, nach ber II. bie weiblichen, nach ber III. bte fächlichen, welche @inti)eilung bte jwecfiitäßigfle fein bürfte.
§. 5. I. Slbaufriritiigdnrt füv bie ÜJfrtiutlidjeit.
@injahl 5. rak ÄrebS
2.	rak - a
3.	rak - u (i)
4.	rak - a
5.	pri) rak - u (i)
6.	z) rak - om (am)
jweijat)l
rak - a jwet Ärebfe rak - ov
rak - oma (ama) rak - a rak - ih
rak - oma (ama)
SSteljafjl
rak-i Ärebfe rak - ov rak - om (am) rak - e rak - ih rak - i
@ben fo gehen: jelen, kos, mrak etc., nur tft ju werfen, baß bie etwaö SelebteS &ejctch>rteiibert männlichen Hainen bett Slffufati» etnf. 3. bem ©enitio, bie etwaö Unbelebte^ bejeichttettben aber ihn bem Kominatio gleich machen: imam kosa ich habe e'«e 2lmfel;
fotttgeaett: imam tos kruha id> f>abe ciit Stücf 23rot. Stefer Unters föueb beftefyt jcboc^ nur bei ben 9Ramtlichen.
£>ie 33ieguugöjTlbcit -om, - oma (in ©teiermarf, 3flrteit unb Uns terfraiit an ber #ulp) jTnb grainmatifcb richtiger, alö - am , - ama Cim übrigen Äraiit), welche ben umbilden Hauptwörtern angehören.
§. 6. ii. 2l&rt!i&etuu(^rtrt fitv Die äKei&ltcfiett.
a) SUitfier für bie Söeiblicfieit auf a.
©njafjt	Steljaf)!
1.	riba $ifd) rib - i (ej	rib - e
2.	rib - e rib	rib
3.	rib - i rib - ama	rib - am
4.	rib - o rib - i (e)	rib - e
5.	pri) rib - i rib - ah	rib-ah
6.	z) ribo rib - ama	rib - ami
©o gefeit aud>: zena, lipa, golobica,	cesta etc.
Der Slffufatit) etnf. 3- gef>t nie auf «, fottbern auf o auö. 3m Slffufati» - a ijt ?ofalt6muö.
b) Stftufter für bie äBetbltdjett mit	einem Mitlaute am @nbe.
3toeijaf)l	SSierjafit
nit - i	nit - i
nit - (T)	nit - (T)
nit - ima	nit - im
nit-i	nit - i
(Sinjafjl
1.	nit gaben
2.	nit-i
3.	nit - i
4.	nit
5.	pri) nit - i
6.	z) nit-jo
nit - iii nit - ima
nit - ih
nit - imi (mi)
@o gefjen auch zivad, celjust, povest unb alle auf ber 15. in ber 2lu6nal)me 2. a) unb b) enthaltenen Tanten. —
3tt -frain änbert matt aber gern bie nteiifett (mdjt alte) etttftlbt* gen Tanten biefer 31bänb. Slrt itad; fofgenbetn dufter:
@iitjal)l
1.	klöp SSanf
2.	klopi
3.	klopi
4.	klöp
5.	pri) klöp - i
6.	s) klop - jö
3»etjal)I
klop -1 klop -1 klop - eins klop - i klöp - eh klop - nii
SSteljal)!
klop - i klop - i klop - em klop - i klop - eh klop-mi
©o aucfi: pec, peci, moc inoci, past, pasti etc.
§ 7. in. SCfcritt&etttitööat* f»t* bie <3a$lic&ett.
@in$af)l
1.	leto
2.	let - a
3.	let - u 0)
4.	let- o
5.	pri) let - u (i)
6.	z) let - om (am)
3wetjal)l
let - i
let
let - oma (ania) let - i let - ih
let - oma (ama)
SStefjdfjl
leta let
let - om (am) let - a let - ih let -i
@o gefjett auch: vino, silo, lice, mestice etc. unb im Slllgemetnen alle tarnen bcr Unbelebten; bie tarnen ber 33elebten auf e aber fdjatten im ©enittto einf. 3. ein t ein; j- 93* 1. dekle, 2. dekleta, 3. dekletu, 4. dekle etc. 1. tele, 2. teleta, 3. teletu, 4. tele etc., wcld;eö t jTc burch atte (Snbungen unb 3al)len behalten; — bie 4. Gntbitng machen jeboch alle fächlichett Hauptwörter j,cr i	vjno «jßein unb beit ©ein,
tele baö -falb (1. unb 4. @nb.), sila bie 3ll)len (1. unb 4. @nb. mclf. 3-)-
23efi>nöere 23emerfungen ju öe» 3 2(6cint>eruiig$arfen.
1) 3ur 2ibänberuttg3art.
a)	Grütige männliche Hauptwörter werfen ben Halbtiofal e (i) in ber Grnöftlbe beö Siominatiöö einf. 3- im ©enitttt unb beit übrigen Gnt* bnngen weg: pevec, pevea, dobicek dobicka etc.
b)	Grintge auf elj cbefoitberS bie frembeit unb Grigennameit) werben fo abgeänbert: 1. rabelj Scharfrichter, 2. rabeljna, 3. rabeljnu etc., kavelj Hacfeit, kaveljna, keveljnu etc.; parkelj Älaue, pecelj, recelj unb kaselj haben parklja, -u, reclja,-u, u. f. f.
c)	Sie 9);ef)r(TIbigeu auf r mit einem betonten ©elbitlaute woran, be* fommen iti Mtuiti im ©enitiü einf. 3> gern ja ftaft a: komär, koniärja, hudir, - ja etc. Sluögenommeit: prepi'r unb vecer. 3u anbereit (Segenben ftnb alle auf r regelmäßig.
d)	Sie männlichen Qrtgennameit werben fo gebogen, wie bie übrigen Hauptwörter (unb swar,) wenn ber £auf* unb ber 3uname ju* fammen jlet)en, ttt ber Siegel beibe; nur fehlten bie auf a, e, o, u, fo wie bcr ©attungename oce gern ein t ein; j. 33. Miha, Mihata, Meie, Meleta, Murko, Murkota, Jelm, Jehuta,*) oce oceta it. f. f. nach rak. — Sie männlichen ©attungönamen auf a gefeit bejitgltch ber ©nblattte ebenfalls nach bem Stifter rak, unb jwar: 1. starasina, 2. starasina, 3. starasinu, 4. starasina etc., alö wenn ffe nach SBegwerfung beö a auf einen 5Ritlaut aufgingen.
*) Sei »iefen @igen=, o roie bei fcen übrigen 9?amen, (äfjt bie abtuetc^enfce 2lu$= fprac^e im Stfominatiü u jtatt 1 frören, tüdc^eö im ©enitio rcieber (Knjortritt; Zaverl (Zaveru) Zavsrla, Prijatel (Prijatu) Prijatla etc.
e)	£>ie gebel)nten eiuftlbigeit Hauptwörter fcefommen iit Äraüt ttt ©enitip einf. gern ein gebefynteö a ober ü unb befonberö ttt ber 3meis uttb SSieljal)! mit 2lu3nat)me beö ©enitittö ein - ov - »or bie Sieguugälaute: Bog ©Ott, Bogä, bogovi bie ©otter ic., grad, gradü, gradovi etc.; boch ift auch »it Äraitt bie regelm. Slbänbe* ruug gebräuchlich.
f)	Dom unb otrök werben fo gebogen döma be6 £aufe3, berijbcimat, domä ju £aufe, dömu bem-, domü rtadE» £aufe, fonft regelmäßig.
Otrok meiert nur in ber SSieljatyl ab: 1. otroci, 2. otrök, 3. otrokom Cam)> 4. otroke, 5. pri) otroeih, 6. z) otroci. Sßor i getyt k in c über.
Unbere 'Nu-Snahinen werben gefliffentlich übergangen, inbem auch ba» Siegelmäßige gebräuchlich ift, unb biefe (Sprachlehre nur ben ©runb jur ferneren 2lu$bilbung legen foll.
2)	Sur II. Sthanberungöart.
a)	3öenn im ©enitiü ber SSteljahl 2, 3 SKittaute jufammeit fomnten, fo wirb beö Söoljtffanget wegen ein e eiitgefchaltet: dekla, dekel, suknja, sukenj etc.
b)	Mati unb hei werben fo nach riba gebogen, baß ffe »or ben Sie? gungölauten ein - er - befommeit: 1. mati, hei, 2. matere, heere, 3. materi, liceri etc., — nur 4. @nbung einf. 3. »(I mater, heer, nicht matero, heero. — 2. (änbuitg ber 3wei* unb SSieljatyl ebenfaEö mater, heer.
c)	25er £al6uofal e ber festen ©übe fällt in ben übrigen Gntbuncjejt weg: misel, misli, pesem pesmi, bolezen, bolezni etc. £>tefe befommeit gleich v*>enen auf al im 3nftrumental einf. 3« — ijo: z) mislijo, z) zivalijo etc.
d)	£n'e ©et6fichen auf va enbigeit ftd) in Äraitt auch auf ev ein ber 2Ju£fprache u), werben jeboch fo gebogen, alö roeitn fte im 9iom. einf. 3. auf va auslauten würben; nur 6efommen ffe im Snftru* mental ijo; 1. molitev, 2. molitve .... 6. z) molitvijo ftatt rt* gelmäßig, waö auch gebräuchlich ift: 1. molitva, 2. molitve, .... 6. z) molitvo etc.
e)	Kri 23lut, wirb abgeänbert, alö wenn ber 9tom. kervwäre, welcher auch »w ©ebrauche ift: 1. kerv (kri), 2. kervi etc.
3)	3ur III. SlbänberungSart.
a)	£>ie (Sächlichen auf me, bie etwas Unbelebte^ bezeichnen, fchalten burch alle @nbitngeit ein n ein: vreme, vremena, ime, imena etc.
b)	Sie Sächlichen auf o drevo (dervo), kolo, pero unb telo fchal? teit, ohne 2lu6fchließung ber regelm. 5lbänberuitg jebo^i, in ber
2 *
23iegttng citt es et«: drevo, drevesa, kolo, kolesa etc. — (Sbett fo nebo (bcr ©aumen); nebo (ber Gimmel b. i. $immelä* raunt) hat nebo, neba etc.; in ber &ietjahl aber ttt ber SBebeutung „Slnfenthalt ber jpeiltgen": nebesa, nebes etc.
Oko unb uho £)f)r/ werben fo gebogen: @inf. 3• °ko, 2. ocesa, 3. ocesu, 4. oko, 5. pri ocesu, 6. z ocesoni (am),— 3w. B. 1. ocesi, 2. oces, 3. ocesoma (ama), 4. ocesi, 5. pri ocesih, 6. z~) ocesoma (ama); — SS. 3. 1. oci, ocesa, 2. «ci, oces; 3. ocem, ocesoni (am), 4. oci, ocesa, 5. pri) oceh, ocesih, 6. z) oenn, ocesi.
Uho, usesa, usesu n. f. w. itad; ,,lice." £och h°rt man unter beut floüeuifdjen SSotfe auch bie regelmäßige älbänbcrnug: 1. oko, uho, 2, oka, uhaetc. (respectire: vuho, vuhaetc.)
c) SBetttt im ©enitiü »telf. 3- jwet, brei Mitlaute jufammen (loffen folltcn, fo wirb ein e eiugefchaltet: okno, oken, kladvo Jammer, kladev etc.
4) 3u allen 3 Slbäitberungöarteu.
a)	(Siittge Hauptwörter jtitb nur in ber Stnjahl gebräuchlich unb jwar außer bot ©ammelnamcn, wo»on bie metfleit auf je (fächl.) aitö* gehen, bie Sigeitfchaft^ unb £ianbluttgöbeneituungett auch: blago ba$ @ut, bt'e ffiaare (n), hlad ©chatten, smert £ob jc.
b)	Sttttge fommen ttur ttt ber SSieljahl öor, afö: bodljaji Koftf, gosto-sevci unb gostozirci ©iebengefitru, rezanci, rezljanci SRubel, bukve, burkle,cepi, gosli (e), grablje, vice Fegefeuer, derva (dreva) SBrennholj jum Unterfcfuebc von les 29aul)olj, persa (i) 58ruft, vrata u. f. w.
c)	3tt ber Bwetjahl auöfchtießlich fommt fein £anptwort »or; benn eben »on jenen Ztjeilen, bie in bcr 9?atttr gehoppelt »orfomuten, fprecheit wir lieber itt bcr SSieljahl, wenn bie Bah^11 3 c t ober betbe nicht auöbrücfltd) »oran flehen: z rokami, z nogami, 7, ocmi, z usesi, etc., hingegen: z) dvema ober obema roka-ma, obenia nogama etc.
®aö ©efd)led)t, unb fonttt and» bie 3lbänberungöart bcr nur in bcr SSieljahl gcbräud/lichcit Hauptwörter erfennt mau auö beut Slttögangc. Männlich ftitö bie attfi, wetblieb bie auf e, fächltd; bie auf a.
SBeibtich auf i (nach bem Mufter nit ober klop) ftnb nur: cepi, duri, gosli, gosti, jaeli, obervi (e), otrobi (e), persi (a), sani (sni), smeti u.svisli.
Clovek Menfd), hat <" ber Bioeijahl cloveka, in ber Viefiaht aber 1. ljud-je (-i), S. Ijudl, 3. Ijudem (im), 4. Jjudf, 5. pri) ljudeh (ih), 6. z) ljudmf.
Tla SJoben geht: 1. tla, 2. tal, 3. tlam, 4. tla, 5. pri) tleh, 6. e) tlami.
§. 8. SDrtö S8eitt>0*t.
Daö ffottenifdte 33eiroort bat für jcbeö ©cfc^lec£>t einen feefonbercit Jfaggang, rote baö lateinifcbe: für baö mäjtitltcf;e ©efcfcledit i, für baö weibliche für baö fäc^Itc&e o; j. 33. zdravi moz ber gefunbe 9Wann, zdrava zena bie gefunbe Stau, zdravo dekle baö gefunbe 9)Jäb* 4>en, unb roirb abgeänbert nacfj beut ^njter lep fcpn, roie folgt:
Gr t n j a ty f-
m>wU$.	äBeiblidj.
1.	lep - (T)	lep - a	lep -	o**)
2.	lep - ega *)	lep - e	lep -	ega
3.	lep - emu	lep - i (ej)	lep -	emu
4.	lep - (ega)	lep - o	lep - o **)
5.	pri) lep - em	lep - i (ej)	lep -	em
6.	z) lep - im	lep - o	lep -	im
3 ro e i j a f> 1.
1.	lep - a	lep - i (e)	lep - i
2.	lep - ih	lep - ih	lep - ih
3.	lep - iina	lep - inia	lep - ima
4.	lep - a	lep - i (e)	lep - i
5.	pri) lep - ih	lep - ih	lep - ih
6.	z) lep - ima	Jep - ima	lep - ima
SS t e l s a
1.	lep - i	lep - e	lep	- a (e)
2.	lep - ih	lep - ih	Jep	- ih
3.	lep - im	lep - im	lep - im
4.	lep - e	lep - e	lep	- a (e)
5.	pri) lep - ih	lep - ih	lep	- ih
6.	z) Jep - imi	lep - imi	lep	- imi
Dem beutfd;en ber, bie, baö entfprtcfjt alfo baö - i, - a, - o am Grnbe; eö roärc bafyer faffd) unb germattifHfcf) ju fagen: (ti, ta) Iepi moz ber fööne 5Kanit, (ta) lepa zena bie fdjöne grau, (to) lepo dekle baö tdröne SOtäbchen, obrootyl ber SIrtifet in folgen fällen felbfl unter bern fioüen. Sanbüolfe get)ört roirb. ©ftamfdje Ueberfefccr iit beit Äanjteten unb auf ber Äaitjef mußten ihn e^eniafö öerpflaujt haben; benn im SUtfiovenifdjen unb ben übrigen flammen Diafeften fommt er nid)t »or.
*) ©inijie fdjreiben in ben dnbfilben vor teil SKitlauten burfytu« i, Stnbere ber Stimoloflie jufolge ridjtiger in ber 2., 3. unb 5. @nb. einf. 3. für« mannt, unb fäd)i &efd)l. e (ega, emu, em); — oga, omu, om i|f illirifd); ftatt oga fprictjt man aud; og: lepoga ober lepog noia bei fdjönen SBietJerä.
**) 5?adj j, c. s unb i eericanbelt ftcfy baä o ber 1. unb 4. (Jnb. ber fä$(. Sei» rcörter im ^ojitio unb Äomparati» in e: rudece jtatt rudece vino etc, (f. rceiter
Äomparatiü).
Hai beutfd&e „ein" fürö mannt, ©efdjlecht wirb burch 28egwerfung beö i (bei Selebteit nur tu ber 1., bei Unbelebten auch in ber 4. Qrnb. ber @injat)I) auSgebrticft; 3. 53. lep moz ein fchöner ÜKantt ; in ben übrigen Snbungett, fo roie für baö wetbl. unb fächl. ®efcf)[echt burcl^ gefyenbS, muß aber — wie im Sateimfcheu — ber Sinn geben, ob wott einem beftimmten .ober uubeftimmten ©egeuftanbe bie Diebe fei.*)
Sei einigen Sweifilbigeit auf ek, en fatttt jtatt beö jpalböofalS e auch ein gebehnteö ä (leben, »relcheö aber in ber Siegung fo, ttne jeneö n>eg* fällt: gorek, goräk, gorka, gorkih etc., mocen, mocan, moeno, moenim etc. (jbai (luntnte eber GrnbjTlbe fällt auch be11 übrigen weg).
Hie Setwörter auf ov unb in nehmen ba$ bejltmmenbe i nicht att, weil fte ben begriff ber tnntgflen Grin»erletbung mit bem jpauptworte ent« halten; j. 23. bratov, ali sestrin sin ber Sohlt beö Sruberö, ober ber Tochter. («Solche jttetgnettbe Seiwörter ftnb eine Sigenheit unferer Sprache).
Sffienit baö Seiwort ju einem ntännl. jpauptworte gehört, welches et* waö Unbelebtes bejeichttet, fo macht ei, nne baö Hauptwort, ben 9lffu* fatttt bem 9fominatitt gleich: imam lep klobuk.
äBenn aber baö Hauptwort mit bem Seiwort nicht trn nämlichen ©a§e(teht, fo baß fuh baö Seiwort auf baö Hauptwort juriief bejieht, fo macht baö Seiroort bei Selebtett, alö Unbelebten bett Slffufatio bem @e* niti» gleich: jaz imam nov klobuk, ti pa starega (nicht star), jaz imain belega konja, vi pa cernega.
§. 9 (Steigerung bet 3$eitt>prter.
tser Äomparattü (2. SSergl. Staffel) wirb »om ^offtitt b. t. ber 1. S3ergl. Staffel gebilbet, wenn man baö i beö männlichen Sluögangeö in si ober ji üerroanbelt; 3. 23. lepi fcf)ön, lepsi fchöner, slabi f^wach, slabsi ober slabji fch wacher k. **)
Der Superlatttt (3. 23ergl. Staffel) entjleht äuö bem .ftompara* ti», wenn man ihm nur bie ^arttfel naj (ober nar) »orfefct; 3. S. naj lepsi ber jehönfte, naj slabji etc. ber fchwächfte.
23efonDere 25cmer£ungcn.
1. üöentt »or bent - i swet 95iittlaute flehen, fo wirb baö i nicht in si »erwanbelt, fonbern bem i wirb ein si angehängt: pravicen,
*) ßin gereifter (quidam, quaedam, quoddam) t)eift neki - a- o: neki clovek jS rekel ein gereifter TOenfct) fyat ei gefagt, iieka ptica (tica) ein gereifter 9Sogel k-Itebrigen« rcirti ein nur bamalS auägebriicft, wenn ei ein 3«bll®ort ift-
**) Die Sil&ung Darf niebt »on bem unt>e|ttmmenben mannt. 2lu3gange gefdjeften, «eil fon(t jureeilen ber £>alb»ofal ber (Snbfilbe barin bleiben fönnte, roa« nidjt (tattfinben barf; j-93. pravicen, pravicensi (tatt pravienisi (f. Sef. ißemerf. 1.) — ji unb si (mb gleich gut, nur ift ji feltener.
pravicni, pravicnisi, potreben, potrebni, potrebnisi, nicht: pravicnsi, potrebnsi, waö gegen ben 2Bof)lffang wäre.
2.	£>eö 2öof)[ftangeö wegen nehmen ftatt si, isi ober ji bie längere Äomparatioitöenbung einige eji ober ejisi an. Ticrglcicheit ftnb:
a)	bie 2 (IIb. S3em>örter, bie einen tonfofett (furjen) ©elbftlaut in ber Grnbftlbe I)aben: bister, bistreji ober-ejisi; hiter hitreji ober - ejsi; prazen, prazneji ober praznejsi etc. —
b)	jene bie in ber männlichen ©cfchlechtöenbung im ^ojTtitt eine hoppelte ober gar 3fad>e gornt jufajfeit: hhiden, hladin ober hladan, Äomp. hladneji ober - ejisi, bölen, bolan Äomp. bolneji ober - ejsi etc.
c)	ÜKehrere GrinfHbige auf h, I, t: gluh, gluheji ober ejsi; svet, sveteji ober - ejsi etc. ©o auch: vesel, bogät etc.
3.	gofgcnbe werben unregelmäßig gcfleigert:
berhek flatttid?, gorji,-si, dober, bolji, - Ijsi; dolg, dalji, -Ijei, mali ber fleine unb majhen ein fleiner manji, - njsi; velik, veci, vecji (in ©teierm. auch veksi,) nizek, nizji, tezek, tezji, diag, drazji, drajsi, inlad, mlajsi ober mlaji; gerd gersi ober gerji etc.
4.	Seit Äomparattü unb ©uperlati» brücfen auch bie ^arttfeln bolj unb naj bolj auö, bie befonberö bort gefegt werben muffen, wo in golge ber regelmäßigen Steigerung ber ffioljlffang leiben würbe;
j. 35. bolj rudec (aud; rudeceji) rotber, bolj divji, etc. flatt: rudecsi, divjisi etc.
5.	25er ©uperlatio wirb auch auögebrüctt burch iBorfe&ung ber Sfte*
benwörter: kaj, prav, zlo, hudo, jako ober mocno, silno, grozno, strasno, nezmerno, neznano, neizreceno etc., burch ißorfefcung ber 33orjtlben pre-, spre- vse- obervsega, ober burch SSerbopplung beö nngefleigerten 33eiworteö; j. 33.
prav lep, zlo gerd, strasno neprijeten; preljubi, sprelepi, vse-ober vsegamogocni; visok visok fe^r bod); bogat bogat fef>r reid).
5. Sie gesteigerten 23eiwörter werben eben fo abgeänbert wie bie un* gesteigerten; auch »erwanbelt fTd^ im fäd^f. ©cfcblechte baö o (im 9?om. unb Stffuf. einf. 3-)/ nach c, s, z, unb j in e; j. 23.
93?änn(. S. 3- 1- lepsi, naj lepsi, 2. lepsega, naj lepsega etc. SSBeibl. , „ 1. lepsa, naj lepsa, 2. lepso, naj lepse,... 4. lepso, naj
lepse etc.
©ächl. « vi. lepse, naj lepse , 2. lepsega, naj lepsega, ... 4. lepse
naj lepso etc.
Sn Ärain ift eine unregelm. Steigerung be$ 33eiro. ge&räud^ti4>; ba fle jeboch nicht in ganj Ärain oorfommt, baä ©tubium nur erfchroert, unb bie regelm. gorm Sebermann »er|tänbliih ifl; fo hatte man fich an ba« 9?e-getmäpige.
§. 10. Srt^Itoort»
1. ©runbjaftfen auf bie ^ragc wie Diel?
1	eden, ena, eno einer	21 eden (ena, eno) in dvajset (en, ena, eno), * e * eö. ein unb jtuaitjtg
2	dva, dve, dve jwet	22 dva (dve, dve) in dvajset
3	tri brei	jwet unb jwanstg jc.
4	stiri »ier	30 trideset bretgig
5	pet fünf	40 stirdeset öterjtg
6	sest fec&S	50 petdeset fünfjig
7	sedem (leben	100 sto Rimbert
8	osem acht	101 sto in eden, ena, eno
9	devet neun	Rimbert unb einö
10	deset jefyn	200 dve sto stuettjunbert
11	enajst eiff	300 tri sto bretlptbert tc.
12	dvanajst ^wölf	1000 tisuc, jezer ober tavzent *)
13	trinajst bretjetyn	1000,000 milijon üKifftott
14	stirnajst öierje^n jc.	2000,000 dva milijona $wei €0?. jc. 20 dvajset jwanjtg
Eden ober en, ena, eno, (auch jeden, - dna, - o), bann bie 3u* fammenfe^ungcn nobeden ober noben etc. gcfyen ganj nacf) lep: 1. eden ober en, 2. enega etc.
Dva, e, - e, jwet, oba, - e, - , auch obadva, obedve, obedve wer; ben fo gebogen: 1. dva,-e,-e, 2. dveh, 3. dvenia, 4. dva, - e,-e, 5. pri) dveh, 6. z dvenia.
Eigene Stbänberungen fyaben tri, stiri unb pet für alte 3 ©efcftiedjter:
1.	tri, stiri (m. unb w. aucf> trije, stirje)	pet
2.	treh, ptirih	petih (eh)
3.	tre'm, stirim	petim (ein)
4.	tri, stiri	pet
5.	pri treh, stirih	petih (eh)
6.	s) tremi; stirimi	petimi (emi)
Stach pet werben atte fjofyerit ©runbjaljten abgednbert, mit Sluöttatjme beö uttabanberftchen sto: sest, sestih, sestim, sedem, sedmih, sedmim; osem, osmihetc.; 1000 u. 1,000,000 werben afö $ptw. gebraucht.
3lnm. Pet unb alle	©runbjahlen werben im Steminatio unb 3lf--
Eufatitf nicht wie eden, dea, tri, stiri mit ihrem 9?amen übereingestimmt, fenbern mit bem ©enitio fonftruirt: l. Snb. tri, stiri raki, 4. Snb. rake, aber nicht pet, sest raki ober rake, fonbern pet, lest rakov (i. uttb 4. £nb.) 3tt jufammengefelten ©rttnbjahlen alä eden in dvajset etc., wirb nur baS le|te abgeänbert: eden in dvajsetih. etc.
*) 3m OTunbe be« 9ßoIfcö (tnb nur jezer unb tavient — tisuc (alt) nur in ber ©cfjriftfpracfje gebräuctjlicfy,
2. £>rbnuttggja&len auf bie grage: ber roieioielffe?
1.	pervi - a - o ber bie baö er(Tc 21. eden in dvajseti - a - oetc.
2.	drugi-a-o	100. stotni - a - o
3.	tretji - a - e	101. sto in pervi - a - o
4.	ceterti ober sterti-ar-o	102. sto in drugi-a-o
5.	peti - a - o etc.	608. sest sto in osmi - a - o «. f. w.
20. dvajseti - a - o etc.	©ie werben nach lep abgeändert,
Surci) 'Mnbangung eineS c. krat (pot ober bait) an bie Orb.= ober ©runbjafjlen entgehen bie 9»ebemuörcer: pervic erftens, <1 ruffic jiueitend etc., — pervikrat (pervipot, pervibart), drugikrat (drugopot, drugibart) ba$ erfte, ba$ jiuette 9J?aI tc., — enkrat ( - pot, - bart), dvakrat pot, - bart) ein = mal, jroeitnal tc. — S3eim.: pervokratni - a - o, enkratni - a - o, b. b. b. er|hnalige, b. b. b. einmalige; — burd) 23otfe|ung be$ pol (f>alb): poldrugi -a-e anbertf)alb, poltretji - a - e brittjjalb tc.
3, ©aminggjafjlen auf bie	wie vielerlei?
eoi, ena, o ober enoji - a-e einer*	stoteri - a - o Ijunberterfet
lex	sto in dvoji -a-e fyunbert unb dvoji -a-e jweierlet ätoeierlei
troji-a-e breierlei	sto in dvajseteri - a - o tjunbert eveteri - a - o »iererlei wanjigerlet tc.
peteri-a-o fünferlei tc.	@et)en ebenfalls nach lepo.
3Die 3Serfchiebenf)ettöjaf)ien werben auch afö ©runbjahien gebraust:
1.	Sefottberö bei ben nur in ber Sßieljatyl ©ebräuchiidjen: dvoje vilice jwei ©abeln;
2.	bei jungen ober geringen sperfonen, auch bei jungen £f)ieren, tn wefchetn §aße ba$ Hauptwort in bett ©enttitt ber Sßtefjaf)! ju flehen fontmt: dvoje otrök jwei Äitiber, troje druzincet bret ;Dienft* bothen, evetero telet tuer Äälber :c.
4. 23emelfättic|ung63af)(en auf bte ftrage: wie üielfacf)?
rote t>te(fcilftg?
edin-a-o	auch enojni-a-o einfach
dvojni - a - o	„ dvojnat - a - o jweifälttg
trojni - a - o	„ trojnat-a-o bretfdfltg
eveterni-a-o	„ eveternat - a - o »ierfäfttg tc.
©inb ebenfaßö a(ö Beiwörter ju behanbeta.
Sei ben nur itt ber 3Sieljat)t gebräuchttchen £auptworten werben bie 33eme[färtigungö,$af)iert ftatt ber ©attungösahfett gebraucht: dvoje vilice jwei ©abeln, dvojne vilice jweterlet ©abeln tc.* dvoje hlace jwei (<Paar) £ofeit, dvojne ober dvojnate hlace jweteriet (auch jwetfache) ^ofen.
5. (HintfjeilunflSjafjfett auf bie fraget rote »iel jebe$* mal? wie oiel ein 3et>er?
©ie fommen nur im 9?om. unb Stffuf. »or, unb werben burch SSor* fe^ung ber ^artifet po »or bie ©runbjafjt gebitbet: po dva, po tri, po pet, ju jwet, ju brei, ju fünf ic.
6.	tiü £auptn)örtcr.
a) Enkla (samica) ber Grinfer, dvojka ber Bieter, trojka, eve-terka, peterka etc., — b) sesti'ca, devetica, dvajsetica ©echfer, 3ct)uer, Bwanjtger ie., — dvojaca ein SweigrofcfcenjMcf, — dvojäk, petäk, desetak (bankovec) — 2 fl.*, 5 ff.*, 10 jT.* 23anfnote ... auch pogoldinarski, podvagoldinarski... bankovec 1 fI.«, 2 ft.* 93. 9?...,) — c) bie jpätfte Va	polovina ober polovica (Hptw.) unb pol ober
poli C9iebenw.), % tretjina, % cetertina, V5petinaetc. % tri petine, 5/10 pet desetin etc., — auch (befonberö bei einfachem 3äf)[er): tretji del V3, ein £>rtttf)eU, ceterti del y4, ein aSierttfjeit ic.
7.	Unf>e|Jimmenbe
dosti, zadosti genug, mnogo unb veliko üiet, malo wenig, nekaj unb nekoliko etwaö, einige, nie nichtö, — ferner malokteri-a - o, fetten einer, marsikteri- a - o fo mancher, mnogoteri - a- o tttetertei, nekteri-a-o mancher, nobeden (ben)-a-o feiner, vsakteri-a-o altertet unb ves, vsa, vse b. b.b. ganje, SSietjaf)!: vsi-e-a atte.
©ie mit 3 ©efchlechtSenbungeit werben wie Seiworter fonftruirt (ves hat im ©enititt einf. 3- vsega, vse, vsega); — bie übrigen ftnb m* »eranbertich unb forbern fiatt beö 3?om. ober Slffuf. im Seutf^en, ben ©enititt: malo kruha wenig 93rot, veliko golobov »iete Sauben.
§. 10. $it¥tt>ort*
l. §5erfönltd)e Sürtvörter-
@ i n i a h t.
l'jez (jaz),ich,
2.	mene, me,
3.	meni, mi,
4.	mene, me,
5.	vmeni, [no).
6.	zmenöjCmä-
1.	midva, mannt
2.	näju, - i
3.	nama,
4.	naju, - i
5.	v näma,
6.	z nama.
ti, btt, tebe, te, tebi, ti, tebe, te, v tebi, steböj (täbo)
on, er, njega, ga, njemu, mu,
ona,
. medve
[iveibl.
njega,ga,-nj v njem, z njim,
3 w e t j a h t. vidva, m. vedve, weiSf. väju,-i väma, väju, -i v väma, z väma,
nje,je, _ nj'; njej, - ji njo, jo, ynji, njej z njo.
öno, ei, njega, ga, njemu, mu, njega, ga (je) v njem, z njim.
ona, mannt, nju, ju,-i,m," njima, jima,| nju,ju,-i, -i v njima, z njima,
one (one) [m.u.fäd>.
für alte brei ©e--fchlechter.
oni, 6ne,(one)tv. njim jim, für a(Ie brei
vnjih, ' ( ®c^ter-
z njimi. )
35 i e I $ a f> l.
mi, wir,	vi, i^r,
2.	näs,	väs,
3.	näm,	väm ,
4.näs,	väs,
5.	vnäs,	vväs
6.	z nämi.	z väini.
3m Slottenifchen werben bie perfonlichen gürworter jaz, ti, on, ona, ono (wie im £ateinifchen) fdmftgemäß nur bamt gefefct, wenn ber 9iacf)brucf auf ihnen liegt: poslusam, poslusas; hingegen: jaz berem, ti poslusas. Die fürjere $orm: me, te, ga etc. wirb gefegt, wenn auf baö Fürwort fein 9?achbrucf gefegt wirb; fonft aber unb nach &ett Sorwortern, ftetjt bie längere: sim te hvalil ify hd>e bidfi gelobt; tebe sim hvalil, ne njega, bich habe ich gelobt, nicht tf)n.
STtad> ben einfilb. Mfufatio^orwörtern fann auch bie fürjere gorm flehen 33. zäme ober za-me, nanj ober na - nj ic.
£>aö jurücfführeitbe ^ürwort: sebe (se), für alle 3 ^erfonen, 3<*f)tett unb ©efchlechterbaöfelbe, wirb fo gebogen: 1. fehlt, 2. sebe, se; 3. sebi, si?4. sebe, se, 5. pri) sebi, 6. seboj (sabo): veselim se, ich freue mich, veselimo se, wir freuen unö, veselite se il)r freuet euch IC>
SSott ber fürjereit unb längeren $orm gilt baö o6en »on me, te, se ©efagte.
2lnmerf'. 21nrebeioörter haben bie Slowenen eigentlich, gleich ben übrigen Slaoen, nur 2: ti bu unb Vi 3h1"- (0ni 'ft öcm beutfcfoen Sie nach* gebilbet werben).
2. 3uetgnent)e gtirroorfer.
moj-a-e mein, tvoj-a-e bein, svoj-a-e fann heißen: mein, bein, fein, unfer, euer unb ihr, njegov-a-o fein, njen-a-o ihr Cber gfrau), najin, - jna, - jno unfer (heiber), vajin, - jna,-jno euer (beiber), njun,-a-o ihr betber, nas - a - e unfer, vas-a-e euer, njihov-a-o ober njihen-hna,-hno ihrer mehre.*)
2Bie sebe, fo gilt im ©looenifchen auch svo.j - a - e für alle 3 $er? fönen, 3al)len unb ©efchledbter, wenn jTch nämlich bie beutfchen jueign. gürmörter mein, bein, fein, unfer jc. auf baö Subjeft be$ näm? liehen Sa§e3 bejiet)en, in welchem, fte flehen; j. 93.
jaz sim prodal svojega konja, ti svojega, on svojega, ich °er:: fauft mein ^ferb, bu baä beinige, er ba3 feinige; mi cenimo svoje, vi Bvoje, oni svoje reci, wir fchä|en unfere, ihr euere, fie ihre Sachen.
Hlapec je od gospodarja pobegnil, in svojo suknjo seboj odnesel, ber Unecht ift oon bem Sienftgeber entflohen, unb hat feinen (.eigenen) SHocJ mitgenommen; hingegen müßte e5 Reißen njegovo suknjo, wenn ber SKocE bem Sienftgeber gehört hätte.
*) ©tatt njun-a-o unb njihov ober njihen gebraucht man in mehreren @egen> ben lieber ben ©eniti» ber 3»>ri- unb 9Sie(jaf)l "ju ("jO ober njih: njih oöe jtatt njihov oee etc.
3.	5(njeigent>e ^ürmörter ftnb:
ti,(ta),ta, tobiefer,e, eg, uni, a,ojeuer, e, eö, tisti, a, o ber bie?, basfetbe, tak, a, o ober: taksn, sna, sno ein folc^er ic, <5ie werben abgeänbert wie bie 23etwörter.
(iTtur ti, ta, to, fann cor ben Sttittauten ftatt i aucf> e (jaben, in ber 3. unb 5. (Snbung e. 31- fatt i auci) ej: pri teh, bei biefen, tej, pri tej, biefer, bei biefer.j
4.	gragenbe ^iirmörfer ftnb:
>
kteri, a, o welcher, e, eö? kaksen, sna, sno (kak, a, o; ka-kov, a, o) waö für ein, wie befdj äffen? cigav, a, o (ciji, a, e) wem gehörig, (wejfen)? kdo wer? kaj waö? @ie gelten wie bie Söei? Wörter, nur kdo unb kaj ftnb aufgenommen. (Stehe bej. ^rwtr.)
5. S3e$iefjent>e gürroikter jtnD:
kteri (kateri), a, o wefcfter, e, eö, ki (für alte 3 ©efc^l.) ber, bie baö (alt fo), kdor wer, kar waö. — Kteri, a, o geht nad; „lep", ki ift un»eränberlic|) unb forbert $ur 23efHntmung ber weiteren Grnbungett bie Seigabe beö perf. g-ürworteö in ber betreffenben @nbung, 3af)t unb ©efchtedit; $, 23. noz, ki ga vidim, riba, ki jo kupujem, ftatt kte-rega, ktero. Kdor unb kar gehen fo, wie bie fragenb. Fürwörter kdo uttb kaj, nur erhalten jle am tfnbe ein r, aiö:
1. kdo wer?	kaj wa$?
3. koga?	cesa ?
3.	komu?	ceniu?
4.	koga ?	kaj ?
5.	pri) kom?	cem?
6.	s) kom?	cim?
kdor, kar kogar, cesar kornur, cemur kog-ar, kar komur, cemur komur, cimur
9Judj bie übrigen Fragewörter befommen, wenn fte bejtehettb ge* braucht werben, r am @nbe; j. 23. frag: kedaj? kje ? kanx(o)?kako? bej. kedar, kjer, kamor, kakor wann, wo, woi)in? wie jc. kaksen (kakosen) befommt r »or-sen etc.: kakorsen, kakorsnega. 9Ber hat baö gethait? kdo je to storil? 2öer (berjentge, roeldjer) baö gethan hat, i|t lobemSwürbt'g, kdor je to storil, je hvale vreden. äßohüt gehfi bu? kam gres? äöohiu immer bu gehlt, ©Ott (Tel)t bid;, kamor kolt gres, Bog te vidi.
Nihce 9?iemanb (ftatt nobeden Seiner) unb nie nid;t3, gef;en wie kdo ober kdor unb kaj ober kar: 1. nihce, nie, 2. nikog-a (r), nicesa (r) etc.— 3n Ärain jiefjt man bie Abänberung mit r am Snbe cor. — Nie mirb auch unoeranbert gebraucht.
§.11. 8eittt>o*t.
Die Bett ift im ©(oöenifdjen nur 4fach: 1. bie gegenwärtige, 2. bie »ergangene, 3. bie fünftige, 4, bie längftoergangene. (Siehe Slbwanbf.
dufter). ®te $orm, wie tut Seutfchett. Hie Sirt tfi 9fadj. 21ußer be>t im Seutfchen »orfommenben gibt eö auch julaffenbe ober wün* fchenbe 2lrt (Sptatitt), baö «Suptnum ober Sagewort, jwei SWittelw. »erg. 3- thät. baö ©eruitbtum unb baö SSerbal*(Subflantiö. (©ief)e bie Stbwanbl. 9Ku(ter.)
#üf$geitwort gibt eä nur eineö: biti fettt (fet>n), welche^ auf fofgettbe 3lrt (unregelnt., wie tu ben meiften (Sprachen) abgewanbelt wirb:
2i&roanD(ung t>e£ £iIf^eitroorfe$ biti, fepn.
1. Slnjetgettbe 2trt.
Gegenwärtige Bett. *)
3 w e t j a h t. sva, wetbl. facht. sve, wir 2 ftnb, sta ^ ^ ste j sta ^ jj ste ^
Sergangene Beit. svai svei wir 2 ftnb gew. sta jbila, ste > bile, sta ) ste )
künftige Beit.
<5 t n j a h f.
1.	sim, ich bin,
2.	si,
3.	je,
1.	sinriieh bin gew
2.	si ,bil, a, o,
3.	je )
SS t e t j a h f. smo, wir jtnb. ste, so,
smoiwir jtnb gew. ste ^bili, e, a. so )
1.	bom
2.	bos,
3.	bo,
ich werbe
1.	bi J
2.	bi '
3,
bi^
ich wäre, bil, a, o,
bova, wetbl. fächl. bove, wir2 wer? bota, » böte, [beitfe^n, bota, » böte,
2. Sebtngettbe Sirt. Gegenwärtige unb fünftige Beü. wtrjwei wären,
bomo, wir werben böte, [fetw. bodo, (bojo) **)
1.	bi Weh wäre gewefen,
2.	bi bil bil, aa, oo,
3.	bi )
1, naj sim ich 3. naj je,
bi > bila, bi ) bile,
Sättgflüergangene Bett, bi \ wir 2 wären gewef. bi > bila bila, e e, bi )
3. 3utaffenbe 2trt. j naj sva, sve wir 2 | naj sta, ste [feien
bi bi bi
bili, bile,
wir waren,
bila.
bi j wir wären gewefett, bi ' bili bili, ee, aa.
M '
naj smo, naj so,
wtr feien,
*) Sie längft». 3t. (jat nur bat bil, a, o boppelt.
**) Saä .bom mirb aueb bodem gefprodjen unb getrieben, jeboefy nur feiten; ti
wirb bann fo abgeroanbelt:
1.	bodem,
2.	bodes.
3.	bode,
bodeva, bodeve,
bodeta,(bosta),bodete(boste),
bodeta, bodete,
bodemo, bodete, (boste), bodejo.
1.	naj biHchmögefep,
2.	naj bi[ bil, a, o,
3.	naj bi)
SSebingenb. naj biiwtr2mög.fe9n, naj bi > bila, naj bi) bile,
4. ©ebietenbe 2Irt.
naj bi\ wir mögen fep,
naj bi bili,
naj bi)bile,bila.
1.	bodi, ich fei,
2.	bodi, fei bu,
3.	bodi, er fei, (naj bo)
bodimo, feien wir, bodite, naj bodo,
bodiva, bodive, feien wir 2 bodita, bodite, bodita, bodite, (naj bota,e)
5. Mittelwörter. Gegenwärtige Seit: bijoc, a, e, feienb (nicht gebräuchlich.) Vergangene Seit: I. bil, bila, bilo; > „ II. bivsi, gewefen;
„	„ letbenbe $orm: bit, a, o,(prebit, a, o, buvch^bt).
Künftige Bett: bodoe, a, e, ber, bie, baö fepu wirb.
6. ©erunbium; mangelt. — 7. 3nftnttio: biti fetw. 8. ©upinurn: bit, um ju fetm. 9. SSerb. @ub(f. bitje, baö ©e^tt, bistvo, baö 2Befen.
1.	S" ber Verneinung wirb bie ^artif'el ne im <Präfen$ mit sim, ei, je u. f. w. jufammen »erbunben, unb man fagt ba^er; nisim, nisi, ni, ich bin nicht, bu bi|l nicht, er i|l nicht u. f. w- £6en fo in ber »ergangenen Seit: nisim bil, ich bin nicht gewefen; fon|l aber fleht ne getrennt: bi ne bil, id) wäre nicht, ne bom, ich werbe nicht feptt.
2.	3n ber julaffenben Art fpricht man auch: naj bom, naj bos, naj bo.
StbroanDfung Der übrigen Sertroörter.
Vorläufig fei e$ bewerft, baß bie Beitwörter ber floöenifchen Sprache nach ihren SnbfTlbett ber gegenwärtigen Bett anjetgenben unb unbe> flimmenben 2lrt in 6 Klaffen ober fogenannte formen eingethetlt werben; bie^ 3lu6gänge ber 1. ^)erf. gegenw. 3. anj. unb ber unbefl. 51. ftnb baher, weil beibe jur 33efitmmung ber $orm notfjwenbig ffnb, wohl ju merfen; jugleich beobachte mau, wie jebe ber 6 formen, bie nach« ftehenb folgen, »on ber unbejt Strt gegettw. 3eit baö Mittelw. »etg- IBett thät. unb leib. §orm btlben, weil biet; für bie $olge »on großer ffiichtigfeit tfl.
gorm. ©egentt). 3t-	JKittlro. »erg. 3t.
..... anj. 21. unb. 2t.	tfjät.	leib.
L - em,-ti: nes-em, nes-ti; nes-el, - sla,-slo; nesen, a, o tragen.
II.	- nem,-niti^): mah-nem,mah-niti; mah-nil, a,o;mahnjen,a,ohauen.
III.	- im,-eti: sed-t'm, sed-eti; sed-el, la, o; sed- en, a, o ftfsen.
IV.	- i m, - iti: uc - im, uc - iti; uc - l'l, a, o; u c - en, a, o lehren.
V.	- am,-ati: del-am, del-ati;'del-al, a, o-; del-an,a,o, arbeiten.
VI.	- u j e m, - o v a t i: kup-ujem, kup-ovati, kup-oval, a, o;kup-ovan, a, o Eaufen.
*) Die teueren fd)rei&en mit ben Sttiriern nnb 2lftfla»en * — ruti, - nul: malmuti, mahnul etc.
Dbige Grnbfilbeit (SitbungSformen) fmb atö ber ©tammjTtbe ange* bangt ju betrauten; nach ben testen 2 Snbtauten aber gefyen bie flogen. Seitworter auf am, em, ober im auö, weftyalb man flatt 6 nur 3 2lb* roanbtungömufier auffalten föttnte. Stfachbem aber ber farafteriftifdhe ©etbfttaut »or bem <2nb* m ber 1. *Perf. gegen». 3t- ««b »or bem 1 unb n ber SDJittetworter werg. 3t. je nach ber Sübungäform wäbrenb ber 3Ib< wanbtung in ber SKeget untteränbert bleibt, unb nur bie SSiegungälaute ber ^Jerfon« unb 3abl*»anblung »erfchieben, für alle Seitwörter, jeboch bie näfymticfcen futb;*) fo wirb ein Stbwanbl. ÜJJufter Ijtitretc|>en, unb jwar: delam, ati arbeiten.
2Bie bie jufammengefe$ten	gebitbet werben, wirb ber eigenen 23e--
obachtung überlaffen, bie SÖilbung ber Birten, bie nicht fogteich in$ ?Iuge fällt, erfc^eint burch 3Inmerfungen bezeichnet.
I. SllnurtitMulttf &ct tätigen $otm.
1. Slnjeigenbe Slrt.
(Gegenwärtige 3«t. @üijat)t.
1.	dela-m *) icfc arbeite,
2.	dela-s,
3.	dela —,
3tt>eijaf)l.
1.	dela - va, - ve wir 2 arbeiten,
2.	dela - ta, - te,
3.	dela - ta, - te,
SSieljal)!.
1.	dela-mo wir arbeiten,
2.	dela - te,
3.	dela - jo.
Vergangene Seit.
(Sinjaljt. sim) ich fa&e gearbeitet, si ) dela -1, - la, -lo.
je }
3weijal)l. sva, sve) wir 2 haben gearbeitet, sta, ste ; dela-la,-Ie, sta, ste )
SSieljal)!. smo) wir fyaben gearbeitet, ste ; dela - Ii, - le, - la. so )
*) @injaf>l
1.	"Perf. - m
2.	» - 8
3. » - -
-	va (mannt.) ve (ro. f.)
-	ta	te
-	ta	te
9Sietjat)l
-	mo
-	te " jo
') (Iben fo: nese-m, nese- s, nese-, mahne-m, mahne - s, mahne-, kupuje-m, - s,sedi - m, sedi - s, - etc., uci - m, - s ete. Sie auf em I. g. (feltener VI. g.) baben in ber 3. ^erf. eielf. 3. gern ein 6 (o) (tatt ejo: nes6, (kupujo), — bie auf ein lange« im. aber ein e: sedim, sede, ucim, uee. —
J) Sie übrigen dornten begatten if)re SEfiittehoörter: I. g. nesem, nesti, nesel, nesla, o, grizem, gristi, grizel, grizla, grizlo, II. g. mahnem, mahniti, mah-nil, ila, o etc.
1.	bom
2.	bos 1
3.	bo (
.fünftige Seit.
©njaljl. ich werbe arbeiten, dela - 1, - la, - lo.
3weijahl.
1.	bova, ve< wir 2 werben arbeiten,
2.	bota, te ; dela - la, - le
3.	bota, te )
33iefjat)l.
1.	bomo) wir werben arbeiten,
2.	böte > dela - Ii, - le, - la.
3.	bodo J
Sdngfaergangene 3«t-©injat)!.
sirabil,a,oj wir hatten gearbeitet, si bil,a,o| dela -1,1a, lo. *) je bil, a, o)
3weijaf>I. sva, e, bila, ei wir 2 Ratten gearbeü sta, e, bila, e>	tet
sta, e, bila, e' dela - la, - le.
SSieljafyt.
smo bili, e, a ,ywir Ratten gearbeitet, ste bili, e, a, dela - Ii, - le, - la. so bili, e, a
2. 33 e b i n g e it b e ober »erb. 21 r t.
©egenwdrtige u. fünftige 3?it. @ittja()f.
1.	bi) ich würbe arbeiten,
2.	bi dela -1, - la , - lo.2)
3.	bi \
3weijaf)l.
1.	bii wir 2 würben arbeiten,
2.	bi) dela - la, - le
3.	bi j
SSiefjahl.
1.	bii wir würben arbeiten.
2.	bi / dela - Ii, - le, - la
3.	bi
?äitg(l»ergangene 3eit. (Sinjabf.
bi bil, a, o i ich würbe gearbeitet ha* bi bil, a, o / beit, ichhättegearbeitet, bi bil, a, o) dela -1, - la, - lo.
3weija()l. bi bila, ei wir 2 mürben gearbeitet bi bila,ej	haben,
bi bila, e) dela - la, - le
SSiefjahf.
bi bili, - e, a i wir würben gearbeü bi bili, -e, a )	tet haben,
bi bili, - e, a ' dela - Ii, - Ie,-la.
Sinjahl. 1. naj dela- m feg (2. naj dela -s3) ; s 3. naj dela
3. 3w 1 affcjtbc ober wünfd;enbe 21rt. ©egenwärtige 3eit.
3weijahl. naj dela - va, ve (najdela - ta, te) >u ° naj dela-ta,te
4. @ e b t e t e n b c 21 r t.
Sieljahl. naj dela-mo (naj dela-te) ff« naj dela - jo ) e^;
1.	dela-j3) ich foH arbeit.
2.	dela-j arbeite
3.	dela - j (naj dela)
dela-jva, -jve arbeit, wir 2 ic. dela-jta, -jte
dela-jmo arbeit, dela-jte winc.
«/ 7 %f	---./
dela-jta,-jte (naj dela-ta, ejnajdela-jo
') ®on 'lelam ift bie längfl». 3t- fpäter »orfommenbem ©runbe nicht gebräuch-
licb; hier nur be« 93eifp. wegen; rooljl aber »on dodelam, predelam etc. *) 2Beil bie Tkrf. Grnbungen (bi-m, bi-s,-) »erloren gegangen ftnb, fo märe in
jreeibeutigen fällen ba$ perf. gürt». »orjufeljen: jaz bi bil, ti bi bil etc.; — 3) julaiTenb ift bie 2. "Perf. juroeilen gebräuchlich, rtninfcbenb nie: jaz se pa igram, ich fpiele aber; naj se igras bu magft fpielen. ©iefe 21rt mit naj rcirb in ben
5. 99? t t t c r ro o r t e r. ©egenro. 3eit: dela - joc, a, e ») arbeitenb; — I. «erg. Bett tf). gorm dela -1, a, o gearbeitet - II. dela - vsi gearbeitet (für alte 3 ©efchl.8); — »erg. 3t- f. ftorm: dela-n, a, o.
6. ©er unb tum: dela-je3) im ©ptefen, roäbrettb bcö ©ptcfeä, bei bem @ptefe jc.; — 7. Uttbef!. 2lrt: dela-ti arbeiten; — 8. Su* ptnum: delat4) fpiefen, «m ju fptelen, — 3SerbaI*@ubftantiö: dela - nje 5) baö Slrbeiteu.
II. 2lbttionM«iiö fcer letfceit&ett *yorm.
Sie teibenbe gt>rm roirb gebifbet a) burch bloße SSerbinbung beö biti (fep) mit bem 9JJittlro. 1. ober b) be$ 9?eflerit)umö se mit ber tt)ät. g. ber betreffenbeit 3eit, 2lrt tc. j. 35.
a) sim, si, je cakan, a, o ufro., b) se cakant, - s, - ufro. ich »erbe geroartet; — a) bora, bos, bo cakan, a, o ufro., se bom, bos, bo cakal, a, o ich roerbe geroartet werben ufro. burdt» alle Betten, Sirten, ^erfonen unb Bahlen.
71 nm. ?(ucb bai beutfche »man" wirb burch se mit QSerwanblung bei beutfchen £Rom. in ben ?Iffuf., in Ermanglung biefeS aber burch bie £on|lruftiott mit bem fädil. @efd)l. geqeben: se bo cakal man wirb ihn warten, vprasa se man fragt (ei fragt ftd)), vprasalo se je man hat gefragt (ei i|t g. w.); — nach Umftänben aud; burch jebe ^erfon aller 3 Sah'?", oorjttglich aber burd; bie 3. oielf. 3- pravijo man fagt ufm.; enblich burch clovek (ber 93?enfd)): ako clovek pomisli, wenn man bebenft. Sie legten gälle finb oorjüglid) bei Sweibeutigfeiten anjuwenben: hvalijo te man lobt bich (hvalis se fönnte auch heißen: bu Iob|t bich).
3 "JJerf. aud» gebietenb gebraust; naj del« er foll arbeiten, naj delajn (ie feilen arbeiten, ©ebilbet mirb fie burd> bloße Sßorfe&ung bei naj »or bie gegro. 3t.;
man fpridjt aber auch: naj bi delal, a, o etc. id) möge arbeiten K. naj sim delal, idj, er mag gearbeitet haben, na bi bil delal, id), er hätte arbeiten follen, naj bom delal id) mag arbeiten (fünft.) k. — Sie eigentliche geb. 31. wirb ge= bilbet »oit ber gegenm. 3t- burch aSerroanblnng bei am in aj, bei em u. im in ein tonlofei i: delam, delaj; nesem, nesi; ueim, üci; bie auf jem, jim rücrfcn nur bai ein, im lt>eg: stejem, stej; kupujem, kupuj; stojim, stoj etc. ') ffiirb burd) S(nf)ängung bei ö an bie 3. TJerf. gegenro. 3t. (unb jroar beim 95or= fjanben fepn ber fürjeren gorm burd) Jli^ängung an tiefe) gebilbet: igram, igrajo, igrajoc, nesem, nesö, nesoc, delim, dele, delec etc. — ') Dai II. ttjät- SKittlro. »rg. 3t. erhält man in ber JJfegel burd) SSerroanblung bei 1 in vsi: igral, igravsi, ucil, ueivsi etc. 3m gem. geben (inb nur noch einige ©puren baoon: skrivsi sim prinesel inbem id) ei rerfteefte b. i. »er-jteefter ©eife habe id) ei gebraut tc. 3n bie CSrfjriftfprac^e i(t ei rcegen großen 3?ortbeilei allgemein rcieber aufgenommen roorben. ') gür ati (unb. ärt) ber V. unb VI. gorm aje, für im ober em (in ber i. <})erf. gegenm. 3t ) «> fo entfielt bai ©erunbium: prasati, prasaje, kupovati, ku-povaje, sedlm, sede, grem ^at grede.
Sai Supinum erljält man bur^ bloße ffiegroerfung bei - i »on ber unb. Slrt. unb e) bai ®erbal=@ub(tanti» burch bloße 3lnl)ängung bei je an bai - n ober t bei ÜJiittlro. leib, germ: ueim, ucen, ucenje; vpijem, vpit, vpitje etc.
9Jerfeftfoe unb imperfeFfit>e Seifmörfcr.
Sic ffotien. 3eitworter werben in $otge ihrer Grtgenthümlichfeit btc Poffeitbete ober uittioffenbete £l)ätigfeit ju bejetdbneit (ein großer Sßorjug itltferer Sprache) tn ^erfeftiüa unb Smperfeftiüa eingetieft.
1.	Sie 9)erfefttüa entsaften ben 93egrtjf bcr SSottcitbitng, beö Sin* waltl)uitö ober beö Sluögaitgeö ber £anblung ben 9?ebenbegriff beö SBerbeitö unb ber Sauer; 5. 93. obleeem, ich, ffeibe att (ich uoffenbe baö Sfnffetbeit ufw.), sunil ga je er hat ihn (einmal) gesoffen*).
2.	Sie Smperfeftipa hingegen enthalten ben SScgriff beö ©er* benö, ber Sauer, ber Sffiieberholung ober beö SefterthunS oh«e ^iitcfjTcht auf ben totrfltcftert Erfolg auä; fo j. 93. bebeutet oblaciin ebenfaffö ich fletbc att, sujem ich ftoffe, aber mit bem Segriffe ber Sauer, beö Sßefchäftigtfeinö, be$ Sefterthunö ohne 9Jücfßcht auf bie SSoffenbung. Mi'zo je vzdigal (vzdigoval), pa je ni vzdignil; er mar mit bem Jpeben bef Sifcf)esS befchäftiget (er uerfuchte...—), aUein er »odenbete baä ^)eben nicht; eben fo: oblacil so je, pa se ni oblekel. Suval ga je er hat '(>n (mehrmal) gesoffen, i(;m mehrere Stöße gegeben.
23emerfungett ju Den 6 formen ber 3^^örfec.
1.	Sie 3iw. I. auf-jem werfen in ber unb. 2lrt baS j weg unb btfbett baö feib. üttittefw. auf t: pijem, piti, pil, pit; bijem, biti, bil, bit; obujem, obuti, obul, obut; izujem, izuti, izul, izut ufw.
2.	©anj uitregefnt. ftnb: grem ich gehe, unb. 2frt:iti, I. tf). Sföittefw. Prg. 3t. sei, Sföittefw. geg. 3t» gredoc, ©erunb. grede. (Sie unb. 5(. iti tft «on idem (ich 3ehO, weichet in ber 3ufamntenfe$ung noch fommt: odidem, oditi, odsel; najdeni ich ftnbe (fiatt na-idem) hat najti, najsel, nasel unb najdel; pojdern hat eine fünft. 93ebeutung, gleichbebeutenb mit „bom sei"; — zenem (renem) hat gnati treiben, gnal,gnan; baf)er prizenem, prignati heran treiben; prignal, prignan, nicht: prizenil, prizenjen (2Jiittefm. »Ott prizenim, - iti erheiraten); — djati fagen hat feine anj. 31. g. 3t> t s'nl djal id> fyabe gefagt. 9JJan fpridjt auch djati, djal jtatt deti, del wohin thutt fegen »01t denem. ('■Mnbere Ausnahmen ftnb in größeren ©rammatifen ju finben).
3.	3n ihrer urfprüngfichen ©efiaft fTnb bt'e 3eitwörter affer 6 $ox* meit (aufgenommen bie II. g.) in ber ^egel imperfefti». — sper* feftio aber ftnb a) äffe 3twr. ber II. afö: mahnem, kimnem, vzdignem **): b) äffe mit SSorwörtern jufammengefe^ten 3citwörter, wenn fte urfprüngtich ttnperf. waren, unb jugfetch in ber Sufammen* fe^ung bie frühere gorrn behalten haben: popasem,-ti, porinem,-niti, strolinim, - eti, zastavim, - iti, dodelam, - ati, osujem, osnovati auö: pasem, - ti, rinem, - niti, trohnim, - eti, stavim, - iti, de-lam, - ati, snnjem, snovati.
*) 3n folgen gälten bebient (ich ber ©eutfcfye ber Seutlichfeit wegen eineä Saupt--
rcorte« mit »ein« unb einem paffenben 3eitrootrte, al$: machen, geben, »erfetsen,
t(;un ufm., al«: sunil ga je er f>at if>m einen ©tof gegeben, »erfefct.
**) ©efjr roenige aufgenommen.
4. ©ie bie Seitworter auf einer gorm in bie attbeve übergeben, wobei ffe oft and) bie Sebeutung cinbern, fernt man am leichteften auö bem ©ebrauche; hier nur fo »iel, baß ffe auS ber V. $ornt am liebjlen in bie II. uttb VI. übergehen, äff: maham, mahnem, zamaliujem; vzdigam, vzdignem, vzdigujem.
§. 12.	Sicfccitlumh
Seinahe alle Seiwörter mit bem fädjl. Slufgange o ober e werben burd) alle SSergleichuitgöflajfeln jugleich alö 3Jebenwörter gebrannt; j. S. tezko, tezje, naj tezje nesem ich tr"9c f4»wer, fchwerer am fchwerften.
Die Sefchaffenheitßwörter werben mit beut ©ubjefte, wie wahre Seiwörter iibcrein geßimmt: dobra zena bie gute grau, unb zena je dobra bie grau ifl gut; dobro dete baä gute Ätnb; dete je dobro baö -fittb tfi gut. Sei ben Sefchaffenheitöw. für in. ©efchl. fällt baö i weg: lepi moz ber fd;öne SOJann; moz je lep (nicht lepi) ber ©Jann ift fchött. UmfianböWörter jtnb: tu, tukaj hier, ba; tarn, ondi bort; sein, les her; tje borten u. a. m.
§. 13. fta*
Den ©citititt forbern: brez ohne, do biö, $u, gegen, iz auf, izmed, auö ber ÜKitte (SWenge) heraus, izpod, spod üott unten herüor, izza tton hinten her»or, kraj, obkraj neben, längö, entlang, krog, okrog, okoli um, l)erum, mimo, memo neben üorbet, namesto,-sti ftatt, anftatt, nasoci tauö na unb oci) por, im Singefichte, inö Slngefi^t, od »on, üor, poleg neben, tängö, prek, vprek über b. i. quer über, posred mitten burch, mitten entjwei, razun, zvun, zvunaj aufgenommen, mit Sluöttahme, spred auf ber ©egenwart h^weg, sred (i) mitten in, mitten unter, mitten an, zavolj,-o, zarad, zbog wegen (Urfache), zastran wegen b. i. bezüglich, "in Sejug, tit Setreff, zn'ad »ott oben, t>ber (bem Dinge) hinl°eg, zraven neben, bei, zverh oben über, oben barauf, tik fttapp an, verh oberhalb, am ©ipfel, an ber ©pi£e, vprico, prico in ©egenwart, im Seifettt, vstric, stric nebenetnattber, neben in ber fronte.
Den &attt>: k (lief k) ju, proti gegen (Dtitfjtung), bamt bie auf proti Bufammengefefjteit: naproti, entgegen, nasproti gttgenüber.
Den ^dfufattP: cez über, biö über, wtber, skozi, skoz burch, hinburch (nur vom £>rt6raume; j. S. skozi vrata burch bie Xhür; tyin* gegen: bnrch mich fchtcfett po meni poslati, burch fetter unb ©chwert z ognjem in mecem). — 3u einigen ©egettbett bebient matt ftch bef skozi — auch k""1 Bettraume, j. S. burch 3 3ahre skozi tri leta, trt anberen ohne skozi: tri leta.
Den Spfaf; o, um, ju, att (Beitbejttmmmtg), pri (per) bei.
Sen 3nfirutttenta(: z (s, z, so) mit, fammt, burch (Littel), ifi wohl jtt unterfctjeiben »Ott iz aug. (flnm. Sa$ z ftef>t auch ftatt bes oer--alteten niz (oon etwa$ tyetab), in welchem gQUc 6en ©enitio forbert, unb ebenfalls mit iz nicht ju t>erwed;feln i|t: klobuk z glave potegniti ben iput oom Äopfe b^rab reißen; iz glave : au3 bem Äopfe. Z vred fammt, mitfammt wirb getrennt gebraucht: z noznicami vred fammt ber 9}?ejferfcheibe.
Seit $atti> unb SlfFufatiu: zoper entgegen, juwiber, wtber, gegen, Satitt, bem eö nachgefegt wirb: meni zoper dela er ^nnbelt mir juwtber; 5lffufatt»: zoper brata govori er fpricht wiber beit Sruber.
Seit 2lfFufatiü auf bie $rage: wohin? ic., ben £pfa( auf bie 3rage: wo? na auf, att, ju, in, noch, ob um, 31t, an, po um, ju, nach, auf, in, burch, v (u) in, binnen, nach, ju.
Seit StfFufrttit» auf bie ftrage: wof)ttt? jc., beit ^nfh'ttmcntal auf bie grage: wo? nad oben an etwaö Ijtrt, wiber, über, oberhalb, pod unter, pred »or (ante, prae).
Sen ©cnttib, 2lFf«fatit> unb Sitflrumetttal forbert nur: za für, hinter, bei, währenb, ju, unb $war ben ©eniti» auf bie $rage: wann? beit Snftrum. auf bie grage: wo? ben Slffuf. auf bie grage: w o h i n ? für wen? ic.
§. 14. ©aö 3Sin&ctt)ovt.
Stnbewörter ftnb; i (altflatt.) in, ino unb; da (de) baß, ko alö; ako, ce wenn; tudi auch; ah, al ober, aber, allein: ampak, temuc fonbern; (ampak wirb gebraucht, wenn einjelite SBörter, temuc, wenn ganje ©ä(se ober fBernuitftfdjlüfie int ©egenfafce (lehen) ; ne - ne, ni - ni Weber * noch, ne le - ampak tudi, ne samo - temuc tudi nicht nur, fonbern auch; nekaj - nekaj tl)etlö * theilö; ce vec (eim vec) - tim vec ober ce bolj (eim bolj) - tim bolj je mehr*befto mehr; ce manj-tim manj je weniger ? beflo weniger; ali - ali entweber * ober it. a. nt.
Sa» „fo" wirb nur auf bie gr.: wie?	wie fefjr? au»gebrücft, fonft
nicht; j. 23. fchreibe fo, taktf pisi; er i(l fo	brat», bap . . ., tako je pri-
den, da . . .; hingegen: wenn er brao fein	wirb, fo werbe ich 'hn lieb ha--ben, ako bo -priden, ga bom rad irael.
§. 15.	@myftit&utt(i$tt>Pt<>
(Smpftnbungöworter ftitb: ju! ju! ju! juhej (eineS Saudhjctt^ ben); ah! oh! o! oj! joj! ach! gorj'e! weh! ala! auf! no! nu! nuj! greif ju ttjue! nujta' 'greifet ju (Sual), nujte (ötelf.) greifet ju it. a. m.
IV. SßPttfttötttiö (Sintaj).
ftadfjfafyenb folgen nur einige »ott jenen Regeln, gegen weld&e nic&t iit ityrer Sprache gebilbete Slo»enen am tyäuftgfait »erfaffen, als:
1.	Statt beö 9fomtitati»ö unb 2lffufatt»6 ber betttfdjen Sprache wirb im Sloüemfchen in negati»en Sägen ber ©entti» gefegt, unb jwar: a) fatt beö 9Jonttnatt»3 nur bann, wenn nicjjt ein jweiter SKomi? natt», ober ein 33eiroort alö ^)räbifat im Sage »orfommt; j. 53. brata ni bilo doma ber 23ruber war ntdjt jtt $aufe, rib ni bilo docakati bie $tfd>e waren nicht ju erwarten; b) fatt beö 2Iffufati»£ in offen ne* gatiüeit Sägen; 3. 33. nobenega dela ne dokoncä, er »ollenbet feine Arbeit; ne poznam tvojih bratov, id; feitne betne 33rüber nicht; njega poznam, nje pa ne, i'fjn fenne ich, l>e a&cr "i^ 9?eftion ber negatioen ^artifel erfaecft ffch aber nie auf ben jwetteit pofTti»en (Sag; j. 33. tega nisim rekel, to pa sim, btefeö fjabe ich titelt gefagt, biefeö aber wol)[; druzega ne vidim, kakor konje, t4> fefye ntc|tö Slnbereö, als bie spferbe.
2.	SßBenn eine SSefd^affen^ett u. f. w., ober ein 33ejtg be^eic^net wer; ben feil, fo wtrb fatt od (»on) unb imeti (haben) ber ©eniti» ohne od gefegt: er xft »on gutem £ersen, je dobrega serca; bte Strafe »on 6 fl!., kazen sestih goldinarjev; er (fatte fdjttmrje SJugeit unb langet ©effd^t, je bil cernih oci in dolgega obraza.
3.	Sie bejlimmenben 3al)lw. »on pet weiter uub alfe u nah an* berl. nichtbejlimmenbeit regieren nur tm 9iom. unb Slffuf. t>en ©enitt» mit einer ferneren eigenthüntltchen Äonfauftion; j. 33. 5, 100 wenige, »tele Seiner jtnb bort gewefen, — gelegen; pet, sto, malo, veliko desetic je tarn bilo, — lezalo; 5, 100, wenige, »tele Befyner jTnb gefahlen, ttttb nicht gefunben worbeit, pet, sto, uialo, veliko desetic je bilo ukradenib, ne pa najdenili; hingegen: »ielen $reunbtnen hat |Te eö gefagt, veliko prijatlicam je povedala; er bteitte bei wem» gen Herren, pri malo gospodarjib je sluzil.
4.	£saö »über«, »itachetitaiiber« unb »einer nach bem an* beren« wirb gröffantfyetlö mit bem entfprechenben Vorworte ober ohne biefeö unb mit -äöteberholung beö £auptworteö auSgebrücft: pismo za pismom posiljati SSrtefe über 33rtefe fehiefeu; kamen ne bo ostal na kamnu ein Stein wirb ntdjt auf bem anberen bleiben; clovek ni clo-veka vidil ein ÜKenfd) fat» nicht ben aitberen.
5.	33ejügltcf) beö ©ebraucheß beö svoj fTe^ bie juetgn. $ürw. Jpier nur noch einige S3eifpiele jnr Uebung mit bem S3etfügen, baß man bei ber Ueberfegung beö fein unb 11?r am »orfahtigfan fein müjfe, weil in $olge etneö fehlerhaften ©ebraucheß beö njegov, njen, njun, njihov ober njib unb svoj wefentljdje 3rrthümer unb barauö fogar ^rojejfe entfielen fönnten: Martin je prodal svojo hiso, Martin hat fein (et^eneß) £au3 »erfauft, — njegovo hiso feilt (be|fen) JijauS, — njeno hiso t^r (einer wetbl. sperf.) — njuno (nju) hiso ihr Cjweter)	—
njihovo (njih) hiso, ü)r (mehrerer) £auö. Soseda je zazgala svojo biso, bte STiac^barttt tjat tf)r (etgeneö) öauö iit SSranb geftecft, — njeno hiso ifjr (bereu b. t. einer 3. weibl. ^erf.) £auö. Ti mozje so na njih (njihoveni) vertu hruske brali (im ©arten »oit mehreren >)>erfonett), — na svojem vertu iit ihrem (eigenen) ©arten. Zagradi moj, nas vert, umjäune meinen, unferen ©arten; zagradi svoj, vas vert... behielt, eueren ©arten. Njegov brat je rekel (nicht svoj brat) weil jtch h'er njegov, obwohl ti jitnt (Subjefte brat gehört, auf eine 3. mannt. ^erf, bejietyt. Qjbeit fo: njegova, njena (nidit svoja) sestra je zaperta. Nesi to mojemu (meinem), svojemu (betitem) trüber; to nesem (jaz) tvojemu bratu (beutein S3ruber). 3it bem legten (Sage bejieljt jtch »bein« nic^t aufö (Subjeft feiiteö (Sageö.
üöenn bte 3eitwörter dovolim, pustim, dam, recem, zapovem, veh'm, vkazem, naroeiin u. bgl. eine unbeftim. 31 rt mit ftd; führen, fo erfenut man beit richtigen ©ebrauch beö jueigu, prworteö burch 3tuf= iöfung beö (Safseö mit »baß«: dovoli mi razodeti tvoja (e) dela, erlaube mir beute 5Serfe $u offenbaren...., unb dovoli mi razodeti svoja (e) dela,... meine 2Berfe, zapovejte inu spraviti svoje blago (feilt eigeneö ©ut), njegovo (eineö britteit), vase (euer) u. f. w.
6.	Sie ^erfefttüa haben fein ©erunbium unb fein ÜKittlw. gegw. 3t-, weil |Te feine Sauer ber £aitbluitg ju bejetdjnen fähig jttib; baher: vezaje im 23inbeit, wäljrenb beS Stnbeitö, nid;t zvezaje; vzdigajoc hebenb, ni<$t vzdignejoc. — Sie Smperfeftiüa höben hingegen feine aitj. Slrt lättg|l». 3t-, meil hier bie ^anblung alö ganj »ollenbet gebad;t werben muß, alö bie jwette aud; »ergangene erfolgte, ben Segrtf ber »olfenbeten jpanblung aber nur bie sPerfefti»a angeben; baher: ko ga je bil ze zvezal (nicht: vezal); je prisla sestra, alö er ihn fchoit ge« 'bunben hatte, ift bie (Schweiler gefommeit.
7.	Saö (Suptmtm flatt ber ttitb. Slrt. »erlangen, wie tm Sateinifcheit, bie 3twrtr. ber Bewegung: grem spat (nicht: spati), id; gehe fchlafen. (NB. Sie unb. Slrt geht grammatifch allejeit auf - i auö: spati, de-lati u. f. w).
8.	Saö »lajfen« b. i. »eranflalteit, befehlen u. bgl. wirb mit dam, zapovem, recem, vkazem, velim; laffeit b. i. nicht h'nbertt (patior) aber mit pustim überfegt: suknjo si je dal napraviti, er ließ fleh einen Dtocf machen, kralj ga je vkazal k sebi pripeljati, ber .fönig ließ ihn ju jtch führen; pusti ga sem priti, lajfe ihn fommen b. i. fyinbere ihn nicht; oft aud; mit ber gebiet, ober wünfeh- Slrt: laffet unö hören, poslusajmo, naj poslüsamo.
V. Söottfolöe unb (»tit.
1. Sie SSeriteiititngöwörter flehen in ber flo»en. (Sprache »or bem ■kauptseitttort.-, wobei bemerft wirb , baß jwei, brei, »ier SSemeinungen nur noch mehr »ereinen: ich fyöre nicht, ne slisim; nobenega cloveka
ne vidim ich fehe feütett 9J?enfchett; nikoli nikjer nikogar ni bilo najti,
eö war nirgenbö 3emanb jtt finbett.
2.	Sa$ £tlföjtw. fommt in bcr Sftegel cor fein 3tw., bie unb. 2lrt hinter baä beftimmenbe 3tw. ju liehen: 3(1 eö wahr, baß er gefagt bat, baß fein ©ruber fommett werbe? ali je res, da je rekel, da bo njegov brat prisel? SaS hat ff uicht fagett fönnen, tega ni mogel reci.
3.	Sange gerieben (Tnb im Sloöenifchen ju »ermeiben, baher be* ftehenbe beutche bei ber Ueberfefeung in ttjre Vejlanbthetle aufjulofen. — Sie abflraften £ptw. muffen nach Umflänben oft burch 33eis, Seit* (inö* befonbere Mittel), bann 9iebcn* unb Vorworter n. f. w. gegeben, oft auch ganje 2B6rter auögelaffcn werben; 5. 33. bie Äurje unb Vergäng* Itchfeit unfereö Sebcttö, kratko in ginljivo (minljivo) nase zivljenje. Sie Daner ber Verhanblung betrug 3 Stunben, obravnava je tri ure terpela, bie 3eit feiner £>aft utadjt fchon 8 Söochen auö, ze 8 tednov je zapert. N. N. hat ftch	@ntroenbung eitteö Veutelä mit bem Snhalte »on 100 fl. bem Sabiölauö Kos, beö Verbrechend beö Sieb* (lahfeö fchitlbtg gemacht, 1.1. se je, izmaknivsiober ukradsi *) Yladislavu Kosu mosnjo s 100 goldinarji vred (ki so bili) v njej, hudodelske tatvine zakrivil ober krivega storil. (Siehe noch ®. XX.**) Stuf welche 2lrt ttttb 2ßeife bu baö gethatt, kako si to storil? 3n weffett ©e* genwart? vprieo koga? pred kom? S3ei bir ift ein betrag »on 10 fl. gefunben worben; pri tebi so deset goldinarjev, nicht: znesek od 10 gold. dobili. Stefer Siebflahl qualiftjirt ftch ju einem Verbrechen, ta tatvina je hudodelska — hododelstvo, —je ober se mora hudodelstvo imenovati. Saut ber 3h"en obltegettben Pflicht hätten Sie ihn anjeigen follen, po svoji dolznosti bi ga bili morali ovaditi (zatoziti), ober: Vasa dolznos't je bila, ga ovaditi. Saö i(l eitt fchwieriger, — »er* wicfelter $all, ta je tezka, ta je zvita (wirb ücrflanbett rec **). Sie Stabt Satbach Ljubljansko inesto, baö Sattb Krain krajnska dezela. (Siehe noch unb' »ergleiche beibe Xerte im praft. Anhange).
Anm. SBejiiglich beS II. thät. Mittlw. org. 3t. auf - si wirb nachträg= (ich bemerkt, baß e-3 nur bann s)Ma$ greifen fann, wenn e$ jum Subjelte beS Sa£eS gehört; j. 33. 9?ach Anhörung beu f. t Staatsanwaltes hat baS ©ericht folgenbeS Urteil gefcfjöpft, zaslisavsi c. k. derzavnega pravdnika, je sodnija sledece razsodila (sledoco razsodbo sklenila); fehlerhaft aber wäre ei ju fagen: c. k. derz. pravdnika zaslisavsi, je bila po sodniji sledeea razsodba sklenjena, nach Anhörung bes i. f. Staatsanwaltes i|l oon bem @erid)te f. lt. gefd). worben. 3n biefem galle muß ei heißen: po zaslisanju c. k. derz. pravdnika ober: potem ko je bil c. k. derz. pravdnik zaslisan.
*) ©ei ben 3trc. I. $5., beren ©tammfilbe auf einen 50?it(. au£gefyt, ober welche in ber gegro. 3t- »or-em ein m ober n einfebalten, rcirb 53ef>ufö ber 23ilbung beS II. tfjät SÖiittli». erg. 3t. Mojj - si bem Stamme angehängt, ob. ber gegre. 3t. ftatt - em ; padem, padsi; recem, reksi; oprimem, oprimsi; ferner rai-pnem (I., nid)t II. S-)/ razpensi; zaenem, lacensi flatt: razpnsi, zaensi. <Bo im 5fird)enf(at)tfchen. Pozabim hat pozabsi unb pozabljivsi jtatt pozabivsi.
**) ©onfl hc'ft galt primerlej pon primeriti se ftch 3»tragen.
Tl. SßärterttOung.
a)	3m 21ffgemetnett fo »tet:
1.	Sie 23iegung6ftlbett -nina, - ovina bebeuten gew&hnfich eine 21 fo gäbe ober ©ebüijr, afö: voznina gu()rIof)it, mostnina, mostovina ©rücfenjott, vpisnina @infd;reibegebühr, vstopnina Grintrittögefb :c.
2.	- alo, - elo, - ilo »orjügltch SD?ittel, ffierfjeuge, afö: ogri-n.jalo £ütle, Umbängtuch; ocalo SJugeitgfaö; omelo 33artwifch; kropilo ©prengwebef; motovilo £afpef; zdravilo 2lrjnet; cernilo ©chwärje, Glitte; — anbere: opravilo ©efc^äft, odpravilo ©ettbuttg, 2lbfenbmtg, Gnrpebition ic.
3.	- isce (-ise) gcttjötjnfic^ einen flachen D?attm, afö: sternisce ©toppelfelb, Ianisce, Siefer, worauf i'etn gebaut t(l, obs;r war, pro-sisce jpirfeaefer, kopalisce ©abeort ic.
4.	- nica »orjitglich gefchlojfene Zäunte unb wetbl. ^erfonett, abge« leitet »on ber männf. 33i(b. ©ilbe-nik, alö: mesnica g'feifd^baitF ^ noznica SKefferf^eibe, delavsnica 21rbeitöh<*u$, toznica Klägerin »on toznik Äfäger, pomocnica Helferin »on pomoenik Reifer :c.
b)	Sttfammenfefcung ber äöörter:
Siefe gefcf>ief)t in ber D?ege[ burch dütfehiebung be6 o, ober burch wanblung beö Gntbüofalö »om S3efttmmung6worte in o, wenn eö rxid^t fcfwn »orfyanben ift: cervojed, SBurmflich, beloglav wetßfopftg, pervo- ober izvirnopis SDrigtnalfchrift. — Oft muß baö Seflimm.üBort in ein SSetw. »er« wanbeft werben: 5Bintertag zimski dan ufw. £>ft wirb bie beutfehe 3n* fammeitfe^ung bfoß burch unferc S3i(bungöjT(be bejeichnet: Setttwanbhänbier platndr, Dftnbfletfch govedina etc.
c)	Eigennamen:
U Surdj SSerwanbfttng beS - sko (©ejetdmuttg ber ?ättber uttb größeren Srtfchaften) erhält man bie Benennung beö SSewohnerö: Krajn.vko jfrain, Krajnec Trainer; Dolensko Unterfrain, Dolenec Unterfrainer. Sludge* nommen: Korosko (Statt Koros - sko), Korosec; Nemsko, Neraec u. a.
Sfnch ©ewohner fleinerer Serter werben burch ec bejeichnet: Skocjan ©t. .fanjian, Skocjanec, Poljane ^ötfanb, Poljanec ufw.; — 2. Einige befommen an ober n: Gorje, Gorjan ©örjacher, Litija, Litijan Sitaier; 3. bie auf ovo befommen can: Krakovo, Krakovcan Ära'fauer, auch Krakovec; — 4. anec ttur wenige: Jg, Jzanec Sgger, Trebno, Tre-banec £reffner; — 5. bie weiblichen Eigennamen »erwanbefn baö männf. ecinka: Slovenec, Slovenka, Dalmatinec, Dalmatinka. ÜBon Krajnec ift Krajnica, »on Korosec Korosica üblich; — bie auf an, anec befommen ka ju an (ec fällt weg): Litijan,Litijanka; Jzanec Jzanka.
QSuIgar gibt man ben Sunamen be« Wanne« für weibt. $>erfonen ka, ca, ica, ovka, la, nlja, toa« in bie ©chriftfprad)e nicht einzuführen toäre.
Uebergattg t>er Mitlaute.
33et ber 33itbung oerroanbetn fich bie OTittaute häufig in bie renuanbten, ai«: e, k, t, in c: ovea, oveji; möka, moenat; metati, mecem;d in j: grad, grajski; g unb ss in i, rog, rozen; h in i: suh, susa; st U. sfc in ic (i): pustiti, puscen; iskati, iscem. gtir bie Silbung fe()r rcichtig.

iuuiutnttcrumv
^Jlcbe Sprache hat im Sergleiche mit einer anbereit einen »erfchtebenert Söau, — gereifte (Sigenthiimlichfeiten, — eilten anberen ©eift, fo jroar, baß matt nicht jroet Sprachen ro örtlich eine iit bie anbere übertragen fann unb barf, rocttit man ftd? nicht gegen ben ©eift berfelbett öerfünbtgen rotll. ©ehr abroetdjenb ift ber Sau ber floöeuifchen unb ber flaötfchen Sprache überhaupt, »oit jenem ber beutfchen; biefe liebt £aupt*, jene Beitroörter. SSott einer »örtlichen Ueberfelpng — rote fie SSiele »er« laugen — fann beinnacf) bet biefen jroei Sprachen eben fo roeittg bte Siebe fein, rote bei sroet aitberen 5. 33. ber beutfchen uitb latetiüfcheit jc. ®em ©efagteit jufolge muffen alfo bte beutfchen (inebefonbere bte ab* (traften) Subftaittioa bem ©eilte ber Sprache gemäß burch Umfchret* bung — burch Beitroörter OMttlro. tf)ät. unb leib. ©erunb. jc.) gegeben roerbeit. Sföait muß jroar ttt einjelnen fällen auf bte -ftürje ber beutfchen Slitöbrucfroeife »erdichten; attetn man brüeft fTch baftir (ohne bett SSorjügeit ber beutfchen Sprache nahe treten ju roolleit, fet eö bemerft) in Wielen anberen fällen fürjer auö, rooju bie ©ntbehrlichfeit beö ©efchlechtS* unb beä perf. $ürro. alö 1. @nb. niebt roenig betträgt, 5. 33. mizim, ich halte bie Singen (mit bloßen SlugenlieberiO 5«; fte h<*t über feinen Äopf eilten Schlag geführt, po glavi ga je vdarila (nicht: ona je po nje-govi glavi en vdarec peljala); mit .Sjtnbltcf auf baö ©efeij, glede na postavo; auö Sergeffeitheit pozabsi; roährenb bcö Xaitjeitö (öfterö) falten, plesaje padati; baö bei ber gelbroirthfchaft Grrroorbene h«t er bei bem sPferbehunbel »erloren, prikmetovano je zakonjaril.
Siefe roeitigen Seifptele bürfteit jur Sarthuuitg beö oben ©efagteit unb jttr Sluffläruitg iit Sejug auf »»örtliche Ucbcrfefjungcit h<»reichenb fein. (Siehe noch bie SBortfolge.)
K. §§.ama 158 in 165 r. k. pr. *)
Povabila za price in ravnanje, ako ne pridejo fako izostanejo).
1. Povabilo price.
Gospodu J. Lern per tu, peku, tukaj.
C. k. okrajriozborna sodnija Ljubljanska Vas s tim povabi ober: Vam naroci), 5. novembra (listopada) 1850 zjirtraj ob poli evetih v pisarnico podpisanega preiskovavnega sodnika fv per-vem nadstropju, 8ma vrata) gotovo za prico priti; ako bi ne prisli (ober: ce ne, ober sicer) bi mörali postuvne nasledke po 165. reda kazenske pravde terpeti.
V Ljubljani 1. novembra 1850.
i
V imenu c. k. okrajnozborne sodnije:
1.1. (ime) s. r. preiskovavni sodnik.
Ä. Drugo (poiiovljeno) povabilo price.
Gospodu J. Lempertu, peku, tukaj.
Ker niste povabilu 3tga. t. m. (tega mesca), stev. 172 za. danes pokorsine skazali, se Vam s tim vnovicdrugic naroci, 7. novembra 1850 popoldne ob 3eh v pisarnico podpisanega preiskovavnega sodnika (v pervem nadstropju, 8ma vrata) priti, da böte kakor prica izprasevani (zaslisani), ce ne, bi morali po §. 165 reda kazenske pravde pet goldinarjev srebra kazni placati, in se povelje dati, Vas siloma (s silo) pred sodbo pripeljati.
V Ljubljani 5. novembra JL850.
V imenu c. k. okrajnozborne sodnije
I. I. s. r.
preiskovavni sodnik.
*) 9?om. red kazenske pravde, ©«11. reda kazenske pravde.
3u §§. 158 unb 165 ber ©tr. <P- O.
Seugeworfabungen unb 23erfügung im Salle be$ 2(u$6let6en$ Der Sengen
1. ^«{^«twtla&Httö»
"?fn Jperrn 3- Sempert, RJäcfermeiffer hier.
SSou bem f. f. 33e$trfö^jfotfegialgerichte in Satt ad) werben Sie hier* mit tiorgelaben, am 5. 9?o»ember 1850 SonuittagS um 9 ya Uf)r in bem Slmtöjimmer beö unterjetchneten UnterfuchungSrichterö eint erfien Stocfe, Xtjür^ 3?r. 8) fo gerotß ju erfchetnett, uut all Beuge tfentomuten ju wer* bett, wibrigenö Ste im 31n6bletbettöfalfe bte gefeilteren folgen tu ®mäp heit beö §. 165 ber StrafprogefSorbnung ju tragen hätten.
Satbach am 1. 3to»ember 1850.
3m Tanten beö f. f. Sejirfö^oKegtatgertchteö:
N. N. mp.
Unterfuchtmg5rid;ter.'
2. ieöerholte Scufteittootla&tittö.
2(n Jperrn 3- Cempert, RJäcfertneifler hier.
Sa Ste ber SSorlabuitg ttom 3. b. 5W., 3- 172, auf ben heutigen Xag nicht $olge geleitet h^en, fo werben Ste hiermit wteberf)olt »or* gefabelt, am 7. 9to»ember 1850 9Tad)mtttag6 um 3 Uhr in bem 31mt^ jünnter beö Unterzeichneten UnterfuchungörichterS (im erfien Stocfe, £f)ür* 3lv. 8), jitrn 23ef)ttfe 3h"r SSernehmung alö 3euge gu erfchetnen, wtbrtgenö im ftalle 3hreö Sluöbleibenö in ©emäjtyett beö §. 165 ber Straf. 9>r. SDrbnung eine ©etbfirafe üon fünf ©ltlben (L 3Ji. üon Sh'ten eingehoben unb 3hre jwangöwetfe Stellung ttor Gericht mittetft eineö äSorfüi)ruug6* befehlet oerfügt werben würbe.
Saibach am 5. D'coöember 1850.
3m tarnen beö f. f. S3ejtrf$*,JMegialgerichte$:
N. N. mp.
Unterfuchung^richter.
3. Dolocba deitfime kazni
(kazni v denarjih) zoper izostalo prico.
Gospodu Janezu Lempertu, peku, tukaj.
Ker ste ponovljenemu povabilu (narocilu) 5ga novembra 1850, stev. 172, in v njem zazuganim pastavnim nasledkom vkljub, 7. dan t. m. spet brez veljavnega izgovora izostali,*) ste po §. 165 reda kazenske pravde v zazugano denarno kazen petih goldinar-jev srebra (ober: dobrega denarja) obsojeni, in povelje je dano, Vas sem pripeljati.
Sodni streznik (hlapec) Jozef Strah je dobil zavkaz, Vain to povelje izrociti, doloeeno kazen petih goldinarjev v dobrih de-narjih od Vas prec (koj, mahoma) iztirjati, jo tukajsnji zupa-nijski (srenjski, obeinski) denarnici oddati, in se z njenim po-bötnim listom do lOga tega mesca tukaj skazati.
V Ljubljani 8. novembra 1850,
(Sodni pecat)	Kakor zgoraj.
Posamezni pricetki zapisnikov.
Zapisnik
16. septembra 1850, spisan pri c. k. okrajnozborni sodniji v Novem mestu zoper Matevza Mraenika zavoljo hudodelstva (hudodelske) tatvine, vsled napotka (nasveta) c. k. derzavnega pravdnistva 15ga t. m. pod stev. 165.
P r i c i j o c a: **)
Preiskovavni sodnik: I.
Prisezni zapisovavec: I.
Naj popred je bil obdolzenec po §J. 211 r. k. pr. opominjan, na vsa vprasanja odlocno, razlocno in resnicuo odgovarjati.
etc, etc,
*) ober: Ker niste... prisli. **) Sroeijafil (Dual), weit nur 2 gegenwärtig (inb.
3« 3fcrf)ätt<ittitg ©dfcfftafe wi&et &ett <jttö<je&ltel>eneu Scnflest,
Jpercn 3- tempert, 83äcfermei|Ter, (;ier.
Sa ffe bcr tt>iebcrJ)oIteu SSorlabung »om 5. 9io»ember 1850, 3. 172, unb ber bariu angebroheten gefeftlidjen folgen ungeachtet am 7. b. SK. ohne gültige (gntfchulbigungöurfadje aufgeblieben jtnb, *) fo werben ©ie tn ©cmäßheit beö §. 165 ber ©trafproseß.-Crbnung ju ber angebroheten ©elbftrafe »on fünf @ulben S. 3W. »crurtheilt unb ein Sßorführungf* befe^l gegen ©te aufgefcrtiget.
Ser ©erichtöbiener Sofef ©trach erhält bett Auftrag, 3h"e« biefc 3Serorbnung jusuftellen, bie »erhängte ©elbftrafe »on fünf@ulben ß. SO?, »on Shnen fogleidi einjuheben unb an bte ©emeinbefafie abäuführen, mit beren Quittung er ftc£> btö 10. b. SD?. hier aufjitwetfen hat.
\
Raibach am 8. Siooember 1850.
(©ertchtfjTegel)	2ßie oben,
<£ittjelne $opfe »on 93rotofoUen.
3Som 16. ©eptember 1850, aufgenommen bet bem f. f. SBejirff* Äollegialgertchte tit ^eufiabtl wiber SO?attl)äuö Mracnik wegen SSerbrecbenf beö (ober: »erbred>erifd;en) Sicbjtableö, iit $olge Slntrageä ber f. f. ©taatöanwaltfchaft »om 15. b. SK. unter 3. 165.
©egenwärttge:
Ser Uitterfud)ung6richter: 3?.
Ser beetbete ^Jrotofollöführer: 9f.
Sßorläuftg würbe ber 2lngefd)ulbtgte gemäß §. 211 ©tr. £>. er* mahnt, atte fragen beflimmt, beutlich unb ber SEBahrheit getreu ju bc* antworten.
»
ic. ic.
*) ober: SSeil ©ie nicht crfdjienen (inb.
Zapisnik,
napisan v preiskavi Pavla Oreska, zavoljo djanjskega raz-zaljenja straze in surnnje (ober: suma) tatvine.
C. k. okrajnozborna sodnija v Gradcu 21. avgusta 1850.
V p r i c o: Preiskovavni sodnik: I. Prisezeni zapisovavec: I.
Po opombi vsled §. 211 r. k. pr. vse natanko, razlocno in po resnici povedati.
etc. etc.
Izprasevawje price
Jerneja Goloba zastran vbitega Jurja Bozica, pri c. k. okrajnozborni sodniji v Celovcu (Celovski) 12. julija 1850.
Pricujoca: Preiskovavni sodnik: I. Prisezni zapisovavec: I.
Nato ko je bila prica po §. 171 r. k. pr. opomnjena, cisto resnico govoriti.
etc. etc.
Splosna (e) vjirusanja
(po §.172 r. k.pr).
Kako se pisete? Kako se pises? Kako Yam (ti) je iine (kerstno ime, primek)?*)
Kje ste bili rojeni (si bil rojen)? in kje stanujete (stanujes)? —
Koliko ste stari (si star?)
Kaksnega ste stana (ü)? kaksnega opravila? ali ste obertnik ali rokodelec ? s cim se zivite ? (kaj Vas iivi) ? s cim si kruh sluzite ?
Ktere (kaksne) vere ?
*) Üluf bie grage: »kako Vam (ti) je ime?« erfyält man geroöljnticf) nur ben £auf= namen gur Slntrcort; auf bie grage: Kako se pises, nur ben 3«n"men. 9?ad)= bem mujj man fragen: Kerstno ime? primek? (auct) pridevek in einigen Drten).
aufgenommen in ber Uirterfucfiuitg beö $aul Oresek, wegen tljät* lieber SSefetbtgung ber 2ßad)e unb wegen SSerbachteö beö Dtebftahleö.
tf. f. 33ejirfS*jfoffegialgeri^t ©rag am 21. 2iuguf* 1850.
©egcitro artig: Der UnterfuchungSrichter: 3t. Der beetbete Schriftführer: 9?.
Stach Erinnerung ju golge §. 211 Str. £>. aKeö genau, beutüch unb wahrhaft anjugeben.
IC. IC.
^cugeit^er^Pt
mit S3arthfma ©olob wegen beS erfchfagetten ©eorg Bozic, bet bem f. f. SejirM^offegiatgerichte in ßiagenfurt am 12. 3«Ii 1850.
©egeuwärtige:
Der Unterrichter: 3t.
Der beeibete Schriftführer: 3t.
3tac| gemachter Erinnerung gemäß §. 171 Str. S. an ben 3««' gen jur Angabe ber reinen äöahrheit.
jc. ic.
2Wgemettte ^ra^eit
(nach §. 172 Str. ty. £>.).
•JBie heißen Sie? ÜBie heißt Du? ÜBie ifl (Dein) Stame (Sauf* narne, 3uname)?
ÜBo (Tnb Sie (bijl Du) gebürtig? unb wo wohnhaft? — ÜBte alt flnb Sie (bifi Du)?
ÜBeffett Stanbeö ftnb Sie? waö ^abett Sie für eine 33efchäftigung? fTnb Sie ein ©ewerbömann ober £anbwerfer? woöon ernähren Sie fi<h? womit »erbjenen Sie jtch baö S3rot?
Sßo« welchem ©tauben?
Ali ste (für MannSperfonen) ozenjeni, ali neozenjeni? (für üBeibS* perfonen) ali ste omozeni, ali neomozeni? Slffgemetn: Ali ste poro-eeni? neporoeeni?
Kako je Vasi zeni ime ?
Kako se pise po oeetu? (s kterim primkom je bila rojena?)
Koliko otrok iroate?
Ali imate kaj otrok?
Koliko mozkih? koliko zenskih? in kaksne starosti?
Kako jim je ime ?
Kje ste od svojih mladih nog ziveli? (nicht: kje ste se gor derzali?)
Ali ste se z Matijem Kovaeem popred kterikrat kaj pecali ? ober: ali ste z M. Ivovacem imeli kedaj kaj opraviti?
Od kod (kako) ga poznate ?
Ali ste bili ze kedaj v kaksni sodni preiskavi	ali kazni? ali
ste bili ze kedaj sodno preiskovani (to je pred	sodbo zavoljo
kaksne pregrehe i. t. d. izprasevani) ali kaznovani	— kaznjeni?
Ali veste (aliYani je znano),zakaj se danes tukaj izprasujete zaslizujete) ? — zakaj so Vas (te) zaperli, — zakaj ste zaperti ?— zakaj so Vas sem poslali, — izroeili?
Posamezna „posebna vprasanja".
(Posebno taka, ki se zastran besednega sklada z nemikimi ne
vjemajo.)
Tisto noc pred s^etim Mihelom med 5i8im in 29im (dnevom) preteeeniga mesca je bjlo pri Markotu Kralju pokradeno (je bil M. Kralj okraden), kaj*#ste, kaj vee od tega?
Zakaj tajis? — zakaj se v tajbo spuseas*). — Vse resnieno (po resniei, auch po pravici) povej.
Kar si zdaj povedal, ni res. — Tvoje govorjenje (pripoveda-vanje) ni resnieno, —ober: tvoji odgovori (tvoje besede niso res-nieni (e).
Zvedlo se je, povedano je bilo, da si (ti) potepuh (vlaeu-gar). — Kaj pravis (velis) na to?
I. I. je pod prisego povedal, da si mu (ti) pet desetic, osem svedrov in tri ovee ukradel (ukral).
Kako bos to s prisego poterjeno govorjenje — sprieevanje — overgel?
*) ©tatt sc fpriebt man in Dberfrain s (spnsas), in Unter! unb Snnerfrain, )(<
sc, rcelcheö grammatifth richtiger ifl.
©inb ©te »crcf^cli4>ct, ober lebig (umweljelicfcet) ?
2Bie ift ber 9?ame Shrer (g^egattiit ?
2ßie heißt fie nach kern SSater? (wa6 für eilte ©eboreite ifl (Te)?
®te »iete Äinber haben ©ie?
£aben ©te Äiitber?
2ßie »tel Änaben? wie »iel SEßabd^en? unb wie alt finb (te?
3ßtc heißen (Te?
2Bo haben ©ie (Tch feit 3l)rer Sugeitb aufgehalten ?
©inb ©ie mit 9föatl)iaö Kovac früher je in eine Berührung ge* fommett?
Söoher (wie) fennen ©te ihn?
ÜBaren ©ie fdjon tn (irgeitb) einer gerichtlichen Unterfudjung ober ©träfe? (waren fte fchon je gerichtli<|) uitterfucht (baö ift wegen trgenb etneä SSergeheitö jc., »or ©ericht »erhört) ober geftraft?
3(t 3h«ett ber ©runb Shrer heutigen @in»ernehmung, — SScr^af* tung, — ©inlieferung befannt?
(Sinjelnc „befonbcrc fragen".
(93orjüg(ich fold^e, bie bezüglich ber SBortfügung mit ben beutfchen nicht übereinfTimmen.)
3n ber 9?acht öor ©t. Michael »ont 28. auf ben 29. »ortgen 9J?o* natö ijt bei Marko Kralj ein Stebjlahl begangen worben (ifi bem M. Kralj ein Siebflahl jugegangen), waö ttf (Shnen) btr baoon befannt?
äöarum iäugneft bu?— warum »ertegfl bu bich aufs ?äugnen (b. t. warum begütnfl bu ju läugnen an)? ®ib 2lileö ber üBahrhett getreu an.
2Baö bu je§t auögefagt haß (nicht: vunpovedal), ift unwahr. — Seine Siuöfage (n) Slngabe (n) i(l ((Tnb) nicht in ber 3Baf>ri>eit gegrün* bet (nicht: tvoje vunpovedanje).
Qrö ifl erhoben worben, — eä ift angegeben worben, baß bu eitt £erumflretcher (SSagabunb) bt(l. — 2Baö erwieberjt (entgegnest) bu hierauf?
9?. 31. hat befchworen (unter feinem @tbe) angegeben, baß bn ihm 5 ©tücf 3eh»ter, 8 ©tücf S3ohrer uitb 3 ©tücf ©chafe gejtohleu tyafi (nicht: 5 kosov desetic etc.).
ffiie wirft bn biefe befchworene 3(u$fage — btefe 3eugenau$fage — umftojfen ?
Kakor se je zvedlo ober soznalo (kakor je zapisano, kakor vidim zapisano) — kakor je dokazano, spricano, si ti Stefana Je-lena vsmertil, — vbil, — vmoril.
Povedano je bilo (soznalo, zvedlo se je) nadalje, •— cez-te (zoper tebe) tri price prieajo, da si suntar, — da si ti to storil.
Tvoje govorjenje se ne veze (se ne vjema); tvoje besede so si naskriz;— to je naskrizje v govorjenju— vbesedah,— naski'iz govorjenje, kako ga bos razjasnil (razvoslal)?
Zakaj odrekujes, tajis? zakaj si odrekoval (odrekel), tajil (vtajil), da nisi tega storil?
Ali mores to oporeci? (ali mores reci, da ni temu tako? — da ni taka?)
Tebi ne gre vera; skazalo se je, da je tvoje vcerajsnje govorjenje (pripovedovanje) neresnicno (da ni resnicno, da je laz-nivo).	( -
Govori (povej, razodeni) ze resnico; le na tebi je, dogodbo ober djanje razodeti (obstati) in si tako cas zapertije prikraj-sati.
Posamezna vprasanja in odgovon.
Povejte odkritosercno in natanko, kaj da Yam je I. I. storil (naredil, napravil, prizadel) ?
Sinoc sim stal pred naso hiso; kar prileti nenadoma (izne-nade, iznevesti) I. I. iz za vogla, in ine iz cistega mira (d) tako neizreceno v rebra sune (dregne), da sim se na tla zvernil (zgrudil) in si glavo razbil.
Ali se (si) upate to Francetu Nemanicu v oci (pod oci, nazoci) povedati?
Zakaj bi se Csi) ne upal, ker je cista resnica.
Kdo je zabodenega (zaklanega) Lukata pervi z nozein dre-gnil (sunil, vbodel, vbol)?
Tega ne vem; vendar se mi zdi (dozdeva) da ga je Mar-tinkov Nace.
Kdo se je se tega vboja — tega vmora razun (zunaj) tebe vdelezil?
Tega se res ne sp\>mnim (ne domisJim), ker sim bil silno (od sile etc.) vinjen (pijan, — ker me je bilo vino popolnoma pre-vzelo).
2Bte eß üorftegt (nicht: naprej lezi) — wie eß erwiefen »erliegt, haft bu beit Stefan Geleit umgebracht (nicht: okoli, okrog prinesel) — ben Sobtfchfag an St. 3. verübt, — ben St. 3. ermorbet.
Qjß fontmt ferner »or (nicht: naprej pride), — wtber btch fontmcn 3 Beugettaußfagen »or, baß bu ein Aufwiegler bift, — baß bu ber £t)äter bift.
■©eine Slußfagen (Angaben) fitntmen nicht überetn; — beitte Slußfagen wtberfprecheit ffcfa; — baß tft cüt äBtberfpruch, wie wirft bu ihn beheben (auflöfen)?
üöarum wiberfprichft, läugttejt bu? — warum haft bu wiberfprochen, geläugnet (abgeläitgnet), baß bu ttidjt ber Xtjätcr biß?
S3ijt bu im Staube baß ju wtberfprechen (ju fagen, baß fid) bteß liiert fo »erhalte)?
£>u »erbtenfl feinen ©fauben^ beine geftern abgelegten Außfagen (nicht: dol polozeno vunpovedanje) haben (Ich alß unwahr fjeraußge* fiellt (erwiefen).
©eftehe enbltch bie 2Batjr()eit (fchrefte enbltch jur Angabe ber ÜBahr* hett); eß hängt nur »on bir ab, bie ^hat ju gefielen (eröffnen) unb beine £aft ju »erfiirjen.
ßrinjelne fragen unb Antworten.
©eben Sie aufrichtig unb um(fänblich an, waß 9?. 9?. wiber ©te »erübt hat?
3ch fianb geftern Abettbß »or ttnferem ßaufe; ba fam 9t. 9?. plöglich hinter ber Grefe her»or, unb gab mir ohne etne Veranlagung einen fo fürchterlichen 9ftppen|toß, baß ich Voben fiel, uub mir ben JTopf ein* fchlug.
©etrattett ©ie (Ich 3(jre Slußfage bem $ranj Nemaric inß Singe* ficht ju betätigen?
ÜBarunt foffte ich mich nicht getrauen, ba ffe bie reine ÜBahrljett enthält.
ÜBer hat bem erftochetteit ?ttfaß ben erflett 9Kefferfitch »erfegt?
©aß weiß ich nicht, boefj »ermüde tch, baß eß Martinkov JVace
war.
ÜBer hat ftd) bei biefem £obfcf)lage — bei biefem SÖiorbe noch außer bir beteiliget?
©aran erinnere ich in ber Xhat nicht, weil ich ungemein be* truitfett (weil ich »om SBeine gänjltch überwältiget war).
Ali je nato Luka se kaj govoril?
Ne besedice ni spregovoril — ne zinil ni, — kar dihnil je, pa je bilo po njem.
Koliko cenite te reci? — Koliko odskodnine hocete imeti (zahtevate, tirjate) ?— koliko bolecnine (placila ober odskodova-nja za bolecine)?
Ali Vam je ze skodo povernil (placal, ali je Vam storjeno skodo ze poravnal)?
Saj se se ne zmeni.
Ali je vse prav zapisano, kar sim Vam zdaj bral —prebral?
Vse moje besede so prav zapisane; nimam nie pristaviti, nie premeniti.
Kaksen (kak ober kakov) je pa bil tisti noz (ober: noz, od kterega je govorjenje — ponienek, — od kterega se govori, ki se po njem prasa etc.)?
Je bil velik, osast (spicast), bolj od palca sirok, oster noz belih, rozenih platnic (in je imel platnice iz belega roga).
Kdo (kaj za en ift germatufiifdf)) je bil tisti (ti, ta) clovek, in kaksno suknjo je imel na sebi ? — ali je bil obut ali izut (bös) ? — ali ni bil razogläv? ali je bil morebiti (nemara) pokrit?
Tega ne vem povedati, ker je bilo ponoci in zlo tema (temno).
Kdo bi vtegnil (mogel) povedati (razodeti, pojasniti, razjas-niti), zakaj da je Anton Plevnik svojega (lastnega) brata vbil?
Pred kod ne (blezo) bo vedel to rec Potokarjev volar razjasniti (v tej reci kaj razodeti etc.), zato ker sta si z Anto-nom Plevnikom prav velika prijatla (ker sta si . . . . kaj do-bra) etc., (ni$t etwa: ker na prav prijatelski nogi zivita).
Kdo (kteri) izmed roparjev, razbojnikov, tolovajev) se je Bogomila Markica pervi lotil?
Vsi kmalo smo se ga lotili; nihee ni bil pervi, nihee zadnji pri tem djanju. To se je godilo o belem dnevu; toraj sim vse jia-tanko vidil.
Zakaj ste te denarje vtajili (zanikali, — zanikovali? — zakaj ste tajili, da teh denarjev nimate)?
Prevelike kazni (pokore) sim se bal.
Hat SufaS itadj biefem SBorfaffe noc$ gebrochen?
9?icht ein ©ort er ^crüorgebrad^t, — nicht ben üftunb hat er aufgethan, — er t^at nur einen Slttjemjug, unb eö war um ihn gesehen.
Stuf wie »tet bewerben (wie hoch fc£>ä§crt ©te) biefe ßffeften? — SDBte »tef ©cfiabenerfafc »erlange« ©te, fprechen ©te an, forbern ©ie?
§at er ben 3h«Ctt ^gefügten ©^aben fchon gut gemalt?
<Sr mac^t feine SUZtene baju.
3(1 2tffe3 richtig aufgenommen, wa$ ich Shnen je£t »orgetefen habe?
2tffe meine Angaben ftnb richtig niebergefchrteben, tch habe nichts betjufefcen unb nichts abjuanbern.
©te fah benn baö fragliche SKeffer (baö SKeffer hergebe bergrage, baö in ber SKebe ober grage ftehenbe 9J?ejfer (nicht: v vprasanju sto-jeci noz) auf?
mar ein großeö, fpi&tgeö, über 1 Soff breitet, fcharfeö SOJeffer mtt wetßhörnernem Hefte (unb hatte ein Heft*) »on weißem Horn).
©aö war baö für ein Sföenfdj, unb waö für einen D?ocf hatte er an? war er befehlet ober unbefctmhet (btoßfüßig)? — war er nicht ohne Jfopfbebecfung ? — ober tjatte er »ieffetcht eine jfopfbebecfung (am ,f opfe) ?
Sießfaffö fann ich feine Stuöfunft ertheiten, weit eö 9Jacht unb fehr ftitjler war.
©er biirfte tm ©tanbefein, Stuffchtuß ju geben, auf welchem ©runbe Stnton Plevnik ben £obtfchtag an feinem (eigenen) ©ruber »erübt hat.
Höchl* wahrfchetnttch wirb in btefern ©egenffanbe ber ffchfenfnecht beä Potokar Stuffchtuß geben fönnett, weit er ju Stnton Plevnik ein fehr guter greunb tft, (weit er mit ... . auf einem fehr freunbfehaft* liehen guße tebt).
©etcher »on ben Räubern hat auf ©ottlieb Markic ben erften Angriff gemacht ?
©ir alte machten ben Stitgriff auf ihn ju gleicher Seit; SRiemanb war ber (Srjle, 9?iemanb ber ?e£te bet btefer £hat. Stefeö trug jTch beim heffett Sage ju, weßhatb ich affeö genau gefehen habe.
ffiarum haben ©te ben 23ejT£ btefeä ©etbeö getdugnet?
3ch fyatte gnreht »or einer ju großen ©träfe.
*) £>eft al« ©riff heijjt roö, derzaj, prijemek (»ulg. stilj), platnice ftnb mel)r „23efcha(ung (bie Schalen)."
Ali imate kaj do te price? (cez to prico povedati)?
Cez to prico imam toliko povedati, da bi rada mojo sluzbo dobila,inda me je po nedolznem le zato goljufije obdolzila, ker bi me bila rada s tim spodlezla (iz sluzbe spravila).
Resnobno (ostro) Vas opominjam, resnice se derzati.
Ne bojim se (ni me strah), da bi me kdo na laz postavljal (postavil).
Ali je ranjencu ze kaj odleglo? — Ali mu bo to ranjenje kake nasledke za ves cas njegovega zivljenja zapustilo?
Ranjencu je sicer se precej odleglo; ali desnice svoje ne bo mogel nikdar vec tako rabiti, kot doslej; — to ranjenje se mora tedaj tezko imenovati.
Povabilo obdolzenca (narocilo obdolzencu}-K §§. 183. in 184.
Povabilo (nai'ocilo)
c. k. okrajnozborne sodnije Ljubljanske.
Gospej l'erezii Zakotnik na Pol ja nah.
Gospa Terezija Zakotnik je (ob: Gospej Terezii Zakotnik se naroci), zavoljo tega, kerjo gospa Ljudomila Terdina goljufije dolzi fkrivi), k zaslisanju (izprasevanju) pred c. k. okrajno-zborno sodnije Ljubljanske (ober v Ljubljani) s tim pristavkom povabljena**), da ima v pisarnico podpisanega preiskovavnega sodnika (v 2. nadstropju, 8ma vrata)
30ga oktobra 1850 zjutraj (predpoldne) ob lOtih priti, ce ne, bi morala (mogla) po 183 reda kazenke pravde pred sodbo pripeljana biti.
V Ljubljani 28. oktobra 1850.
V imenu c. k. okrajnozborne sodnije
I. s/r. ***) preiskovavni eodnik.
■*) Obdolzenec i(i eigeittfidj männlich, obdolzenka meiMich, ff«tt: obdolzeai, ob dolzena.
**) 9)fit »se naroci« bleibt »povabljena, da ima« nteg.
***) Pomeni: s svojo roko.
jpaben Sie gegen bie ^erfoit biefeö Beuge" etwas einjuwenben?
©egen Cüber) btefen Beugen habe ich fo »tel einjuwenben (»orju* bringen), baß er meinen Sienfl ju erhalten wünfcht, unb baß er mich nur auö bem ©rttnbe be$ 33etrugeö befctmlbiget hat, um mich baburch auö bem Sienjle jn bringen.
3ch ermahne @te ernflltch (itachbrücffich), hei ber ÜBafjrhett ju bleiben.
3ch furchte nicht (ich feine furcht), baß mich Semanb ber Siige (trafen mürbe (wirb).
3ft ber Buftaitb beö Sßerwitubeteit fchon bcffer? — äBtrb ihm tiefe Sßerwunbnng trgenb welche lebenslängliche golgeit tyititerlaffen?
Ser Buflanb beö SSerwunbeteit tfl jwar jicmlich beffer geworben; allein »oit feiner rechten £attb wirb er nimmermehr einen folgen ©ebrauch machen fonnen, wie bisher; bie SSerwttnbnng muß baher eilte fernere ge* nannt werben.
23or(at»ung i>e$ Sfngefcfoulöi^en.
su §§. 183. u. 184.
SBprlo&iutfl
beö f. f. 33ejtrfö*ÄollegtalgertchteS in Saibach-An bie grau Shefef'a Zakotnik in ber Poljana.
Sie grau Xhereßa Zakotnik wirb jur Vernehmung über ben ber* felben »oit ber grau Ludmila Terdina jur Saft gelegten S3etrug ju bem f. f. 23e$irfä*Äollegialgertchte tit Satbach mit bem Sßetfa(je »orgela* ben, baß (Te im 2lmt6jtmmer be6 unterjeichneten Unterfuchung$ri<hterö (im 2. ©tocfe £h»r*3?r. 8)
am 30. £>ftoher 1850
Vormittags um 10 Uhr fo gewiß ju erfreuten habe, wibrtgenö (Te im gälte ihreö Sluöbletbenö in ©emäßheit beö §. 183 ber ©trafprojeßorbitung perfonlich *) »or ©ericht werbe geführt werben.
Üaibafy am 28. Sftober 1850.
3nt tarnen beö f. f. 33ejirfö*Äotfegialgerichteö
N. m/p.
UnterfudhungSrichter.
*) 3m ©looett. iß bag 3Bort perfönlich (osebno) in biefem Salle unnötig.
K. §. 256.
Povabila (narocila} za glavno #) obravnavo.
a) Povabilo tozenca (narocilo tozencu).
larocilo
c. k. okrajnozborne sodnije Cernomäljske (ober: v Cernomlju).
Zavoljo preiskave tukaj priperti (zaperti) Ani Cembe.
Ocitna glavna obravnava vsled zatozbe c. k. derzavne prav-dnije zoper AnoCembe zavoljo hudodelske tatvine se bode v pon-deljik 25. novembra 1850 predpoldan ob 9ih godila (versila).
Tozena (zatozena) Ana Cembe je tedaj po §. 256 reda kazenske pravde k tej sodni seji (k tej sodbi) povabljena.
V	Cernomlju 19. novembra 1850.
Okrajni sodnik I. s/r.
Vabilo (pofelic, poziv)
c. k. okrajnozborne sodnije Cernomäljske.
Gespej Alojzii Polhek, tukaj.
Da böte pricali (resnico storili), ste poklicani (pozvani), v pondeljik 25. novembra 1850 predpoldan ob devetih k ocitni sodbi priti, ki se bo vsled zatozbe c. k. derzavne prav-dnije zoper Ano Cembe zavoljo hudodelstva tatvine versila (godila). Verh tega se opomnite, da postava vsaki prici ob pravem casu priti veleva, zugaje tisti, ktera nebi (bi ne) prisla, da bo siloma pripeljana, nadalje 5 do 50 goldinarjev dobrega denarja za kazen placala, po okolnostih tudi obsojena, stroske zastonj napravljene seje terpeti, in da zamore izostalega (tistega, ki ne pride) le kaksen dokazan, nepreviden in neodvernljiv zaderzek *) izgo-voriti.
Seja (sodba^) bo v sodniji, v pervem nadstropju. Ondi se imate oglasiti pokazavsi (ober: s tim, da pokazete) to vabilo, in tako dolgo v seji (pri sodbi) ostati, dokler Vas predsednik ne odpravi, ali Vam odstopit ne rece (veli).
V	Öernomlju 19. novembra 1850.
Okrajni sodnik I. s/r.
auch poglavno, poglavitno.
**) Ober: dokazano . . . napotje.
3u §. 256.
SSotlabungcrt jur £aupft>erljani>liing.
a) «Gorlabung be« flngeftagten.
^orlrtbuiiftö^cfe^l
be$ f. f. 33ejtrfö*,ftoUegtalgertcfcteö tn Cernembl.
bie hier in Unterfuchungahaft befinbtiche 2(nna Cembe.
Sie öffentliche <paupti>erhanblung über bte Slnflage ber f. f. ©taat^ anwaltfcbaft gegen ilitna Cembe wegen SSerbrecheuö beö Stebftahleö roirb auf Montag ben 25. 9?o»entber 1850 SSormittagö um 9 U£)r bejiimmt. Sie angeflagte Slnna Cembe wirb ba^er gemäß §. 256 ber ©tr. ju btefer ®ericht6(T£ung »ergelaben.
6ernembl am 19. Sftober 1850.
Ser 33e$irfSrichter I. m/p.
3$otla&tsttddl>efeljI
be$ f. f. SBejirfö^ollegialgerichteö $u Cernembl.
3ln Jrau 7(loi|la Polhek, ^>ier.
Um ein Sengntß ber äBahrhet't abzulegen, »erben ©ie hiermit auf
SOiontag ben 25. 9?o»ember 1850
SSormittagö neun Uf>r
jur öffentlichen ®ericht$»erhaublung über bie Slnffage ber Staatsanwalt* fchaft gegen SInna Cembel wegen SSerbrecfjenö be6 Sieb(tat)leö »orgela* ben. ©ie werben Sterbet erinnert/ baß ba£ @efe(3 jebem Beugen baö pünftftdje Ericheinen unter 2lnbrot)ung ber fonft ju gewärtigenben jwangö* weifen Vorführung, ferner eine ©elbjtrafe öon 5 biö 50 fl. (§. ÜB., unb nach ilmftänben ber Sßerurtheilung in bie Sofien ber vereitelten ©igung jur Pflicht macht, unb baß nur bie 9iachweifuttg eineö unoorhergefehenen, unabmenbbarett ipinberniffeä jur Sntfchulbigung beö 2lu6bletbenö bienen fann.
Sie ©ifcung wirb in bem ©eridjtägebäube im 1. ©toefe abgehalten werben, ©ie ha&en fich bafelbjt burch SSorjeigung biefer Sorlabung ju mefben unb bann in ber ©tgung fo lange anwefenb ju bleiben, alö ber SSorjtfcenbe ©ie nicht entläßt ober 3hr Abtreten »erorbitet.
Cernembl 19. 9?ot>ember 1850.
Ser Sejirförichter 3f. m/p.
Inicnik
pric v reci c. k. derzavne pravdnije Cernomäljske zoper Ano Cembe zavoljo hudodelstva tatvine.
Sledece price poterdijo, da so povabilo prejele, s kterim so bile k glavni obravnavi, ki se bode
v pondeljik 25. novembra 1850 ob devetih zjutraj pocela, pred c. k. okrajnozborno sodnijo v Cernomlju povabljene.
o <u >vx	Kerstno ime in primek Qmdevek)	Stan ali opravilo	Stanovalisce	Poterjenje s podpisanim imenom in pristavljenim dnevom
1	Alojzija Polhek	hisna gospodinja	v Cernomlju v 65. hisi	
2	Katarina Hudele	kmetica	v Rucetni vasi v 5. hisi	
3	Janez Virant	hisni gospodar	v Cernomlju	
Ova ja.
C. k. okrajna sodnija okolice Ljubljanske 24. juiija 1850.
Vprico podpisanega.
Martin Klancnik iz Ponove vasi, 40 let star, kafolske vere, neozenjen, ki se ni bil nikoli preiskovan ali kaznovan, da zapisati sledoco
o v a j o:
V nedeljo teden pridem ob 8ihvzvecer iz kereme domü. Ko v hiso (stanico) koracim, stopi Janez Cuk po domace (sploh) Berce Iz Ponove vasi, ki je bil malo popred v naso hiso prisel, pred-merekoe: „Kedaj si me vidilna Mozinat'ovi njivi tursico krasti?" jSe nisim vtegnil odgovoriti, da ga jaz nisim tarn nikoli vidil, in da nisim kaj takega tudi nikdar govoril, Janez Cuk ze nad-me zamahne; ker sim se pa bil temu mahleju po sreci umaknil, me je nato po desni strani cela tako vdaril, da sim se pri tej prici
ber Scugett in ber ©ache ber f. f. ©taatöanwaftfchaft ju ÖernembI gegen Slna Cembe wegen Verbrechens be$ £>ieb|tahle$.
©te nachdehenben Sengen betätigen ben (Smpfang ber 23orlabmtg, fraft welcher fie ju ber
SKontag ben 25. 9?o»ember 1850 um 9 Uhr Sormittagö beginnenben £aupt»erhanblung »or baö f. f: 33ejtrfö*$ollegtalgertcht ju Cernembl »orgelaben worben ffnb.
JB- es 00	Sßor* u. Buname	©tanb ober Sefchäftigung	©ohnort	Seftätigung burch ^arnenö* fertigung unb Slngabe beö £age$
1	SllotjTa PoJhek	£auöbej%r$* $rau	Cernembl £au$*9ir. 65	
2	Katharina Hudele	?anbtnann& $rau	Rucetna vas #au$*5Hr. 5	
3	Johann Virant	§au$beftfeer	Öernembl	
@ute Slnjeifle*
-ft. f. 33ejirf3gericht Umgebung ?aibach$ am 24. 3ult 1850. ©egenwärtig ber ©efertigte.
Martin Klancnik twtt Ponovavas, 40 Sahre dt, tatf)olifä, lebig, noch nie gerichtlich unterfucfjt ober beflraft, gibt ju ^Jrotofoll fol* genbe
3t n 5 e i g e:
Sim (Sonntage »or 8 £agen fam ich nm 8 Uhr Slbenbö auö bem ffiirthöhanfe nach ijmufe. Sllö tch in bte ©tube trat, fam mtr Johann Cuk vulgo Berce »on Ponovavas, welcher fttrj ttor meiner Sin* fünft in nnfer Jpauö fam, mit ben ÜBorten entgegen: »2öann haß bu mich auf bem Mozina'fchen Siefer Äufurnj Itehlen gefeiert?« 3ch hatte faum Seit barauf ju antworten, baß ich ihn bafelbft nie fah, nnb biep fattö auch nie etwaä gebrochen habe, als Johann Cuk fchon nach mir einen £ieb führte; weil ich biefern Silage glitcflicher 2Beife auswich,
omamljen na tla zgrudil (zvernil). Ker sta bila moj bolni brat, ki je pri peci sedel, invnjegova zena Marija Klancnik prec glas zagnala, da nie je Cuk vbil, in ker sta na ponioc klicala, se je Cuk pobral, da ga nisim ta (ti) vecer nie vec vidil.
Samo tole se pristavim, da je bil prec po tej zgodbi inojega brata hlapec po imenu Joze Ljiibic v biso prisel, in nie, kakor so mi pozneje pravili, od tal vzdignil. Zakaj da je Cuk z nienoj tako ravnal, ne vem; jaz rau nisim nikoli nie hudega storil in nik-dar nobene zale besedicev cez njega rekel. Za preterpljene bole-cine hocem od Janeza Cuka 100 goldinarjev odskodnine imeti, in prosim, da bi ga po postavi pokaznili.
Po prebranju.
Poterdim, da je moja povedba prav zapisana.
X Martin Klancnik, podpisal (ga je)
I. s/r.
(Nato je oskodovanega gosp. Dr, I. I. pregledal in pod svojo pri-eego poterdil, da je oskodovanje lahko.)
Okrajnosoduijska razsodba.
(Po ocitni obravnavi zgornjega primerleja.)
V imenu presvetlega cesarja avstrijanskega.
Janez Cuk, 351etstar, vdovec, zemljinar iz Ponove vasi, je prestopka postave za telesno varnost *), oskodovavsi Martina 'Klancnika **), kriv, in bo po §. 183 kazenske postave II. dela osern dni v zaporu, poostrenim z dvakratnim postom pervi in zadnji dan pokorjen ***) tudi ima Martinu Klancniku odskodnino, ki se mora v redni pravdi iskati, placati in sodne stroske terpeti.
*) prestopka zoper telesno varnost fjätte logifd) feinen ®inn.
**) ob: s tim, da je Martina K-a oükodoval ob: zato, ker je M. K-a osko-doval, ober.' po oskodvanju (?), z oskodovanjem (?J, vsled oskodovanja (?) — skoz oskodovanje roäre febler|aft.
***) "Populär: in bo zato osem dni zapert, poverh se bo pa moral (mogel) se dvakrat postiti.
»erfegte er mir baittt auf bie redete ©tintfette einen berartigen ©d^fag, baß ich betäubt ju 33oben ftel. 2BeiI mein frattfer Vruber, ber beim £)feit faß, unb bejfen @hewetb 50iaria Klancnik fogletch ei« ©efchrei erhoben, bavß mich Cuk erfragen habe, unb um £tlfe riefen; fo ent* fernte ffch Cuk, ohne baß ich ihn an biefem Abenbe mehr gefeheu ha&e>
Jch bemerfe nur noch fo »iel, baß gleich nach biefem Vorfalle ber Unecht nteineö Vruberö 9?amenö Jofef Ljubic iitö jjatt£ fam, unb mich, wie man mir fpäter erjät)tte, »ont «oben aufhob. 2)ie Urfache, warum Cuk auf biefe üßeifemit mir »erfuhr, ijl mir nicht befannt, benn ich t>abe ihm nie etwaö ju ?etbe gethan, unb fein übleö üßort über, ihn gebrochen. Jch fpreche für bie erlittenen ©chmerjen »on Johann Cuk eine Grntfchäbtgung »on 100 fl. an, unb bitte um beffen gefegte 33e* ftrafung.
9Jadp ber Vorlefung: ütfetne Angaben betätige ich aß richtig ntebergefchrteben.
X SOlartin Klancnik burch mich
9?. 3gefertiget.
(hierauf würbe ber SÖefchäbigte »om J?errn Dr. 3». 97. unterfucht, welcher unter feinem abgelegten Sibe bie Verlegung für eine (eichte erfiärte.)
(5iit &<>jitf$3ertd>tltcM Iltt&eiL
(97ad) öffentlich« 9Serhanb(ung beä obigen gafles.)
3m Tanten ©einer SfWajeflät beö Äatferö »on Seflerreich.
Johann Öuk, 35 Jahre alt, verwitweter ©runbbeftger »on Pono-vavasifibertlebertretung gegen bie forderliche Sicherheit*) burch Verlegung beö Martin Klancnik fchulbig uub wirb nach §. 183 Str. II. Xt)eitä mit einem achttägigen mit zweimaligen Mafien am erften unb legten Xage »erfchärften Arrefie beftraft; auch fabe er bem SÜJiartin Klancnik ben auf bem orbentlichen D?ed)töwege auöjutragenben ©chabenerfag ju leiten unb bie ©erichtgfoften ju tragen.
*) Slud) im Seutfchen tfir e« unlogifd) gefagt: »ber ltebertretung gegen bie förperl. ©ich.« Itatt: ber Uebertretung be« @efe$e« für bie förperl. ©icherheit.
V z r o k i.
Janeza Cuka je vidil Anton Klancnik, prica, kteri vsa vera gre, ko je Martina Klancnika s pestjo vdaril in na tla pobil, da je ta oblezal, in se nie zavedil, kar tudi Martin Klancnik, na kterem je bilo oskodovanje najdeno, poterdi. Maria Klancnik in Joze Ljubic sta dobila Martina Klancnika na tleh lezati in Janeza Cuka zraven (poleg) njega stati in z nogami teptati; on sam pravi, da je bil res v Klancnikovo biso prisel. Toraj je Janezu Cuku prestopek postave za telesno varnost po 183 k. p. II. dela dokazan. Kazen gre po ravno tem §u. odmeriti; poslednja doloeba v razsodbi se opira na §. 167 reda kazenske pravde.
Nato je okrajni sodnik Janeza Cuka poducil, kaksen pravdni pripomocek mu po postavi gre, *) kterega se je on tudi posluzil, in nevtegoma pritozbo napovedal.
(Konec ob Jlih dopoldne.)
I., okrajni sodnik.
I., zapisovavec.
*) — da mu je na voljo dano (nicf)t: da mn frej stoji) se eess to razsodbo pri dezelni sodnii pritoziti.
Stuftet eitler Sfnflflflefclmft ttt flotjcittf^cr
2tn m. Sie ungewöhnlicheren ?tusbrüc£e werben in bem 23er$eichmffe am @d)(u|je nachgefchlagen werben fönnen.
C. k. okrajnozborni sodniji Ljubljanski. Zatozbin spis c. k. derzavne pravdnije Ljubljan.ske zoper zapertega Jerneja M - ka po domaceJ-a zavoljo hudo-delstva poskusane tatvine.
C. k. okrajnozborna sodnija je z razsodkom 7. septembra 1850, stev. 751, Jerneja M - ka zavoljo liudodelstva poskusene tatvine v stan zatozljivosti dela (djala). Ti razsodek je bil zato obdolzencu po spricevanju zapisnika 9. septembra 1850 razodet, in ker se on ni hotel pritoziti, je tedaj ze tudi pravno moc zadobil.
C. k. derzavna pravdnija izroci toraj, opiraje se na vvodno preiskavo zoper obdolzenca po 249 r. k. pr. sledeco
z a t o z b o:
28. junija t. 1.*) popoldne je sla vsa druzina Franceta Jermana,
*) Sie«: tega leta b. 3- SWan ^üttje fid) ju fdjreiben ftatt letosnjega leta, abge= fürjt 1. 1.; benn biefe Jlbfiirjung fönnte aud) »lanskega leta« o. 3. gelefen werben.
roiire feftjufe^cn: t. 1. = b. 3. ober f. 3- (tera ®ber tekoeega leta), —
1. I- ■■ t>. 3. (lanskega leta), ober, um aller 3t»«ibeutigfeit »orjubeugen, p. 1. (pretecenega leta).
© r ü n t> e.
Johann Cuk ift »Ott bem glaubwürbtgen Beuge« 2lnton Klancnik gefeiert werben, alö er beit SDJarttn Klancnik mit einem gauflfchlage 31t Sobeit flrecfte, baß btefer bewußtlos liegen blieb, waS auch Martin Klancnik, bei welchem bte Verlegung eorgefunben würbe betätiget. SWarta Klancnik unb Sofef Ljubic haben ben Martin Klancnik am Sobeit liegen unb ben Sohanit Cuk mit ben puffen ftampfettb bar* neben flehen gefeiert: er felbft geftel)t ein, tn baö Klancni k'fdje £auö gefommen ju fein. Saher ifl Sohann Cuk ber Uebertretung gegen bie förperitche Sicherheit nach §. 183 ©t. &. II. 2h. überwtefett. Ste ©träfe ift nach eben biefem §. auöjumejfett. Sie legte Verfügung im Urteile ift im §. 167 ©tr. £5. gegrüubet.
hierauf würbe Sohanu Cuk »on bem SSejirBri^ter über baö ihm jufiehenbe Rechtsmittel belehrt, welches er	Slnwenbuitg bringt unb
ben Dlefurö, alfogleid; anmelbet.
(©efchloffen um n tlfjr Vormittag^.)
N., 58ejirf$richter.
__N., Schriftführer*.
*) — baß ei ihm frei ftef>e, (Ich gegen biefeä llrtfyeil bei bem f. f. Sanbe$gericf)te ju befchmeren.
gospodarja iz Podberda na bliznje polje delat. Pred odhodom so bili hisna vrata zaklenili. — Okoli treli zaslisijo pri hisi razbijati. Gospodarjev brat Matija Jerman gre domu gledat, kdo in kaj da je. Hisna vrata najde sicer se zaperta, ali skozi okno in od-perta vrata izbe ali stanice*) na vezi moza, ki je tukaj po odperti skrinji rnatere Urse, ktera je bila popred zaklenjena, premetäval.
Ker je zacel M. J. domace na pomoc klicati, prileti moz z zakljem na rami in s sekiro v roki iz hise in hoee pobegniti; Matija in pritekli France J. pa ga doteceta, zagrabita in pravici iz-rocita. — Domaci so najdli popred zaperto skrinjo Urse J. po siloma razklecani kljucavnici odperto, zvunaj skrinje pa eno svilno ali zidano ruto, 1 goldinar 28 krajcarjev vredno, kos sladkorja (cukra) za 6 krajcarjev vrednosti, in 18 krajcarjev, — Razun teh reci je bilo v skrinji se vec zenske oprave ali obleke, ena rjuha, dva perta, en zlat perstan, in na dnu v kozuhovem rokavu za 12 goldinarjev srebra. Vse reci skup, ki so bile v skrini, so po povedbah 39 goldinarjev 40 krajcarjev vredne.
Tat, pri tatvini zatecen inpreplasen, ni vtegnil nie seboj vzeti. Jernej M. je v izprasevanju 24. avgusta t. 1. sam razodel, da je bil res v Jermanovo hiso skozi zadnja odperta vrata prisel, in, ker ni nikogar doma vidil, skrino s svojim nozem tako odperl,
*) Limmer izba, stanica, auch soba; 3iromerthur izbina ali stanicina vrata, hier beä 2Bofj(ftanöeS roegen mit bem ©eniti»,
da je noz v luknjo vtaknil in s sekiro tako dolgo po njem vdarjal, dokler ni kljucavnice razmajal. To je, kakor pravi, zato storilj ker je menil v skrini jedi najti in vzeti, kterih je pa zastonj iskal, tako dolgo, da je vpitje zaslisal in jo potegniti hotel, toda zasacen bil.
Jernej M., sploh J-k imenovan, 45 let star, ozenjen cunjar, je bil po svojih lastnih besedah in po spricevanju poprejsnjih spisov zavoljo nezvestobe ze dvakrat, zavoljo tatvine ze stirikrat pokorjen; zadnjic 3 leta vtezki jeci zapert, iz ktere je bil se le konec 1848ga leta izpuscen. Po besedah zupanijinih predstojni-kov je on na zlo slabem glasu, strasno kradljiv in postopac.
Iz tega gre tedaj sledeee na dan:
1.	Da je Jernej M. poskusil krasti, in da se je zakrivil, sprica pricevanje gospodarja Franceta Jermana in njegovega brata Matija, kakor tutli izpovest (ali obstajba) Jerneja M-a samega; — da so bile reci v skrini 39 goldinarjev 40 krajcarjev vredne, poprica Ursa J er man.
2.	Da se je mislil zatozenec vsih reci v skrinji za vec kot 25 gold, vrednosti polastiti, dokazuje ze to, da je bil zavoljo tatvine ze veckrat pokorjen, njegovo slabo ime, in nadalje tudi to, kako ino kaksnih okolnostih da je zaklenjeno skrinjo vlomil, v kterih kmetiski ljudje, kakor je sploh znano, svoje boljse blago hranijo.
Zlajsavajoce je to, da je bila tatvina le zaceta, ne zver-sena, in da se ni skoraj nie posebne skode zgodilo; obtezivno pa je, da je bil tozenec ze tolikrat zavoljo kradenja in nezvestobe kaznovan, da je po prederznim vlomu krasti pricel (poskusil), in da le zato ni pokradel, ker so se zaderzki primerili, kterih on ni v svtyi moci imel.
Za tega voljo tozi (zatozuje) c. k. (lerzavna pravdnija Jerneja M-a precl c. k. okrajnozborno sodnijo Ljubljansko:
J. M. je, s silo vlomivsi zaklenjeno skrinjo Urse Jerman, v kteri je bilo reci za 39 goldinarjev 40 krajcarjev vrednosti hra-njenih, kterih si ni samo zato prilastil, ker je bil pred pokrade-njem pri djanju vgrabljen, po 7, 151,153, 154 II. c. in 1561. kazenske postave I. aela hudodelsko tatvino poskusil, ktera se mora po §. 158 kazenske postave I. dela kaznovati.
Derzavna pravdnija nasvetuje sledeee price k glavni obrav-navi povabiti:
1.	gospodarja Franceta Jermana,
2.	njegovega brata Matija Jermana,
3.	nju mater Urso Jerman, ki so vsi iz Podberda doma.
Tudi svetuje derzavna pravdnija, zupanovo in njegovih sveto-
vavcov povedbo, zastran obdolzencovega zivljenja prebrati.
V Ljubljani 13. septembra 1850.
C. k. derzavni pravdnik I. s/r.
Ocitna obravnava
c. k. okrajnozborne sodnije Ljubljanske 10. oktobra *) 1850.
P r i c u j o c i. M., c. k. dezelnosodnijski sve- K., c. k. namestnik derzavnega
Oklic: Obravnava zoper J-a M-ka zavoljo hudodelstva poskusane tatvine.
Na splosna vprasanja odgovori obdolzenec: „Pisem se J. M-k, sim 50 let star, ozenjen, delavec, katolske vere, rojen v C., sta-nujeni v Z., sim bil ze dvakrat zavoljo nezvestobe in stirikrat zavoljo tatvine pokorjen" i. t. d.
Predsednik (obdolzencu): Kakor Vam je znano, ste bili po odkaznem izreku te c. k. okrajnozborne sodnije hudodelstva poskusane tatvine pravno obdolzeni, in bodete zavoljo tega zdaj ocitno izprasevani in sojeni; toraj Vas opominjam, na vse verno paziti in na vse, kar bodete prasani, po pvavici odgovarjati. (Zapisovavcu:) Preberite zdaj, gosp. zapisovavec! naglas najpred odkazni iz-rek, nato pa zatozbin spis.
Zapisovavec (prebere oboje).
Predsednik (poklice zdaj price: Martina J-na, Franceta J-na in Urso J-n): „Vi ste povabljeni, pricati zoper Jerneja M-a, ki je tatvine obdolzen, in bodete prisegli; opominjam vas tedaj pomisliti, kako sveta da je prisega".
Nato rece pervima v drugo izbo zraven iti, in zacne zatozenca izpra-sevati, kteri je vse tako razodel, kakor je v zatozbinem spisu spredej popisano. Saino to je tajil, da bi bil zadnja vrata zaklenjena najdel.
Po zatozencovi povesti vse prigodbe veli predsednik sopet pricama priti, in vzame nato vse tri (s poskodovanoUrso J. vred) v prisego.*) — Potem vsako posebej vprico Urse J. izprasa. Vse tri so ravno tako govorile kakor se bere v zatozbinem spisu, in poterdile, da so bila tudi zadnja vrata zaklenjena, tako, da jih ni mogel odpreti, kdor ni
„,) Ker nimajo vsi Slovenei enakili meseenih imen, smo sprejeli latinska, bolj znana, kterih se tudi Nemci posluzujejo.
**) Prisega po 275. r. k. pr.:
»Jaz I. I. prisezem Bogu vsegavedocemu, vsegamogocnemu in neskoncno pra-vicnemu, da bom na vsako vprasanje brez vgodnosti, sovrastva ali straha (ü) cisto in polno resnico in nicesar razun resnice povedal (povedala), tako mi Bog poiuagaj!«
tovavec, za predsednika.
c. k. dezclnosodnijska  pridsednika
pravdnika.
Osebnjno vdelezena Ursa J. Zatozenec J. M,
(Pocetek obravnave ob lOih dopoldne.)
vedel, kako sc odpirajo. Zatozenec je vee priterdil razun zgoraj ta-jenega, rekoc, da so bila zadnja vrata Ie priperta.
U. J-n, nato poprasana zastran povracila za poskodovano kljucav-nico, je tirjala od J-ja M-ka 10 kr.
Derzavnega pravdnika namestnik gospod K. beseduje potem: „Castitljiva sodnija se je po danasnji ocitni obravnavi pre-pricala, da se jedjanje, zavoljo kterega je J. M - k zatozen ravno tako zgodilo, kakor ga je derzavna pravdnija v zatozbinem spisu razlozila.
Po popolnoma verjetnem spricevanju zaslisanih pric je doka-zano, da je zatozeni J. M - k ravno tisti moz, kterega je M. J-n v zaperti liisi pred odperto skrinjo najdeJ, ktera je bila popred zakljenjena, *ko je ravno po njej z rokami brodil; kteri je potem, ko je bil zacel M. J-n domace ljudi sklicävati, iz liise pobegnil; kterega sta France in Matija J-n vjela ter sodniji izrocila. —
Spricevanje Urse J-n je dokazalo, da je bilo v njeni skrinji shranjene vec zenske obleke, ena rjuha, dva perta, en zlat per-stan in na dnu v rokavi starega kozuha 12 goldinarjev srebra, vsih reci vkup za 39 gold. 40 krajc. vrednosti. — Po preiskav-nem ogleduin po povedbah pric je bila skrinja, popred zaklenjena, s silo odklenjena, kljucavnica odbita in odlomljena. — Zatozenec je tudi razlocno izpovedal, da je bil res v hiso prisel, in ker ni bilo nikogar domä, skrinjino kljucavnico z nozem in sekiro siloma odbil, in tako skrinjo odperl.
J. M - k je bil ze dvakrat zavoljo nezvestobe (na blagu), ve-likokrat pa ze zavoljo tatvine in sicer zadnjikrat s triletno tezko jeco kaznovan. Po besedah zupanijinih predstojnikov je on na prav slabem glasu, nedelaven in ptuji lastnini zlo nevarn. Potem takem se mora tudi misliti in verjeti, da se je bil nakanil vsega v skrinji shranjenega blaga polastiti, in da bi bil vse pokradel, kolikor je bilo v skrinji, ce bi ga ne bilo odvernilo vpitje in druge nenadne, neodstranljive okolnosti.
Po §. 7. kaz. p. (kazenske postave) je ta poskusana tatvina hudo-delstvo imenovati, in sicer: 1. je hudodelstvo po vrednostiblaga, ker je to vec od 25ih goldinarjev vredno po §. 153. — 2. po posebnosti djanja, ker je bila poskusana na zaklenjenem blagu cez 5 goldinarjev vrednem, §. 154 c.; — po storivcovi last-nosti, ker je bil zatozenec vec kot dvakrat zavoljo tatvine kaznovan. 156. — Zato je pa tudi za kazen tega hudodelstva po §. 158 odmeriti jeca od enega do petih let.
Obtezivno je, da je bil zatozenec ze veckrat zbog tatvine kaznjen; da ni upati, da bi ee poboljsal, in da je na prav slabem glasu.
Zato pa, ker zatozenec danes brez zagovornika na sodnem stolu sedi',je moja dolznost, tudi vse zlajsavajoce okolnosti ime-novati, in te so: 1. da je Je pri poskusnji tatvine ostalo; 2. da se ni nie skode, ali vsaj prav inalo zgodilo; 3. zavoljo teh okolnosti in zarad tega, ker iina obdolzenec doma zeno in vec otrok, na-potim, ga za kazen v tezko jeco le enega leta, toda poostreno s postom vsakih 14 dni, obsoditi.
Zavoljo obsojenja v poglavitni reci se mora zatozeneu po §. 461 r. k. pr. tudi naloziti, stroske kazenske pravde poverniti. — Moj koneni napotek ali nasvet je tedaj, da bi se razsodilo:
J. M - k je hudodelstva poskusane tatvine kriv, in naj böde za tega voljo eno leto v tezki jeci, poostreni s postom vsakih 14 dni, zapert; tudi je dolzän stroske kazenske pravde poverniti."
Predsednik (ob llih dopoldnepo zatozencovi prosnji za mi-lost): Obravnava je koncana; zdaj se bode razsodba sklepala.
Nato gredo predsednik in sodnika v posebno izbo; cez ce-tertino ure se sopet vernejo, in predsednik bere naglas sle-deco rsiKmHüS»«:
V imenu presvetlega cesarja avstrijanskega.
C. k. okrajnozborna sodnija Ljubljanska je danes pod pred-sednistvom c. k. svetovavea dezelne sodnije M-ja vprico c. k. prisednikov dezelne sodnije J-ca in G-ta kakor sodnikov in za-pisovavea M - sa vsled zatozbe c. k. derzavne pravdnije zoper pripertega J-ja M - ka zavoljo hudodelstva poskusane tatvine po ocitni obravnavi in slisanem nasvetovanju c. k. derzavopravdni-kovega namestnika takole razsodila:
J. M-k, sploh Jernejcek imenovan, 45 let star, ozenjen cunjar, je zato, ker je poskusal vec reci za 27 gold. 22 kraje. vrednosti in 12 gold. 18 kraje. gotovine iz zaperte skrinje Urse J-n vkrasti, hudodelstva poskusane tatvine kriv, in bode za kazen po §§. 7, 151,153,154 c, in 158 kaz. p. I. dela eno leto v tezki jeci, poostreni z enkratnim postom vsakih 14 dni, zapert. Tudi je dolzan, po §>. 461 r. kaz. pr. pravdne stroske, Ursi J-n pa za poskodovano kljucavnico 10 krajearjev odskodnine placati.
V z r o k i.
J. M-k, sploh Jernejcek, je bil po odkaznem izreku te c. k. okrajnozborne sodnije, spisanem 7. septembra 1850 pod stev. 751, zavoljo hudodelstva puskusane tatvine s tim, da je bil nakanil reci za 30 gold. 40 kraje. vrednosti pokrasti, v stan zatozljivosti djan.
Pri danasnji ocitni obravnavi te reci je dal c. k. derzavnega pravdnika namestnik sledeci koneni napotek: (Kakor zgoraj.)
Iz ocitne obravne gre sledece 11a dan:
J. M - k je enoglasno z govorjenjem pric M - ja J - na, F -ca J-na in Urse J-n razodel, da je, dokler so domaci ljudje na polju delali, zakienjeno skrino Urse J - n s svojim nozem in sekiro silonia odperl, da je po skrinji razmetäval, eno ruto, sladkor (ali cuker) in denarje iz nje vzel, in zraven nje na tla polozii, nato pa, po ljudeh ki so bili pritekli, preplasen, zbezal.
Po postavi (§. 7 kaz. p. I. d.) ni treba, da bi bilo hudodelstvo popolnama doverseno; dosti je, da kdo hudodelstvo poskusa, in ga le zavoljo kaksnega nenadnega, neodstranljivega zaderzka ni mogel popolnaina storiti. Ravno taka je tudi s tatvino, ktere je J. M - k obdolzen. Gotova je tedaj , da je J. M - k krasti posku-sal in zato tudi postavno kazen zasluzil.
Izgovarjanje, da si je hotel le nekoliko jestvin prilastiti, Aj verjetno, ce se pomisli, da je J. M-k ze tolikokrat kradel; ne more se tedaj drugaci predumiti (inisliti), kakor da bi bil vse po-kradel, kolikor je v skrinji najdel i. t. d. — ravno tisti vzroki z dru-gimi besedatni, kot jih je derzavnega pravdnika namestnik v svojem zg^ornjem nasvetävanju #) razlozil, — in kakor se v razsodbi vidi, je bilo tudi po njegovem nasvetu razsojeno. — Pristavljeno je Ie bilo:
Skodo za razbito kijucavnico je dolzan J. M - k Ursi I - n poverniti zato, ker to ona tirja, in tudi zatozenec v to privoli.
Besednik (prebravsi razsodbo in vzroke, in potem ko so bili od-delki ali paragrafi kaz. p., po kterih je bil zatozenec obsojen, po zapiso-vavcu prebrani, zatozencu): Zdaj ste razsodbo slisali. Po postavi Vam je na voljo dano, v treh dneli zoper to razsodbo pri tukajsnji c. k. dezelni sodniji prosnjo napovedati, da bi se ta rec se erikrat presodila, v desetih dneh potem pa ji svojo pritozbo izrociti, ako mislite, da niste krivi, ali da ste prehudo obsojeni, ali zavoljo pravdnih stroskov, ali ce mislite, da se ta razsodba ni skozi in skozi po postavi sklenila.
Obsojenec ni bil z razsodbo zadovoljen in je rekel, da se bo prav-nih pomockov posluzil. Potem je bila seja ob % ISih koncana.
*) Oft faim man bai ovati etc. ber VI. gorm ber 3tt»tr. in Avati »ermanbcln, ali: obdelovati ober obdelivati, obdelovanje ober obdelävanje ufm.
Zapisnik vsled ocitne obravnave pred okrajnozborno sodnijo.
Zapisuik,
spisan 10. oktobra 1850 pri c. k. okrajnozborni sodniji Ljubljanski cez ocitno obravnavo zatozbe zoper pripertega J-ja M-ka zavolj liudodelstva poskusane tatvine.
Pricujoci:
M., c. k. svetovavec dezeine sodnije,	K., c. k, derzavnega pravdnika
za predsednika,	namestnik.
J. ^ c. k, pridsednika dezelne sodnije, Ursa J., osebujno vdclezena.
G. \	za eodnika.	Zatozenec J. M-k.
Pricetek obravnave ob lOih dopoldne.
Potem ko je J, M. na splosna vprasanja po §. 268 r. k. pr. odgovoril, sta bila odkazni izrek 7. dne septembra stev. 751 in zatozbin spis 13. dne ravno tega mesca, stev. 511, po zapi-sovavcu prebrana. Nato, ko so bile vse price v posebno izbo odstopile, je bil zatozenec izprasevan, kteri je pri svojih besedah vvodne preiskave ostal, vendar izpovedal, da je iz zaperte skri-nje, vlomivsi jo, krasti poskusil.
Po tem so bile price v sledecem redu poklicane:
Ursa J-n, 48 let stara, M. J-n, 30 let star, in F. J-n, 50 let star, vsi iz Podberda doma. Vse tri price so vse v vvodni preiskavi povedano ponovile.
M. J.-n je poterdil, da je najdel Jerneja M-ka, dospevsi zavoljo zaslisanega razbijanja iz bliznjega polja domd, res v za-perti hisi i. t. d. (kakor je prigodba ob kratkem ze v zatozbinem epieu popisana).
Nato je namestnik derzavnega pravdnika nasledke ali izid do-kazovanja povzel in dal koncni nasvet: (Beri ga na XXVII. strani).
Potlej je dobila osebnjno vdelezena Ursa J-n besedo (dovo-ljenje), svojo pravico do tega, kar je za odskodvanje tirjala, do-kazati. Prosila je , da bi se ji za poskodovano kljucavnico 10 krajc. odskodnine prisodilo.
Ker je bil zatozenec pri volji, ji tirjano odskodnino placati, in ni [od nobene strani nie vec omenjenega bilo, je predsednik ob llih predpoldne zglasil, da je obravnava sklenjena. Sodnija se je v posvetovavnico podala, in zatozenec je bil odpeljan.
Ob pervi cetertini na dvannajst (y4 12) se je sodnija sopet v obravnavnico povernila; zatozenec je bil nazaj pripeljan, in vprico njega sledeca enoglasno sklenjena razsodba z bistvenimi vzroki in 7, 153, 154 c, 156 in 158 k. p. I. d. vred brana:
(Kakor je na XXVII. strani).
Nato ko je predsednik zatozenca zastran pravnega pomocka po §: 375 r. k. pr. poducil, je bila seja ob poli dvanajstih (V2 koncana.
V Ljubljani 10. oktobra 1850.
M - r s/r. predsednik. M - s s/r. zapisovavec.
Razsodba porotnc sodnije Celjshe*)
zoper pripertega Pavla Strica
zavoljo hudodelstva zaziga.
V imenu presvetlega cesarja avstrijanskega
je c. k. porotna sodnija Celjska danes 11. novembra 1850 v ocitni seji pod predsednistvom c. k. svetovavca dezeine nadsodnije Ludovika A-la invprico c. k. svetovavcov dezeine sodnije V-ka, J-na, G-jain K-ja kakor udov porotne sodnije, in zapisovavca C - za vsled zatozbe c. k. derzavne pravdnije zoper zapertega Pavla Strica zbog hudodelstva zaziga po danasnji glavni obravnavi, opi-raje se na izreke porotnikov in zaslisavsi napotke (ali nasvete) c. k. pravdnika K - ta in zatozencovega zagovornika gospoda Dr. R - na sodila:
Zatozeni Pavel Stric, 67 let star, delavec, vdovec je hudodelstva zaziga kriv in zarad tega po §§. 147 in 148 f. ka-zenske postave I. d. za kazen na tri leta v tezko jeco, kakor tudi pravdne stroske po §. 461 r. k. pr. placati, obsojen.
V z r 0 k i.
Zatoznija c. k. dezelne nadsodnije v Gradcu je z odkaznim izrekom 19. dne oktobra mesca t. 1., stev. 4895, ki je pravno moc ze zadobil, Pavla Strica zavoljo hudodelstva zaziga s tim, da je bil 6. septembra t. 1. v shrambi 125. hise v Celju ogenj podstavil, kteri bi bil imel po naklepu Pavla Strica lastnino ali premozenje Jozefa Verlica pokoncati, in je bilo tudi zares do dobrega goreti zacelo, — v stan zatozljivosti djala, in ga k ocitni glavni obravnavi pred to c. k. porotno sodnijo navernila.
*) mt einisen fleinen 316änbcrungcn «u« ben gormtilarien jur ©tr. 'p. Q. »om 17. Sänner 1850 ©. 66. überfe|t.
Vsled tega razsodka se je danes poglavitna obravnava go-dila, *) pri kteri je c. k. derzavni pravdnik vzroke za opravi-cenje zatozbe, zatozencov zagovornik gospod pravdnik Dr. R. pa vzroke, ki so zatozenega zagovarjali, razsnoval.
Porotniki so bili prasani:
I.	vprasanje. Ali je Pavel Stric kriv tega, da bi bil on 6. septembra 1850 v shrambi liise Jozefa V-ca stev. 125 v Celju ogenj nastavil, ki je potem zares vnel, in iz kterega bi bil imel po naklepu Pavla Strica pozar nastati, ter premozenje Jozefa V-ca popaliti (pozgati)?
II.	vpr. Ali se je to djanje podnevi in brez posebne nevar-nosti zgodilo?
III.	vpr. Jeli nastavljeni ogenj vgasnil, preden je vnel?
IY. vpr. (ako se ni III. vpr. priterdilo): Ali je bil Ogenj sicer vstal, pa so ga vendar brez skode pogasili?
Porotniki so na pervo vprasanje odgovorili: „Da",*) zatozenec je kriv, na drugo: „Da", na tretje: „Ne", na ceterto: „Da".
C. k. derzavni pravdnik je potem nasvetoval, da bi zatozenca po §§. 147 in 149 cerka d kazenske postave I. d. zavoljo hu-dodelstva zaziga za kazen v tezko jeco, in sicer glede na zlaj-savajoce okolnosti in opiraje se na 346 r. k. pr., tri leta in pa pravdne stroske poverniti obsodili.
Zatozencov zagovornik pa je napotoval, z zatozencom po 148 cerka f, kaz. p. I. d. ravnati, in kazen le na tri mesce jece odmeriti.
Porotniki se Pavla Strica krivega spoznali, da se je djanja lotil, iz kterega bi bil imel po njegovem naklepu pozar nastati ter premozenje Jozefa V-ca pokoncati, in sicer s tim pristav-kom, da je to podnevi in brez posebne nevarnosti storil, da je bilo zacelo sicer ze goreti, da so pa ogenj tako pogasili, da se ni nie skode zgodilo.
*) ober: . . . versila, ober: se je ocitno obravnslvalo.
**) Da ober de - ja; ne = nein. Stuf bie l. unb 2. gr. tonnte man aurf) mit bem Hofen »je«, auf bie 3. auef) mit »ni« antworten J>ie flo». (Sprache bejahet nämlid) jtatt mit da (de) aud> burdj bie SBieterfyolung bei 3eitw., unb jtuar in ben jujammengefetjten 3eiten buret) bie bloße 2Bieberf)olung bei £ilf$seitrcorte3. Sei SSerneinungen fommt nur nod) bie Negation »oran. — Seber grage wirb überbief in ber Kegel ein »ali« (lat. num) oorgefe^t, ober bem erften 5Borte (3tro.) ein »Ii« (lat. - ne) angehängt ob. nur nacfygefe^t: Ali vidis? vidisli? Vidim. Ne vidim. — Ali je kriv? jeli kriv? Ni (ftatt ne je). Sim Ii prav sli-sal? Si. Niei. — Ali bodes prisel. Bädern (böm). Ne bödem (ae bom). — Naka ftatt ne (nein) ift »ulgar, wie tai beutfdje »naa«.
V	tem djanju so vsa znamenja 147 kaz. p. I. d. zk hudo-delstvo zaziga zedinjena; Pavel Stric je moral tedaj krlv spo-znan biti.
Kar se kazni tice, *) se morajo dogodbe, ktere so porotniki za take spoznali, po §. 148 eerka f, kaz. p. I, d. kaznovati, zato ker ti razdelek ne obseze le priinerleja, ce je kdo ogenj podnevi in brez posebne nevarnosti podvergel, ampak izrekoma (razlocno) tudi primerlej, ce je bil ogenj, pri iinenovanih okolsi-nah podverzen, sicer vnel, loda ga je kdo pogasil.
Obravnava je ocitno dokazala, da je Pavel Stric pred tim liudodelstvom prav posteno zivel, in da ga je le serd iz naravnih ali natornih cloveskih pocutkov zavoljo tega k temu hudodelstvu prisilil, ker ga je Joz. V - c popred sramotijivo in po krivici mer-cvaril,— dalje,da je vsled tega zaziga le tako nialo slabe kerme nierve) in slame zgorelo, da Joz. V-c se povedati ni mogel, a bi bile zgorele reci kaj vredne.
Glede na te, v§§. 39 b in d in40 c. kaz. p. I. d. omenjene zlajsavajoce okolnosti je zatozenec v naj manjso kazen, namree eno leto v tezko jeco obsojen. Obsojenje pravdne stroske pover-niti, je po §. 461 r. k. pr. postavni nasledek njegovega obsojenja v poglavitnej reci. **)
V	Celju 11. novembra 1850.
A-a s/r., predsednik, porotne sodnije.
V - k s/r., J - n s/r., G - j s/r., K - j s/r.
(Sodni pecat.)	C! - z s/r., zapisovavec.
Razsoilba
c. k. dezeine sodnije Terzaske kakor presojene oblasnine zoper Marijo B - c zavoljo hudodelske tatvine.
V imenu presvetlega cesarja avstrijanskega.
C. k. dezelna sodnija Terzaska je danes kot presojna oblast-nija v ocitni seji pod predsednistvom predsednika dezelne sodnije A - eta vprico svetovavcov dezelne sodnije K - l'ca, D - ina, P-ca, Lj - ica in zapisovavca M - ita, ker je c. k. derzavna pravdnija prosnjo za presojo razsodbe c. k. okrajnozborne sodnije Terzaske dne oktobra mesca 1850 izrocila, s ktero je bila za-
*) obtr: kar kazen vtice, mo« bie SBcjlrafung betrifft (anbelangt).
**) ober populärer: Pravdne stroske poverniti je po postavi in sicer po — zato obsojen, ker je bil v poglavitni reci obsojen.
***) iteberfefct au« ben gormularien (jur ®tr. *p. £). jum ©ebufe einer altfälligen iBergleictiung; f. ©. 76 bafelbjt.)
tozenka Marija B-c zbog tega, ker je svoji gospodinji Bogomili Ljubovnikovi *) dve 10 gold. vredni oblacili ukrala, za krivo spoznana, in zavoljo tega po 157 kaz. p. I. d. na 9 mescov v tezko jeco in pravdne stroske poverniti obsojena, — po danasnji ocitni obravnavi in po slisanih koncnih napotkih (nasvetih), ne-spodbijane (neovracane) dele imenovane razsodbe c. k. okrajnozborne sodnije v Terstu poterdivsi, tako razsodila:
Razsodba c. k. okrajnozborne sodnije Terzaske 21. dne mesca oktobra 1850 bodi zastran zatozenkine krivosti in kazni tako presojena:
Marija B-c, 26 let stara, neomozena dekla, je zato, ker je svoji gospodinji Bogomili Ljubovnikovi tri oblacila ukrala, ki so 13 gold. dobrega denarja vredna, hudodelske tatvine kriva, in zavoljo tega po 151, 154 II. cerka c, 156 II. cerka a, in 158 kaz. p. I. d. za kazen v tezko jeco na eno leto in sest mescov obsojena.
(Razsodbi sledijo vzroki, dan in kraj, podpiNi, nato pecat, kai- je tukaj izpusceno.)
*) ©er Bogomila Ljubovnik, eigentlich ber Bogomila bcä Ljubovnik. SSoit einem grofjen £(;eile ber ©laeen, fo rcie aucf) in ber f(o», giteratur rcerben bie rceibl. 3unamen burcfygefjenb« als jueignenbe gürroörter gebogen, als: grau Tratnik, gosp,a Tratnikova; gräuleill Germ, gospodicna Germova.
\
SViitfdifknumfdn* ®e*$eidMf|
bei?
notf)ft>eitfrtgfteit	<wö fce* @tr. sO. ic.
5Begen befcbränften Dfaume« ftnb bie 3eitroi>rter mit wenigen SJuSnabmen nur in ber
perf. gorm angegeben.
A.
^Ibführett odpeljati, bie Unterfu* chnnjj dognati; (Selb jc. oddati, odvesti (odvedem).
2lblauf pretek, izhod, izid; nach 2tblauf ber $rijl: po pretecenem (preteklem, minulem) obroku.
2lborbnen odbrati, odpraviti po-slati.
2Jbfchrift prepis, prepisek.
2lb|teigenbe finie navdolno koleno, pokolenje.
2Jb)ltmm — en glasovati, odglaso-vati; — uttg glasovanje.
Slbweicb — en verniti se od ..., od-stöpiti, lociti se, se ne vje-mati; — enb razlicen; — nng odstop, razlika, razlocek.
2lbn>efenb neprieujoe, oddaljen.
2lft spis alö ©chrtft; jpanbluttg djanje.
2lfti» (thätig, tyanbefab) djanski.
2lllein (etnjeln) sam, posamezen; adv. posamic, posamezi, po-samem.
2lemtltch uraden, sluzben.
2llfgemein splosen, obeen, veso-len; ab», sploh tc.
2lmt urad, uradnija; — irett, baö 2lmt	uradovati, sluz-
beno ravnati, — truttg urado-vanje; »on 2lmt$tt>egen po u-
radni dolznosti; 2lmt$geheimniß uradna skrivnost; — fyanblung, — »errichtung uradovanje, u-radno (a) opravilo (a), rav-nanje po uradni slusbi.
2litgeflagter zatozenec, — te za-tozenka.
2litgefchu(bigter obdolzenec, — te obdolzenka.
2lttflagefammer zatoznija.
2lnflagefchrift zatozbin spis.
2lnflageitaitb zatozijivost, stan za-tozljivosti.
2lnmelben napovedati tc, — nng napoved.
2(nfchlttf5 pristop, pridruzenje..
5lnjTd)t misel,mnenje, welche 21. bet if)r? kaksnega mnjenja kak-sne misli, k — snih misli ste vi ?
2lnfelmlbtgung$bettm$ obdolzivni dokäz.
2ln(lattb spodobnost, pomislik, obotava.
2lntrag ponudba, svet, nasvet, nasvetovanje napotek, napo-tovanje; antragen ponuditi, ben 21. fteüett nasvetovati, napötiti, napotek dati.(pred!og, predlo-ziti nicht im ©etfteber ffo». ©pr.).
2lnwefenb vprico (adv.) , prieujoe, nazocen, adv. nazoci.
2ltt$eige ovada; — nng ovadlej; 2lnjetge machen, anjeigen ovaditi.
21rreft zapor; arrefHrert zapreti.
2lufhalten fich wo bivati, ziveti kje.
2luft)eben vzdigniti, ovreci, bte ©träfe gegen Sernanb koga kazni oprostiti; nehati (unübergel)ettb); — ung vzdignjenje, overzenje, oprostenje, nehanje.
Slufffären po-, razjasniti, — ung po-, razjasnjenje.
Auflauf rabuka.
Sittfrufjr punt; — rüfjrertfcfj pun-tarsk.
Slufruf oklic.
21ufjtanb vstaja.
2luf|teigenbe finte navzgorno ko-leno, pokolenje.
2tu$brücflich izrecen, (adv.) izre-koma.
2lußführung izpeljava, razgovor.
2luölage potrosek, strosek; 21. ha* bett potrositi; 2t. machen stroske prizadeti.
21uölteferung izrocba, izrocitev.
SluSmeflung odmera, odmerjenje.
2luönahme izjeuia, izjemek; — *möweife izjemno.
2luöfage povedba, govor, govor-jenje, besede, eine 21. machen, oblegen, wie auäfageit povedati, praviti, govoriti.
2tuöfprechen izgovoriti, izüstiti; — Stuöfpritc^ izrek, dolocba; einen 21. tfyutt, izreci, dolociti.
21uöfchlteßen izlociti, izkleniti, iz-klepati, izvreci; — lieh edin, sam; (exclusive) odstevno, izklenivno;—ungizklep, izkle-panje, izlocenje.
21uSweiö skazalo.
S3ebingt pogojen, — gung pogoj.
Seeibigeit v prisego vzeti.
Seeibigung prisega, zaprisezba.
Sefugniß pravica; — gt vpravi-cen, ki ima pravico.
Segehren zeleti, hoteti, zahte-vati, tirjati, oft prositi.
Segttabigett pomilostiti; milost do-deliti (mit £)at.); — bigung po-milostenje, pomiloscenje, pri-zanesba.
Sei)6rbe oblastnija.
Segriinbet vterjen.
Seifatt pohvala.
93emerfungopomba,zaznamovanje.
33eo6achten opazovati, — ung opa-zovanje.
Serathfchfagung, Serathung posve-tovanje.
Serathungöjtmmer posvetovavnica.
33erid;t po-, sporocilo ; izvestje 33. erflatten, berichten po-,spo-rociti, izvestiti, auch glas dati; — erjtatter porocivec, izvestnik.
Serücfftchtigeu v mar vzeti (jemati).
Serufen fich auf ... pozvati se na (2lff.);— ung pozov, prosnja za presojo.
Serufttngö6ehörbe presöjna oblastnija ; — fchrift pozovni spis.
Sefchaffcnheit kakövost.
Sefchäbigeit poskodovati, pokva-riti; —ung poskodovanje, po-kvarjenje.
Sefchtmpfeit sramotiti, gerditi, zmerjati; — uitg sramotenje, gerdenje, zmerjanje.
Sefddießcn sklepati, skleniti, do-koneävati, dokoncati; — fchiuß sklep, dokoncek; SS.faffen, wie befchiteßeit.
Sefchutbigeit kriviti, obkriviti, dol-ziti, obdolziti;— ung krivlje-nje, dolzenje etc.
Sefdjjwerbe, — führung, pritozba uidht pritozenga; — fiihrer pri-toznik; — fchrift pritozbin spis.
Sefchworen s prisego poterditi, pri-seci na (2lff.).
Seftecheit podkupiti, — ung pod-kupijenje.
33e|Mett postaviti, imenovati, reci
ober narociti, da naj pride; — *uitg postavljenje, imenovanje, narocilo.
SSefiimmen odlociti; beftinimt od-locen; — ung odlocba.
Sejlrafeit f. ©träfe.
S3e|tretten spodbijati, odrekovati.
33etre(fenb doticen, zastran, kar se tice (mit @eitit.).
betreten (antreffen) zateci, zalesti.
23etrug goljufija; burch 23. erroer* ben prigoljufati.
33e»ottmächtigen pooblastiti; — ter pooblastenec, oblastnik.
S3emeiö dokäz; 23. führen, bemeifen dokazovati, dokazati; — fül)* rnng dokazovanje; — fraft do-kazna moc.
23ejiet)en (tch nanasati se, i<f) be* jief)e, berufe mich pozovem (po-zvati) se.
S3cjirf okraj.
S3ejirfö — gericht okrajna sodnija; — Äoflegialgericht okrajnozborna sodnija; — richter okrajni sod-nik.
23übung omika, izobrazenje.
SBranb ogenj, pozar; — legung zazig.
C.
ßfyarafter znacaj.
ßa(fatioitö[)of overzna sodnija.
ßautton zagotovnina.
kompetent pristojen; — tenj pri-stojnost.
ßonfrontiren nazociti, nasproti po-staviti; — tation f. ©egenfMuug.
ßontumajtal? Urtheii sodba, obso-jenje, razsodba zavoljo ne-pokorsine,— jtren zavoljo ne-pokorsine obsoditi.
ßrebitöpapier upopis, upnopismo.
D.
Selegt'rcrt odbrati, — ung od-branje, odbiranje.
£)iebfta()l tatvina, kradez. Sringenb siln, tisec; ift bringenb
je spesno, se mudi. Drosen protiti, pretiti, zugati;
— ung pretenje, zuganje. Srucffcbrift tiskopis. Sunfeiarreft temnica, temen zapor. Snrchfuchung pregled.
JE.
Grcht pristen. @bift ogläs.
@l)egattc zakonski moz ob. z. drug (nt.), zakonska zena ober dru-zica (m.); zakonski druze tt)irb für beibe gebraudjt. ©hrenbeleibigung razzaljenje casti
(postenja). ©igenthum lastnina. Sinfluß vspeh, moc. ©iniegeit vloziti, izrociti. (Einleitung vvod, pripravljanja, pricefje.
Grütöerletbeit vtelesiti, — nng vte-
lesenje. (Sütroenbung vgovor. Snburtfjeiikoncna sodba, k. razsodba.
Entheben odvezati, osvoboditi,
oprostiti. (Sntlaflung odbremenjenje. (Sntiaftungöjeuge opravicevavne prica.
Ghitfchäbigung odskoda, odskodo-vanje, (®etb) odskodnina. — ^nngöanfpruch iskanje, zahteva-nje, tirjava odskodnine tc. (Sittfcheibenb razsoden — nng razsodba, razsodek, sklep. (äntfchfagen (ich odtegnite se (£>at.)
znebiti se (2(Ff.). @ntfchulbigungöben>ei6 zagovorn,
oddolziven dokäz. @rbe dedic, — fdjaft dednina. @rforfchung iziskava, zvedba. (Srgaitjen dopolniti; — ung; — lnitev.
Grrgdnjungögefchworner dopolnivni
porotnik. Grrgebitig, nasledek, nazledba, izid. @rgreifeit vgrabiti, vjeti, vloviti, zasaciti.
C5rt)eben zvediti, pozvediti; — fich vazno, imenitno; — ung po-zvedba, zvedba; Grrhebungeit pflegen izvedovati. Grrntorben vmoriti; mehrere pomo-riti; — buug vmor, vmorjenje; pomor, pomorjenje. Eröffnen odpreti, einen SBriefraz-pecatiti, (entbecfen) razodeti, razkriti; — ung gerichtf. (Siegel odpor ober odpretje sodnih za-klepov, fpej. pecatov; Grnt* becfuitg, razodetje, razkritje; Eröffnung machen, wie eröffnen.
F.
^alfcher (Sib kriva prisega, falfch fchwören po krivem priseci, falfcheö (Selb ponarejeni denarji; fälfchen f. »erfdlfchen, SSerfälfchuug. $all (casus) primerlej. Fehlgeburt izpläv. Ueffeln spone; (@ifett) zelezje. geftnehmuitg vjetje. glucht beg, pobegnjenje; — er* greifen, entfliegen se v beg spu-stiti, pobegniti; flüchtig begec, ubezen; — werben pobegniti; — Flüchtling begün, ubeznik, pobegiin. görmlidtfeit oblicnost, sega. gortfegen nadaljevati; — ung na-daljevanje, podaljsek, gewöhn* lich'alö ab», j. 83.(na-)dalje 25. maja % — ung am 25. 9Wai. grei*, loöfprechen (von ber Slitflage) resiti, odresiti, oprostiti (za-tozbe).
^reiheitöfirafe kazen na prostosti, na svobodi. Prostost bitrfte hier geeigneter fein — Ph'f'fch* Freiheit; oergl. prostor 9?«um; svoboda(mo-
ralifche gr— 0 0ljn sv°j biti b, i.
fein eigen fein, griffe ^haf samo djanje, j. 33. auf frifchi'r Z\)at ertappen, pri samem djanju zalesti, zateci. ftrift obrok; döba (Beitabfchnilt.) grühgeburt negoden porod. gunb najdek, najdba; — machen najti.
^ufeiier pesec, pesäk, fufilireit (s pusko) vstreliti.
G.
Gattung pleme.
Gauner kradljivec, zmikavt; —
—	in kradljivka, zmikavtlja;
—	ret zikavtstvo.
Geburt (2lft unb $rucht) porod; (beö Geborenwerben) rojstvo,
—	töarjt porodnicar; — h£lfer rojstni pomocnik; — tjeTfertit rojstna pomocnica; — regijter rojstne bukve; — »erheimli* chung zatajba, zatajenje po-roda; wegen Sßerh- — ber Ge* burt auch: zavoljo zatajenega poroda.
Gefangen * er jetnik, vjetnik; —
—	Wärter jecar temnicar; @e* fäitgnif? jeca, temnica.
Gegenanöführung proti * ober na-
sprotna razlozba, razlaga. Gegen *bemerfung proti * ober na-sprotna opomba; — flelluttg protipostavljenje, nazocenje. Gegeuftanb (Sache) rec; (predmet brauche man feiten): mehrereGe* geitftänbe ffitb geftohlen worbett, vec reci je bilo vkradenih; bai bilbet ben G. beö Streiteö zavoljo tega je pravda, se prav-damo etc., za to gre (pravda), za to se poganjaino; Sefjrgegen* flanb nauk (na-uk), vednost; baö ift ber Gegenftanb ber 33e* fprechuitg, od tega govorimo, se menimo, se pomenamo.
©egnernasprotnik, —rttt, —nica;
—	ifch (m.), nasprotnikov, (TO.) nasprotnicin, ober mit bem @enit. etttf., ober »ielf. 3.
©emeinbe zupanija, obcina, srenja;
—	auöfdjufj zupanijin, zupa-nijski odbor, (^Jerfou) odbor-nik; — ratf) zupanijin, zupa-nijski, auch zupanov svetova-vec; — richter (33itrgermeijiter) zupan; — »orftanb (*(let)uug) zu-panijino, zupanijsko predstoj-nistvo; (— t>orfteheiO z —jin,
—	zupanijski predstojnik. ©enehmigen poterditi; — uttg po-
terjenje. ©eneral^rofurator derzavni po-
oblastenec, oblastnik. ©enugthmt zadostiti; — thuung
zadostenje. ©ericht sodba, sodnija; — lieh soden, sodnijski.— chtöbehorbe sodna oblastnija; — fyof be$ Schwurgerichte^ porotna sodnija;
—	faal sodivnica; — fprache sodni, sodnijski jezik. etc. ©erichtä * tit ber 3ufantnienfet}. sodni, a, 0, ob. sodnjiski, a, o, ob. mit bem ©entt. sodbe, sodnije.
©efchworner porotnik Qm'seznik);
—	iteit'battf porotna klop; — gericht poröta.
©efegmibrig protipostaven; ne-
postaven; — feit, — vnost. ©ejMnbniß izpovest, razodetje
(obstanje, obstajba). ©efte^en >, izpovedati, razodeti
(obstati). ©etoalt sila.
©ewalthaber pooblastenec, oblastnik;— tl)dtig siln, silodeln, (adv.) siloma, s silo; — tljä* tigfeit silodelstvo, posilnost. ©ewerbe obertnija, altg. opravllo,
opravek. ©ewinnfucht hlepenje, pohlepnost po dobicku.
©tft strup, strupovina, otrov; —
?ig strupen, otroven. ©rab stopnja, clen; (Sßewanbt*
fchaftö*) koleno. ©ruitb (Soben) zemlja, zemljina, zenilj isce, auch svet; (Urfache) vzrok; auö welchem ©runbe za-kaj? — bejig zemljisna posest, posest zemlisca;— beftgerzeni-ljak, zemljinar; •— buch zem-ljinske, zemljisne bukve (z — ska, z — sna knjiga); — buch&= führer oskerbnik (vodja) zem-Ijinskih bukev, zemljoknjizni oskerbnik; — grünblich vterjen, dognan, podstaven, auch ter-den; — feit, — ost: vterje-nost etc. ©unft vgodnost; günftig vgoden. ©ut, ©üter(3Bare*n) blago (feine
SßieljahD; (33ejt§) posestvo. ©utachten mnenje.
II.
abfeligfeit imetek (nur ßrtnjahl). aft zapor, zapertija, zapertje; haften porok biti, odgovorn biti. #anbgelöbnt$ obljuba (obecanje) s podano roko, s sezenjem v roko; oft nur: podatev roke (podana roka), sezenje se-ganje v roko. £anbeln (thun) delati, storiti, ravnati; (fetlfcheit) pogajati, po-gajati se; (mit 2Baren) kupee-va'ti, terziti; — luitg (£hat) djanje delo; (mit ffiaren) kup-cija, kupeevanje, terstvo. jpanbfchrift rokopis. $auptgefchworner poglavitni porotnik; — »erhanblung glavna (poglavna, poglavitna) obrav-nava; — thäter poglavitni sto-rivec (krivec). £>auö—arre(i zapertje domä(doma zapert biti); — fuchung hisna preiskava.
#eben (befeittgen) odstraniti.
#etmat dorn, domovina, domovje; — loö brez domovja.
fteruntjiehenber Sebenöwanbet pote-panje; ber ihn f"hrt potepüh.
|!Jm"Ä j zadosten.
#och»errath veliko (velko) izdaj-stvo.
I.
3ncompete»tt f. UnjujMitbig.
Snffans stopnja.
Ii.
Werfer jeca, fehlerer tezka.
Äinbeömorb detovmor.
Äofleit stroski.
Äraft anroenben siliti se, napen-jati se (z inoejo).
Äorpertterlegung oskodvanje telesa ober telesno.
Äretöokrog; — ^räftbeitt okrozni predsednik; — ratf) o. svetovavec.
jfuttb machen razglasiti, oznaniti; ?ungrazglas; — senje, ozna-nilo.	[©ad)»*.
Äunft umetnost; — »erftänbig f.
Ii.
?anbeögertcht dezelna sodnija; — tö =SKatt) svetovavec dezeine sodnije; — ti t spräjtbent, — Slffeffor predsednik, prisednik dezelne sodnije.
Sebenälang dosmerten, za ves cas zivljenja.
Setchenfchau ogled merlica.
Cijte (9tamenö»eräeichnifD imenik fonft list.
?eumunb glas, ime (guter) dober
flas,dobro ime,postenje; einen ö(en — fyakn na slabem glasu (slabega imena) biti, slabo ime imeti.
mezda, placa, placilo.
in.
9Wehrbeutig vecpomenljiv, ki ima vec pomenov.
Mehrheit vecina.
3JJeiiteib kriva prisega; einen (ÜW. begeben) po krivem priseci; — ig krivoprisezin; — tger krivo-priseznik (—ige, — nica).
9Ö?ilbernb zlajsavajoc.
SDJilberung zlajsanje; — (Srunb zlajsavajoc vzrok; — gö^Um« ftanb zlajsavajoea okolnost.
ÜJJinberjährig maloleten.
Mißbrauch kriva raba (ber 2lmt$* gemalt) uradne oblasti.
üJiitaitgeflagter sozatozenec; SDJit* glieb ud; — fchulbiger sokrivec.
ÜJIorb, — that vmor, vmorstvo; — breuner pozigavec; — en moriti; — äßörber vmorivec (morivec); — ifch (adj.) mo_ rivsk, (adv.) po morivsko.
9)?ünbel varvanec On.), varvan-ka Ott).
9Wi'tnbltch usten; ustmen.
Üftitthtmfle nagajivost.
Sftuthttnllig nagajiv.
W.
Nachahmung posnemanje, (ber Ur* funbeit ic.) ponareja.
JJachmeifeit skazati.
Sieunmerth imenovana vrednost.
Sttchterfcheinen neprihod.
Nichtigfeitöbefchmerbe pritozba zavoljo nienosti — neveljavnosti.
O.
Dberlanbeögericht dezelna nadso-dnija; — rath svetovavec dezelne nadsodnije.
£>bermähnt gori omenjen, imeno-van, recen.
Seffentlich ociten, javen; — feit ocitnost, javnost.
Offenbar ocitno, javno.
r.
*)>aragraf oddelek, paragraf.
Partei, stran, stranka, (©treitO pravdna stran.
^erföntich osebno.
spflegeältern rejniki.
sPref}übertretungSfaK tiskarski pre-stopek.
^re߻ergef)en pregresek tiska.
9)rittatanflage,osebujnaQ)rivatna) zatozba
^riöatbetheifigter, osebujen vde-lezenec.
sprittatperfon osebujnik (privatna oseba).
^Jrotofott zapisnik.
sprotofoHi Führer zapisovavec; — fitfyrung zapisävanje, nareja za-pisnikov.
spubtifum obcinstvo, Ijudj'e.
Öuittung pobotni list.
R.
D?ath svet, nasvet, (sperfon) sve-tovavec; — fjauö svetovavnica.
Dtaub rop, razboj; — ett ropati; DWuberropar, razbojnik, tolo-vaj; — ifch roparsk, po ro-parsko etc.
Rechtfertigung opravicenje.
Rechtlich praven, ein v r. öftenfd) posten, pravicen clovek; — (adv.~) pravno, (unter bem SSolfe: pravicno, posteno, po pravici); — feitpravnost, (beö Menfcheit) postenost, postenje.
Rechtöfräftig pravno veljaven; — werben pravno moc zadobiti.
Rechtsmittel pravni pomocek(-no sredstvo).
Referent besednik, porocivec, iz-vestnik; — riren besedovati, izvestovati, porocevati.
Regel pravilo, vodilo, tn ber Siegel
praviloma, redoma. RefttrS pritozba. Reifefoflen potni stroski. Mieten, soditi; ait Sernanb, meriti na koga, obracati; äured;t na-ravnati; — ter sodnik. Rücffef)r (eineS Verttuefeneit) ver-
nitev izgnanca. Riicfftcht nehmen auf etwas, gie-dati na kaj.	[glede.
Rücfftchtlich zastran, kar se tice
©achtierftanbig zveden; — er zve-
denec, — e zvedenka. ©chä§ — en ceniti; — ung cenitev,
—	ungSeib cenitna prisega. ©cf)lu§ sklep, konec: — faffung
sklepanje, dokoncävanje, — rebe poslednji, koncni govor. Schrift pis, spis, pismo, pisanje;
—	fiihrer zapisovavec; — Iich pismen.
©chutb krivica, krivost, zadol-zek, (im Selbe) dolg; an etroaS
—	fein cesar kriv biti, tu ©ch. gerathen zadolziti se, v dolgove se zakopati; — brief dolzno pismo; fchulben dolzan biti, fchuf* benfrei brez dolga, (unfchulbig) nedolzen;fchuIbigkriv, (tm©elbe) dolzan; — tger Gpptw.) krivec;
—	fett dolznost, dolg; — ner dolznik, (—in, —nica);— fcf>etn f. ©ch. - ©rief; — tragenbkriv;— Vertreibung pripis dolga.
©cfmntr prisega, (rota); — ge* rieht porota; chtS> f>of porotna sodnija; — (Tlsung porotna seja. Seitenlinie stranska Iversta, —
sko koleno. ©icher gotov, svest, varen. Sicherheit varnost, gotovost; — behörbe oblastnija za varnost; letflung porostvo, podanje var-sine; — wache straza varnosti.
©tegel (allgemein) zaklep, Cf>et>
fchaft) u. bgl. pecat. ©i£ung seja; — göfaal sednica. ©pnr sied, ©taat derzava.
Staatsanwalt derzavni pravdnik;
—	fchaft derzavna pravdnija; — *©ubftitut namestnik derzavne-ga pravdnika (derzavoprav-
^dnikov namestnik). ©tämpel f. ©tempel. ©tanbgerid)t naglosodnija. ©tanbrecht naglosodba;— ltdj na-
glosoden. Statthalter C^anbeSchef) gewöhnlich dezelni poglavar; *et dezelno poglavarstvo. ©tecfbrief zasledovavni list. ©teile »ertreten nadomestovati; —
Vertreter namestnik. ©timme glas; — fut)rer glasovavec. ©tontng (ber tniterit SHuhe beö ©taa« teS) motenje (notranjega pokoja derzave). ©traf« e kazen, flrafen kazniti, kaznovati, pokoritij «bar kaz-njiv; ?beme([itng odmera kazni; — gerieft kazenskasodnija;— gefeg kazenska postava; * gefegbuch kazenski zakonik; — gemalt kazenska oblast; — ort kaz-nisce; — fache kazenska rec;
—	urtheil kazenska sodba, raz-sodba; «^roje^Drbttuitgred ka-zenske pravde (r. k. pr.); *»er* fahren kazenska (ob-) -ravna-va etc. kazenski, a, o ©traf*.
©treit Ctgfeit) prepir, pravda;— senbe gartet pravdna stran.
T.
£afchenbieb zmikavt; — eret, zmi-
kavtstvo; zmikarija. £aufd) menja, menjava; — ert menjati. JBetm Xaufche »edieren, omenjati se. Telegraf dalnopis, — nik.
Dermin obrök, cas.
£ert besedje, besedilo (auch be-
sede »telf.). £hat djanje, do - ob. prigodba, delo; — befchreibung popisdja-nja ober prigodbe etc.; (aufnet)* meit) djanje etc. popisati; Zt)'* 93ejianb (erheben) dogodne okol-nosti pozvediti; — fache do-godek, prigodek; — fachlich djansk, resnicen; — umßanb djanska okolnost, Xl)ät »er storivec , (©chulbiger)
krivec; — lieh djansk. Xheil del,-ez; f. gartet; £f}- ha6clt b. t. nehmen vdeleziti se Cmi* bem ®enit.), * nehmer vdeleze-nec — ö Cthctlä, junt Xh-) nekaj, nekoliko, deloma(?); —weife, ab», f. theilö; abj. nekolicen; tf)lm. Bahlung letfieit nekaj, nekoliko placali. Xhierarjt zivinozdravnik. £ob* bringeitb smertin, vsmertin;
«fall smert, umretje. Xobeösanjetge oznanilo, nazna-njenje smerti; — fall f. £ob* fäll; — urtheil sodba na smert, foitfl £obeö * (in bcr 3«fammen< fegung) smertin ober mit bem ©enit. „smerti". Xobtgeboren mertvorojen. £öbt* lieh smertin, vsmertin; —nng
vsinertenje. Trennung ber (Sfje (raz-) locitev, locenje zakona.
IJ.
Uebcl zlo (zleg) f. — ftanb; — * berichtiget, ki je na slabem glasu; — fianb napaka; — *that zlo ober hudobno djanje (delo); hudobija; — thäterhu-dodelnik. Ueberfegen Ctn eine ©pradpe) pre-staviti, — inf ©loöenifche na slovensko prestaviti ober posto*
veniti; — ung prestavek, (i>a$ Ueberfegen) prestavljanje.
Uebertreten prestopiti; — ung,— *ung£fall, prestopek.
Ueberroetfen dokazati (Sat.), pre-pricati, previzati (3lff0r — «"3 prepricanje, previzanje, do-kazanje.
Ueberjeugett prepricati; — wtg prepricanje.
Umfang obseg, obsezek.
Umftanb okolnost, okolsina, — *ftänblich natanko, obsirno.
Uttabroenbbar neodstranljiv, ne-odvernljiv.
Unbebenfltcf) nepomisljiv, brez po-mislika; — feit, neporaislji-vost.
Unbebingt nepogojin, brezpogo-jin, brez pogoje.
ünbeetbiget neprisezin, ne v pri-sego vzet.
Unbefangen prostodüsen; — heit prostodusnost.
Uubefcholteit posten, brezmadezen;
—	heit postenost, brezmadez-nost.
Uubefchränft neomejen.
ItntöerfTtät vseucilisce.
Unmittelbar neposreden.
Unparteiisch nepristransk; — lufj* feit nepristranost.
Unrichtige äluölegung napcno,krivo (nepravo) razlaganje.
Untersuchung preiskava; — fyaft preiskovanska jeca(zapretje);
—	rtchter preiskovavni sod-nik.
Uitjuftänbtg nepristojen ; — feit nepristojnost.
Urheber pricetnik.
Urfunbe pismo.
Uvtfjett sodba, razsodba; — en soditi; U. fällen soditi, razso-jevati, razsöditi, sodbo skle-pati— skleniti; — fälluitg sodba, sojenje, razsojevanje.
Verbrechen hudodelstvo; — er hu-dodelnik; — erifch hudodelsk, hudodeln.
Verbacht suin, sunnija; —bächtig sumljiv.
Verfällen, fälfchen ponarediti, ponarejati U. prenarediti, pre-narejati; — ung ponareja u, prenareja; (©iünjs) ponareja denarjev (penezov); (SEBeütO mesanje vina.
Verfahren ravnanje, ravnava.
Vergehen (baö) pregresek.
Vergiftung, otrovanje, zavdanje.
Verhältnis razinera ( — rlej).
Verhaften vjeti, — teter vjetnik;
—	ung vjetje.
Verhaitbelit obravnävati; — ung obravnava.
Verhanbluugöfaal obravnavnica.
Verjähren zastarati se; — rt za-staran, — uttg zastaranje.
Verläumbung obrekovanje.
Verlegen oskodovati, okvariti; ber, bie Verlegte oskodo vanec,— nka; okvarjenec, —nka; — ung osko-dovanje, okvarjenje; ©elbfhjer* leguttg saniokvar, samokvar-stvo.
Vernehmung izprasevanje, zasli-sanje.
SSernetnen zanikati, odreci.1
Verfegen (in ben 3(nflage(ianb), djati v stan zatozljivosti.
Verfwch skusnja, poskus.
Vertagen preloziti,odloziti; — uttg prelog, odlog.
Vertheibigeit zagovarjati, braniti;
—	er zagovornik, branivec; — »ung zagovor, bramba; — mtgö* gruttb zagovor; — fchrift zago-vorni (branivni) spis.
Verurfachett vzrokovati.
Verurteilte Cber, bie) obsojenec, obsojenka.
S8erweifung$erfettttttttt3odkazni(iz-rocivni) izrek ob. razsodek.
IBemunbett raniti; — ung ranjenje (leichte lahko, fchwere tezko.)
SSerjetdfjtttg kazalo, spisek, zazna-mek, C^iamertä^ imenik.
Verzicht odpoved; — fit, Sß. letflen odpovedati se (mit bem ©enit.).
33erjug odlog.
SSoHftrecfung, izpeljava, spolno-vanje, spolnitev, doversitev.
Vorbringen b. t. [agen izustiti, reci, povedati, izustovati, go-voriti, praviti, pripovedovati.
Vorführen pripeljati.
33orFef)rimg naredba.
Vorlaben (pri-) povabiti; — ung (pri-) povabljenje, (pri-) P0_ povabilo, narocilo, poziv.
Vormunb varh.
Vorfdjrift zapoved, predpis.
Vorfchub (ben Verbrechern geleifle* ter) podpomoc (hudodelnikom dana.)
Vorfpiegelung slepotija (falfdjje, überflüfftg; f. Slbelung).
Vortrag govor, razlaga.
Vorunterfuchung vvodna preiskava.
W.
®ahnftntt besnost, »ig besen.
■ffiahntehmen zapaziti; — ung za-pazek; — ungSüermögen dusna moc opazovanja. [otroka.
2öeg(egung beö J? inbeö izpolozenje
Reifen napotiti, naverniti.
SEßefen*flieh bistve-no; fyit ,-nost.
ffiichtig vazen.
©ichtigfeit vaznost.
ÜBiberrechtlich nepraven, w. er*
worbeneö ®ut krivicno (po kri-vici pridobljeno) blago.
SBtberfpredpen oporeci, odreci, prereci; bu roiberfprtchlt btr, naskriz ( — ein) govoris, si nasprotujes v besedah; beine Slugfagen »iberfprechen ftdt» — flnb ttnberfpedtenb, tvoje govor-jenje gre (tvoje povedbe, — besede gredö ob. so si) naskriz; baö ijt ein ÜBtberfpruch, to je naskriz govorjenje, na-sprotje, naskrizje v govorje-nju, v besedah etc.
äßirffam ima moc; in * feit treten moc zadobiti.
Söunbarjt ranocelnik.
Z.
Bafyl stevilo, stevilka (abgefürjt: st., stev.).
Beuge prica, svedok.
Beugen * gebühr pricnina, svedoc--nina; — lifte imenik pric(za price);— »erf)ör izprasevanje price (ütelf- pric).
Seit cas; — räum doba, auch cas.
BufaU prigodek, nakljucba; »eö mar eilt B-« gewb^rtttd^: prime-rilo, pripetilo, nakljucilo se je.
Büc^ttgen kor-iti; -jenje,«ung.
Bünbftoff podnet, vnetnina, vne-tilo, vnetJjiv snutek. (nost.
Buftänbtg pristojen; — feitpristoj-
Sufieüen izrociti, vrociti; — eriz-roc - ivec, - evavec etc.; — ung izrocba, vrocba, izrocenje, vrocenje; — ungSgebüfyr izro-cinina, vrocnina.
Bmeifampf dvoboj.
Der
itotlDueu&iftfteit	o«ö fcct (Str. ;©. ic.
Abeceda 2(ifabet; abeceden aU fabetifdj.
Heg giucht; -ec flüchtig; -un, -unec $iiichtiing, flüchtiger.
Bes-nost äöahnjutn; -en, *ig.
Bistven wefentfich-
Bivati prebivati fTdp aufhatten.
Cen - a Preis; - iti fragen; -itev Schalung; - ivec itel) Schäg* mamt; ceniven S(hä|ung$*.
o
C?u - ti tvachen, f)örett; - vaj, -var ©achter, 2luffe()er; - vajnica äBäcfjterljauö.
J)ed-ic @rbe; - nina Grrbfchaft.
Dete .fttnb; deto-mor, - vmor ÄtnbSntorb.
Dezelna sodnija £anbe6geridht; d. nadsodnija ibberlanbeögericht.
Djanje £anbiung; d. v stan za-tozljivosti Serfefeung in ben 2(tt* fiageftanb.
Djan -sk afti» , tf)atig , fyanbelnb; -ska okolnost Xl)atumflanb.
Derzav-a Staat; -ljanStaatö* bitrger; -Ijanski zakonik bürgt, ©efegbud;; -ni obJastnik (po-oblastenec) ©enerakProfurator; -na oblastnija ©eit. ^rofuratur; -pravdnik Staatsanwalt; -na pravdnija, *fchaft; f. StaatS*.
Döba 3ettabfd)nitt; * raunt.
Dogod-ek £hatfache; -na okolnost £()atf,ejtanb.
Dokäz SewetS; -ati beweifen; - na moc 93. Äraft; - ovanje SewetS* fiif)rung, * »erfahren; -ovavec, * fiihrer.
Dokonc - ävati befd)tief?eu, öefchtuß faffeit (imperfft».); - ävanje Schtußfaffung, -ek Sefchtuf? (ge* faßter): f. sklep.
Dopoln - iti »ottenben, üoUfii£)ren, »oltjtehen, ergänzen; - niven @r* gänjuttgS*.
Dosmerten tebenötängtid;.
Doticen betreffend
Doversiti f. dopolniti.
Knakoprav - en gtcichbcrechttget; -nost, — ung.
Enoj-en einfach; -nost, —
Fant, - in Änabe, Surfte.
C«las Stimme, ?aut, D?uf (?eumunb f. biefeS); -ovati ftintmeit (»Ott* reu), -ovavec Stimmführer.
Glavna obravnava £aupt»erl)aub* Inng.	[fuchung.)
Hisna raziskava £au$* (burcf>*
Hlapön £ofomoti»e.
Hlimba SßerfMung.
Hliniti se ftch »erÜetten.
Hudodel - ni k Verbrecher; - sk »er* bred;crtfdj; -stvo aierbred;eu.
Imenik JfamenSüerjeichuiß; i. pric Beugentifte.
Izdaj - a, - stvo Serrath; veliko izdajstvo
Izjem - a 2luönahme; - no auS* nahmömeife; - si mit 2tuönahme.
Izre - cen auSbriicftich; (adv.) -cno, - koma.
Izrocivni razsodek f. odkazni r.
Izpolozenje otroka SSegtegung beS Äiubeö.
Izprasevanje Serhör, @tn»erneh* mung.
[zpo-vedati gefielen; -vest ©e* ftänbm'ß.
Izustiti auöfprechett, »orbringcu.
•Taven, javnost f. ociten.
Jezik Bunge, Sprache (wie lingua).
läazen ©träfe; kaz. na prostösti (svobodi) greiheitS*; kazenski, a, o, ©traf« (in ber Bitfamnten« fegung), afö: kazenska postava ©trafgefeg (abgefilmt k. p., kaz.
pO-
Kaznjiv ftrafbar.
Kolek ©tempef.
Koncni napotek ob. nasvet Schluß« antrag.
Kriv fdmfbig, kriva raba uradne oblasti Mißbrauch ber AmtSge« walt; kriva vera Aberglaube; krivo, beffer afö nepravo razla-ganje faffche, unrichtige Auäfe« gung, Erffäruttg; krivec Schuf« bt'ger (Xhdter).
Ijast Eigen « thumSrecht; - en, «thümfich; -nik, «thümer; -nina, «tt)um.
Lov gang, 3agb.
jflalolet - en mtnberjäljrtg; -nost, « feit.
Mercvär - iti mißfjanbefn; -jenje? «ung.
Mnenje SKeinitng, Anficht, ©ut* achten.
Motenje znotrajnega pokoja der-zave Störung ber innern Muhe beö Staate^.
Hadaljevati fortfegen.
Naglo - sodba ©taitb >■ recht; - sodnija, «gertcht.
Namestnik Steif oertreter, Subffitut.
Nanasati se ftch bejtet)ert (unperf.).
Napötek dati ben Math geben, ben Antrag machen.
Napötiti, weifen, au weifen, rathen, Math erthetten (mit bem Slff.), auch antrage«, (eiitrathen, Sßor« fchiag machen).
Nasvet Math, Sßorfchlag Antrag; - ovati rathen, »orfcblagen an« tragen, ben M. erthetten, ben A., SS. machen — fMeit.
Navod £ommtfF«ion; -nik, «ar.
Na - zdcin attwefenb; -zoci (adv.) im Angeflehte, inö Angefleht.
Neodvernljiv, neodstranljiv uit« abwenbbur. (NB. ne — un«, nid)t, miß«, n> ib t r--; man fuche baf>er bie betreffenben SSBörter außer ber Sufammenfe^ung).
Nicnost Michtigfeit, neveljavnost.
Obcin gemein, allgemein; -a ©e« metnbe f. srenja u. zupanija.
Obdol-zenec, -zenka Aitgefchnl« bigter, «te; - ziven Anfcfmlbi« gungö«.
Obert-nija ©ewerbe; -nik ©e« werbömamt.
Oblast ©ewaft (Wacht); - nija 33ef)örbe; o. za varnost Sicher« heitSb.; -nik ©ewafthaber; der-zavni oblastnik ©ett. ^Profurator.
Obravnav - a SSerhaitbfung; -nica; «faal.	[nje,«ung.
Obrek - ovati üerläumbeu; - ova-
Obrok griff, Dermin, überhaupt ein beftintmteö 9flaß, bafjer auch »Portion«; j. 53. tega mesa bo za enega cloveka ravno za tri obroke. (Sit üflöttfütg, Metlika gehört).
Ociten, jav - en öffentlich; -nost, «feit; ociten aud?: offenbar.
Odbor Auöfchuß; -nik, «mamt.
Odkäz Aitweifung; - ati anmetfeit (3emanben etwaö); -ni (izro-civni) razsodek (izrek) SSer« weifungöerfenutitiß.
Odskod-a, -ovanje, - nina Eitt« fettäbigung; -ovati entfehabigen; -na tirjava Entfcfjab. Anfprucb.
Oklic Aufruf.
Okraj S3ejirf; -na sodnija 33e$. ©ericht; -nozborna sodnija 93ej. Äolfegialgericht sc. okrajni, a, o
SSejtrfö*; -ni poglavar Sejtrfö* Hauptmann; -no poglavarstvo, Schaft.
Okrog Äreiä; -zni, a, o Äreiö*.
Okvariti f. oskodovati.
Omika SMlbuitg : -ati bilbeu.
Opraviciti, rechtfertigen.
Oprostiti f. osvoboditi.
Oseb - a Herfen; (man brause wo ntögtich lieber clovek, »telf. ljudje); - no (adv.) perfönlt'ch.
Osebuj - en (wie oseba auö o mtb se-bi) privat; osebujni vdeleze-nec ob. osebujno vdelezeni (a), ber, bie 'Priüatbetheiltgte; - ek 2tu3gebing; -nik <Perfon.
Osvobodi - ti befreien, (o$fprechen; - enje, * ung.
Oskodova-ti verfemen; -nje, *uttg.
Otrov ©ift;-ati vergiften; -anje, * ung f. biefeö.
Ovad - a, ovaja 51njeige von ova-diti anjeigeit, Slnj. machen (21ff.); ovajen angejetgt; -lej 2litjeigung.
Overzna sodnija (Srtflfationöfjof.
I*ismen fchriftlich.
Podponioc (pripomoc) f. Sßorfcfiub.
Pogajati (se) hanbeln (feilten, bittgen) — imprfftv.
Poglaviten £aupt*,
Pogoditi (se) ben £anbe( ab? fließen — prfftv. — f. pogajati.
Pogoj SBebiitguitg; - in, -en be? bingt, »erglichen.
Polnolet-en großjährig; -nost,
Ponareja9?acbmachung; ponarejeni denarji falfcheö (nachgemach'teS) ©elb, ponareja in prenareja Sßerfälfcbung.
Poobla - stiti bevollmächtigen; -ste-nec Sevottmächtigter; - stenje ob. -scenje, ?ttng.
Porocivec, besednik, izvestnik Referent, SSerichterflatter.
Porot - a ©efchwortten* ob. Schwur* geriet; -na sodnija ©ericht^hof be$ Schwurgerichte^; fonfi po-
rotni, a, o ©efchworneit* ober
Schwurgerichts*; -nik ©efchwor* tter (altflav. auö berfelbeu $öurjel jet wie rotiti, zarotiti se fd)wö* reu).
Posest 23ejT§; -i befehlt; - nik 33efT£er; - vati befreit.
Posilstvo ©ewaltthätigfeit.
Posreden mittelbar.
Potrosek Slugfage, &o(ten.
Povedba ?lu$fage.
Pozov Berufung f. btefeö.
Pravdnik Slbvofat, Anwalt.
Prav - en rechtlid), 9fecht$*; - no veljaven recbtöfräftig; pravo Siecht.
Pravil-o 9tegel; - en regelmäßig, praviloma (adv.).
Predsednik ^)räfTbent.
Pred-umiti vermutben; -umlje-nje, *ung.
Pregresek SSergehen; p. tiska i ^re^Sß.
Preisk-ava Uitterfuchung; -ovati 3tw.; -ovavni sodnik llnterfu? fuchnngSricbter.
Presojna oblastnija 93erufuitgöbe* hörbe.
Prestopek Uebertretung.
Pretiti f. protiti.
Pricetnik Urheber.
Primerlej galt (casus).
Prisednik 5lffeffor.
Prist-en echt; -nost, etyeit.
Pristran - sk parteiisch; - ost, * liebfett.
Prosnja za presojo f. Berufung.
Prot -1ti, brol)en;-enje, *ung.
Punt Slufruhr; -arsk'Sw.
llabuka Auflauf.
Ra-niti verwunben; - njenec: -njenka ber, bte SS.*te; -nje-nje, ?uttg.
Ravna - va, (-nje) SSerfahren , SSerfügung.
Razmera 33erhältmß.
Razodeti eröffnen, gefieheit.
ftazres - iti erlebigen; - enje, -ilo, * ung.
Razsod-ba @ntfchetbititg, Urteil; -ek Grrfenntnif}.
Razso - diti entfcheibeit; (ju Red^t) erfennen; -den cntfcheibeitb; -jen entfchiebett, - jevati Urtt)eilfdtteit.
Red Srbnung; r. k. pr. (red ka-zenske pravde) Strafprojefä* orbnung.
Sednica St§ungöfaal.
Seja Si^ung ; sejnica f. sednica.
Silodelstvo f. posilstvo.
Skarde - liti se, -lovati se fTd) jufammeitrotteit; -ljenje, -lo-vanje, * mtg f. strumiti se.
Skazalo Stuötueiö.
Skusnja, poskus, poskusnja Sßer* fuch, Prüfung.
Slepotija 23orfptegefung f. btefeö.
Sodba ©ertcfit (alö Slft), Urteil.
Soden gerichtlich, ©erichtö*.
Soditi, richten, urteilen, Urtfjetf fällen.
Sodnij - a ©ericht (alö Amt); - sk gerichtlich, ©erichtö*.
Soglas - je Uebereinftinunung, £ar< mottle; -en (33m.).
Sokriv -ec Mitfchulbig *er; -ka, >e.
Sozatozen-ec Mitangeflagt * er; -ka, *e.
Spis Schrift, 2lft, Sluffafc, 2lrtifel.
Splo-h überhaupt, all*, tnSgemeitt (vulgo); -sni, a, o. (33m.).
Spodbijati befreiten, umjuflofeit verfugen.
Sramot-iti befchitnpfett; enje, *uttg.
Srenja f. zupanija.
Stopnja Stufe, ©rab, 3nftan$.
Stran (-ka) Seite, Partei;-sk Seiten*, fremb.
Straz-a ffiache; - iti 2B. halten; -nik SB. Mann.
Stroski Äoften.
Strumiti se f. skardeliti se.
Strup, - ovina ©ift, f. otrov; -en ob. -en giftig.
Sum, -nja Verbaut; - Ijiv »er*
bärtig.
Stevil-o, - ka 3ahl, Rro., (ab* gefürjt st., stev.).
Sunt-ar Aufh^er, -ati (3tw.).
Suvati h^ett-
Tajba,Jajenje baä Säugnett,
Ta - st Schmiegervater; - sca (sa) * Mutter.
Tat Sieb, - insk biebifch, Siebeö*; - vina , kradez Siebfta!)l.
Teht - ati mägejt, abmägeit; -nica
SEÖage.
Temnica bmtfler Arreft; f. vtem-niciti.
Ter - diti harten, behaupten; -dnja-va geftuug; füg: terdnjavo v rokali imeti, Sicherftellung in ber £attb haben.
Terg Marft, ^lat?.
Tepez Schlägerei.
Tis, tisek, natis Sritcf; -kar Srucfer, - karnica Srucferei; -karsk Srucf*, ^refk
Togot - a Sähäorit; - in jähzornig, junt 3orite geneigt; -iti se jähj. werben.
Tolaz - ba Profit; - iti (3tw.).
Tolmac Solmetfch; -iti bot*, ver* bolmetfchen.
Toz - ba Älage; - bin, a, o Älagö*, -enec, (-enka), ber ©eflagte (bie ©.); - nica Klägerin; - nik Kläger: -nicin, a, o flägerifch b. i. ber Älägerttt gehörig; -ni-kov, a, o flägertfeh, bem Ätäger gehörig.
Trenutek , 2lngenblicf (ift, wo mog* lieh burch hip, malo, nekoliko unb cas ju geben); kot bi trenil itt einem Slugenbltcfe (bli^fchnell).
Ud ©lieb Mitglieb. (NB. f. auch V fTatt ü).
Uj - ec ©heim (Mutterbruber); -na feine grau.
Umet-en fünftltch, funftüolf; - nija Ättnft; - nik Äünftler; - nost Äunft.	[papiere;
Upna pisma ob. upopisi @rebit£*
Urad, - nija Amt (öffentliche^); -en amtlich, Amt3*.
Usten tnünbltch f. ustmen.
Ustmen münblich; -ost, *feit.
Uterpeti entbehren.
Varh 23efchüger, Vormttttb (tntor).
Var-nost: (Sicherheit; - stvo ©. Jeiftuttg, f.terdnjava; -vanec, - vanka ?0?ünbet (nt. unb w.).
Va-zen wichtig ; - znost SÜBichttgfeit.
Vecina Mehrheit; ü. glasov ©tint* men*i®?.
Vdelez-iti se Xf>ctf, Antljeü ltef)* nten; -enec, -enka etTnc^ mer, *iit.
Vgod-en giiitfttg; -nost ©uttft.
VJo - ga Einlage; -ziti einlegen.
Vseucili - sce Uniöerfität; - sen Unitterfitcitö*.
Vsmert-iti tobten, -enje; *ung.
Vstaja Aufftanb.
Vtemniciti iit einen bnnffeit Arreft etttfperren.
Vvod - na I. uvodna preiskava SSorunterfuchung.
Vzrok Urfache, ©rmtb; - ovati »erurfacheit.	Qbtgeit.
Xagovarjati »ertheibigen, eutfd;uf*
Zagovor SSertheibtgttttg, - nik »er* theibtger; - ni spis SSertl). ©chrift.
Zakon @efe§, (je£t gewöhnlich): @he; -ik ©efetsbuch; derzavni zakonik MetcbSgefeg (blatt).
Zanikati »crnetnen.
Zapaz - iti benterfett, wahrnehmen; - ek , * ung.
Zapis-nik ^rotofolt; - ovavec Führer.
Zarad , zbog , zavoljo wegett.
Zasledovavni list ©tecfbrtef.
Zatoz-ba Auflage, - bin spis An* flagefchrift; - enec, - enka ber, bte Angeflagte; - Ijivost Anffa* geftaub ; - nija Au'flagefantmer; -nik, - nica Anfläger, * in.
Zazig ißranblegung.
Zbog f. zarad.
Zlajsavajoc (»Ott zlajsävati), zlajsevaven ntilbentb, erietch* ternb.
Znacaj Sharafter.
Zvedba (Srforfchitttg (baö Erfahren).
Zveden-ec fünft* ob. facbüerftänbtg, Ättnft* ob. ©ach»erftänbiger.
Zversiti, f. doversiti.
'JSupan ©emeinberichter, 23ürger* metfter, - ija ©emetnbe; -ijin, -ijsk ber ©.gehörig, ©emeinbe* Citt ber ßufantmenfeguttg) • _ ov beS zupan, bem z. gehörig.
Sftttft»/
Seite. Seife-
7 4 »on unten follte fcfc*?. inmerf. lauten: »®ie im granjöltfchen; j. 33. zoodiaque, fltf&en. gefc^rietett zodiak« etc. 24 17 »on unten ift bei tri, *tfri »unb m.« (u. weiblich) f)tnt»ea ju benfen.
29..... gehört ber Stern (*) $ur »erg., nid/t jiir gegenw. 3t-
40 3 »01t unten l. grajski jtatt: grajski.
II. in Povabilo l. ob pdli desetih jtatt: ob pöli devetih.
XIV » » l. sodnijo Ljubljansko jiatt: - je, - ske.
LX, |}att biefer 3af)l l. XL (Seite). — kleinere Srucffef)ler wolle ber freunblidje
Sefer felbjt »erbeffern. — Sublict) wirb noch beigefügt, ba§ man nietjt unterlagen
folle, in ben beiben aSerjeichniiJen auch unter bem SBettimmimgärcorte ä" fudjen,
falls man ein 3Bort unter bem ©runb* ober (Stammworte nicht gefunben bat-
©ie Äenntnijj ber ©rammatif wirb »orau$gefe§t.