NOVA DOBA
6233 St. Clair Avenue Cleveland 3, Oblo (Tel. HEnderson 3889)
&<x^<XS*XS><XS>0<=><XS>0&0^>
(NEW ERA)
URADNO GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE — OFFICIAL ORGAN OF THE AMERICAN FRATERNAL UNION
Entered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1879. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925
NO. 37. — ST. 37.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, SEPTEMBER 26 — SREDA, 26. SEPTEMBRA. 1945
VOLUME XXI.—LETNIK XXI.
SPLOŠNI TEDENSKIj POROČILA IZ
PREGLED
*
/C.
TRSTA
OKUPACIJA JAPONSKE ^ •<>,
<5>. "v •y '
Okupacija Japonske in razorožitev japonskega vojaštva se vrši gladko in brez večjih incidentov. General MacArthur polagoma, toda vedno bolj trdo stopa Japoncem na prste. Lista vojnih kriminalcev, ki jih zavezniški poveljnik zahteva, se dnevno daljša, listi in radio so podvrženi ameriški kontroli in MacArthur zahteva vpogled tudi v finančno in industrijsko moč okupirane Japonske. Ameriške čete se še vedno izkrcavajo na glavnih japonskih otokih.
O
NOV VOJNI TAJNIK Predsednik Truman je sprejel resignacijo dosedanjega vojnega tajnika Henrya I. Stimso-na, ki se je po zaključeni vojni želel iznebiti težke odgovornosti, in je na njegovo mesto imenoval dosedanjega vojnega podtajnika Roberta P. Pattersona. Bivši vojni tajnik Stimson je že 78 let star in si logično želi počitka.
gg se te čase mudi član 'taba clevelandske-'eveland Press,” •ica, ki je do-v clevelandskimi
ga "4 Mr.
bro pozi?:
Slovenci, k.. tudi med prvo in drugo generacijo drugorodnih priseljencev. Mr. Andrica je po rodu Rumunec, ki se je kot mlad inteligent priselil v Ameriko. Kot tak razume Evropo in Ameriko. Pred drugo svetovno vojno je kot reporter Cleveland Pressa mnogo potoval po raznih krajih Evrope, odkoder je pošiljal zanimiva poročila.
Nedavno je spet odpotoval v Afriko in potem v Italijo. Njegova poročila iz Afrike in Italije so bila zanimiva, toda za nas Slovence so posebno zanimiva poročila, ki so bila v Cleveland Pressu priobčena 18. in 19. septembra. Ker mnogi naši čitate-lji nimajo prilike čitati lokalnih clevelandskih listov, so v naslednjem podani nekateri značilni izčrpki iz poročil Mr. Andrice:
Glede finančne pomoči Angliji
SODNIK BURTON Na izpraznjeno mesto v vrhovnem sodišču je bil imenovan dosedanji senator iz države Ohio, Harold H. Burton, in senat je njegovo imenovanje soglasno potrdil. Burton je bil pred izvolitvijo za zveznega senatorja župan mesta Clevelanda in je kot tak osebno poznan mnogim Slovencem. Za nepote-čeni termin senatorja Burtona, ki 1)0 zavzel svoje novo uvesto kot član najvišjega sodišča 1. oktobra, bo ohijski governer Frank J. Lausche imenoval naslednika.
DOLG POLET Trije armadni bombniki so se pretekli teden dvignili z letališča Mituzani na Japonskem in so po 30 urah pristali v Wash-ingtonu. Do Chicaga, kjer so prvič pristali, so potrebovali okrog 26 in pol ure. V Chicagu so morali pristati, da so se založili z gasolinom. Polet, ako se ne računa zamude v Chicagu, je z Japonske v naše glavno mesto Washington trajal 27 ur in 40 minut. V tem času je bila premerjena razdalja 6,645 milj. Na vseh treh bombnikih je bilo 36 oseb, med njimi trije generali.
OTOČJE GALAPAGOS Vlada Zedinjenih držav želi vzeti v dolgoročni najem otočje Galapagos, ki je last republike Ecuador. Dotični otoki so stra-tegično važni za obrambo Panamskega prekopa. Tekom vojne je že imela naša vlada tam »voje obrambne baze, z dovoljenjem republike Ecuador. Baze pa so bile začasne, in stalni najem istih more dovoliti le ecua-dorski kongres.
NAVAJSKI JEZIK V bojih na Pacifiku so se ameriški marini večkrat posluževali navajskega jezika za radijske komunikacije. Ključ za običajna šifrirana poročila morda sovražnik ugane, toda navajski jezik razumejo le Indijanci iz rodu Navajo in morda še kakšna dva ducata drugih Američanov. Pri marinih je služilo nad 400 Nava-jev iz našega jugozapada, ki so poleg angleščine znali tudi svoj materni jezik. Bili so dobri vojaki, obenem pa tudi izborni po-šiljalci vojnih depeš v jeziku, ki je splošno svetu nepoznan; Na-vaji namreč nimajo pismenega jezika. Tako je tudi jezik malo (Dalje na 2. strani)
“Za Slovence v Trstu in na Primorskem je bila druga svetovna vojna samo nadaljevanje 24-letnega italijanskega zatiranja. Spomini na teh preteklih 24 let so tako živi in grenki, da povprečnega Slovenca kar groza strese pri misli, da bi velesile ne pridružile Trsta in Primorske slovenskemu delu Jugoslavije. Ta strah in ta negotovost sta največ odgovorna za napetost, ki danes vlada v Trstu in na Primorskem.
“Angleži in Američani sodijo, da je Titova vlada prenagla in da se mora usoda Trsta in Primorske rešiti na reden način. Na drugi strani pa čutijo Slovenci, da jih etična sestava Primorske ter ostra in draga borba, ki so jo Slovenci vodili prot£ Nemcem in fašistom, opravičuje* da se združijo z Jugoslavijo zdaj.
“To je vzrok, da je situacija v Trstu in na Primorskem zdaj tako napeta.
‘Pred drugo svetovno vojno je Mussolinijeva vlada tako rekoč prepovedala zunanjim ljudem obisk Primorske. Mussolini ni maral, da bi tujci od blizu videli, kako se Slovence skuša poitalijančiti. To je bil vzrok, da pri prejšnjih posetih Evrope nisem mogel obiskati te province.
“Jugoslovani, posebno Slovenci, niso nikdar prenehali protestirati proti vključitvi 600,000 Slovencev pod italijansko vlado, kot je bila mirovna konferenca leta 1918 zaključila. Slovenci trdijo, da so Italijani postopali s Primorsko brutalno.
“Zdelo se je, da se svet ni dosti brigal za trpljenje primor-, skih Slovencev. ‘Za Angleže smo bili samo eno nadaljno balkansko pleme. Amerika pa je bila predaleč.’ Tako mi je rekel neki tržaški Slovenec.
“Po mojem enotedenskem bivanju v Trstu in posebno v nje govi okolici, ni zame nikakega dvoma, da je Primorska po večini slovenska. Italijani bivajo v večjem številu samo v mestih, kot sta Trst in Gorica.
“Popolnoma slovenske vasi sem našel komaj dve milji izven Trsta. Čim dalje greš od Trsta, tem bolj očividen ti postane slo venski značaj Primorske.
“Našel sem neštevilne vzorce ‘kulturnega poitalijančevanja” po Mussolinijevih hlapcih. Slovenski Jože je moral postati (Dalje na 6. strani)
V Washingtonu se te čase mudi skupina zastopnikov Velike Britanije z namenom izposlovati nekako povojno finančno pomoč od Amerike. V zvezi s tem je clevelandski dnevnik Cleveland Press dne 14. septembra objavil uredniški članek, ki je tako zanimiv, da ga v naslednjem podajamo v prostem prevodu:
“Britiško-ameriška pogajanja za nadomestilo “lend-lease” so se pričela v megli propagande. To je slabo. Propaganda samo meša občinstvo. Ona ovira razumevanje faktov mednarodne visoke finance, ki so v svojih temeljih primeroma preprosti.
“Ena vrsta propagande pravi, da če Stric Sam preneha igrati vlogo Santa Clausa, bo to pomenilo, da se bomo vrnili v izolacijo. Resnica je, da ljudska želja za mednarodno sodelovanje ni bila nikdar prej tako velika kot je zdaj. Vse, kar Američani hočejo, je, da naj bo to sodelovanje obojestransko.
“Druga propaganda izhaja iz izida nedavnih britiških volitev. Ta vrsta propagande pravi, da bi Washington mogel delati business s Churchillovo vlado, toda ne bo dovolil posojila labo-ritski vladi. Predsednik Truman je take govorice točno in pravilno označil za bedaste.
“Neka nadaljna vrsta propagande poudarja, da Anglija nima več imetja, in da bi ji morali mi, kot bogati prijatelji, kar dati več bilijonov dolarjev, Ta sugestija je tudi bedasta. Anglija ni bankrotna. Zelo mnogi njeni viri naravnih bogastev so bili vsled vojne manj izčrpani kot naši.
“Anglija ponuja kredite drugim narodom. Ti bodo dani v njenem lastnem trgovinskem interesu. Dobro. Toda, zakaj z našim denarjem? Zakaj z denarjem, ki bi moral priti iz žepov ameriških davkoplačevalcev, na katere pride delež narodnega dolga v približno isti višini kot na davkoplačevalce Anglije, ki se nam predstavlja kot bankrotna? Kaj je napačnega in netr-govskega v naši sugestiji, da nam Anglija odstopi nekatere drage baze v naši atlantski obrambni zoni? Te baze bi imele vrednost za nas, medtem ko po-menjajo za Anglijo le ekonomsko breme.
“Nikdar v svoji zgodovini ni Anglija podarila bilijonov kakemu narodu,—posebno ne narodu, ki je bil solventen in je posedoval aktive, ki so imele vrednost za Anglijo. Zakaj bi mi to storili ? Odgovor je, da mi kaj takega ne bi smeli storiti.
“Mi želimo videti Anglijo in Ameriko v bodočih letih še bolj tesno povezani kot sta zdaj. Da se to doseže, je treba postaviti naše medsebojne bizniške odno-šaje na bizniško podlago, ki bo trajna.”
KOMU PRIPADE TRST?
Četrt stoletja zračne pošte
Ob času pisanja tega članka je bodoča usoda Trsta še negotova. Na radio slišimo in v listih či-tamo to in ono. Skoro gotovo pa je, da je Trst za Italijo izgubljen.
Po prvih tozadevnih poročilih s konference zunanjih ministrov velesil v Londonu bi Trst postal mednarodno mesto, to je, da ga ne bi imela niti Italija niti Jugoslavija, ampak bi bil pod mednarodno kontrolo;
Londonsko poročilo United Pressa, datirano 21. septembra, pa pravi:
“Britiški viri pravijo danes, da bo velika petorica morda prisodila Trst Jugoslaviji. Skoro identična poročila v londonskih listih Daily Express in Daily Mail pravijo, da “diplomati v stiki” s konferenco zunanjih ministrov, sodijo, da bo zahtevi maršala Tita za jugoslovansko politično kontrolo Trsta ustreženo.
“Dasi vprašanje še ni bilo končno rešeno, poročila pravijo, da kaže besedilo navodil ekspertom, ki bodo vprašanje študirali, da bo Tito dobil pristanišče, pod pogojem, da bodo ureditve zagotavljale prosto rabo istega vsem narodom. V to je jugoslovanska vlada pripravljena pristati.
“Rusija je podpirala jugoslovansko zahtevo po Trstu od vsega začetka. Zdaj se zdi, da se je podala v toliko, d m naj bo pristanišče mednarodno in carine prosto za rabe. 'sr.-b. narodov, medtem ko bo upravljano po Jugoslovanih.
“Dozdevna kompromisna rešitev tržaškega vprašanja je bila poročana, ko so zunanji ministri Zedinjenih držav, Rusije, Britanije, Francije -in Kitajske razpravljali o mirovnih pogodbah za Finsko in Rumunijo.” • Ako gornje poročilo United Pressa temelji na resnici, bo vprašanje Trsta ugodno rešeno za Jugoslavijo. Upajmo, da bo tako.	/
Iz prejšnjih poročil je znano, da so zunanji ministri velike pe-torice naročili ekspertom preštudirati narodnostno sestavo prebivalstva v Istri in na Primorskem, da se more kraje slovensko ali hrvatsko večino prideliti Jugoslaviji, kraje z italijansko večino pa Italiji. Poskrbelo naj bi se, da čim manj jugoslovanskega prebivalstva pride pod Italijo, in čim manj italijanskega prebivalstva pod Jugoslavijo. Meje ne bo mogoče tako natančno potegniti,- da ne bi ostalo nikake narodnostne manjšine na eni ali drugi strani meje.
POMOČ ZA SLOVENIJO
V starojskem listu “Ljudska Pravica” z dne 15. julija 1945 je bilo priobčeno sledeče poročilo: “Rojaki iz Amerike niso pozabili svoje domovine. — RKS (Rdeči križ Slovenije) je pokre-nil širokopotezno nabiralno akcijo za obleko, hrano in sanitetni material med Slovenci in Jugoslovani, ki žive v Ameriki. Tega materiala je prišlo doslej že toliko, da so napolnjena z njim tri skladišča, eno v Ljubljani, dvoje pa v Dalmaciji. Ko se bo uredil promet z Dalmacijo (Dalje na 2. strani)
SLOVENSKE VESTI
Federacija društev Ameriške bratske zveze v državi Minnesoti bo zborovala v nedeljo 30. septembra v Gilbertu, Minn. Prostor: Community Center dvorana; začetek ob eni uri popoldne.
*
Zborovanje federacije društev Ameriške bratske zveze v zapa-dni Pennsylvaniji se bo vršilo v nedeljo 30. septembra v Ches-wicku, Pa. Začetek zborovanja je določen za#2. uro popoldne.
*
Ameriški odbor za pomoč potrebnemu ljudstvu v Jugoslaviji je aranžiral dobrodelni kon cert za petek 28. septembra zvečer v Carnegie Music Hall, 4400 Forbes St. v Pittsburghu, Pa Sodeluje violinist Zlatko Balo-kovič in nastopi tudi tamburaški zbor “Duquesne.”
(Dalje na 2. strani) •
Odprema pošte z letali preko Zedinjenih držav je dne 8. sep-tebra letos obhajala svoj 25-let-ni ali srebrni jubilej. Dne 8. septembra 1920 ob 6:14 zjutraj se je poštno letalo dvignilo iz letališča v Mineoli na Long Islandu v New Yorku za polet preko kontinenta, ter je pristalo v San Franciscu 11. septembra ob 2:25 popoldne. Polet je trajal več kot 82 ur. Sedaj po 25 letih, premeri poštno letalo isto razdaljo v približno desetih urah; ta čas pa bo v dogledni bodočnosti še skrajšan.
Razvoj zračne poštne službe je bil počasen. Prvotna poštna letala so bila opremljena z motorji na 400 konjskih sil in so mogla nositi komaj okrog 400 funtov pošte. Prva zračna proga za pošto je bila otvorjena med Clevelandom in Chicago 15. maja 1919; druga, med Cleve-andom in New Yorkom, 1. julija istega leta; tretja, ki' je dosegla Omaho, pa je bila otvorjena 15. maja 1920. Prva letalska pošta med New Yorkom in Californijo pa je bila, kot že omenjeno, otvorjena 8. septem-jra 1920. Torej letošnji septem-aer predstavlja pravi srebrni ju-afifej zračne pošte preko kontinenta.
Prvo poštno letalo preko kontinenta je vsebovalo 16,000 pisem. Od začetka ta služba ni bila povsem letalska; namreč letala so nosila poštne vreče podnevi, vlaki pa ponoči. Toda že leta 1921 so kresovi, zažigani ob črti poštnih letal, omogočili nepretrgano letalsko službo, in pošta iz New Yorka je dosegla Californijo v malo več kot 33 urah. Danes, kot omenjeno , premeri poštno letalo isto razdaljo v manj kot desetih urah.
Družba, ki opravlja poštno letalsko službo, je dosedaj izvršila 70,800 poletov med atlantsko in paficifično obalo. Njena letala so premerila 190 milijonov milj in so prenesla 124 milijonov funtov pošte.
Zračna pošta dosega zdaj vsa večja središča v Zedinjenih državah in v poštnem prometu med temi kraji se mnogo prihrani na času. V kraje, bolj oddaljene od glavnih črt, zračna poštna služba ni tako zadovoljiva, ker je pošta dostavljena le do večjih središč, od tam naprej pa je odpremljena z vlaki ali busi. Ni pa dvoma, da se bo omrežje zračne pošte v dogledni bodočnosti razširilo tudi na bolj odročne kraje in bodo tudi tisti kraji deležni brzine zračne pošte. Najbrž ni več daleč čas, ko bodo vse poštne pošiljke prvega razreda potovale po zraku. Ob svojem srebrnem jubileju ima zračna pošta dober rekord.
ZNIŽANJE NAŠE VOJNE SILE
Takoj po brezpogojni podaji Nemčije so naše vojaške oblasti pričele polagoma odpuščati vojake v civilno življenje. V poštev so v glavnem prihajali vojaki, ki so presegli določeno starost, in pa vojaki, ki so imeli največ točk službovanja ali pa aktivnega bojevanja.
Do poraza Japonske, sredi avgusta, je bilo le primeroma malo vojakov poslanih v civilno življenje. Splošno mnenje je bilo, da bo vojna z Japonsko trajala še najmanj do konca tega leta; nekateri krogi pa so računali še na leto ali dve vojne. Po porazu Japonske je bilo odpuščanje vojakov pospešeno, toda kljub temu gre še počasi. Vzrokov za to je več. Eden vzrokov je, ker je bilo treba temeljito izpremeniti ves prvotni načrt odpuščanja. Pri 'tolikem številu vojakov, ki so raztreseni po vseh delih sveta, sestava novega načrta ni bilo lahko delo. Lahko se tudi sodi, da je bil novi, v naglici sestavljen načrt v mnogih ozirih pomanjkljiv.
Potem pridejo v poštev velike razdalje in transportacija in od-premna središča v Zedinjenih državah. Amerika ima mnogo prevoznih ladij, toda morske poti preko Atlantika in Pacifika so dolge, vojakov, ki čakajo na transportacijo domov, pa milijone. Odpremljevalnih središč v tej deželi, odkoder se vojaki odpuščajo v civilno življenje, je bilo od začetka premalo, in treba je bilo vzpostaviti mnogo novih. Za vse to pa je bilo treba časa.
MEDNARODNA POLKA
Vsak je menda že slišal melodijo, znano pod imenom “Beer barrel polka,” malokdo pa ve za njen izvor. Nemci jo smatrajo za staro bavarsko pivsko popevko. Američani in Angleži jo smatrajo za svojo. Adoptirali so jo tudi Danci, Švedi in drugi. Tekom druge svetovne vojne je postala tako popularna kot “Tipperary” za časa prve svetovne vojne.
Živahno polko je skomponiral leta 1930 Jaromir Vejvoda v vasi Vrane, ki je predmestje Prage. Njeno prvo ime je bilo “Mo-dranska polka” in prvi jp je igral njegov mali orkester na lok v vaškem parku. Leta 1934 (Dalje na 2. strani)
Vsak po svoje
Leta 1814 je bila republika Zedinjenih držav v vojni z Anglijo, ki je skušala zadušiti mlado ameriško demokracijo in deželo spet podrediti angleškemu kralju. Angleži so bili nekaj časa uspešni ter so zavzeli celo naše glavno mesto Washington in zažgali Belo hišo. To je bilo 20. avgusta. 1814. Pa so oni dan delavci zaradi poprav nekaj razkopavali Belo hišo in so prišli do ožganih temeljev, na kater'ih je bila Bela hiša po angleškem požigu ponovno zgrajena. In muhasta usoda je hotela, da so bili prav takrat v Washingtonu zastopniki Anglije, ki so skušali Američane prepričati, da Anglija nujno potrebuje nekaj tisoč milijonov dolarjev ameriškega denarja, brez obresti in brez obljube povračila. Kar za bohlo-naj. Ali niso čudni ti Angleži? Prav za prav bi bila neka druga označba primernejša, pa ne spada na papir.
#
Potomci dinastije, ki je hotela preprečiti ameriško neodvisnost in katere vojaki so leta 1814 požgali Belo hišo v Washingtonu, še vedno “vladajo” v Angliji. In tista Anglija zdaj hoče, da jo naša republika postavi gospodarsko na noge, češ, da se je prej borila z nacijsko Nemčijo kot mi. Pri tem pa se komod-no pozablja, da so se prej kot mi borile z Nemčijo tudi druge države, na primer, Rusija, Francija in Jugoslavija, ki so gospodarsko dosti več trpele kot Anglija.
Vojaki, ki sodijo, da so upravičeni do odpusta, postajajo nestrpni in se pritožujejo. Na drugi strani postajajo nestrpni njihovi sorodniki in se tudi pritožujejo kongresnikom in v javnosti. V mnogih ozirih so nedvomno njihove pritožbe utemeljene, toda na v vseh. Številne zamude so iz prej navedenih in drug\h vzrokov neizogibne. Na drugi strani pa je trdo dejstvo, da naše vojne sile. ne moremo skrčiti na predvojno velikost, ker potrebujemo in bomo potrebovali mnogo vojaštva za okupacijo in patruljiranje sovražnih dežel. Koliko vojaštva bomo v te svrhe potrebovali, danes ne vedo točno niti v Washingtonu. Računa se, da bomo za dogleden čas morali vzdrževati okrog pol milijona vojakov v Evropi za okupacijo Nemčije in Avstrije; to poleg okupacijskih sil Rusije, Anglije in Francije.
Okupacija Japonske, kot se zdi, bo skoro v celoti pripadla Ameriki. Tam bo, po sodbi nekaterih, treba vzdrževati ekrog enega milijona vojakov; general MacArthur pa je pred’ nekaj dnevi izjavil, da bo morda zadostovalo za okupacijo Japonske kakih 200,000 ameriških vojakov, nekaj manj ali pa nekaj več.* Potem bo treba vzdrževati primerno število vojaštva na raznih otokih Pacifika in na drugih strategičnih točkah.
Iz tega izhaja, da bo neko število zdaj službujočih vojakov moralo še nadalje služiti, dokler jih delno ali popolnoma nadomestijo drugi, ki se zdaj vež-bajo ali ki bodo še vpoklicani. To je trpka medicina za Američane, ki po svoji naravi in vzgoji niso navdušeni za vojaško in policijsko službo. Toda za enkrat ni izhoda. Nemčijo in Japonsko bo treba držati pod peto okupacije toliko časa, da se jima (Dalje na 2. strani)
Res je, da se je Anglija v zadnji vojni borila na naši strani, toda borila se je v prvi vrsti za svoj lastni obstoj, kakor so se v prvi vrsti za svoj lastni obstoj borile Amerika, Rusija, Jugoslavija in druge zavezniške države. Z združenimi močmi sta bili Italija in Nemčija poraženi. Pa zakaj bi zdaj Amerika ravno Angliji morala plačevati posebne dividende za poraz nacifaši-stične kombinacije v Evropi, dasi so druge zavezniške države v to svrho prispevale v življenjskih in materialnih žrtvah mnogo več kot Anglija! Ali zaradi toliko premlevane anglo-saške solidarnosti? To je bajka. Angleži so Anglo-Saksi in lahko ostanejo, toda mi nismo. Mi smo Američani. Vprašajte ameriške Indijance, ameriške Črnce, ameriške potomce Francozov, Nizozemcev, Skandinavcev, Špancev, Slovanov in drugih, če so Anglo-Saksonci! Odgovorili vam bodo, da so Američani.
•
Morda bi bilo dobro, če bi Anglija polagoma prenehala igrati vlogo velike svetovne sile, kar ni več, in bi posvetila svojo pozornost domači rekonstrukciji. Morda bi bilo dobro, da razlasti ogromna posestva svojih lordov, z lovišči lisic in jerebic, in jih razdeli med prebivalstvo, ki nikdar ni lastovalo pedi svoje zemlje. Morda bi bilo umestno, da preneha igrati vlogo policaja na Balkanu in umakne svoje čete iz Grčije in Italije. To bi ji prihranilo mnogo milijonov' dolarjev. In tisto vojaštvo bi zelo prav prišlo pri okupaciji Japonske, kjer so zdaj sami Američani deležni vsega okupacijskega glavobola. Pa se zdi, da je nova laboritska vlada v Angliji prav tako imperialistična kot je bila torijska. In Amerika naj tako (Dalje na 2. strani)
NOVA DOBA
GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE
Lastnina Ameriške bratske zveze
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50; za inozemstvo $2
OFFICIAL ORGAN of the
AMERICAN FRATERNAL UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the American Fraternal Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $.72 per year; nonmembers $1.50 Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA	6233	St.	Clair	Ave. Cleveland 3, Ohio
VOL. XXI.
c*§||!pi>i04
NO. 37
Janko N. Rogelj, predsednik ABZ:
Zadnje kampanjsko poročilo
Naslov zadnjemu kampanjskemu poročilu je sledeč: BOGATE NAGRADE. To je resnica. Kar berite poročilo. Štiri nagrade so bile oddane, in zadnjo je dobilo društvo, ki je pridobilo tri nove člane.
Da, tri nove člane. Ali imamo v naši Zvezi društvo, katerega uradniki in člani niso zmožni, da bi pridobili v enem mesecu tri nove člane? Prepričan sem, da ga ni društva, da bi bilo tako slabo in nemarno, da ne bi moglo pridobiti rečeno število članov, ako bi samo hotelo pokazati malo dobre volje in zanimanja.
Pa je resnica, da imamo društva, ki v tej kampanji še niso pridobila niti enega člana, niti dva člana in niti tri člane. Kje ste.Niradniki teh društev, da se malo ne pomujate in rešite svojo društveno in uradniško dolžnost? Društveni uradniki vodite vsak svoje društvo, in z društvom vodite tudi vaše članstvo.
Še tri mesece bo trajala naša mladinska kampanja. Še je čas za vse one, ki se do sedaj še niso odzvali.
Glavni odbor Ameriške bratske zveze, ki je razpisal to kam panjo, je ponudil tako mikavne nagrade za vsak mesec, da je dal največjemu in najmanjšemu društvu pri naši Zvezi enako priliko, da doseže vsaj eno izmed ponudenih nagrad. Da je to resnica, vam jasno in neovrgljivo kaže zadnje poročilo glavnega tajnika, brata Antona Zbašnika. Za pet novopridobljenih članov je društvo dobilo tretjo nagrado v znesku $20.00.
Vzemimo to kampanjo resno. Še je čas. Vojna je minula, zaposlenost je menila, že ostajaj čas, da se lahko porabi za našo kampanjo. Toda ireba,4ft vzeti ta čas z dobro voljo in malim žrtvovanjem, pa se doseže prilično število novih mladinskih članov.
Tajnik ali tajnica, ko čitaš to pisanje, kaj misliš? Ali ni dolž nost tvojega društva, da se o agitaciji pogovorite na prihodnji seji? Vi, društveni predsedniki in predsednice, v dnevnem redu društvene seje je točka 5, ki se glasi: Predlaganje novih kandi datov. Ustavite se pri tej točki, začnite razgovor, kaj boste napravili do prihodnje seje. Apelirajte na navzoče članstvo; da tudi vaše društvo reši svojo nalogo.
Še nekaj. Tudi delegatje in delegatinje zadnje konvencije nosijo napram svojemu društvu moralno dolžnost, da se izkažejo hvaležne napram društvu. Nekateri zastopniki zadnje konvencije so to dolžnost že častno izkazali. Vsi listi, ki niste izkazali hvaležnosti napram društvu, še je čas. Potrudite se, pridobite nekaj članov, društvo vas ne bo pozabilo, ampak bo stavilo v vas šo vedno toliko zaupanja, kolikor ga vam je dalo takrat, ko vas je izvolilo za delegata na zadnji konvenciji.
Ne pozabite, da je močan mladinski oddelek pri organizaciji tista rezerva, ki sedaj v pretežnem številu zalaga odrasli oddelek. In mladi člani, ki prestopijo v odrasli oddelek, poživijo in pomladijo našo organizacijo. V njih je bodočnost in pravo življenje.
V mcsecu oktobru pojdimo vsi na delo!
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
okrog 1,500 posameznikov in tvrdk naj se oglasijo in dobijo svoje pozabljene vloge, ki znašajo po 25 dolarjev in več. Koliko več, ni povedano. Tozadevni oglas v New York Timesu je zavzemal več kot eno stran drobnega čtiva samo z navedbo imen in naslovov pozabljivih vlagateljev. To kaže, kako so nekateri ljudje pozabljivi in koliko jih je. Vaš poročevalec ni še v nobeni banki pozabil niti 25 centov. Niti v zamrznjenih.
#
Brigadi r-g e n e r a 1 Harry Vaughan, ki je vojaški pobočnik predsednika Trumana, je bil nedavno povabljen kot govornik na zborovanje neke ženske organizacije v Virginiji. Tam je povedal marsikaj zanimivega iz zborovanja velike trojice v Potsdamu. Med drugim je dejal, da če bi se moglo meriti po številu na konferenci izgovorjenih besed, bi Angleži po klepetavosti dosegli točko 6, Američani 2, Rusi pa eno. Po njegovi presoji so Rusi odkritosrčni, malo govorijo, pa vedno vedo, kaj hočejo.
*
V Cincinnatiju, Ohio, je neki Samuel Brown pustil svojo prijateljico v stanovanju za nekaj minut, da je stopil v bližnji sa-lun po par steklenic piva. Da bi mu punčara v tem času ne ušla, je vzel s seboj njeno krilo. Toda prefrigana golobica je tekom njegove odsotnosti ušla v njegovih rezervnih hlačah in s 196 dolarji gotovine. Moderne punčare se ne boje hlač.'
#
V Newarku, N. J., je policija ujela Michaela Shipinsk3'a, ki se je nameraval v kratkem poročiti. Ne zato, ker se je mislil poročiti, ampak zato, ker je^;a poročne izdatke potrebne fonde zbiral nelegalno. Oropal je nekega mornarja za $11 in de-mantni prstan, nekega drugega moža za $18, in končno še voznika taksija za $18. Poroka z njegovo izvoljenko pa je bila odložena za nedoločen čas, ker ga je sodnik poročil z ječo.
vlado podpre s šest tisoč milijoni dolarjev iz žepov ameriških davkoplačevalcev!
#
Zakaj je angleška vlada, pa naj bo torijska ali laboritska, tako strupeno sovražna Jugoslaviji? Zato, ker je nova Jugoslavija podržavila svoje rudnike in druge naravne zaklade, da jih ne bodo mogli več izkoriščati angleški lordi in drugi inozemski kapitalisti. Proti Ameriki angleški kapitalisti ne upajo tako odkrito sovražno nastopiti, dasi jih jezi, ker so morali v prvem stadiju vojne prodati za tisoče milijonov dolarjev delnic v ameriških rudnikih in drugih industrijah, da je angleška vlada s tisto gotovino plačala za vojne potrebščine pred sprejetjem “lend-lease” sistema. Iz teh ameriških virov angleški kapital ne bo več vlekel težkih milijonov. Zato skušajo zdaj Angleži od Amerike izciganiti bonus kakih šest- tisoč milijonov dolarjev. Bomo videli, če bo naš kongres v to pristal, ko je odklonil 25 dolarjev tedenske brezpo-selnostne podpore našim delav-
Neki ameriški vojak, ki je imel zaročenko v Ameriki, je bil ujet v Nemčiji. Po nekaj mesecih ga je po posredovanju Rdečega križa našlo v ujetni-škem taborišču pismo, v katerem ga je njegova zaročenka razveselila s sledečim besedilom: “Dragi! Nisem mogla več čakati; poročila sem tvojega očeta. Poljub!—Mati.”
*
Na dan 14. avgusta, ko je bil naznanjen poraz Japonske in konec vojne, je grocerist Leo Fagan v Freeportu, 111., zaprl svojo trgovino, da se je mogel udeležiti veseljačenja someščanov. Prej pa je postavil pred vrata več košar kruha z napisom, da si morebitni odjemalci lahko sami postrežejo, kupnino pa naj puste v košari. Ko se je vrnil, v košarah ni bilo več kruha, ampak nekaj nad 13 dolarjev gotovine. Preračunal je, da so mu pošteni odjemalci kruh preplačali za 20 centov.
*
#
Znani washingtonski kores-pondent Thomas L. Stokes, ki ni nikak radikalec, ampak rajši konservativec, si je nedavno v svoji koloni na lep in prijateljski način privoščil našega državnega tajnika Byrnesa. Dejal je ,da je lepo in vse hvale vredno, če Mr. Byrnes zahteva za ljudstva osvobojenih ali iz vojnega kaosa se dvigajočih držav inozemstva pošten volilni sistem in vlado večine. Pripomnil pa je, da morda ne bi bilo napačno, če bi se Mr. Byrnes ob priliki ozrl tudi na svojo rodno državo South Carolino, katero je mnogo let zastopal v kongresu, in še na nekatere druge naše južne države, kjer večina odraslih prebivalcev nima volilne pravice, da-ši oo rojeni Američani. Vzrok je v dejstvu, da po tamkajšnjih postavah ne morejo voliti državljani, ki ne plačujejo določene
vsote davkov. Izmed 48 držav naše Unije, ima samo sedem naših južnih držav take nazadnjaške vol-Ine postave. Vendar te državo so v naši demokratični republiki, in ne kje v Aziji ali na Balkanu.	9
Pa ne bodimo preveč nestrpni. Ko bo povsod po svetu vpeljana splošna in enaka volilna pravica, brez ozira na premoženjske razmere, ni vrag, da bi je ne dobili tudi delavci in far-merji-najemniki na našem lastnem jugu.
Na ameriški transportni ladji, ki je plula proti Japonski, je poveljujoči častnik skušal dopovedati moštvu, da odkar je Japonska pristala v brezpogojno podajo, se ne spodobi več nazi-vati Japonce z žaljivimi imeni. Pa je vprašal eden izmed vojakov: “Ali naj to pomeni, da v bodoče ne smemo Japoncev več nazivati pritlikave in umazane hudiče in pasje sinove?” “Ne,” je odgovoril častnik, “sedaj jih ne smemo več tako nazivati.” “Toda,” je ugovarjal vojak, “mi vendar vemo, da so pritlikavi in umazani hudiči in pasji sinovi!” Častnik se je nasmehnil in odgovoril: “Jaz vem, da so to in mi še vedno lahko mislimo, da so, toda v javnosti jih tako nazivati ne smemo več.”
V New Yorku sta bila dva brata trgovca obtožena, da sta ogoljufala zvezno vlado za milijon dolarjev dohodninskega davka. Manipulirala sta na črni borzi s sladkorjem. To so bili sladki grehi, dokler je šlo. Ampak tisti milijon dolarjev, ki sta nelegalno iztisnila iz sladkorja, je postal pelinovo grenak.
*
Zvezni kongres sprejema postave, ki’ včasih ugajajo temu, včasih drugemu, dostikrat pa nobenemu. Nedavno pa je sprejel postavo za odpravo tako zva-nega vojnega časa, ki* bo nedvomno zadovoljila veliko večino prebivalstva Zedinjenih držav. Po tej postavi bomo od 30. septembra naprej lahko ob jutrih eno uro delj spali.
A. J. T. POMOČ ZA SLOVENIJO
(Nadaljevanje s 1. strani)
in promet preko morja, bo prišlo še mnogo blaga iz Amerike, zakaj nabiralna akcija onstran Oceana še ni končana.
“RKS razdeljuje ta material po svojih krajevnih in kvartnih odborih po vsej Sloveniji med najpotrebnejše. Zakaj, dobro vemo, da naše partizanske matere zelo nerade prosijo, ker se boje, da so morda drugi še bolj potrebni. Edino krajevni in kvart-ni odbor RKS v sporazumu s poročevalcem odseka za socialno skrbstvo pri pristojnem NOO (Narodnem osvobodilnem odboru) ali odboru OF (Osvobodilne fronte) lahko izvede to razdelitev res pravično, ne le med prosilce, ampak predvsem med tiste, ki so res potrebni, pa zaradi svoje skromnosti ne prosijo.”
Ko je1 bila organizirana pomožna akcija ZOJSA, Slovenija še ni bila osvobojena, niti še ne velik del Jugoslavije. Vsled tega smo apelirali na naše rojake, da prispevajo za relifno akcijo brez razlike, bo li takojšnja pomoč tedaj prišla v Slovenijo ali ne. Nekateri deli Jugoslavije so bili še bolj potrebni. Dasiravno torej prve pošiljke niso bile zaznamovane, kje naj se material razdeli, je bilo vendar nekaj nujne hrane za otroke, čevljev in zdravniških potrebščin razdeljenih v tedaj osvobojenem delu Slovenije.
Zgorajšnje poročilo pa jasne pove, da je v Sloveniji že ene polno skladišče tega materiala a več ga pa še pride iz Dalmacije, čim bo vozni promet zopel urejen. Pomoč se torej deli mec najbolj potrebne in med te spadajo tudi Slovenci. To je dokaz da je bilo naše prvotno postopanje in priporočanje pravilno tei
da pravilno deli slovenski Rdeči križ to našo podporo ne samo med one, ki prosijo, temveč med vse najpotrebnejše.—Slovenski; ameriški narodni svet:
Mirko G. Kuhel, tajnik.
SLOVENSKE VESTI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Uredništvo Nove Dobe je pretekli teden v spremstvu svoje soproge in svakinje posetil Joseph Cvelbar iz Sharona, Pa. Vsi omenjeni so člani društva št. 174 ABZ.
V Calumetu, Mich., je umrl zobozdravnik dr. Fred Klobuchar, star 47 let, rojen v Calumetu. Njegov oče je bil večletni uradnik JSKJ, sedanje ABZ, in tako so članice društva št. 9 ABZ njegova mati in dve sestri. Kmalu za njim je podlegel posledicam operacije njegov svak Joseph Gričar, star 70 let, član društva št. 9 ABZ. Pokojnik je bil rojen v Leskovcu pri Krškemu na Dolenjskem in je prišel še mlad v Ameriko. V Calumetu je bival nad 40 let. Zapušča soprogo, dva sina in hčer.
Slovenski narodni muzej, nameščen v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu, Ohio, bi želel dobiti konvenčne slike JSKJ (sedanje ABZ) iz let 1928, 1932, 1936 in 1940. Kdor ima katero omenjenih konvenčnih fotografij in bi jo hotel podariti Slovenskemu narodnemu muzeju v Clevelandu, jo lahko pošlje na naslov uredništva Nove Dobe, odkoder bo oddana vodstvu Muzeja.
Za bolničarko je graduirala dne 20. septembra Miss Lillian Theresa Kapel, hčerka družine Louis in Frances Kapelj, 19215 St. Clair ifve., Cleveland, Ohio. Vsa družina spada k društvu št. 71 ABZ.
ZNIŽANJE NAŠE VOJNE SILE
(Nadaljevanje s 1. strani)
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
Ustanovljena 18. julija 1898 GLAVNI URAD: ELY, MINNESOTA
GLAVNI ODBOR:
IZVRŠEVALNI ODSEK:
Predsednik: J. N. Rogelj ............ 6208 Schade Ave., Cleveland 3, Ohio
1. podpredsednik: Frank J. Kress...........218—57th St., Pittsburgh, Pa.
2. podprednik: Anton Krapenc .............. 2021 W. 23 St., Chicago 8, Ul.
3. podpreds.: Mary Kershisnik 739 Pilot Butte Ave., Rock Springs, Wyo.
4. podpredsednik: Steve Mauser 3511 Humboldt St., Denver 5, Colo.
5. podpredsednik: Cyril Rovanšek  452 E. 149 St„ Cleveland 10, Ohio
6. podpredsednica: Mary Predovich............. 2300 Yew St., Butte, Mont.
Tajnik: Anton Zbašnik................................AFU	Bldg., Ely, Minn.
Pomožni tajnik: Frank Tomsich, Jr....................AFU	Bldg., Ely, Minn.
Blagajnik: Louis Champa ................................. Ely, Minnesota
Vrhovni zdravnik: Dr. F. J. Arch 618 Chestnut St., Pittsburgh, Pa.
Urednik-upravnik glasila: A. J. Terbovec, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, O.
NADZORNI ODSEK:
Predsednik: John Kumse....................  1735	E. 33rd St., Lorain, Ohio
1. nadzornik: F. E. Vraničar ..........     1312	N. Center St., Joliet, 111.
2. nadzornik: Matt Anzelc...........................Box	12, Aurora, Minn.
3. nadzornik: Frank Okoren .............. 4759	Pearl St., Denver 16, Colo.
4. nadzornik: John Tomazic ................ 1763	E. 36th St., Lorain, Ohio
FINANČNI ODSEK:
Janko N. Rogelj .................... 6208 Schade Ave., Cleveland 3, Ohio
Louis Champa ............................................ Ely, Minnesota
Frank J. Kress ...............'....-...... 217—57th St., Pittsburgh, Pa.
Frank E. Vraničar ........................ 1312	N. Center St., Joliet, 111.
Anton Zbašnik, tajnik ..................... AFU	Building, Ely, Minnesota
ODSEK ZA PRAVILA:
Janko N. Rogelj ................... 6208 Schade Ave., Cleveland 3, Ohio
Dr. F. J. Arch ................... 618 Chestnut St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Anton Zbašnik, tajnik ..................... AFU	Building, Ely, Minnesota
GLAVNI POROTNI ODBOR:
Predsednik: Anton Okolish.............   1078	Liberty	Ave.,	Barberton,	Ohio
1. porotnica: Rose Svetich................................Ely, Minnesota
2. porotnik: Anton Eržen ................. R.	D. No. 1, Turtle Creek, Pa.
3. porotnica: Mary Balint............ Route	1, Box 656, Enumclaw, Wash.
4. porotnica: Fannie Jenko .......... 1118	Clark St., Rock Springs, Wyo.
Lestvica nagrad, ki jih plačuje Ameriška bratska zveza
OD 1. JUNIJA 1945 NAPREJ Za nove odrasle člane
NAČRT"D" Za $ 250.00 Za $ 500.00 Za $1,000.00 Za $1,500.00 Za $2,000.00 Za $3,000.00 Za $5,000.00
zavarovalnine
zavarovalnine
zavarovalnine
zavarovalnine
zavarovalnine
zavarovalnine
zavarovalnine
$ 1.50 $ 2.50 $ 5.00 $ 7.50 $10.00 $15.00 $25.00
NAČRTA "E'
Za
Za
Za
Za
Za
Za
Za
$ 250.00 $ 500.00 $1,000.00 $1,500.00 $2,000.00 $3,000.00 $5,000.00
IN "F" zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine
2.00
3.00
6.00 9.00
$12.00
$18.00
$30.00
Za nove mladinske člane
za vsakega člana načrta "JA" $1.00 NAČRT "JC"
Za $ 500.00 zavarovalnine $3.00 Za $1,000.00 zavarovalnine $5.00
Za vsakega člana načrta "JB" $3.00 NAČRT "JD"
Za $ 250.00 zavarovalnine $1.50 Za $ 500.00 zavarovalnine $3.00 Za $1,000.00 zavarovalnine $5.00 Nagrade za nove mladinske ali odrasle člane so plačljive potem, ko je novi član uplacal šest mesečnih asesmentov in sp imajo izročiti članu, ki je novega člana pridobil.
za gotovo prepreči zaplesti svet v nov vojni požar. Po prvi svetovni vojni smo prehitro verjeli nemški izpreobrnitvi, in posledica je bila v manj kot enem če-trtstoletju druga svetovna vojna, neprimerno hujša od prve.
Morda se bo v teku časa dalo aranžirati, da bodo več okupacijskih sil v Evropi prispevale Rusija, Anglija in Francija, na Pacifiku pa morda Kitajska in Koreja, in bo na ta način mogoče ameriške okupacijske silo zmanjšati. Toda, to so za sedaj lo domnevanja.
Dasi *je vojna končana, bo Amerika morala za dogleden čas vzdrževati močno vojaško silo; morda dva milijona mož. Izključeno je, da bi mogla dobiti toliko število prostovoljcev. Iz tega logično izhaja, da bodo morali nekateri sedaj službujoči vojaki še nekaj časa služiti in da se bo z vpoklici rekrutov nadaljevalo. Tako vsaj kaže za sedaj.
MEDNARODNA POLKA
(Nadaljevanje s 1. strani)
je Vašek Zeman napisal besedilo melodiji in n je dal ime “Škoda lasky” (škoda ljubezni). Besedilo v prostem prevodu je sledeče: “Rože cveto, zakaj, zakaj? Meni ne more nihče več pomagati. One cveto, ovenejo in listi jim odpadajo, kot padajo moje solze v hladno travo.”
Nemci so melodijo adoptirali, ji dali drugo besedilo in jo imenovali “Rosamunde.” Na Danskem je postala “Skon en min kone,” na Švedskem “Ut ' Natural,” v New Yorku, leta 1938 “Beer Barrel Polka.” Besedilo: “Roll out the barrel . . .” je napisal Lev/ Browji. Do časa, ko je druga svetovna vojna zajela Evropo, je skladatelj Vejvoda dobil že čedne vsote denarja za svojo patentirano melodijo. Tekom vojne so te vsote zelo na-
rastle in čakajo skladatelja v ameriških in britiških bankah.
Točasno skladatelj Vejvoda, ki je 43 let star, vodi prijazno gostilno ob Vltavi. Njegov gostilniški orkester šteje zdaj 20 muzikantov, šele pred nekaj tedni mu je neki ameriški reporter povedal, da je njegova “Škb-da lasky” dobila v Ameriki ime “Beer Barrell Polka,” ter mu v češčino prevedel angleško besedilo. Vejvoda se je nasmejal in pripomnil, da ameriško besedilo je bolj primerno za melodijo, ki jo je skomponiral gostilničar, kot je prvotno češko. Potem je povabil korespondenta, da še enega pije na njegov račun.
lerjevo vlado in vladami Grške, Holandske, Poljske, Brazilije in Japonske. Značilno je, da je bil tudi policijski aparat predvojne Jugoslavije v zvezi s Hitlerjevim policijskim aparatom. Ni čuda, da so Hitlerjeve armade tako hitro pregazile Jugoslavijo.
SPLOŠNI TEDENSKI PREGLED
(Nadaljevanje s 1. strani)
poznanega indijskega rodu na svoj način pripomogel k ameriški zmagi.
KJE BO SEDEŽ?
Kje bo sedež Organizacije združenih narodov, še ni določeno. Predlaganih je bilo več ducatov mest, toda eksekutivni odbor se še, ni mogel zediniti za nobeno. Za enkrat se zdi, da imajo največ tozadevnega upanja mesta Geneva, Copenhagen in San Francisco.
LEPA DRUŽBA V tajnih nacijskih arhivih, ki so jih zavezniki našli v Berlinu, so našli tudi dokument, ki kaže, da je imela nemška tajna policija, znana pod označbo Gestapo, tajne dogovore s policijo 13 držav za gonjo proti “komunistom” in drugim “državi nevarnim organizacijam ali osebam”. Take sporazume je imela Hitlerjeva vlada pisane s takratnimi vladami Belgije, Bolgarske, Jugoslavije, Italije, Finske, Španije in Portugalske. Slični sporazumi, ki pa niso bili pisanj, pa so obstojali med Hit-
VOJNE TROFEJE V muzeju vojnih trofej stoji že od prve svetovne vojne eden izmed 600 razdrapanih avtomobilov, ki so leta 1914 omogočili hitro premestiti dovoljno število francoskih vojakov na neko nevarno točko fronte, da so odločili tako zvano bitko ob Marni. Pred nekaj tedni pa so poleg tega starega avtomobila postavili krasno izdelano 18 čevljev dolgo limuzino z dva palca debelimi šipami, v kateri se je v juniju leta 1940 Adolf Hitler kot zmagovalec vozil skozi Pariz.
MANJ GENERALOV V letu 1940 je imela armada Zedinjenih držav samo 100 generalov. Tekom vojne je s porastom armade naraslo tudi število generalov na 1,600. Vseh častnikov je bilo okrog 800,000. Po zaključku vojne je bilo iz aktivne službe odpuščenih že 70 generalov in nadaljni bodo še odpuščeni. Okrog 100 generalov bo v kratkem postavljenih v nižje čine, katere bodo obdržali v redni armadi. Za mnoge so višje sarže veljale le za čas vojne.
ZASTRAŽEN KVIRINAL Na drugo obletnico pobega kralja Viktorja Emanuela iz Rima, 8. septembra 1943, so se po vsej Italiji vršile velike demonstracije italijanske republikanske mladine. Razpoloženje napram Savojski kraljevi rodbini je bilo tako sovražno, da so oblasti močno zastražile palačo Kvirinal v Rimu, kjer stanuje prestolonaslednik princ Umberto.
eem, ki so s svojo produkcijo omogočili zavezniško zmago.
*
Pa se morda preveč razburjamo. Preveč smo nepočakljivi. Na splošno se razmere razvijajo povoljno. Za vsak razvoj je treba časa. Že danes priznavajo resni poznavalci razmer, da sta resnični svetovni velesili le Amerika in Rusija. Amerika je : že zdaj in bo še bolj v dogledni bodočnosti res ameriška in ne j privesek nekega anglosakson-stva. Mlada, dinamična. Ameri-ka, ki je nastala iz vseh narodov sveta. Na drugi strani pa mlada slovanska Rusija. Svet bodočnosti bo gledal na Ameriko in na slovanstvo, pa če bo komu prav ali ne.
#
V Mandžuriji so Rusi ujeli ja-! ponskega lutkarskega vladarja ; Zunanje Mongolije, katerega | ime je Te-mu-ču-ke-lung-lu-pu. Kaj bodo Rusi počeli z princem j takega imena, menda še sami nimajo pojma.
!
The Chase National Bank v j New Yorku je nedavno pozval
NOVA DOE A, SEPTEMBER 26, 1945
9
VICTORY
UNITED
STATES
WAR
ONDS
AND *
STAMPS
S ENGLISH SECTION Of
▼ ojf,c,al 0rgao ▼
of the
American Fraternal Union.
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
CURRENT THOUGHTS
The war is over but this does not mean that we should relax in our efforts to give full support to the plan for lasting peace. Our government warns us that we should continue to cooperate in all that is asked of us.
The need for salvaged fats, for instance, is still critical. Housewives are asked to continue saving used fats. We are told that sugar is still a must on the ration list and everyone should conserve sugar whenever possible. We are also asked to retain our War Bonds for the full 10 years until they mature. Housewives are asked to conserve and can fruits and vegetables just as they did during war time.
By cooperating with all these and other government requests, we shall help smooth the path of reconversion to a lasting peace.
V	*	*
sThis time of year when children return to school, parents are asked to caution them about safety rules. Now that gas rationing has been revocated, there is much more traffic than at any time during the last war years. Children should be constantly reminded to be careful when crossing streets on their way to and from school. A word of caution and advice on safety now, may prevent accidents later.
V	V	¥
While we are on the subject of safety first, it is well to remember that death and unfortunate accidents are apt to strike at any time. In order to insure yourself and your family against any such misfortunes, we advise you to become members of the American Fraternal Union. The AFU has a policy to fit every individual’s need, whether you are young or old.
If you are not as yet, a member, get in touch with your local AFU lodge secretary who will gladly explain any AFU policy to you. If you already are a member you know the value of fraternal benefit insurance and its benefits, so pass the word along to your neighbors and friends, telling them how they too, can become members and share in the benefits to be derived by belonging to the American Fraternal Union.
The AFU has a Juvenile Membership Campaign now in progress. Help expand your lodge by enrolling new members now. Prospective adult members are also welcome at any time. Individual awards are paid to members who enroll new members in the adult or juvenile departments. During our Juvenile Campaign your lodge has a chance of winning one of four awards offered monthly during the campaign. The campaign will conclude on Dec. 31, 1945, so there is still time for your lodge to qualify for these awards by enrolling the highest number of new juvenile members in any month for the duration of the Juvenile Membership Campaign.
THOUGHT FOR THE DAY
Farewell io Summer
Summer is fading; the broad leaves that grew
So freshly green, when June was young, are falling;
And, all the whisper-haunted forest through,
The restless birds in saddened tones are calling,
From rustling hazel copse and tangled dell,
“Farewell, sweet Summer,
Fragrant, fruity Summer,
Sweet farewell!”
So bird and bee and brook and breeze make moan, With melancholy song their loss complaining,
I too must join them, as I walk alone Among the sights and sounds of Summer’s waning .. .
I too have loved the season passing well . . ,
So farewell, Summer,
Fair but faded Summer,
Sweet, farewell!
—George Arnold
UCSSA Message to Sec'y James Byrnes
Janko N. Rogelj
AFU Supreme President:
Last Campaign Report
The title of the last campaign report was as follows: RICH AWARDS. This is the truth. Just read the report. Four awards were given and the last award was presented to a lodge which enrolled three new members.
Yes, three new members. Have we a lodge in our Union whose officers and members aren't capable of enrolling in one month, three new members? I am convinced that there is not one lodge which is so weak and shiftless, that it could not enroll that number of members if only it would want to show a little good will and interest.
But it is true, that we have lodges which in this campaign did not enroll one member, nor two members nor three members. Where are you, officers of these lodges, that you do not try at all and exercise your lodge and official obligations? Lodge officers you manage each your own lodge and by doing so you also manage your membership.
The Juvenile Campaign will run another three months. There is still time for all those who until now did not respond.
The Supreme Board of the American Fraternal Union, which instituted this campaign, offered such templing awards for every month, that it gives the biggest and the smallest lodge in our Union the same opportunity to receive at least one of the offered awards. That this is the truth is clearly and undeniably shown in the last report of the Supreme Secretary, Brother Anton Zbas-nik. For five newly-enrolled members a lodge received the third award in the amount of $20.00.
Let us take this campaign seriously. It is about time. The war has ended, working hours are decreased, we have time which can be used for our campaign. However, it is necessary to use this time, with a good will and a little sacrifice, you can reach a com* paratively good number of new juvenile members.
Secretaries, when you read this article, what are you think* ing? Is it not the obligation of your lodge to discuss this agitation for new members at your next meeting? You, lodge presidents, in the Ritual of your lodge meetings there is Article 5 which reads: The proposals of new candidates. Stop at this article, start a discussion as to what you will do until the next meeting. Appeal to the attending members so your lodge too, will fulfill its duties.
And another thing. The delegates of the last convention also carry a moral obligation to their lodge, to show their gratitude to their lodge. Some representatives of the last convention have fulfilled this obligation very honorably. All of you who have not yet shown gratitude to your lodge, there is still time. Exert yourselves, enroll some members, the lodge will not forget you, but will place in you even a greater trust than that which it gave you when it elected you as delegate to the last convention.
Don't forget that a strong juvenile department in an organization is that reserve which now in a great number makes up the adult department in the future. Juvenile members who transfer into the adult department enliven and bring youth io our organization. In them is the future and true life.
During the month of October, let us all go to work!
GRADUATE NURSE
The United Committee of South-Slavic Americans sent the following message to Secretary James F. Byrnes, U. S. representative at Foreign Ministers Council meeting in London September 10th:
“Representing preponderance of approximately one millon Americans of Jugoslav descent and anxious from standpoints of both United States and Jugoslavia that justice and intelligent statesmanship should finally prevail in reference to Trieste and the territories of Istria and Slovenia Littoral, this Committee takes the liberty of respectfully urging upon you that United States support Jugoslav claims for readjustment of Ita-lo-Jugoslav border.
“We earnestly request that you and your assistants read pamphlet entitled ‘Trieste’ by Profesor A. J. P. Taylor of Oxford which was published by Ju-
goslav Information Office in London and which has been 7 or will be available to you. It is a factual objective and closely reasoned statement deserving of your attention. Its argument stems from desire for peace and justice and economic progress in Trieste’s hinterland which includes not only Jugoslavia but other south central European lands.
“We wish to emphasize that our Committee is in complete agreement with the Taylor thesis for solution of Trieste questions and that we deem it important you and your assistants become acquainted with it.
“Best wishes for a successful conference and highest respect.
“Zlatko Balokovic, President.”
(The UCSSA is reproducing the “Trieste” pamphlet for distribution and it will soon be available).
Member of Cardinal Lodge Writes
Struthers, Ohio—I am now an adult member of Lodge No. 229, AFU or as it is better known, the Cardinal Lodge. I feel rather proud to be one. I used to see our boys get together before they joined the armed forces and I would wish that I could have been old enough to have been one of them. They used to have such swell times at their lodge doings such as picnics and dances. I hope they will be back very soon and pick up where they left off. That certainly will be one happy get-to-gether for us all. We haven’t had much fun since they left.
On Labor Day my Mother and Dad celebrated their Silver wedding anniversary and since the war was over they thought they would invite a few friends over to celebrate. So they went on with their plans but so did our friends, without Mother and Dad knowing about it. Of course, they let me in on it and I was their source of information so when our friends arrived at our home it was a real surprise to them both.
I was supposed to sneak out when I saw them coming and play my accordion (good old squeeze-box). I played “Here Comes the Bride.” It was a scene I shall never forget. A friend brought my mother a veil and a real bride’s bouquet, a little girl carried the veil, a little boy carried a silk cushion with rings on it, and a friend was dressed as a priest and had a little altar boy too. The girls and ladies all carried garden flowers and I must not forget to mention the great, big wedding cake. It turned out to be a real surprise party.
I want to take this means of thanking all our friends for being so nice and working so hard getting everything ready for their anniversary. I also want to thank them for the lovely presents they brought. I’m sure they will always remember that happy" evening. I know I shall for it was an all night affair. It was day light when the guests arrived and day light when they left. Everyone had a swell time.
Lest I forget, I wish to thank Margie Macek and Russell from Girard for helping me with the music. They were swell sports and they kept it up all night; the longer we played, the better we liked it. We just couldn't stop with such jolly people dancing around. Only one thing more could have made this party a biggger success, that is, if our soldier boys, Ed Glavic, Steve Millosin, Pep Babich, Frank Va-losich, Moony Bero, Ed, A1 and Howard Slabe, Steve and Stanley Pogačnik, Emil and Gallis and Wac Viriginia Mikolich could have been with us at the time. There wasn’t one of us who did not think of them and they must know it because we always had such swell times together. We hope they will all be home with us soon.
In conclusion, let me remind you to attend the Cardinals’ Hallowe’en Victory Dance on Hallowe’en night. Come one and all!
Conrad Mohar,
Lodge No. 229, AFU,
Struthers, Ohio.
Two items are not rationed, But have amazing worth: The milk of human kindness, And the salt of fearth.
*	*
oAmerican Fraternal Union iMembers Serving Our Country
2,243
78
-k
GOLD STAR MEMBERS *
★
Chicago Bowling League News
Chicago, 111. — The bloody world war has ended. But the members of the Chicago AFU group say that a “war” must continue for someone always wins something. In this case, our mother, the American Fraternal Union will benefit. So last Thursday we held an armament rehearsal which turned out very well. This season we have organized six teams, however, we would like to strengthen these teams so the battle would be more successful. Therefore, anyone wishing to join us, should do so now, on this Thursday, Oct. 4th. They should come to the bowling alley at 3135 W. Cermak Rd., near Kedzie Ave., before 8 o’clock in the evening.
Promptly at 8 p. m., that is PROMPTLY at 8 p. m., so says our pact, the canons will thunder and the balls will roll down and across, just as they want to. Therefore, all bowlers and friends of the AFU are invited to come that evening to the above-mentioned address. We shall report in the Nova Doba as to how the “battle” is progressing. I’ll be seeing you there! Fraternal regards,
John Gottlieb, Sec’y,
Chicago AFU Bowling
League, Chicago, 111.
A factory had a suggestion box for its employees. One day the box supervisor was startled when he found the following note in it: “Suggestion: Move the suggestion box. It is right where I always bump my head on it.”	t
I ■#»#»#################»»######*##^ 1
BRIEFS j
The Cardinal Lodge No. 229, AFU will hold a “Victory Dance” on Hallowe’en night, Oct. 31, 1945 at the Croatian Hall in Struthers, Ohio. Music will be furnished by Jack Per-sin and his orchestra. All neighboring lodges, as well as local members, are cordially invited to attend.
News of AFU
Yanks
r
This week we hear from Sgt. Steve Babich, member of the Cardinals Lodge No. 229, AFU of Struthers, Ohio. He writes:
“Dear Friends:
“Here I am again. It has been a long time since I last wrote. Yes, I came back from Germany and what a hell-hole that place is. I had a month’s furlough at home and am now on my away again. When I met my friends, while I was home, they wanted to know how we found out about VE Day. I was working outside of a town in Germany and didn’t find out about it until four days later. Boy, were we glad to hear it!
“Then two weeks later an order came from Washington, D. C., telling us we were to be sent back to the states. However, we were told that after one month’s furlough we would be shipped out again, this time over to the other side. After my furlough we were sent to Indiantown Gap, Pa., then on to California. I was then sent to San Francisco, Cal., to do some work there. I had a chance to see the ‘Big Work House’ where the bad boys are sent for their crimes. I also walked around and then decided to see the Golden Gate bridge. Honest, folks, it really is as big as they claim it is. I shall soon be one of the boys who will be leaving by way of the Golden Gate: 1	-
r I »
“While in this city I read that a big parade would be held on Sept. 9th. On that day I wen to Big Market St. so I could get a good place from which to watch the parade. I got a seat in one of the buildings there from where I could watch the parade. I saw the boys who did such a good job over there in this war and I was so proud of them.
“There are a lot of other things to tell about but it would take too much time. That parade lasted for four hours. I wish all of you could have been able to see it. It made your heart beat faster. They took newsreel pictures of it and I thintf they caught me in one of them but I’m not sure. Until I see that newsreel myself, I won’t know for certain.
“I would like to add a special note to all my AFU friends. Don’t forget that overseas package for your boys for Christmas. See that it is correctly addressed for this is very important. I hope it won’t be too long before we are all home again. I also would like to receive some lettters from you folks. Write to me at the address listed below.
“Your friend,
“Sgt. Steve Babich 15322552,
326th Army Postal Unit,
AP022158,
San Francisco, Calif.”
*	* *
Cpl. Louis Verch is collecting foreign bank notes and would like other G. I.’s to send notes to him in exchange. He writes as follows:
“To all servicemen serving outside of the United States and discharged veterans: I ^m on a short-snorter drive. I am pleading for help. I will exchange Icelandic bank notes with anyone who has money of other countries to exchange. I would like to hear from the Far East, South America, European countries and all islands possessed by the United States. Please let
Denver Sailors Visit City Which Pleased Father
Eddie and Rudy Okoren of Denver, Colo., of the United States Merchant Marine,- were visitors Saturday and Sunday in Rock Springs and Quealy, Wyo., while en route to their station in California.
t .
The two young men stopped here at a suggestion made by their father, Frank Okoren, Third Supreme Auditor of the American Fraternal Union.
Frank Okoren, Sr. had attended the five-day quadrennial convention of the AFU which convened at Rock Springs in August, 1944.
“I want you boys to see Rock Springs and meet the people there because I have never met such fine people nor enjoyed such a good time at a convention,” their father said.
“We think the same as our father,” the. young men exclaimed at the end of their two-day stay. “We never met such grand people nor had so much fun.”
Upon reaching Rock Springs Saturday, the young men were
me hear from you if you care to exchange foreign money. So long and I hope to hear from you G. I’s.
“Cpl. Louis Verch 33301662,
Main P. X.,
APO 610, c/o Postmaster,
New York, N. Y.”
Cleveland, Ohio—Miss Lillian Theresa Kapel was graduated from the St. Vincent Charity Hospital School of Nursing on Thursday, Sept. Ž0, 1945.
Miss Kapel is the daughter of Louis and Frances Kapel, 19215 St. Clair Ave. She is a member of Lodge No. 71 AFU.
Congratulations, Miss Kapel, and we all wish you much success in your career in the future.
ELBOW GREASE
Housewives, there’s one kind of grease that will prevent slipping. It’s elbow grease! The Greater Cleveland Safety Council reports that many fatal falls are caused by waxed and polished floors. The reason is too much wax and not enough rubbing. Your floors will be just as beautiful and not nearly as slippery if you apply less wax and polish them more thoroughly.
invited by Val Marcina to attend the lodge dance held that night at the Slovenian Home.
The two sailors received the same courtesy and were ac-corded the same hospitality, from lodge members as their father had in Rock Springs. Okoren and Martin Mehle of this city were schoolmates in Jugoslavia.
I Frank Okoren and family reside at 4759 Pearl St. in Denver.
From “Daily Rocket Rock Springs, Wyo.
AMERICAN FRATERNAL UNION
Pounded July 18, 1898 HOME OFFICE: ELY, MINNESOTA
SUPREME BOARD
EXECUTIVE COMMITTEE:
President: J. N. Rogelj  ............  6208	Schade	Ave., Cleveland 3, Ohio
1st Vice-Pres’t: Prank J. Kress______________218—57th St., Pittsburgh, Pa.
2nd Vice-Pres’t: Anton Krapenc_______________ 2021 W. 23 St., Chicago 8, IE.
3rd Vice-Pres’t: Mary Kershisnik, 739 Pilot Butte Ave., Rock Springs, Wyo.
4th Vice-Pres’t: Steve Mauser___________3511	Humboldt	St.,	Denver	5,	Colo.
5th Vice-Pres’t: Cyril Rovanšek ......... 452	E. 149 St„ Cleveland 10, Ohio
6th Vice-Pres’t: Mary Predovich________________ 2300	Yew St., Butte, Mont.
Secretary: Anton Zbasnik............................AFU Bldg., Ely, Minn.
Assistant Secretary: Frank Tomsich, Jr._____________AFU Bldg., Ely, Minn.
Treasurer: Louis Champa  :  Ely, Minnesota
Medical Examiner: Dr. F. J. Arch 618 Chestnut St., Pittsburgh, Pa.
Editor-Mgr. of Of f’1 Organ: A. J. Terbovec, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3,0.
AUDITING COMMITTEE:
President: John Kumse _________________________ 1735	E. 33 St., Lorain, Ohio
1st Auditor: Frank E. Vraničar_______________1312 N. Center St., Joliet, 111.
2nd Auditor: Matt Anzelc____________________________Box 12, Aurora, Minn.
3rd Auditor: Frank Okoren_________________
4th Auditor: John Tomazic_________________
  4759 Pearl St., Denver 16, Colo.
  1763 E. 36th St., Lorain, Ohio
FINANCE COMMITTEE:
J. N. Rogelj ...................... 6208 Schade Ave., Cleveland 3, Ohio
Louis Champa ........................................   -	Ely,	Minnesota
Frank J. Kress .................   ...____ 218—57th St., Pittsburgh, Pa.
Frank E. Vraničar ......................... 1312 N. Center St., Joliet, 111.
Anton Zbasnik, Secretary _______________________AFU	Bldg.,	Ely,	Minnesota
COMMITTEB ON BY-LAWS:
J. N. Rogelj ........................     6208	Schade Ave., Cleveland, Ohio
Dr. F. J. Arch ............ !.... 618	Chestnut	St.,	N.	S.	Pittsburgh, Pa.
Anton Zbasnik, Secretary ....................   AFU	Bldg.,	Ely,	Minnesota
SUPREME JUDICIARY COMMITTEE:
Chairman: Anton Okolish________________ 1078	Liberty Ave., Barberton, Ohio
1st Judiciary: Rose Svetich_______________________________Ely,	Minnesota
2nd Judiciary: Anton Erzen  _______________R. D. No. 1, Turtle Creek, Pa.
3rd Judiciary: Mary Balint............  Route	1, Box 656, Enumclaw, Wash.
4th Judiciary: Fannie Jenko____________1118	Clark St., Rock Springs, Wyo.
Concert at Carnegie Hall for Yug. Relief
10 Musts To Prevent Colds
NAZIS PLANNED ROCKET SHIP TO SPAN ATLANTIC IN 17 MINUTES
Washington — Reporting on the operations of a combined American and British intelligence organization, which for months operated within Germany in war-time tracking down the Nazis’ inner war secrets, the Office of War Information disclosed that:
1. German scientists and engineers had experimented on
.piloted rocket missiles capable of crossing the Atlantic in 17 minutes;
2. Had made considerable progress on an atomic bomb and had developed a defense against radar;
3. Formula for new war gases more deadly than any chemical agent yet developed;
4. Highly advanced jet engines, rocket-assisted take-off and aero-dynamic designs;
5. New uses for many staples; from coal were making a synthetic butter, as well as alcohol of both beverage and industrial types, aviation lubricants, soap and gasoline.
“The rapid advances of the Allied armies prevented her from putting into practice many of the technological advances evolved in the laboratories of her scientists,” the OWI said. It added that some of the unlocked secrets might soon make some American technical processes “obsolete and outmoded.”
Did You Know That
Four generals and three fleet admirals hold a five-star rank under wartime law. They are Generals Marshal, MacArthur, Eisenhower and Arnold. Fleet Admirals are Leahy, Nimitz and King.
The largest U. S. camps in point of capacity are Fort Ben-ning, (97,068); Fort Bragg, (80,-551), and Camp Shelby, (88,372).
*
The U. S. Army has 29 general hospitals and one regional hospital designated as plastic eye centers for the Army Medical Department. Through June 30 about 5100 plastic eyes were made and fitted.
“This lump on your head shows you are very curious,” said the fortune-teller.
“That’s right,” replied the client, “I got that by putting my head in the shaft to see if the dumb-waiter was coming up. It
was.
On the morning of a World Series ball game,'an office boy said to his boss, “Sir, my grand—”
The boss stopped him short. “Oh come now, son, you don’t think you’re going to get away with that old chestnut about your grandmother having died?”
“Oh, no,” was the reply. “She’s home on furlough.”
Eager Beaver
%
INFORMATION
FROAAVOUR
ACiRlCOlTORAl
I
»fee.
M*298
Schedule of Commissions or Awards Paid the American Fraternal Union
by
PLAN "D"
For $ 250.00 insurance For $ 500.00 insurance For $1,000.00 insurance For $1,500.00 insurance For $2,000.00 insurance For $3,000.00 insurance For $5.000.00 insurance
EFFECTIVE JUNE 1. 1945 For New Adult Members
PLANS "E" AND "F" __$ 1.50 For $ 250,00 insurance . $ 2.50 For $ 500.00 insurance . $ 5.00 For $1,000.00 insurance . $ 7.50 For $1500.00 insurance ..$10.00 For $2,000.00 insurance _$15.00 For $3,000.00 insurance $25.00 For $5,000.00 insurance
$ 2.00 $ 3.00 ..$ 6.00 ..$ 9.00 ..$12,00 $18.00 ..$30.00
For New Juvenile Members
For Each Plan "JA" Member $1.00 PLAN "JC"
For $ 500.00 insurance__________$3.00
For $1,000.00 insurance $5.00
For Each Plan "JB" Member $3.00 PLAN "JD"
For $ 250.00	insurance _____$1.50
For $ 500.00	insurance _____$3.00
For $1,000.00	insurance------$5.00
Commissions for new Adult or Juvenile	members are due
and payable after the new members have paid six monthly assessments and are to be turned over to the members who secured the applications.
The American Committee for Yugoslav Relief, Western Pennsylvania Chapter, announced today that Mayor Scully of Pittsburgh has accepted the Honorary Chairmanship of the Benefit Concert to be held at Carnegie Music Hall on Friday, September 28th, for which Zlatko Balokovic, world renowned violinist and the Duquesne Tambu-ritza Orchestra have been obtained.
In accepting the Honorary Chairmanship, Mayor Scully said:
“I am very happy to accept the Honorary Chairmanship of the concert. Yugoslavia is one of our allies and' has suffered both from the attacks of our enemies and from internal forces. I think that they have made a tremendous contribution to our allied victories and have suffered great casualties. Yugoslavia lost 1,700,000 men, women and children out of a total population of fifteen million. Today, in Yugoslavia, there are 800,000 war orphans and 65 per cent of all Yugoslav children are tubercular. We as Christians in our happiness and prosperity owe them all the help that we can give.
“The concert to be held on September 28th, with Zlatko Ba-lokovic and the Duquesne Tam-buritza Orchestra, will serve not only to call the attention of the public to the plight of these gallant people, but in some measure to mitigate their suffering. The proceeds will be used to send desperately needed medical supplies to the children of Yugoslavia. Zlatko Balokovic, guest artist for the concert is well known to the Yugoslavs in Pittsburgh, both as an artist and as a leader in Slav affairs in America.”
Colonel Sergej Makiedo, first advisor to the Jugoslav ambassador to the United States, will be guest speaker at the benefit concert.
Colonel Makiedo is the “Steve Mildvano,” hero of Major Louis Huot’s book, “Guns for Tito.” It was Colonel Makiedo who first made contact with Major Huot of the U. S. Army, who had been assigned by the chief of staff to report on Partisan activities. With the help of Major Huot and his staff, he arranged to ship desperately needed arms, food and medical supplies through the mined waters of the Adriatic to the hardpressed Partisans. Shipments were made at night in the utmost secrecy and were in constant danger of detection by German patrol boats.
Having established contact with Major Huot and arranged for United States help to the Partisans without the knowledge of the Partisan high command, he feared being reprimanded for having taken matters into his own hands, but later on when he was received by Tito in his headquarters, Colonel Makiedo received warm praise for his daring, heroism and outstanding service to the cause of the Partisans.
In his talk to the concert audience, he will tell of present-day conditions in Jugoslavia and the heroic resistance to the Nazi invasion. The proceeds of the concert, featuring Zlatko Balokovic, word renowned violinist and the Duquesne University Tamburitza, will be used to procure desperately needed medical supplies for the children of Jugoslavia.
When Zlatko Balokovic, the Yugoslav violin virtuoso, was 12 years old ar»,d >’ anxious to further his musical education, he extracted a $200 scholarship from the government (Yugoslavia was then part of the Austrian Empire), the very same day
1. Avoid crowds. Viruses are spread by coughing, sneezing, and just breathing.
2. When you catch cold, stay home. If possible," go to bed. Rest saves strength.
3. Be sure to drink lots of water, hot liquids, and fruit juices.
4. Avoid contact with others. Nothing spreads faster than a cold.
5. Always cover your nose and mouth when you cough or sneeze.
6. Eat nourishing food—but not too much at a time, but often.
7. Take a mild laxative only when necessary. Avoid strong cathartics.
8. Don’t strain your eyes by reading. A cold weakens your eyes.
9. Call a doctor if your cold is very severe, or if you have pain in the ear or chest.
10. Stay in bed until your temperature is normal. Stay at home until you are well.
Uncle
Sam’s
Corner
WAR TIME BLOOD BANKS CLOSE
VJ Day was set for official closing of the last Red Cross blood donor centers, their job of supplying blood plasma for the armed forces was completed. Five West coast centers, however, planned to continue collecting small amounts of “O” type whole blood for the lately wounded Pacific fighters. In 4V2 years, Americans gave over 13V2 million pints of blood through the Red Cross centers and mobile units.
Little Girl: “Daddy, what is the sixth sense?”
Father: “That is something the women have that was later developed by the Army and Navy and then called Radar.”
that he walked into the Minister of Education’s office and asked for it. His feat was the talk of Zagreb’s music world for years. That was for art. Now, 38 years later, he’s extracting money, clothing, canned food, medicine, blankets and sewing kits from Americans—for humanity. “Art is love,” he states —“love of beauty, love of mankind. If you’re not a human being, you cannot be a fine artist. Zlatko Balokovic is showing his love of mankind by working for the cold, hungry, hard-fighting Yugoslavs and other war sufferers from the time he gets up in the morning which is often 6:00 a. m. until he goes to bed, which is late. That’s been going on since just after Pearl Harbor, when the violinist was informed by the Treasury Department, that the Organization of Americans of Croatian, Serbian and Slovene descent had unanimously proposed him as chairman of the Yugoslav-American Division of the War Finance Committee in New York.
“Until three years ago I lived as I pleased,” said Balokovic. “Now every hour must count three times. It has been a most wonderful experience—especially bringing together so many different people who before never had any interest in each other.”
At -the Concert to be held on September 28th at Carnegie Music Hall, the people of Pitts burgh will again have an oppor tunity to hear Balokovic, an ar tist of international fame. And in a public reception to be held in the foyer of the Music Hall after the concert, Mr. Balokovic will meet many of his old friends in Pittsburgh.
—War Relief Fund of Americans of South-Slavic Descent, Western Penna. Chapter.
Vei's Wives and Babies Can Get Medical Care
Following through on a recommendation made by Congress, the Children’s Bureau, U. S. Department of Labor, announced that wives and babies of recently discharged service men, under certain conditions, are now eligible to receive medical and hospital care under the Emergency Maternity and Infant Care program. A service man’s wife may now apply at any State health department for care for herself and for her baby after her husband’s honorable discharge from service, provided that at any time during her pregnancy he was in fourth, fifth, sixth or seventh pay grades of the services or was an aviation cadet. The same holds true in case the husband or fa-their is promoted, a prisoner of war, missing in action, or dead.
# $ *■
No Rise in Price for Improved Gas Improved qualities of regular and premium grades of gasoline about to come on the market will cost consumers no more than the lower qualities of these grades produced for civilian use during the war, OPA says. Regular grade gasoline sold since mid-1944 has been generally about 70 octane, but this octane rating will move up to at least the normal level of 72 to 74 octane and may in some cases be in excess of 75 octane, according to advices received by OPA from the industry. Premium grade gasoline is also being improved, and, as a result, OPA has lifted the minimum octane rating qualifying for the premium grade ceilings from 75 octane to 78 octane.
Use Potatoes Now
Homemakers Urged
Full use immediately of potatoes from “intermediate” states is urged by the Department of Agriculture. The “intermediate” crop is expected to total about 32.7 million bushels and can fill a gap in the nation’s food supply. Another important reason why these potatoes should be used now, Agriculture officials say, is that while they are of good quality and many are storable, they do not keep as well as the late varieties. In addition, storage facilities are now fairly limited. Potatoes harvested in hot summer months can only be stored in cool places, and most growers prefer to use precious refrigeration for other foodstuffs. That makes storage of large supplies of potatoes now uneconomical from the growers’ viewpoint. The answer to the problem, the Agriculture officials add, is simply: “Use spuds now!”
T
M-300
fee O.UJ.I,
"NOTHING WRONG-WE'RE JUST KEEPING OURSELVES FROM RUSHING OUT TO SUV EVERYTHING IN SIGHTl"
CONSERVE COAL
Here’s a suggestion from the Greater Cleveland Safety Council that will not only help conserve your precious supply of coal this winter, but will also help to remove the danger of a fire from your home. Clean up your chimney and flues now! Also be sure that all stovepipes are in good shape and that all dampers and checks work properly. Keep the home fires burning . . . but in the furnace or the fireplace.
when materials order No. 356 was revoked to permit the manufacture of nylon for civilian use.
# * *
OPA Asks Housewives
To Fight Inflation
To enlist consumer aid in preventing food price increases, Price Administrator Chester Bowles announced that “Anti-Inflation Shopping Lists” will be distributed to thousands of housewives from local War Price and Rationing Boards be-gunning the first week of September. “The OPA is calling upon housewives to help their Government prevent a repetition of the disastrous inflation that followed the first World War,” Mr. Bowles explains. “The same set of factors that started the inflationary spiral following that war are again here. Consumer goods, including certain foods, are scarce. Everyone wants to buy the things he couldn’t get during the war and people have money to spend.
“We are going to do everything in our power to prevent price increases in cost of living items by maintaining price controls as long as they are needed. We can’t do the job alone. We want housewives to write on the Anti-Inflation Shopping Lists the prices they have actually paid for various kinds of food over a period of a week. The housewife will send her report to her local board. This will give the board a pretty good picture of food price compliance in its area and point out some of the stores that need investigation1.”	F. J. E.
ON THE WAY TO SCHOOL
Mothers, your child is in danger if he hasn’t learned to cross streets properly on the way to school. The basic safety rule is that streets should be crossed only at intersections— no dashing across in the middle of the block. The Greater Cleveland Safety Council reminds you that one-third of all pedestrian deaths last year were due to crossing in the middle of the block, so see that Johnnie forms the habit of crossing only at corners. You will be a better safety teacher for him than “old man experience” because experience does not always let his pupils live to graduate.
923,481 TOTAL OF ARMY CASUALTIES
Washington—The War Department announces that Army casualties as - reported through Aug. 21 totaled 923,481, which included:
Killed __________ ...199,656
Wounded ...,  _______571,179
Missing  ____________ 33,543
Prisoners ___________119,103
Of the wounded, 357,414 have returned to duty, and of the prisoners, 96,521 have been officially listed as exchanged or returned to military control.
FLUORESCENT CHRISTMAS TREE LIGHTS
When Christmas comes around again, the Christmas trees will have a different kind of light—fluorescent. The new small globular white bulbs produce a coral, green, blue or yellow light, giving the tree a soft glow.
They are more expensive than the old type,-cost about $7.50 for a string of eight bulbs, but last four to eight times longer than incandescent lights.
“Who has done most to arouse the working class?” asked the professor.
“The alarm-clock inventor,” was the prompt answer.
=i=
Teacher: “Johnny, what is an epistle?”
Johnny: “An epistle is the wife of an apoštle.”
ONE'FIGHT THAT STILL GOES ON!,
Consumer Prospects for Leather Goods
Manufacturing restrictions on riding boots, hiking shoes, leather house slippers and platform. “wedgies” were lifted by WPB, which revoked 12 style regulation that had controlled use of leather in civilian shoes and. their decoration. Restrictions were also removed on the use of leather in such products as luggage, waistbclts, handbags, uphblstery, jackets and wallets.
# #
WPB has permitted the immediate use of nylon for stockings, a move forecast last week,
0Sf,Sfr‘°p~
stabiuzat
it mmm.
Seeing Eye Dogs
The day after Pearl Harbor, the Board of Trustees of Seeing Eye, Inc., adopted a resolution that in order to aid in the war effort, effective immediately, the Seeing Eye will, at no expense to the Federal Government endeavor to provide Seeing Eye dogs for guides for eligible persons, who as members of the armed forces of the U. S. A. have lost their sight in line of duty, giving such persons priority over all other applicants for guide dogs.
Ninety per cent of Seeing Eye dogs are German shepherds because the first dog guides were developed in Europe, where this breed had been proved ideal for patrolling national borders and performing police work in Italy and Switzerland. However, German Boxers and Labrador retrievers also have been found excellent as guides.
Seven out of ten of the dog guides are females. As potential mothers, they have an instinct for protectiveness, and can be relied to keep their minds exclusively on their job.
From all over the country, dogs are offered to Seeing Eye. These are accepted if they are desirable breeds, between a year and 14 months in age. Mixed breeds also have made excellent guides. It costs at least $900 to train a Seeing Eye dog. Poor or rich, blind men and women always pay $150 for a dog and accomodations while the student lives in Morristown, N. J., during his four weeks’ training. Eighty-five per cent of all Seeing Eye graduates are employed, or are housewives or college students. When a Seeing Eye dog dies, the graduate is entitled to another dog and another month’s course of instruction with the new dog, at a cost of $50. These repeat courses and dogs are also to be furnished free of charge to ex-servicemen.
Seeing Eye was founded by Mrs. Harrison Eustis almost two decades ago. She had been breeding dogs on her estate, Fortunate Fields, in Switzerland, endeavoring to develop dogs that would be of vital service to man. She bred dogs for trailing and finding missing persons and also as guides for the blind, for use in Europe.
In 1928 a blind young man from Tennessee, Morris Frank, went to Switzerland at Mrs. Eustis’ invitation. He wanted to bring a dog guide back to try out in formidable American traffic. It was successful. Mr. Frank accomplished his mission of making people realize that, with dog guides, the blind could enjoy freedom and independence. On June 20, 1928 he cabled Mrs. Eustis one word, “Success!” The next year Seeing Eye, Inc. was established at Morristown.
Some time ago 777 Seeing Eye graduates ’reported that 97 per cent of them use dog guides in their daily occupation and would refuse to exchange them for human guides, no matter how competent the latter might be.
Many American men have made the sacrifice during this war which doomed them to total darkness forever. Yet they will be free to come and go, even as you and I, fbr they will see again through the deep brown eyes of the best friend a blind man ever had, a Seeing Eye dog.
The boss in a shoe store watched a new clerk as he threw a pair of brand new shoes in the wastebasket.
“What’s the idea of throwing those shoes away?” he demanded.
“They’re just no good,” the clerk replied, “I tried them on six people o-.'.d they didn’t fit anyone.”.
HIGHWAY COURTESY
Demanding the right of way is not necessarily the safe way, says the Greater Cleveland Safety Council, which points out that courtesy and safety are inseparable on the highway. Fifty-three per cent of the injuries caused by motor vehicles, the Council reports. That means that one of the drivers had the right of way and one was legally wrong. Courtesy by either of them might have saved both.
DOPISI
Chicago, 111.—Prišel je čas počitnic, zato sva se jaz in moj prijatelj John Hujan dne 17. avgusta odpeljala proti vzhodu na zaslužen oddih. Da je bil ta oddih zares prav imenitno zaslužen, znači suho dejstvo, da sva od zadnje konvencije ABZ, torej-celo leto, pridno delala vsak na eni strani bare—on je točil na notranji strani, jaz pa pil na zunanji strani, sedeč na sumljivo se zibajočem in od starosti po-kvečenem stolu. Ker sem se vedno moral loviti, da nisem padel s stolca, sem počitnice ne le temeljito zaslužil, pač pa tudi ne-obhodno potreboval.
Najprej sva se ustavila v Clevelandu, Ohio, ter obiskala Narodni dom, kjer sva se takoj seznanila z navzočimi rojaki. Eden izmed njih telefonično pokliče brata Vertovšnika, da naj pride v Dom, da bo nosil najina dobro nabasana kovčega. Ko je prišel, smo si takoj segli v roke, ker je bil tudi on delegat lansko leto v Rock Springsu, Wyo.
Ko smo se med raznimi dovtipi dobro pogovorili o dobrih časih, ki so jih nam nudili naši bratje in sestre v Rock Springsu ob priliki zadnje konvencije, smo šli obiskati našega dobrega prijatelja Cirila Obeda, ki lastu-je gostilno in grocerijsko prodajalno v Euclidu, od kjer smo šli obiskat tudi njih Društveni dom.
Od tam smo šli nazaj v Cleveland obiskati naš uredniški štab Nove Dobe, brata A. J. Terbovca, in sestro Frances J. Eržen. Nato pride v uredniški urad še glavni predsednik Janko N. Rogelj, ki pa je kot hipnotiziran obstal na pragu, ter gledal v naju, kot da sva prišla z Marsa, kar se je še najinemu vodniku Vertovšniku čudno zdelo, ker je vedel, da naju Rogelj dobro pozna. Zato ga vpraša: “Zakaj ta dva fanta tako ogleduješ? Mislil sem, da stare delegate vendar poznaš!”
“Zato, ker ne vem, če sem v Chicagu ali v Clevelandu!” je odgovoril presenečeni Janko, “ker sem naletel nanju tako nepričakovano.”
Nato smo skupno sklenili, da se snidemo popoldne v Narodnem domu v prostorih družabnega kluba, kjer bomo skupno proslavili obletnico bivše konvencije ABZ. Tako se je tudi zgodilo. Kot je navada v takih slučajih, smo tudi mi ponovno posegli v debate bivše konvencije—toda le začasno;'kajti, na tiho povedano, debato smo kmalu zaključili, ter prešli na bolj prijetna “mednarodna” vprašanja, tikajoča se splošne postrežbe in gostoljubnosti naših ljudi v Rock Springsu, Wyo.,—posebno pa še o čarobnosti tamkajšnjih žen in deklet. .
Po tem prijateljskem sestanku naju je brat Vertovšnik peljal na bus postajo, od kjer sva se s Hujanom peljala v Lorain, O. Prišedši v Lorain—pa Huja-novega suknjiča ni bilo nikjer. Pregledala sva ves bus, toda brez uspeha. Drugi dan pa je bil telefonično obveščen iz Clevelanda, da je njegov “rekele” pod zaščito posebnega odbora popolnoma na varnem.
Ker je bila to najina prva pot v Lorain, nama je dal potrebna* navodila brat Rogelj. Ker sva prišla tja že bolj pozno zvečer, sva morala malo povpraševati, predno sva prišla v njih Narod-
ni dom. Najprvo sva se sestala z bratom Tomažičem, ki je poslovodja Doma in bivši delegat zadnje konvencije in z njegovo soprogo. Nato san telefonično poklical tudi bivšo delegatinjo Miss Hermino Zortz, ki je takoj prišla in pripeljala s seboj svojo mamo, katera je slučajno iz starega kraja od tam kot jaz —namreč iz sloveče Škofje Loke. Razume se, da smo se pozno v noč iskreno in dobro zabavali. Ko je bilo treba iti spat, je Hermina telefonično klicala vse tamkajšnje hotele za najino prenočišče, pa nikjer ni bilo prostora,. Končno nama je dobila prenočišče pri rojaku Johnu I. Rosa, ki obratuje vinarno na debelo in drobno. Novi prijatelj Rosa naju je opozoril na nevarnost, da naši črnci, ki so sicer zelo dobri ljudje, včasih napadejo kakega Slovenca in ga oropajo. Nato naju je resno pogledal in vprašal: “Imata kak denar?” Na to mu začudeno odgovoriva, da nekaj imava; kako vraga naj počitnikujeva brez cvenka? On pokima, in še vedno resnega obraza nadaljuje: “Opozoril sem vaju zato, ker tukaj na vsak plačini dan najmanj dva ubijejo in oropajo.” Ker sva bila precej Židane volje, se nisva preveč prestrašila. Drugi dan sva se pa še prav široko smejala, ko nama je Hermina povedala, da se je Rosa najbrž le pošalil. Rekla sva ji, da se nisva bala, ker sva teh reči navajena, kajti v Chicagu je veliko več črncev, posebno pa še pravih gangsterjev vseh barv, ki prežijo na poštene ljudi.
Drugi dan je prišel brat John Kumše, predsednik nadzornega odbora ABZ s svojo soprogo, ter je nama z avtom v družbi Miss Hermine razkazal Narodni dom, nakar nas je vozil po vsem mestu in parkih. Mesto je lepo, parki z obrežjem vred krasni, Narodni dom pa je tudi lahko v ponos slovenski naselbini.
Drugi dan sva se odpeljala nazaj v Cleveland, kjer je Hujan srečno dobil nazaj svoj kožuh, brez katerega bi ne bil mogel iti z menoj v Youngstown, O., kajti tam je hladneje vreme. Ker je bil Hujan tu šele prvič, sem mu jaz razkazal mesto. Potem sva se pa podala k mojim staršem na Bessemer, Pa., odkjer smo napravili izlete v East Palestine, Ohio, ter v Sharon, Pa. To so vsi moji tako zvani stari kraji, kjer sem prejšnje čase živel. Za Hu-jana pa so bili novost, in, kot je meni rekel, se mu je povsod zelo dopadlo.
Midva sva s počitnicami jako zadovoljna. Povsod, kjer sva bila, so nama prijatelji in sorodniki zelo dobro postregli. Naj-prisrčnejše se torej zahvaljujeva vsem prej imenovanim in drugim, s katerimi sva prišla v dotiko v prej imenovanih mestih za časa najinih počitnic, za usluge in vsestransko postrežbo, ki sva jo bila deležna.
Iskrene pozdrave vsem!
Joseph Oblak.
Braddock, Pa.—Naj mi bo dovoljeno nekoliko omeniti tukajšnje razmere. Slišali smo oziroma znali, da se klerkl v tukajšnjem Westinghouse pripravljajo vprašati za nekakšen bonus in menda tudi za večje plače, in da bodo šli na stavko, ako se njihovim zahtevam ne ugodi. Jaz nisem verjel, da se bo kaj takega zgodilo, dokler nisem videl. Nekega jutra ob devetih vidim, da vsi tisti, ki nosijo bele srajce, pobirajo klobuke in suknjiče in odhajajo iz tovarne, kakor na njih sejo. Mi, delavci se oziramo za njimi in ugibamo, kdaj se bodo vrnili. Pa vse zaman; ni jih bilo več nazaj. No, kaj bo pa zdaj, kaj se je zgodilo?
Bilo je po obedu, ko zagledam delodajalca, ki razdeljuje delavcem rdeče kartice (passes), po katerih nam je dovoljeno iti iz tovarne. Vprašam bossa, kdaj pridemo nazaj, in odgovori mi, da naj poslušam radio. Doseduj nisem še nič slišal, da bi nas va-
bili na delo. Videl sem že več stavk v tukajšnji okolici, pa take mirne še ne kot je ta. Okoli Westinghouse grem vsaki dan, pa je vse tako tiho in mirno, da bi lahko slišal miško teči. Toliko o tem.
Sedaj pa še nekaj na naslov članov društva št. 31 ABZ. Tisti člani, ki se vedno naslanjajo name, da zanje založim društvene asesmente, naj pazijo, da bodo imeli plačane vsaj do zadnjega dne v mesecu. Ako ne, bodo suspendirani.
Kot je videti, bom imel zdaj dosti časa za pisati. Morda ne bomo delali več tednov ali celo več mesecev. In morda mi starejši sploh ne več. Bratski pozdrav!	Martin	Hudale,
tajnik društva št. 31 ABZ.
Chisholm, Minn.—Iz urada federacije društev Ameriške bratske zveze v državi Minnesoti.— Vsem društvom ABZ v državi Minnesoti naznanjam, da se bo prihodnje zborovanje federacije vršilo v nedeljo 30. septembra v Gilbertu, Minn. Seja se bo vršila v dvorani Community Center in se bo pričela ob eni uri popoldne.
Vsa društva ABZ v državi Minnesoti so vabljena, da pošljejo na to sejo svoje zastopnike. Članarina za društva je za letos in za prihodnje leto prosta. Zato ni vzroka, zakaj bi ne bila društva številnejše zastopana na federacijskih sejah.
Na omenjeno zborovanje so vljudno vabljeni tudi v Minnesoti bivajoči glavni odborniki. Torej, na svidenje v nedeljo 30. septembra na Gilbertu!—Za federacijo društev ABZ v državi Minnesoti:
John Lamuth, tajnik-blagajnik.
Calumet, Mich. — Dopisi so redki iz naše stare slovenske naselbine. Pa tudi sedaj nimam kaj veselega poročati. V kratkem smo imeli dva smrtna primera tukaj. Dne 26. avgusta je nenadoma preminil dr. Fred J. Klo-buchar, zobozdravnik in veteran iz prve svetovne vojne, star 47 let. Omenjenega dne so on in nekateri tovariši najeli ladjico ter odpluli iz Coper Harborja proti otoku Manitou z namenom ribarenja. Jezero Superior pa je bilo postalo zelo nemirno, tako, da jih je več dobilo “morsko bolezen,” med njimi tudi pokojni Fred. Nekaterim je kmalu odleglo, Fredova bolezen pa se je slabšala, zato so se vrnili z ladjo proti obali. Toda, predno so dosegli obalo, je Fred preminil, vsled vnetja možgan.
Pokojnik je bil dobrega značaja in priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Pogrešali ga bodo njegovi domači pa tudi njegovi pacienti. Rojen je bil v Calume-tu kot sin dobro znane in spoštovane Klobucharjeve rodbine; njegov oče je bil dolgoletni uradnik JSKJ, sedanje Ameriške bratske zveze, ko je bila organizacija še v svojih mladih letih. Fted je izvršil višje šole tu v Calumetu, leta 1923 je pa gra-duiral iz univerze v Milwaukee-ju, Wis. Vrnil se je na Calumet, kjer je v družbi z dr. Swykrtom začel izvajati zobozdravniško profesijo. Tu in na Mohawku je imel mnogo pacientov. Bil je član Ameriške legije in K. of C. Poleg žalujoče soproge zapušča sina Roberta, ki je kadet na mornariški postaji Great Lakes, in hčerko Dorothy doma; dalje mater ter sestri Mrs. Grichar in Mrs. Peterlin; zadnje imenovane tri so članice ABZ.
Niso se še posušile solze gori-omenjenih, ko je bela žena ponovno posegla v isto družino oziroma sorodstvo. Dne 6. septembra je namreč preminil sobrat Joseph Gričar, svak pokojnega dr. Klobucharja. Bolehal je približno eno leto za želodčno boleznijo in končno se je podal na operacijo, kateri je podlegel. Pokopan je bil 8. septembra.
Pokojni Joseph Gričar je bil rojen leta 1875 v vasi Leskovec,
okraj Krško na Dolenjskem. V Ameriko je prišel še kot mlad fant in se je najprej naselil v Jo-lietu, 111. Na Calumet je prišel pred 40 leti ter se je pečal z gro-cerijo in mesnico in pozneje s prodajo sadja na debelo, dokler mu ni zdravje opešalo. Pokojnik je bil dober družabnik in dober pevec; udejstvoval se je pri zboru in pri cerkvenem petju, ker je ljubil petje. Bil je 40-letni član društva Sv. Cirila in Metoda, št. 9 ABZ, član društva Sv. Petra KSKJ in Fraternal Order of Elks. Poleg žalujoče soproge zapušča troje otrok, namreč sina Josepha, ki je zdaj z armadnim medikalnim štabom Zedinjenih držav nekje v Indiji, sina Alberta doma, in^ hčer Leno Wiess v Kenosha, Wis. V stari domovini pa zapušča dve sestri (če še živita) in enega vnuka.
Oba omenjena sta bila pokopana po maši zadušnici na Lake-view pokopališče. Naj jima bo lahka ameriška zemlja, prizadetima družinama pa naj bo izraženo iskreno sožalje.
John Ilenich.
Chisholm, Minn. — Poročila v dopisih nam navadno prinašajo več žalostnih kot veselih vesti, kar ni nič čudnega v teh časih. Jaz pa sem pri pisanju tega dopisa vesel kot še nisem bil zlepa. Za to se moram zahvaliti mojim mnogim dobrim prijateljem. Pa da pridem k stvari. Minilo je 25 let, odkar je mene in mojo boljšo polovico poročil Rev. Schiffrer na Chisholmu. Drugo poroko, po 25 letih, je pa mojstrsko izvršil prijatelj Frank Tekavetz. Hvala mu, in naj bi ta druga poroka tako dobro držala kot prva.
Vsem sorodnikom in prijateljem, ki so meni in moji soprogi pripravili za priliko srebrne poroke tako lepo presenečenje, želim tem potom v mojem in moie soproge imenu izraziti najlepšo zahvalo. Posebej naj bo izražena zahvala moji sestri Mrs. Mary Žurga, Mrs. Ani Kočevar, Mrs. Johani Zobec in Mrs. Mary Sušnik. One se razumejo na tako delo. Za lepa darila naj bo izražena iskrena zahvala tudi svakinji Mrs. Martin Fink na Elyu, ki se zaradi bolezni ni mogla udeležiti prireditve, dalje najini hčeri Mrs. Frank Žlebnik, in najinemu sinu Louisu Ambrozichu mlajšemu v Clevelandu. Najlepša hvala vsem udeležencem za vso njihovo požrtvovalnost in prijateljstvo. Hvala pa tudi ne-udeležencem za čestitke in darila.
Na kratko, bil je lep večer, ki smo ga s petjem in prijetno zabavo raztegnili kar do zgodnjih jutranjih ur, ter bo meni in moji soprogi ostal v trajnem lepem spominu. Še enkrat, hvala vsem, ki so to lepo slavnost omogočili!
Popravljenje in predelavanje stavbe Slovenskega narodnega doma dobro napreduje, in prepričan sem, da bo urejeno vse tako, da bo najbolje odgovarja-
lo	našim potrebam. Tisti, ki želijo še kaj investirati v to narodno ustanovo, imajo še priliko to storiti. Kdaj bo proslava otvoritve, zdaj še ni določeno, pa bo že pravočasno sporočeno v javnosti. Na obilen poset slavnostne otvoritve so pa že zdaj vabljeni rojaki iz tega mesta in okoliških naselbin.
Pozdrav vsem prijateljem in prijateljicam in vsemu članstvu Ameriške bratske zveze!
Louis Ambrozich.
Sharon, Pa.—Člane in članice društva Sloga, št. 174 ABZ opozarjam, da je bilo na zadnji redni seji sklenjeno, da vsi člani in članice plačajo po 25 centov društvene naklade v mesecu oktobru in mesecu novembru. Lahko pa se plača tudi vsa naklada naenkrat. Tisti, ki pošiljajo svoje asesmente po otrocih ali po pošti, naj priložijo še tiste cente za društveno naklado, da ne bom imel nepotrebnega pisanja. To vsak lahko stori, samo nekoliko dobre volje je treba. Naklada je bila potrebna, ker je
vedno treba kak copžik kam dati, pa se blagajna izprazni. Članstvo naj to opozorilo upošteva. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 174 ABZ:
Frank Kramar, tajnik.
San Bernardino, Calif.—Pri tej
priliki se želimo podpisani in trije moji prijatelji, slovenski vojni ujetniki, iskreno zahvaliti za brezplačno pošiljanje Nove Dobe v naše taborišče. Ob enem naznanjamo, da se je končno vendar približal tisti srečni dan, ko bomO poslani nazaj v našo ljubljeno domovino, prelepo Slovenijo. Rečeno nam je bilo, da odidemo od tukaj 25. ali 30. tega meseca. Vaš list smo vedno z veseljem čitali, čitali smo ga tu
v	Ameriki in v našem maternem jeziku, kar nam ni bilo dovoljeno v našem rojstnem kraju. Vendar smo ohranili naša slovenska srca in naš slovenski jezik. Ko se vrnemo v stari kraj, bomo prišli pa v pravo Slovenijo in pravo demokratično Jugoslavijo. In, ko pridem tja, se bom oglasil ob priliki.
Seveda ne bom nikoli pozabil prijaznosti ameriških Slovencev, ki so nam vedno šli tako na roke; posebno slovenske družine v Fontani, California. Tja sta nas večkrat popeljala rojaka Mike Misoury in Viktor Vidergar. Družine Misoury, Vidergar, Res-nar, Rihtar, Lazar, Lipovec in nekatere druge so nas večkrat tako gostoljubno sprejele, da jih ne bomo nikdar pozabili.
Amerika je res srečna dežela, prijazna, preprosta in gostoljubna, brez napetosti in ošabnosti. Tudi ameriške oblasti so nas vedno dobro preskrbele z vsem, kar smo potrebovali. Mi pa gmo to skušali vračati s poštenim delom, prav kot bi bili delali za našo lastno državo.
Ko pridemo v našo rodno domovino, bomo poljubili slovensko zemljo in se podali na delo, kajti treba bo mnogo trdega dela in truda, da se opustošena dežela dvigne do blagostanja. Upamo, da bodo vse slovenske pokrajine združene pod lastno narodno vlado in da nobenemu delu iste ne bo nikdar več tujec gospodaril. Potem je upanje, da bo Slovenija spet enkrat srečna. Ako nas boste ob priliki ameriški Slovenci prišli obiskat, vas bomo sprejeli kot dobre brate, ki niste pozabili naroda, iz katerega izhajate, ter ste zbirali in še zbirate materialno ppmoč za rodne brate in sestre v starem kraju, ki so se tako junaško borili za osvoboditev svoje domovine.
Meni je bilo dostikrat žal, da nisem hrabrim partizanom mogel pomagati pri osvoboditvi slovenske in jugoslovanske zemlje. Usoda je hotela, da sem v službi osovraženega tujca moral na vojno v Afriko. K sreči so nas tam ujeli Američani. Potem so Američani in Rusi spravili sovražnike na kolena, in zarja svobode se je končno zasvitala tudi našim rodnim krajem.
Hvala vam še enkrat za brezplačno pošiljanje lista, katerega zdaj, prosim, ustavite, ker odhajamo od tu. Želimo vam mnogo sreče in mnogo .uspeha vam in vaši organizaciji. Živela Amerika, živela demokratična Jugoslavija, živeli ameriški Slovenci! Smrt fašizmu in vsem njegovim pritiklinam! Naj živi demokracija in svoboda! In lep pozdrav od štirih slovenskih ujetnikov!
Pavel Bezeljak.
Ely, Minn. — Zadnje čase, se mi zdi, so dopisi bolj redki iz naše naselbine. Smo menda po večini taki, da rajši čitamo kot pišemo. Med take se štejem tudi jaz. Mislim, da bo že par let, odkar sem se zadnjič oglasil v No-
vi	Dobi. Prej, ko sem bil 14 let tajnik društva št. 2 ABZ, sem večkrat kaj pisal. Po dolgem molku sem se spet odločil nekaj napisati za naš list. Ako bo dopis predolg, dajem sobratu uredniku polno moč, da ga skrajša s škarjami ali drugače.
Najprej naj nekoliko omenim društvene zadeve. Najprej naj se izrazim, da sem bil prav vesel in zadovoljen, ko sem se prepričal, da je društvo št. 2 ABZ zopet dobilo dobrega in agilnega tajnika v osebi sobrata Knappa, Upam, da tudi on ostane za tajnika 14 let, ali pa še delj; zanj bo to lažje, ker je mlajši od mene. Da bo pa mogel dobro voditi tajništvo in da ga bomo dolgo let obdržali v tem uradu, mu moramo pa člani iti na roke in sodelovati z njim v vseh ozirih.
Eden ali drugi je lahko čital v uradnih glasilih, da. so v zadnjih par ietih nekatera društva težko ddbila tajnike. Glavni vzrok temu je, po mojem mnenju, ker člani tajnika premalo upoštevajo. Vsak razumni član bo priznal, da tajnik, ki lepo in pošteno vodi svoje delo pri društvu s 500 ali več člani, je gotovo tudi sposoben za delegata na konvenciji ali zastopnika za federacijo. Tajnik mora poznati pravila in notranje poslovanje društva, kakor poslovanje med društvom in Zvezo. In kdor oolj pozna pravila in poslovanje, je nedvomno bolj sposoben za kakršno koli zastopstvo, kot oni, ki manj zna o tem. In nobena tajnost ni, da mnogi člani zelo slabo poznajo pravila. Poznali bi jih bolj, če bi jih vsakodnevni ali pogosti posli k temu silili. Jaz vem to po sebi.
Prej, ko sem bil društveni tajnik, sem bil mnogo bolj znan s pravili kot sem znan zdaj. Dober tajnik pozna pravila, zfito je pa tudi pravilno, da člani upoštevajo dobrega tajnika. Na ta način bo tajnik tudi imel več veselja do tajniškega dela, ki nikakor ni lahko. Jaz vem to iz mnogoletnih izkušenj. Upam, da se vsled teh pripomb ne bo nihče čutil prizadetega. Povedal sem samo svoje mnenje, kakršno pravico ima vsak član. Kakor jaz, so tudi vsi drugi upravičeni do njih mnenja.
Zdaj pa naj nekoliko opišem moje potovanje po gorati državi Colorado. Ko sem se vozil naprej od Omahe proti Denverju, sem se že začel nekoliko topiti od vročine. Na vlaku je bilo zelo vroče. V Denver sem dospel ob eni uri po polnoči, in, ker sem bil od vročine precej zdelan, sem najprej gledal za kak hotel za prenočišče. Blizu postaje sem zagledal hotel in sem šel takoj vprašat za sobo. Odvrnili so mi, da imajo eno za $1.50. Mislil sem si, da za tako nizko ceno ne bo kai prida soba, posebno še tako blizu postaje, pa je bilo prepozno za iskati drugod, torej sem rekel: O. K. Ko me je pa uslužbenec privedel v sobo, sem se kar začudil. Velika, snažna soba, z dobro posteljo, umivalnikom in lepo drugo opremo. Marsikje bi za tako sobo računali še enkrat toliko ali več. Tako sem prenočil in se prav dobro odpočil v tem hotelu, ki se imenuje Oxford.
Drugi dan ob 10. uri dopoldne sem vzel pa bus do Puebla, Colo., in sem dospel tja ob drugi uri popoldne. S postaje sem se s taksijem odpeljal k mojemu bratrancu F. Levsteku in sem prvo noč tam prenočil. Zvečer me je njegov sin z avtomobilom malo prepeljal po mestu, na letališče in po parku. Ko sva se vrnila domov, so bile pa že prišle z dela hčerke, katere moram pohvaliti, da so bile jako vljudne in postrežljive. Vsi so kazali, da so veseli mojega obiska in so mi v vseh ozirih sijajno postregli-
Naslednji dan sem se pa odpeljal v Leadville, Colo., da obiščem mojo sestričino Mrs. Frances Hren. Bilo je spet veselo svidenje po dolgih desetletjih. Zadnjič sva se videla s sestričino pred 47 leti na Strmcu pri Velikih Laščah, ko je bilo pri sv. Roku žegnanje. Jaz sem bil takrat 13 let star, ona pa 10. V Lead-villu me je prišla počakat z av-mobilom na postajo, nakar me je odpeljala na njen dom in me (Dalje na 6. stranO
   "
/nsTa/ZoT/oMS
PRED VOJNO smo bili opremljeni, da smo lahko vpostavili skoro vse telefone isti dan, ko smo dobili naročilo, če je naročnik želel hitro telefonsko zvezo. To smo imenovali "zero-day" vpostavitve.
Zdaj v večini primerov ne moremo telefonske postrežbe. vpostavili takoj, ker nam manjka opreme. Tri leta je bila sk^ro vsa naša oprema vprežena v izdelovanje telefonov, izpreminjalnih plošč, radijskih aparatov in drugih komunikacijskih priprav za vojno. Kljub našim naporom, da postrežemo kar največjemu številu oseb z raztegnjenjem naših obstoječih priprav do skrajnosti in da operiramo naše centrale nad normalo, čaka okrog 95,000 Ohijča-nov v našem okrožju na vpostavilev telefonske postrežbe.
Zmaga nam je omogočila, da gremo z vso mogočo briino naprej z ogromnim delom razširjenja in izboljšanja naših naprav, da moremo ugodili tistim, ki čakajo na našo postrežbo.
Da pridemo nazaj do ločne in zadovoljive telefonske postrežbe, bo vzelo mnogo časa in mnogo napora. Treba bo vseh naših virov in vse naše izvežba-nosti, da dosežemo naš cilj — vso postrežbo, ki jo želite, ter kadar in kjer jo želite.
aparate in ljudem ob večerih prireja predstave.
V	splošnem Lt. Quinn ne more izreči zadostne pohvale za Primorske Slovence.
Poset v Rock Springsu
Uredništvu Nove Dobe je bil poslan izrezek iz lista Rock Springs Daily Rocket z dne 19. septembra 1945. Vsebina v prostem prevodu je sledeča:
“Eddie in Rudy Okoren iz Denverja, služeča v ameriški trgovski mornarici, sta bila v soboto in nedeljo na obisku v Rock Springsu in Quealy, potujoča na njuno postajo v Californijo. Mladeniča sta se bila oglasila tukaj na sugestijo njunega očeta Franka Okorna, glavnega nadzornika Ameriške bratske zveze. Okoren starejši je prisostvoval petdnevni konvenciji ABZ, ki se je vršila v Rock Springsu v avgustu 1944.
“ ‘Jaz želim, da vidva fanta vidita Rock Springs in se sestaneta s tamkajšnjimi ljudmi, ker jaz nisem nikdar srečal finejših ljudi, in se nikdar boljše imel kot na tamkajšnji konvenciji,’ je dejal njun oče.
“ ‘Midva sodiva isto kot najin oče,’ sta izjavila fanta ob koncu njunega dvodnevnega po-seta. ‘Nikdar nisva srečala tako sijajnih ljudi in nikdar nisva imela toliko zabave.’
“Ko sta dospela v Rock Springs v soboto, ju je Val Mar-cina povabil, da se udeležita plesne veselice v Slovenskem domu. Mlada mornarja sta bila deležna iste vljudnosti in gostoljubnosti od društvenih članov, kot jo je bil deležen njun oče v Rock Springsu.
“Okoren in Martin Mehle v tem mestu sta bila sošolca v Jugoslaviji. Frank Okoren z družino stanuje na 4759 Pearl St. v Denverju.”
POROČILA IZ TRSTA
(Nadaljevanje s 1. strani)
‘Giuseppe,’ Ribnikar je postal ‘Pescatore.’ Tisoče slovenskih priimkov je bilo šiloma poitalijančenih in nobena slovenska šola ni bila dovoljena, niti v krajih, kjer ni bilo niti ene italijanske družine.
“Razumljivo je, da so primorski Slovenci šli s takim navdušenjem in požrtvovalnostjo v boj proti fašistom in Nemcem. Skoro ni slovenske družine na Primorskem, ki ne bi bila izgubila enega ali več članov v teh bojih. Tisoče primorskih Slovencev so Nemci odvedli v kon-
centracijska taborišča, odkoder] se niso več vrnili. Vas za vasjo j je bila uničena in skoro vse domače živali so bile ukradene ali pobite po Nemcih in fašistih.
“Celo v mirnih časih je bilo življenje primorskih Slovencev trdo, zdaj je pa še nevrjetno bolj. Tisoči so se izselili v Zedinjene države, kjer spadajo med najbolj spoštovane narodnostne skupine v raznih mestih.
“Ekonomskim razmeram, ki nikdar niso bile dobre, se je danes pridružila še duševna negotovost za bodočnost. Ta negotovost se lahko izreče z eno besedo: ‘Trst’.”
*
V	prihodnji izdaji bomo nadaljevali z izčrpki poročil iz Trsta in Primorske. Mr. Andrica je dober opazovalec in pošten poročevalec. Kot rojen Evropejec, ki govori več jezikov, tudi neprimerno lažje razume evropske probleme kot jih razumejo povprečni ameriški reporterji.
DOPISI
(Nadaljevanje s 5. strani)
dobro postregla. Zvečer so prišle v vas njene hčere z družinami in smo se lepo zabavali. Drugi dan me je pa njen sin Ignatz z avtomobilom ves dan vozil okoli.
Najprej sva se peljala do rudnika zlata in srebra, ki se imenuje Climax Molybdenum Co., in je oddaljen kakih 15 milj od mesta Leadville, visoko v hribih. Že samo mesto Leadville je visoko v hribih, okrog 10,000 čevljev nadmorske višine, omenjeni rudnik je pa še višje v hribih. Iz mesta se vse leto lahko vidi sneg po okoliških gorah. V tistem rudftiku se vedno lahko dobi delo, ker malokateri dolgo vzdrži, deloma zaradi visokega podnebja, deloma pa zaradi nezdravega in nevarnega rudnika. Od tam me je moj šofer odpeljal na drugo stran ter mi pokazal Soda Springs, kjer izvira naravna sodavica. Pokusil sem nekoliko tiste tekočine, pa se mi je zdelo, da ima precej čuden okus.
Mogoče bo kdo, kateremu so vse te reči znane, rekel, da se ne izplača pisariti o tem, toda za človeka, ki jih še ni videl, so zanimive in pomembne. V Leadville sem se oglasil še pri Mrs. Frances Vidrik in pri družini Charles Jakopič ter sem bil v obeh krajih prijazno sprejet in postrežen. Ko je bilo treba odpotovati, sta me moja sestrična in njen sin Ignatz spremila do postaje. Prav lepa hvala vsem za naklonjenost in postrežbo.
Zvečer, ko sem prišel nazaj v
Pueblo, smo se še z avtom pelja-
li	na farmo Mr. in Mrs. Frank Pauchek. Ona je hči mojega bratranca in se je šele nedavno omožila. Seveda smo se oglasili tudi pri Mr. in Mrs. Pauchek st. Povsod sem bil prijazno sprejet in postrežen. Zjutraj sem se moral odpraviti proti domu, in do postaje me je spremil moj bratranec.
Prav lepa hvala vsem omenjenim in neomenjenim, katere sem obiskal, za vso veliko prijaznost in postrežbo! Poset gorate države Colorade mi bo ostal v prijetnem spominu. Pozdrav vsem!
Louis Perushek, član društva št. 2 ABZ.
While Valley, Pa. — Nekoliko sem se zapoznil, pa nič zato. Naj še nekoliko omenim o moji zadevi glede dela, o kateri sem že svoječasno pisal v Novi Dobi. Dne 11. maja sem ponovno šel k mojemu zdravniku in ga vprašal, če je dobil kako poročilo glede mojega zdravja iz pitts-burške klinike. Odgovoril je, da ne, toda, da so ga telefonično klicali iz tovarne in ga vprašali, če bom prišel delat ali ne. On jim je odgovoril, da sem bil že dvakrat v Pittsburghu na kliniki, a še nisem dobil poročila o mojem fizičnem stanju. Dne 12. junija sem se ponovno odpravil v kliniko v Pittsburgh, kjer so mi povedali, da sem zdrav. Vprašal sem, zakaj mi niso poslali poročila o preiskavi, in so mi odgovorili, da so isto že 1. junija poslali na naslov dr. Archa. Šel sem takoj k dr. Archu in sem dobil spričevalo.
Dne 13. junija sem šel v pisarno družbe, kjer sem prej delal, in vprašal uradnika, če še vedno misli, da imam jetiko, kot je zadnjič trdil. Mož pa je bil to pot previden in ni nič odgovoril. Ko sem mu pokazal zdravniško spričevalo, je hitro poklical kompanijskega zdravnika ter mu povedal, da je klinika ugotovila, da nimam nikake bolezni ter da je najbolje, da mi dajo delo nazaj. Res so me poklicali čez tri dni, da naj pridem na delo 19. junija. Dobil sem tisto delo, ki sem ga imel prej, namreč “janitarsko.” Koliko časa me bodo v tem delu obdržali, ne vem.
Ko sem spet začel delati, sem se tudi oglasil pri unijskem komiteju z zahtevo, da dobim plačo za čas, ko sem bil doma. Res so mi plačali za 18 tednov, po pet dni na teden. O teh osebnih zadevah nisem rad pisal. Ker pa se je nekaterim dobro zdelo, da so me tako navijali, sem bil primoran braniti mojo čast. Za dobro ime mi je več kot za tisto delo.	Jurij Previc.
Pittsburgh, Pa. — ZADNJI KLIC NA KONCERT,—Še enkrat želim opozoriti naše rojake na važen koncert, katerega prireja Ameriški odbor za Jugoslovanski Relif v petek zvečer, 28. septembra v Carnegie Music dvorani, Jf-'fOO Forbes St.
Svrha koncerta je, da se naredi čimveč dobička za nakup zdravil in živeža za bolno in golo jugoslovansko deco. Vsi znaki kažejo, da bo udeležba velikanska; čez 1,500 vstopnic je že prodanih vnaprej.
Program bo nenavadno bogat. Zlatko Balokovič in Matija Gov-že, direktor “Duquesne Tamburica,” sta . izbrala specialne skladbe, katere bodo predstavljale najlepše v jugoslovanski glasbi. Te točke bodo brez dvoma ugajale Amerikancem, ki ne poznajo naših kulturnih vrlin.
Zanimanje od strani Ameri-kancev je zelo visoko. Oni čutijo, da so jugoslovanski narodi vredni relifne pomoči, prvič zato, ker so bili naši zvesti zavezniki, drugič pa radi humanitarne obligacije. Tisti Amerikanci, ki poznajo razmere in politično situacijo v Jugoslaviji, narav-host občudujejo odločen nastop jugoslovanske vlade, da pridobe ukradene dele naše zemlje, da končno združijo naše narode pod eno streho, da rešijo primorske Slovence in Koroško izpod tujega jarma.
Koncerta se udeleži ambasador Simič, ali pa Slovenec dr. Zore, in bo eden ali drugi pojasnil in orisal mizerijo in gla-dovanje, ki grozi in ovira narodno okrevanje.
Iz tega razloga apeliram na vse Slovence iz zapadne Penn-sylvanije, da pridemo na kon-
cert in poleg lepega duševnega užitka damo nekaj centov za naše reveže. To bo naša največja skupna prireditev za relif.
Frank Oblak.
Chicago, 111. — Krvava svetovna vojna je končana. Chicaški člani in članice ABZ pa pravimo, da vojna se mora nadaljevati, kajti pri vojni ima vedno kdo dobiček. Pri našem slučaju bo imela dobiček naša mati Ameriška bratska zveza.
Tako smo imeli zadnji četrtek orožne vaje, ki so se prav dobro obnesle. Organiziranih imamo letos šest skupin, toda te skupine bi radi ojačili, da bo boj silnejši. Torej, kdor se želi pridružiti nam, naj to stori takoj, ta četrtek, 4. oktobra, in pride na kegljišče na 3135 W. Cermak Road, blizu Kedzie Avenue, in sicer pred osmo uro zvečer.
Točno ob osmih, to se pravi točno ob osmih, tako govori naša pogodba, bodo zagrmeli topovi in krogle bodo letele po dolgem in počez, kakor se bo njim zljubilo. Torej, vabljeni ste vsi kegljači, prijatelji ABZ, da pridete ta večer na gori navedeni naslov. Kako bo potekel boj, bo sproti poročano v Novi Dobi.
Torej na svidenje in bratski pozdrav!	John	Gottlieb,
tajnik kegljarske lige.
.»•'"“S
VLOGE
v tej posojilnici
zavarovane do $5,000.00 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washington, D. C. Sprejemamo osebne in druitvene vloge
LIBERALNE OBRESTI St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Avenue. HEnd. 5670
VESTI iz bojnega polja in o splošnih dogodkih širom sveta, lahko dnevno citate v
ENAKOPRAVNOSTI
Kadar vaše društvo potrebuje tiskovine, obrnite se na našo moderno urejeno tiskarno. Vsako delo točno in po zmerni ceni izvršeno.
V BLAG SPOMIN
Dne 30. septembra 1945 bo minilo tri leta, odkar je za vedno zatisnila oči ljubljena soproga in mati
ANNA BOVHA ZALAR
Ob priliki te triletnice se z globoko ljubeznijo In hvaležnostjo spominjamo drage pokojnice, ki je bila vzor zveste soproge in ljubeče matere, ter jo bomo v ljubečem spominu ohranili do konca naših dni.
Žalujoči ostali: Andy Zalar, soprog; Ludwig, v vojaški službi, sin; Violet, hčerka; Anna, poročena Zalar, hči; Andy Zalar in Andy Zalar, Jr., zet in vnuk.
Barberton, Ohio, meseca septembra 1945.
' Pozdravne besede
, Pozdravne besede Otona Žu- ' pančiča na ustanovnem občnem zboru Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo, dne 19. junija 1945:
“Odprimo vsa okna na stežaj, odprimo jih na vzhod luči in zraku, da nam preženeta temo in zatohlost zadnjih let. Tudi vrata odprimo: Aleksander Sergejevič I Puškin čaka zunaj, in Taras Sev-! čenko, pozdraviti nas hočeta z dolgim spremstvom svojih naslednikov. Sprejmimo jih z odprtimi rokami.
“Kakšna državniška zabloda, ograditi petino zemeljske krogle j z neprehodnim zidom in nam dopovedati, da je ves ta ogromni prostor kulturna divjina, torišče surovega materializma brez vsakršnih idealov, iz katerega mora vdreti k nam zanikanje duševnosti, uničevanja pridobitev za-padnega človeštva, zatiranje narodne zavesti in pogube slovenskega naroda. Slikati kipeče duhovno dogajanje in prerajanje vzhoda kot pogrezanje v azijat-sko barbarstvo, ki preti izpodkopati in omajati več kot dvatisočletno zgradbo evropske miselnosti.
“In tako modrost so nam tlačili v glavo prav tisto dobo, ko smo čutili najbolj nečloveško barbarstvo na lastni koži, ko so nam visoki kulturonosci rezali jermene iz hrbtov, ko je bila nad Slovenci sklenjena brezdušna sodba, ki bi jih bila čez noč za večno izbrisala s podedovanih tal, ako bi ne bilo to azijatsko barbarstvo s svojimi silnimi armadami rešilo nas in vse Evrope najstrahotnejše usode, smrti in suženjstva.
“Res, ko bi bila ta petina nam prepovedanega sveta samo na pol podobna svojemu opisu, bi se morala že zdavnaj zadušiti v morju krvi in posipu razvalin. Mi pa smo vedeli in vemo, da tam raste novo človeštvo na osnovi bratskega sožitja vseh velikih pa tudi najmanjših narodov. Moskva je objela vse živo okoli sebe, strnila vse raznolike sile v veliko človeško enoto, v kateri prispeva sleherna edini-ca po svojih posebnih lastnostih, sposobnostih in močeh k delu za skupnost in uživa plodove tega dela. To je bujno, polnokrvno življenje, kjer se gibajo roke v ritmu dela, ki ga ravna znanstveni um in s katerega zveni pesem in klije umetnost. Tam se je ustvarilo mogočno sozvočje dela, znanosti in umetnosti, sozvočje, izvirajoče iz radosti in razlivajoče radost na vse strani.
“Da, kakšna zabloda, slovensko dušo, ki je od nekdaj hrepenela iz utesnjenosti in si iskala dopolnitve v slovanstvu, hoteti ločiti od velikega, čudovitega ruskega naroda, matice slovanstva, a ne omejeno šovinističnega, temveč občečloveško širokega, da imajo v njem prostora vse zdrave duhovne struje vsega sveta. Osiromašeli bi, ako bi še dolgo ostali izključeni od tega napetega toka duševnosti.
“Sezimo hitro v roke našim tovarišem v Sovjetski zvezi, obogatimo se z njihovimi čustvi, mislimi in izsledki, z njihovimi novimi pogledi na življenje, z njihovimi najglobljimi sanjami. Mi pa ponesimo k njim Prešerna in Cankarja, in morda najdejo tudi v nas sodobnikih vsaj zrnce zanimivega in pažnje vrednega!
“Gotovo pa je, da najdejo odkritosrčno tovarištvo in pravo ljubezen.”	SANS.
Ameriški častnik na Primorskem
Newyorški dnevnik “Glas Naroda” je dne 10. septembra priobčil sledečo zanimivo črtico:
V četrtek se je v našem uradu oglasil ameriški poročnik Lt. Vincent Quinn, ki je bil z ameriško armado v Italiji, se je boril na raznih bojiščih ter nazadnje ob Padu, kjer je bila prebita
zadnja nemška obrambna črta in je njegov polk bil prvi, ki je prekoračil široko reko.
Lt. Quinn je s svojim polkom podil Nemce mimo Gardskega jezera na južnem Tirolskem, čez Brennerjev prelaz do švicarske meje, nato pa je prišel skozi Celovec na Primorsko, dalje doli v Trst, v Gorico ter je bil nazadnje dalje časa v Suzidu pri Kobari-( du, kjer je mnogo občeval z našimi ljudmi, ki jih sedaj nikakor ne more prehvaliti.
Ko je s svojo armado prišel v Italijo, se je takoj pričel učiti italijanščine in se je tudi s Slovenci na Primorskem razgovar-jal v italijanskem jeziku, ker je mladina obiskovala italijanske šole in se je naučila italijanskega jezika. Med seboj pa primorski Slovenci vedno govore samo slovensko.
Ko je Lt. Quinn prišel v urad, je najprej prosil urednika, da mu prestavi pismo, ki ga je dobil iz Kobarida. Pismo je bilo pisano v slovenščini in se prične:
“Dragi Vincent . . .”—That’s me!” pravi poročnik. “. . . in družina.”
Pisala mu je Zora Breška iz Suzida pri Kobaridu in se mu v pismu zahvaljuje za vse, kar je njeni družini storil dobrega. Poročnik je povedal, da je sem pa tam družini prinesel kaj sladkorja ali kave, ali kaj drugega, kar je mogel dobiti v vojaški kantini. Nato ga dekle vpraša, ako se še spominja, kako so na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda, 4. julija kurili kres.
“It was beautiful,” je rekel Lt. Quinn.
Dekle ga prosi, da ji še kaj piše ter mu pošilja svoje pozdrave in pozdrave svoje družine.
Lt. Quinn pravi, da so Slovenci zelo dobri ljudje in prijazni in pridni. Delati prično zelo zgodaj' zjutraj in delajo do poznega večera. Sploh tako pridnih ljudi ni še nikdar videl. Sami imajo le malo živeža, toda kakemu gostu še vedno položijo na mizo kak prigrizek. Obleke imajo ze-
lo	malo, toda je čista. Sploh so hiše zelo snažne in v sobah vse lepo čisto.
Jedo največ polento, mleko in sir. Vsaka družina ima po dve kravi, čemur se je čuditi, ker so Nemci imeli navado odpeljati vse, kar je njim prišlo prav.
Polja so vsa lepo obdelana in ob njegovem času so ravno kosi-
li	in sušili seno.
Mesta, trgi in vasi niso mnogo poškodovane, kajti Nemci jih niso imeli časa rušiti, tako se jim je mudilo iz Italije. Razbite pa so železnice in ceste in razbili so jih slovenski partizani.
Vsi primorski Slovenci želijo priti pod Jugoslavijo in so na Titovo povelje takoj pripravljeni prijeti za orožje.
O Italijanih Lt. Quinn nima tako dobre besede, ker Italijani so jim pokradli vse, kar so mogli; pri Slovencih pa je lahko pustil denar na mizi, pa nikdo se ga ni dotaknil.
Nekatera italijanska dekleta so razuzdana in nemoralna, toda Slovenke stoje na visoki stopnji morale in za ljubimkovanje niso dostopne. Če se kdo hoče ž njo poročiti, je vse v redu.
Lt. Quinn je na Primorskem največ občeval v hiši družine Breško v Suzidu pri Kobaridu. Domača hči Zora je partizanka in je pobila 13 Nemcev. Sploh je vsak Slovenec partizan in pripravljen iti za Jugoslavijo vsak čas v boj.
Slovenski duhovniki, po Primorskem še vedno opravljajo svoja cerkvena opravila. Ljudstvo bi rado odprlo šole, toda nima učiteljev. Moških je zelo malo. Nekateri so še v Titovi armadi, mnogo pa so jih’ pobili Nemci. Mnogo je deklet v starosti od 18 do 30 let, toda ne fantov, da bi se ž njimi poročile. V Suzidu sta samo dva moška, pa še teh eden je bil ranjen, drugi pa je bil odpuščen iz Titove vojske.
Ljudje zelo radi gledajo filmske slike in ameriška armada ima s seboj prenosljive filmske