OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUAL1TT NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds Vol. xxxvi.—LETO xxxvi. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), MARCH 23, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 57 TOMŠIČ ^га šestletnem rahlem je preminila v Euclid-lia v ^'o^'^išnici poznana Ju- ^sova. Stara je bila 69 ^°Јбпа Gliha, po do let 4°^ 3^o'o sedaj bivala na 884 E. v Eastlake, Ohio. Družina J^^preje pa na Waterloo Rd. Avi živela več let na Edna i"a e bila iz Gorenja vas, fa-pod Zaplazom, kjer za-Ш1{ ^ ®®stro Ano in več sorod-47 ] ■ У Ameriki se je nahajala Ку jp bila članica društva ' tusa kralja, št. 226 KSKJ, štva Л I^anica, št. 11 SDZ, dru-^Predne Slovenke, št. 137 " 2S2 29 i>^^^'"uštva sv. Katarine, št. podružnice št. 25 SŽZ. ђЈ , zapušča soproga Anto- ^ vasi Mala Sevnica, Štij.. J'j'ebnje na Dolenjskem, - ' nčr—" - - — - ere: Mrs. Julia Voda, žihe Chesnik, Mrs. Rose bivg^ Mrs. Diane Herig, ki kciv 2 ^^^eah, Fla., sedem vnu- Tito se vrača v Jugoslavijo; drugi veter do kmetov? LONDON, 22. marca—V soboto je predsednik Jugoslavije maršal Tito odpotoval iz Londona nazaj v Jugoslavijo. Kakor v London, tako potuje Tito nazaj v domovino na jugoslovanski ladji "Galeb" v spremstvu britanskih ladij. Tito je izjavil, da se je dosegel sporazum «ied obema državama in da se je doseglo vse, kar je bil od kraja cilj. Tito je nadalje trdil, da se je"^ Kov Je 'Več sorodnikov. Hči Millie leta 1941. Pogreb se e., v v >0! ■Ave sinovi, 6502 St. Clair i% ^ Sredo zjutraj ob 8.15 uri Žeip ^.^''ebnega zavoda Joseph . ■ cerkev sv. Vida ob 8.45 % ^ nato v družinsko gr^b-pokopališče Calvary. A, 6RIVICH ^ftiinil je John Grivich, star let, stanujoč na 3465 E. 52 t, b _ Х^.и^ v A je bil na Hrvatskem in 19^0 se je nahajal od leta I (Јђ рЗ-Ј zapušča soprogo Mrs. Madelii ta in Ann, vnuke in bra- Man-Madeline Sti- Vr v Kanadi. Pogreb se zjutraj ob 9.30 uri Vo^J^^^ovega pogrebnega za-V 47 St. in Superior Ave., Нп sv. Pavla in nato na Calvary. jugoslovanska delegacija pre pričala o koristnosti sodelovanja med dvema državama kot sta Jugoslavija in Velika Britanija, katero sodelovanje pa more koristiti le ideji miru. Dosegli smo vse, po kar smo prišli v London. Do Kanala je spremilo Tita po reki Temzi četvero britan-tanskih rušilcev, dvoje od njih ga spremlja do Gibraltarja, kjer bo spremstvo prevzelo britansko vojno ladjevje, ki je sicer zasidrano na Malti. Za pot si je Tito nakupil nekaj angleških knjig, med katerimi je ena, ki obdeluje zgodovino angleške delavske stranke. Nova kmctska politika? Angleška časopisna agencija Reuther poroča iz Beograda, da je beograjska vlada opustila misel kolektivnega obdelovanja kmetijstva. Da ima izgotovljen agrarni načrt—desetletko, ki naj modernizira jugoslovansko kmetijstvo. Stroški te modernizacije so proračunani na $2,300,-000,000, pomoč pa naj bi dale Zedinjene države. Pomoč naj bi bila ne samo v materialu, marveč v tehnični strokovni smeri. Predvidevano je, da bo leta 1953 šlo 90 jugoslovanskih kmetijskih strokovnjakov v Zedinjene države, kjer bodo študirali ameriško poljedelstvo. Načrt predvideva nadalje 40,-000 traktorjev mesto 7,000, kolikor jih ima na razpolago Jugoslavija. Dalje namakanje in izsuševanje, da se država zavaruje pred sušami, ki so v zadnjih letih prizadejale državi ogromno škodo. Rusi ropajo Avstrijo v gregorich k zjutraj okrog 11. ure umrl poznani Joseph Ча w star 68 let, stanujoč Si k Podlegef je k ki ga je zadela, ko se Цјц na obisku pri prija-g je bil na Rakeku, brata in več sorod-Ameriki se je nahajal ('fej Je bil član društva Na-^ SNPJ ter "društva Slo-^ SDZ. Skoro ves čas bi-je prodajal avtomobile ^ potrebščine. Bil je last-°*^ajalne Gregory Motor ®-> katero sedaj vodita Soproga Josephine je ^k oktobra 1951. Zapušča sinova Henry ■ Pogreb se vrši v pone-P°^dne ob 1.30 uri iz po-%&voda Joseph Žele in ^502 St. Clair Ave., v ^fk у, ? grobnico na Highland Чхђ. >0 gnatovich in mučni bolezni je v ^ petek popoldne na Лк, 'iomu Martha Gnato-k ^ Pruscevich, stanu- , ^^JlOl Raymond Ave., 'la Ц, eights, Ohio. Doma je ^alinee, Žumberak žl ^eriv odkoder je prišla pica д P^ed 50 leti. Bila je %l, v^^^štva Zrimski Fran-403 HBZ. Tukaj zapušča soproga Milana, hčer Mrs. Dorothy Harwood, nečaka, dve sestri, Mrs. Mary Predovich in Mrs. Julia Sumi-na in brata Mike, v starem kraju pa sestro Heleno Balich ter brata Eli. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8.30 uri iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia v cerkev sv. Nikola na E. 36 St. in Superior Ave. ob 9. uri. # herman skully Nagloma je umrl v petek zjutraj Herman Skully, star 37 let, stanujoč na 457 E. 114 St. Rojen je bil v Clevelandu in je delal pri Warner 8 Swasey Co. Tukaj zapušča tri brate in dve sestri: Frank, August, Edward, Mrs. Jean Miklavž in Mrs. Ann Krause. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8. uri iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 8.20 uri in nato na pokopališče Calvary. * mary gasper V soboto popoldne je preminila v Lutheran bolnišnici Mary Gasper, rojena Sintič, stanujoča na 1238 E 85 St. Stara je bila 66 let in je bila doma iz Št. Mi-hela, odkoder je prišla v Ameriko pred 49 leti. Tukaj zapušča soproga Jo-sepha, otroke: Joseph ml., Mrs. Rose Rizzo, William in Mrs. Helen Zgonc ter šest vnukov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob osmih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 8.20 uri in nato na pokopališče Calvary. j.ouis prhne Snoči je umrl na svojemu domu Louis Prhne, stanujoč na 21218 Clare Ave. Svojo krojač-nico je vodil dolgo let na E. 78 St. in Broadway. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v torek popoldne ob 1. uri. Po drobnosti bomo poročali jutri. DUNAJ, 22. marca—Socialistični list "Arbeiter Zeitung" prinaša podatke o rezultatih sovjetskega gospodarstva v sovjetski okupacijski zoni Avstrije. Delavski list trdi, da od leta 1945, odkar se je začela okupacija te zone po Sovjetih, so So-vjeti oškodovali samo avstrijsko zono za eno milijardo dolarjev. Sovjeti smatrajo tovarne v tej zoni za nemško rajhovsko lastnino. V tej zoni je kakih 300 tovarn, katere so Sovjeti deloma demonirali, deloma pa obratujejo z njimi kot s svojimi. Od leta 1945 se je v avstrijski petrolej-ski zoni, sedaj pod sovjetsko upravo, izčrpalo deset milijonov ton petroleja. Od teh so Rusi odpeljali bodisi v Hsisijo, bodisi v svoje satelitske države, sedem milijonov ton. Omenjeni socialistični list obtožuje Sovjete, da hočejo namerno oslabiti avstrijsko gospodarstvo do tiste točke, ko ne bo več sposobno, da bi se uprlo komunistični infiltraciji v Avstriji. PRAVDA RADI OPERACIJ "Ko sem prakticiral po ameriških bolnicah, bi bil zdravniku, ki je pogosto posegal v bolnika, vzel najraje nož iz rok, ker operacija ni bila potrebna," je izjava enega ameriškega zdravnikov. Med ameriškimi kirurgi se je vnela pravda o potrebah operacij. Ргла, stran trdi, da je neštevilno takih operacijskih posegov, ki so popolnoma nepotrebni. Druga stran pa pravi, da je medicina nepopolna znanost, ker doktorji niso nezmotljivi. Gotovo vršijo nepotrebne operacije. Toda na splošno, da se ljudje ne dajo radi operirati, da se operacije bojijo in doktorjem ne zaupajo. v eni točki pa so si ameriški zdravniki edini: Kjerkoli bi šlo za zboljšanje ameriškega zdravstva na skupni podlagi, zavpijejo vsi, da gre za socializacijo v medicini. Zamorka počaščena kot mati v Virginiji WAYNESBORO, Va., 22. marca—Za mater leta 1953 države Virginije je bila izbrana zamorka Leah Sykes Young. Mrs. Young je mati 14 lastnih otrok, poleg njih pa je v njeni družini bilo odgojenih še pet sirot. Zakonca Young posedujeta malo farmo, žena pe. se je bavila kuharijo in je v tej stroki leta 1950 dobila nagrado $1,000 za poseben kuhinjski recept. Mrs. Young je stara 66 let, njeni otroci pa so stari od 22 do 43 let. Šest otrok je profesorjev oziroma učiteljev, eden je nameščen kot knjižičar, ena pa ^je zdravniška strežnica. Youngova se je namreč zavzela, da naj stane kar hoče, samo da bodo otroci končali visokošolsko izobrazbo. Svoj cilj je dosegla. Youngova računa, da bo proglašena to leto ne samo za mater Virginije, marveč cele Amerike. Borbil za Bohlena WASfflNGTON, 22. marca— Danes bo plenum senata glasoval o imenovanju Charlesa Bohlena za ameriškega poslanika v Moskvi. Borbo zoper to imenovanje vodi še vedno senator McCarthy. McCarthy zahteva, da pride pred senat na pričanje ponovno državni tajnik John Foster Dulles, ker da je bilo njegovo pričevanje pred senatnim odborom za zunanje zadeve nepopolno, oziroma, da se ni podalo izčrpno poročilo o tem, kaj sodi poliđja o osebnosti Charlesa Bohlena. McCarthy zahteva nadalje zaslišanje zastopnikov policije, ki so vodili preiskavo o Bohlenu. POTRES V TURČIJI CARIGRAD, 19. marca—Preteklo noč se je čutil v okolici Carigrada in v mestu močan potresni sunek, ki je zahteval poleg materialne škode tudi človeške žrtve. mladinski pevski zbor Slov. del. doma na Waterloo Rd. priredi Spomladanski koncert z igro v nedeuo, 29. marca 1953 Pričelek ob 4. uri popoldne Prijazno se vabi cenjeno občinstvo na obilno udeležbo RAZNE VESTI IZ SVETA Sosednja Albanija ima v Jugoslaviji nekega Albanca, ki je iz Jugoslavije organiziral upor zoper sedanjo albansko vlado, ki je pod sovjetskim diktatom. V letu 1952 je Amerika dala tujini gospodarske in vojaške pomoči za pet in pol milijarde dolarjev. V Fort Worth, Texas, so se uprli kaznjenci. Upor je bil v kratkem zadušen, toda drago plačan. Trije obsojenci so bili ustreljeni. Zapotocky-predsednik Češkoslovaške; Slovak Siroky-predsednik vlade KAKOR PO SMRTI STALINA odobril ŠLO JE VSE PO VZORCU MOSKVE,„ dvoje važnih pogodb: Posebno mirovno pogodbo z PRAGA, 22. marca—Dosedanji predsednik češkoslo-' Zapadno Nemčijo; pogodbo o vaške vlade Antonin Zapotocky je bil soglasno izvoljen skupni zapadno evropski obram-za predsednika češkoslovaške republike. Dosedanji pod- ® sodelovanjem pol milijona predsednik vlade Slovak Viljem Siroky, v ostalem pred- mož nemške armade. Borba za te J , v, , . ,.v , , pogodbe j'3 bila od strani Sovjet- sedmk slo vaške komunistične stranke, je bil imenovan za g^e zveze intenzivna, namreč v negativnem smislu, da bi zapad- predsednika srednje češkoslovaške vlade. Zapotockya je najprvo odobril^ osrednji odbor češkoslovaške komunistične stranke, nato pa soglasno tudi češkoslovaški parlament za naslednika pokojnemu Elementu Gottwaldu. Zapotocky je .star 68 let, je zrastel iz delavskih unij in se smatra kot najvidnejši sodobni češkoslovaški komunistični prvak, v političnem oziru pa ga hočejo označiti nekateri za zmernega. Kakor Malenkov v Moskvi po smrti Stalina, je Zapotocky v Pragi po smrti Gottwalda podal nekaj smernic svojega bodočega dela: Edinstvo stranke, edin-stvo v državi, zveza s Sovjetsko zvezo, zvišanje standarda življenja češkoslovaškega ljudstva. V tej nalogi je, tako se tolmači v tukajšnjih političnih krogih, novi predsednik Zapotocky imenoval Slovaka Viljema Sirok-ya za predsednika osrednje češkoslovaške vlade. Torej edinstvo v državnem pogledu. Nasprotje med Čehi in Slovaki je bilo isto kot na primer nasprotje med Poljaki in Ukrajinci v bivši Poljski, ali med Srbi in Hrvati v bivši Jugoslaviji. Z imenovanjem Sirokya za predsednika osrednje vlade je hotel Zapotocky povdariti, da je v komunistični državi tudi Slovak lahko predsednik centralne vlade, torej edinstvo češkoslovaškega naroda. Poteza Zapotockya ni povsem nova. V bivši Češkoslovaški, kjer je imela glavno besedo agrarna stranka, je igral odlično vlogo Clovak Dr. Hodža, ki je bil tudi predsednik osrednje češkoslovaške vlade. Zadušnice Jutri, v torek zjutraj ob 7.15 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin sedme obletnice smrti Helene Pevec. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže. * Jutri zjutraj ob 8.15 uri se bo brala zadušnica v cerkvi Marije Vnebovzete ob tretji obletnici smrti Angele Mavko. Zaključek razprodaje Mrs. A. Gubane, ki bo po dolgih letih opustila svojo modno trgovino na 16725 Waterloo Rd., sporoča, da je to zadnji teden razprodaje. Vse blago je bilo znižano na polovično ceno. Poslužite se prilike in si nabavite potrebščine po prihrankih. Izpustite Oatisa! Iz krogov ameriškega poslaništva se doznava, da bo pri novemu predsedniku obnovljen ameriški predlog, da novi predsednik republike, če ne on pa predsednik vlade odredi, da se da svoboda Amerikancu Wil-liamu Oatisu, ki je bil kot zastopnik časopisne agencije AP obsojen radi baje špijonaže na deset let zapora, in ki vkljub temu, da je bilo od strani Amerike vloženih nekaj protestov, storjenih več diplomatskih korakov, še vedno sedi v praških zaporih. Nova politika Moskve? Moskovski radio je pri pregledu svetovne politike prvič priznal, da je bila dosežena zmaga nad fašizmom in nacizmom v zadnji svetovni vojni s sodelovanjem Amerike, Velike Britanije in Sovjetske zveze. Kmalu po vojni je Moskva začela in nato tako doma, kakor tudi po vseh svojih satelitskih državah nadaljevala s propagando, da je zmago v drugi svetovni vojni pripisati edinole Rdeči armadi. Kapitalistična Velika Britanija in Amerika ste se z zadnjo svetovno vojno po kapitalističnih principih le okoristile. (Ameriška pomoč v raznih vojnih dajatvah Sovjetski zvezi tekom zadnje svetovne vojne je znašala v dolarski valuti okrog 12 milijard dolarjev. Amerika je zahtevala od Sovjetske zveze, da ta vrne vsaj posojene ladje, če pa jih noče vrniti, da plača gotovo najnižjo odškodnino. Do kakega sporazuma'med Ameriko in Rusijo v tem vprašanju ni nikdar prišlo.) Sovjetski radio je nadalje trdil, da se sovjetska vlada ne bo vtikala v notranje razmere drugih držav. Sovjetski komandant v Nemčiji maršal Žukov je povabil britanske zastopnike v Nemčiji, da naj se s sovjetskimi skupaj posvetujejo, kako odstraniti obmejne spore, da ne pride v bodoče do izmenjave nepotrebnih protestov. (Angleški bombnik je bil po Rusih na meji med angleško in sovjetsko okupacijsko zono sestreljen, bombnik je padel na rusko stran, posadka pa je bila mrtva ali takoj spočetka, ali so člani te posadke kasneje podlegli ranam.) Britancem je Molotov osebno obljubil, da se bo zavzel pri severnih Korejcih, da se pustijo na svobodo Britanci in neki irski misijonar, katere ljudi ima severno korejska vlada v rokah. Kaj je ozadje tej sovjetski pripravljenosti ? Balkan gre svoja pota Nedvojbeno je Sovjetski zvezi prizadejala obrambena pćgodba sklenjena med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo nedavno tega hud diplomatski udarec. Nedvojbeno je poset Tita v Londonu enako migljaj Sovjetski zvezi, da gre socialistična država lahko skupaj s kapitalistično. V Londonu je bil obja:v-Ijen komunike, da se je med Veliko Britanijo in Jugoslavijo sklenil sporazum, ki bo pripomogel do ohranitve miru, a obenem da se je med Jugoslavijo in Veliko Britanijo sklenilo važno vojaško, politično in gospodarsko sodelovanje. Moskva s svojo brezpogojno Stalinovo politiko diktata iz Moskve, in to strogo v komunističnem smislu, ob koncu življenja Stalina ni doživela novih zmag, marveč obratno nove poraze. Politiki nadalje trdijo, da bo Moskva igrala pod Malenkovim vodstvom vlogo razdiralca zapadno evropske sloge. Da bo podpirala Veliko Britanijo, ki itak hoče dvigniti svoj prestiž, proti Ameriki. ' Moskva mora računati z realnimi dejstvi, tudi kar se tiče Nemčije. Zapadno nemški parlament vsaj v spodnji zbornici je z impozantno večino vkljub vsem dosedanjim komunističnim ni Nemci teh pogodb ne sprejeli. Svetovni Ijomunistični kongresi so se prirejali pod krinko mirovnih kongresov ravno v ta namen. Kakor kažejo prvi rezultati, politika Stalina poslednjih let ni vodila do uspeha. Dramsko društvo "Ivan Cankar' v Clevelandu ponovno vprizori veselogiro v treh dejanjih z godbo in petjem SMUK SMUK v NEDEUO, 29, MARCA 1953 v SLOV. NAR. DOMU na St. Clair Ave. Pričetek ob 3.30 uri popoldne Garantirana letna mezda ATLANTIC CITY, N. J., 22. marca—Danes se je začela konvencija delavske unije avtomobilske stroke. Na konvenciji je predsednik unije Reuther napovedal, da bo cilj unije, da v prihodnji pogodbi vstavi v pogodbo tudi osnovno delavsko zahtevo o garantirani najnižji letni mezdi. V novi pogodbi si bo delavstvo moralo zasigurati tudi druge socialne prejemke. Vseh pokojnin dobivajo delavci tudi iz sklada v podjetju mesečno $125. Cilj unije je, da bo delavec v avtomobilski stroki dobil na mesec iz social security in iz podjetniškega fonda na mesec $230 pokojnine. Predsednik C. I. O., Walter Reuther je prvič dznačil predpogoje, da se obe unije, C.IvO. in A.F.L. združite. Poudaril je, da pokolenje, vera ali narodnost ne sme igrati nobene vloge. Lep koncert Glasbena Matica je včeraj popoldne podala v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. zelo bogat koncertni program. Udeležba je bila velika, izreden program je bil navdušeno sprejet in pevci ter pevke so bili deležni burnega aplavdiranja. Celoten prograrti je bil spremljan po članih clevelandskega orkestra, kar je bilo nekaj posebnega, na klavirju pa je spremljal 14-letni Robert Sterbank, ki je tudi podal solo Chopinovo "Polonaise" in Pavčičevo ''Prevaro," za kar je žel navdušeno odobravanje. Burke-Eisenhower Clevelandski župan Thomas A. Burke je za 31. marca povabljen na obisk k predsedniku Ei-senhowerju, s katerim ee bo kot podpredsednik zveze ameriških županov posvetoval o raznih zadevah, ki se tičejo uprave mest, zlasti pa o federalni pomoči na zdravstvenem, prometnem, vzgojnem, obrambenem in stanovanjskem vprašanju. Sestavljena je posebna komisija senatorjev in kongresnikov, pa tudi zastopnikov ameriških mest, v kateri komisiji je tudi župan Burke, da reši ta vprašanja. Nesreča Mr. Joseph Sušnik iz Cherokee Ave. je prejel poučilo, da si je v Worchester, N. Y., zlomil nogo Frank Kersmanc. Nesreča se je zgodila, ko je žagal hlode. Odpeljan je bil v bolnišnico v Cooperstown, N. Y. Želimo mu skorajšnjega okrevanja! stran 2 enakopravnost a ENAKOPRAVNOST 23. marca 19^^ 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$10.00 _ 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$12.00 _ 7.00 - 4,50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. " ~~ 104 Ponovitev igre "SMUK SMUK" TRAGEDIJA ČEŠKEGA NARODA (2) Končno gre za gospodarsko stran našega življenja, tako pri posamezniku, kakor v družbi in v državi. Če je komunizem boljša vrsta za boljši standard življenja, nastane vprašanje ali bi.se moralo Cehom pod komunizmom dobro goditi, torej ali ima češka zemlja zadosti naravnih zakladov. Za komunistično doktrino je bila češka zemlja po zadnji svetovni vojni naravnost idealna, namreč v tem smislu, da bi se lahko dvignil visoko standard življenja pod predpostavko, da je komunistična doktrina o prehodu iz posamezne dobe vedno v boljšo res pravilna. Republika Češkoslovaška šteje danes okrog 12,500,000 prebivalstva. Na severu Češke je velika praznina, ker so Cehi izgnali nad tri milijone tako imenovanih sudetskih Nemcev. Ozemlje sudetskih Nemcev je bilo izredno bogato, že industrijsko organizirano, pa tudi vobče visoko civilizirano. Tudi te industrijske naprave, tudi to ozemlje je sedaj Cehom na razpolago. Pa naravni zakladi? Čehi so smatrali svojo zemljo, s svojo zlato Prago za središče Etvrope in so bili ponosni nanjo. Imenovali so jo malo Ameriko. In v resnici! Češka je bila tako v agrarnem, kakor v industrijskem smislu in potrebah sama sebi zadoščujoča. Češki agrari-zem ni bil kmet v navadnem smislu besede, marveč že tehnik, kako gospodariti z rodovitnimi polji. Bivša agrarna stranka je pustila za seboj odlične gospodarske, zadružne, kreditne, trgovske razpečevalne organizacije, katerim je bilo treba dati le novega življenja po komunistični doktrini. Češkoslovaška je bila za tuji svet v turističnem smislu zelo privlačna. Imela je svetovno znana kopališča kot so Karlovi Vary, Františkove Lazny, Marine Lazny, Jachi-mov, Podebrady in podobno. Enako na Slovaškem. Turistom hribolazcfm, športnikom vseh vrst je nudila slovaška zemlja s svojimi Tatrami naj idealne j še torišče. Komunizem ima v načrtu in tudi praktično izvaja—šport vseh vrst, ki naj zajame ljudstvo na globoko in na široko. Tudi v tem pogledu so mu bili, dani vsi predpogoji. Češka je bila v industrijskem smislu država, ki je ne samo doma, marveč tudi mednarodno veliko pomenila. Češki tekstil je po Evropi in po svetu konkuriral z angleškimi. Češki zakladi premoga in vodnih sil so bili zadostni. Češka težka industrija je enako svetovno znana. Kadar se je imenoval za Nemčijo Krupp, so se v isti sapi lahko imenovali Skodovi zavodi v Plsnu. Pisen je bila velika orožarna ne samo za časa bivše Avstrpogrske, marveč za samostojno Češkoslovaško, kakor tudi za Hitlerja, potem ko je ta državo okupiral. Po svetu je znano monakovsko pivo. Kadarkoli se je imenovalo ime Muenchen—Monakovo v zvezi s pivom, se je lahko imenovalo ime Pisen z enako svetovno znanim pivom. V kolikor ni bila vinorodna ali Češka ali Moravska, je bila vinorodna Slovaška. Češke niso zapustila niti podzemeljska čuda, kakor je na primer svetovno znana Postojnska jama. Tudi Čehi imajo mnogo takih jam na Moravskem, najznamenitejša med njimi pa je Mačeha. Toda veriga češke industrije je prepletala vso državo. Češki produkti so bili namenjeni ne samo dornačim potrebam, marveč velikemu izvozu. Kdo se ne spomni na Schichtovo milo? Središču mu je bilo Ustje nad Labo. Kde se ne spomni na Bata čevlje? Središče te produkcije je bila Zlina na Moravskem, a Bata je razpre j al svojo mrežo tudi po največjih industrijskih državah. Češka prometna in komunikacijska sredstva so bila odlična. Kosala so se s podobnimi sredstvi najnaprednejših evropskih držav. Tudi za raziskovanje človeške narave in pojavov v znanstvene svrhe je bilo temeljito preskrbljeno! - Če je torej komunizem kot sinteza nove nujne človeške dobe, namenjen dobrobitu širokih slojev in na globoko in na široko, potem je imel v povojni Češkoslovaški za sebe naravnost idealna tla. 1џ resnica? V agrarni in industrijski državi z vsemi predpogoji ljudstvo živi na karte, da ne rečemo—strada navadnega kruha. Moskva je dala Čehom poleg nacionalne in moralne še gospodarsko tragedijo. L.Č. CLEVELAND, Ohio—Veseloigra s petjem SMUK SMUK je bila velik uspeh in občinstvo se je smejalo in zabavalo neprili-kam Pelegrina in dovtipom Fronca. Vsled tega je zbor sklenil, da jo ponovi v nedeljo, 29. marca. Pričetek \)o ob 3.30 popoldne. Vsi, ki ste prisostvovali zadnjič, povejte svojim prijateljem, da je igra res nekaj izredno dobrega za razvedrilo in zabavo. Če pa pridete še enkrat, pa tudi prav, ker zanimivo stvar vsak rad dvakrat pogleda, a pusto ni enkrat ne. Igralci se bodo zopet pripravili, da bo šlo ko,t po maslu. Bo-benčkova si že pripravlja košaro z jedili, Danica bo zopet mešala neoženjenim in oženjenim dedcem, in Pepa bo zopet bunka- la Janeza. Pelegrin bo krmil put-ke in škilil za drugimi, a Klotil-da, njegova žena, se bo jezila na celi svet, a sinko Mihec bo pa kradel jajca in delal kupčijo levo in desno. Vsi moški pa bodo noreli in bezljali za Danico, kar bo spravilo v jezo vse ženske v gostilni "Planinka." Fronc jih bo pa "belil" na načun vsakega, ki mu bć prišel pod jezik. Vse skupaj vas bo zabavalo, da se boste smejali kot že dolgo ne. Pridite, da vidite eno najboljših veseloiger in daste podporo skupini, ki goji že toliko let dramatiko in e tem lepo slovensko besedo. V nedeljo, 29. marca v Slov. nar. dom na St. Clair Ave; ob 3.30 popoldne, vabijo Igralci. TUDI PRI MEDVODAH SO ZAPRLI SAVI POT Pravzaprav gre šele četrtič zares. Že trikrat so namreč pripravljali načrte za gradnjo hi-drocentrale pri Medvodah. Leta 1910 je Kranjski deželni odbor že celo odkupil nekaj zemlje, ki pa jo bo Sava poplavila šele letos. Leta 1935 se je na to hidro-centralo spomnila dravska banovina in poslednjič so načrte risali še Nemci. Torej načrtov nič koliko, le centrale ni bilo od nikoder. Leta 1947 so razstrelili nizek jez, ki je včasih napajal papirnico ob Savi. Takrat so začeli delati in pred nekaj dnevi so spustili prvo zatvornico na že dograjeni polovici nove hidro-centrale. Sava je prenehala teči. Zatvornica je brezhibno zaprla vodi pot, nova tesnila, uporabljena prvič pri izgradnji takih naprav, 30 se izkazala za zelo dobra. Toda Sava je prenehala teči le za nekaj ur. V suhi strugi pod jezom naglo vrtajo v skalo in nato nekaj minut grmi. Raz-streljeno kamenje ropota daleč naokoli. Takoj zatem poženo velike stroje, ki počasi, toda z gotovostjo vlečejo kvišku okoli 200 ton težko zatvornico. Sava bruhne in divja, odnese ter počisti vse razstreljeno. kamenje iz struge. "Cenen odvoz kot redko kje drugod," menijo na gradbišču. Strugo pod zatvornico bodo morali poglobiti precej daleč pod je, zato, da bo voda odtekla izpod turbine. Če bi tega ne storili, bi Sava zalila odtočni rov ter turbino in bi bilo zaradi tega manj elektrike, ker bi agregat ne bil dodobra izkoriščen. To, namreč montaža 200-tonske zatvornice, pa ni edini uspeh podjetja Hidromontaže-iz Maribora. Že junija je komisija prisostvovala preizkušnji velikega kozicastega žerjava in ga priznala za "sposobnega." Na vitkih "nogah" se spretno pomika sem in tja ter je pripravljen opraviti prav vsa dela, kjer gre •za težo, seveda. Žerjav ni zakovičen, temveč varjen, in je prvi te vrste, narejen v tovarnah (Franc Lesko-šek-Luka, Maribor in Djura Dja-ković, Bosanski Brod) po načrtih profesorja Franca Kovače-ca. Velikan ima sedem mačkov IZ. samostojnih žerjavov za dviganje bremen. Največji jih vzdigne 100 ton, a najmanjši 5 ton. V enem so tu združeni žerjavi za montažo turbin, dviganje predzapornih, čistilnih grabelj itd. Skupno je novi žerjav težak okoli 200 ton. Že samo doslej navedene številke o montiranih tonah kažejo, kako veliko delo je doslej opravilo podjetje Hidro-montaža. Najbolj razveseljivo je prav gotovo to, da dela tudi pri mon- taži turbine in agregata prav lepo napredujejo in da bodo že čez dober mesec začeli poskusno obratovati. Litostroj je izdelal veliko Kaplanovo turbino z 12,-500 KS, montaža je v glavnem dokončana. To delo bi opravili še prej, če bi jim Sava v novem-bi'U ne vdrla v turbinske prostore, kjer je zalila nosilne ležaje. Vse je bilo treba razdreti in začeti znova. Generator je izdelala tovarna Rade Končar v Zagrebu. Ni bila šala pripeljati 65-tonski rotor s kolodvora pa do gradbišča. Napravo so naložili na 80-tonsko prikolico in jo od-; peljali preko novega mostu čez Soro pri Medvodah. Takrat je šlo čez most 110 ton naenkrat. Prišli so tudi strokovnjaki, ki so izrabili to priliko, da ugotove, kakšen most smo zgradili takoj prva leta po vojni. Kljub ogromni teži so zabeležili le 4 mm upogiba. Tudi to težko nalogo so do bro opravili in generator je prav tako kot turbina v glavnem sestavljen. Vse kaže, da to pot ne bo montaža v turbinskem stebru ovira za začetek obratovanja, temveč le zunanje naprave kot transformator itd., ki jih podjetje še ni dobilo. Drži pa, da se bo letos vključila v naše omrežje nova hidrocentrala Medvode s prvim agregatom. M.S. SAM SE JE VJEL V PAST KNOXVILLE, Tenn., 22. mar ca—V tukajšnjo osnovno šolo je bilo vlomljeno. Na sumu je bil odraščen učenec iste šole. Pri vlomu je bilo zdrobljeno tudi šolsko okno. Policija je očitala storilcu, da je šolsko okno zdrobil nalašč zato, da bi zbrisal za seboj vsako sled, ker bi ne bilo mogoče dobiti prstnih odtiskov Toda, tako je policija trdila, na enem kosu l azbitega okna so se poznali njegovi prstni odtisi. Osumljeni se je vjel in se je pred policijo zagovarjali: "To ni mogoče. Pri dejanju sem imel rokavice na rokah." AMERIKA RADA POMAGA ANKARA, Turčija, 22. marca—Prejšnji teden je zapadne dele Turčije zadel potres in pričakujejo, da bo število žrtev tega potresa narastlo na tisoč. Štiri ameriška letala s sedežem v Švici sp odletela v Turčijo in nosijo na krovu 10,000 odej za ponesrečence. CLEVELANDČAN JE PRVI Pri tekmi zidarskih vajencev države Ohio, kdo zna najbolje opravljati zidarska dela v državi, Ohio, je zmagal Clevelandčan William Burkholder, ki je dosegel 95.72 točk od 100. Drugi po vrsti je bil istotako Clevelandčan George Stanek, ki je dosegel 90.71 točk. PRIDOBITEV DRŽAVLJANSTVA PO NOVEM NASELJENIŠKEM ZAKONU (Urednikova pripomba: To je develi od serije člankov, v katerih so ob kratkem podane določbe novega naselieniškega zakona (Immigration and Nationality Act), članki, ki jih je pripravil Common Council for American Unity, imajo namen obiasmti določbe novega zakona, ne pa razpravljati o njih. Podrobnejša diskuzija oziroma tolmačba tega zakona je v 103 knjižici "The Immigration and Nationality Act, katero je spisal Frank L. Auerbach. Knjižica stane $1.50 naroča P" Common Council for American Unity, 20 West 40th Street. New York 18. N. Y. Pošljite ček ali pa poštno 40th Street nakaznico) Dasi se procedura pridobitve ameriškega državljanstva v splošnem pogledu ni bistveno spremenila po novem McCarran-Walter našeljeniškem in nacionalnem zakonu, je vendarle nekaj važnih sprememb. Po novi postavi ni več potrebno izposlovanje "prvega papirja" (tehnjčno so to imenovali "vložitev izjave za dobitev državljanstva"). Kdor koli, ki je živel v Zedinjenih državah določeno število let po svojem postavnem prihodu v to deželo kot stalen naseljenec, lahko zaprosi za državljanstvo brez kakih pripravljalnih korakov. Prvi papir se še dobi Včasih pa je ""prvi papir" no-vodošlecu v tej deželi potreben radi dela ali iz kakega drugega vzroka, da se lahko izkaže kot postavno pripuščen naseljenec. Zato pa vsak naseljenec čez 18 let starosti lahko dobi "prvi ^a-pir," ako hoče. Prošnjo naj pošlje na Immigration and Naturalization Service. Pristojbina je $5 (prej je bila $3). Po novi postavi more zaprositi tujezemec za državljanstvo že z 18 leti, po stari postavi pa je bila najnižja starost zaprositve 20 let. Z odpravo vlaganja prošnje za prvi papir, mora postavno pripuščen tujezemec, ki išče državljanstvo, podvzeti v glavnem naslednje korake; Napraviti mora prošnjo za vložitev peticije za naturalizacijo, iti na prvo zasliševanje, potem vložiti peticijo za naturalizacijo (pristojbina je bila zyisana od osem na deset dolarjev) in se udeležiti končnega zaslišanja na sodniji. Pripravljalno zaslišanje ,Prva ali pripravljalna zasHš-ba se ne vrši na sodniji, pač pa pred preiskovalnim uradnikom imigracijske in naturalizacijske službe, kateri mora dati svoje priporočilo glede prosilčeve upravičenosti oziroma kvalifici-ranosti za naturalizacijo. To priporočilo upošteva sodnik pri knočnem zaslišanju na sodniji. Pri tem končnem zaslišanju se tudi izvrši aktualna naturalizacija prosilca za državljanstvo. Važen činitelj pri prvi zasliš-bi prosilca za državljanstvo pred naturalizacijskim preiskovalcem je to, če je zaslišanje pokazalo tujezemca-prosilca kot človeka "dobrega moralnega značaja." Pomen tega izraza ni bil nobenkrat določno definiran, in prej se je odločitev z ozirom na to kvalifikacijo prosilca prepuščalo v glavnem preiskovalnim uradnikom in sodnikom, od katerih pa so bili nekateri strožji od drugih v tolmačenju tega, kaj tvori v človeku "dober moralni značaj." Nekatere osebe izločene Po novem zakonu je mnenje preiskovalnega uradnika in sodnika še vedno uvaževano v presoji moralnega značaja prosilca, toda novi zakon izrecno navaja osebe, ki so "moralno nesprejemljive" za državljanstvo, na primer oseba obsojena, kadar koli, umora ali ubojstva, ali za-grešitve vtihotapljenja tujezem-ca v Zedinjene države za plačilo; dalje oseba, ki je v petih letih pred zaprositvijo za državljanstvo zapadla kroničnemu pijančevanju, zagrešila prešuštvo, bila soudeležena v prostituciji, kaznovana radi kršenja narkotičnih zakonov, ali dveh ali več prestopkov zakona proti hazard-nim igram, dalje krivo pričala v dosego koristi pod novim nase-Ijeniškim zakonom, bila obsojena radi moralne izprijenosti, ali priznala tako dejanje (naj je bila kaznovana ali ne), ali če je bila v zaporu 180 dni ali več radi kršenja kakršnega koli zakona. Četudi gornja navedba naglasa zadnjih pet let pred naturalizacijo, kot dobo, ki služi natura-lizacijskemu preiskovalcu, da določi sprejemljivost ali nesprejemljivost prosilca za državljanstvo na podlagi "dobrega moralnega značaja," mora preiskovalec kljub temu vzeti v pretres vso življenjsko dobo prosilca v svrho odločitve glede prosilčeve-ga moralnega značaja. Dalje, preiskovalec ima poleg gornje navedenih vzrokov pravico določiti, da oseba ni dobrega moralnega značaja iz drugih dodatnih vzrokov. Izjeme v pismenosti Dasiravno je ena od zahtev za državljanstvo, da zna prosilec govoriti, čitati in pisati v angleščini, novi zakon izvzema osebe stare nad 50 let 24. decembra 1952 in postavno bivajoče v Zedinjenih državah 20 let ali več. Po starem našel jeniškem zakonu je določba o pismenosti izvzemala osebe stare nad 50 let v septembru 1950. Kakor stari, zahteva tudi novi zakon, da prosilec za državljanstvo "biva stalno v Zedinjenih državah pet let pred datumom vložitve peticije." Odsotnost do šest mesecev časa se ne smatra za prekinjen je bivanja na ozemlju Zedinjenih držav. Ali, po novem zakonu, če ostane tujezemec zunaj Zedinjenih držav več kot šest mesecev in manj kot eno leto, mora potem dokazati, da ni aktualno prenehal bivati v Zedinjenih državah. Ako tega ne more dokazati, tedaj mora pričeti znova petletno dobo bivanja, preden more zaprositi za državljanstvo. Novi zakon določa, da skupna odsotnost novodošleca iz dežele ne sme presegati polovice časa določenega kot doba stalnega bivanja v svrho zaprositve državljanstva. To pomeni, da tujezemec ne. more zapustiti dežele za več kot dve leti in pol od petletne dobe stalnega, bivanja, pa četudi ni nobenkrat odsoten več kot šest mesecev. Tujezemec, ki je poročen z ameriško državljanko (ali državljanom) lahko zaprosi za državljanstvo po treh letih stalnega bivanja. (Preje, pod starim zakonom, je lahko zaprosil že po enem, dveh ali treh letih, kakršne so že bile okoliščine). Prosilec mož (ali žena) pa mora biti ves čas triletne dobe ameriški državljan (ka) in zakonca morata doprinesti dokaze, da sta ves ta čas skupno živela. Prosilec mora tudi dokazati, da je živel vsaj šest mesecev v državi, kjer je vložil peticijo za državljanstvo. Vsa plemena pripustna . Po novem zakonu smejo zaprositi in postati ameriški državljani pripadniki vseh plemen. Ta sprememba se predvsem nanaša na Japonce, Korejce in nekatere druge Azijce, ki pod starim zakonom niso mogli postati ameriški državljani. Tako je po več ko 150 letih novi zakon odpravil rasne omejitve pri dobivanju državljanstva Zedinjenih držav. Prva naša naseljeniška postava leta 1790, je določala, da smejo postati državljani zgolj "svobodni, belopolti" tuje-zemci. Leta 1871 je bila pravica državljanstva raztegnjena na osebe afriškega rodu ali poko-Ijenja; 1940 leta na pripadnike plemen severne in južne Amerike; leta 1943 na Kitajce; Fili-pinci in Indijci so dobili to pravico leta 1946, a zdaj ni več izvzeto nobeno pleme človeške družbe. (Common Council) Čudna zgodovina popra Prava domovina popra so Mc luški otoki na Pacifiku med Ce-lebesom in Novo Gvinejo. Zat® jih imenujejo tudi Otoki začim''' Tam je poper prvotno rastel ^ gozdovih, v gošči, v • težko do* stopnih krajih. Zdaj ga pa tivirajo kakor hmelj. Njego^f sadike se ovijajo okrog k"'"'' kov. Če ga obirajo, ko še ni zorel, dobe po posebnem nači®4 sušitve črn pqper. Mnogo bo'J dišeč in dražji pa je beli poP^^' ki ga dobe tako, da črne dice oluščijo, ko popolnoma zore. Tudi v Malabaru na j#l tri obali Indije se prebivalci že tisoč let ukvarjajo izkljuČn" pridobivanjem popra. Razen labara, so Ceylon in Molu^ otoki najstarejša domovina F pra. V Indonezji, Indokini Siamu so začeli poper vati šele pozneje. Dežele, W ga pridelujejo, pa so v d™ svetovni A'ojni in po njej , trpele. Do leta 1938 je dob'* svet večino belega popra iz landskih posesti v Indiji, W so ga pridelali kakih 53.000 ^ na leto. Ko pa so med vojno ponci zasedli to področje, vse plantaže popra spremeni^' riževa polja. Japonska je reč bolj čutila pomanjkanje '' kakor začimb. Ko je Holands izgubila svoje kolonialne P® sti, se je začela za Indijo Ф pridelovanja popra prava Na obalah Indije so se širiti plantaže, na katerih _ poper zelo dobro uspeval. K lu je začela Indija pošilja^' svetovni trg mnogo popra- ■ ^ labar je zdaj z Madraso0 Kalkuto eno najvažnejših dišč pridelovanja popra na ® ^ tu. Ne le na obalah, marveč v planinskih krajih Južne .je so se plantaže popra razs"^ Večinoma so v rokah J Veleposestnikov, nekaj poP''^ ' pridelujejo tudi revni Poper je imel važno vlpg^^^^ v starih časih. Njegova zg" i vina je slavna in čudna njega se je vnelo že več jalnih vojn in poper so i® mnogi sloveči pomorščaki- 7^ raba popra je seveda stveno drugačna, kakor P v starih časih. Zdravniki priporočajo omejeno ker se sodobna medicina ne nja z nazori v prejšnjih /^^,£1 ko popra niso uporabljali ® kot začimbo, marveč tud' "čudežno" zdravilo. V star'^ sih ljudje niso poprali sani" lie, suiaLK Ш arugin jcu', , џ več tudi slaščice.- Hipokrat trdno prepričan o zdra^'^^j,, lastnostih popra in ga je - — I toplo priporočal. Poper p^^ že v starih časih drag- f vajalnih pohodih po Aleksander Veliki zapleni' zijcem velike količine pop^^j jo Alarih, slavni gotski predpišal podjarmljenim ^ Ijanom dafvek v obliki 25 i bilo g ^ ________ , ______ , zlata in 2509 kg popra. javanje te dajatve je popra mnogo strožje, kako'^ ^ de zlata. V srednjem ^у tlačani plačevali fevdalce''^ vek v obliki popra. Na ^ vseh evropskih dežel je per podvržen visokim V 14. in 15. stoletju pa celo vlogo denarja. bogastva velikih trgovskih g^jii na severu je slonel na dohodkih od izvoza r V Nemčiji debeluhaste i'^ vražene špekulante ^ „gf zmerjajo z "vrečami pop^^^^ neška republika se je n^of gj' svoje bogastvo zahvaliti ^ ^ vsem zelo razviti trgo^i^^^jj prom. Dolga leta so nečani monopol nad to WEAR ENAKOPRAVNOST ■TRAN 3 ®®NIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1953 ®fisko jugoslovanski center" ^ na Recher Ave. н''^ЗДШк'т Žagar; pod- Ogpj Susnik; tajnik An-^ 1-1^n?.' Shawnee Ave., mi t>lagajnik Theodore пзл' ^^Pisnikarica Gusli Zu-fi''®dsednil odbor: John Gerl, S^fkovich. Bostjančič in John yank Rn' gospodarski odbor: in Tpredsednik, Frank &Г: Godec; publicijski t in Rugert, Gusti Zupan- ?4i: Ogrin; ostali direk- f• France, R^rdich, Frank Segu-k Согзапс m Josephine Ke i' .poslovodja John žig-^^ešek Tir oskrbnica Mary ^ Seje%' IV, 1-3822. 'ftesecM vsako tretjo sredo Oo 7:30 uri. "C . * ®'mola Hive" št. 493 L TM •Oj^gg Mary Bolta, Josephine Stwan, pod Christine Glavan, du ■•nijevoii Mary Tekaučič V'"^® Pa,,i-^ Mary Mahne, vra-Ve«^ Zigman, stražnica NnKifri zapisnikarica in tajni ^'Па Christine Glavan, du-t^^inijevoii Mary Tekaučič, S ^ Г '^^PisniKarica m tajni- ћ ' U7'? oddelka Julia Brezo-iP .GO St., EN 1-4758, fi-Л? E ipn'^1?^ Pauline Debevec, St., IV 1-2048, nadzor- ■n p. ^ncps __TT____1- ТТ.-.Х-« %lub ' Julia ti"' IK* ГЧУ-.Л * V jL-^VtO, ilclUwCUl - ^ацЦпд^! ^^vcar, Ursula Unetič 3(lr.„v® ktampfel; zastopnici za li. Jev SNE) Josephine Stwan n vsako prvo sredo v ^ AvL^°rani št. 1 SND na St. ob 7.30 uri. "Ca ■ * Teni" št. 1288 T. M. ni Pi'edsednik Thomas Mli-MJoseph Babnik, ^ '^ohn^ Sušnik, taj- %hzaniJ^Gar, blagajnik Louis oriK Ivan Babnik, nad- Лп in ?Г- Joseph Skuk, Anton &^homn Praust, bolniški od-r^Ph .Mlinar, John Grbec in spin?'^ ' odborniki za otvo-T • Paul Praust, Anton j^ole .°^Gph Drobnich, Frank a..;^nton Debelak, vratarja- ^ s k .%W|(a Frank Meserko, za 11 Ta\j/^ Klub društev SND, cj iav« ui usiev oi ): ^еје So v?.*^ Joseph Babnik. St ^ vsako četrto nede- 8 '-lair v Slov. nar. domu na '''ti dQp^vo., dvorana št. 1, ob št. 126 SNPJ Louis Smrdel, pod-' V,, John T ^"^ward Branisel, taj-('Vac Gabrenja, 22100 Ivan , 2?' ђЕ 1 ' zapisnikar Blaž No-^ & redi)^,."®268, blagajnik Frank ijotiv John Pire, nadzornici: O Victor Gruden, st; mladinski reditelj J^Vniu. Curry (KorenCič), ml., Hevpu VSI slovenski zdravniki 5(i%ei*^du in okolici. L leta se članstvo od 16. do 'H Pri rojstva do 16. Orti'agrarf^^ zdravniška preiskava J^'ka za novo članstvo v oba ^C^y^se vsako tretjo nedeljo W eiAG SPOMIN l«u SVoS^LETNICE PREZGOD-'Нђд^Т! NAŠE PREDRAGE IN STar POZABLJENE MAME, •^«£ MAME IN SESTRE ЗМ JINTIt ^čf^JlSNILA SVOJE MILE o/A VEDNO DNE \ MARCA 1950. Vs! Pomlad prihaja, M^'^velp bo/ arti predrage Y "Zaj nič več ne bo. Sh .fiS'h cveto rože ljubavi, yubezni pravi, globočin mama, v blag spomin. Scheid, Martin, J 1ц a ■^igela Jasinski, Frank ®Нђ т/*У?°пу, otroci . v o ®cjak, brat '«?!®®nsboro, Pa M=— M- v stari domovini * Gr Mary Notburga marca _ ton be the ^omon of the year 'Ot NURSING-** ^ * NoHomW imwoMMT #« Nm 6lr«1и||||»1111ш|||ш|игш|11|и|1||ит|»1п1в1111и111!и1111шн11и1» к1а1||1ш1||1в1»1в1||1в1|к1в1||1в1||1в1|||||||1а1|||а1|||а||||в1|| kapitana kake ladje, ki bi ga srečal v kakem pristanišču in bi njegova pot šla mimo otoka, da jih naj spravi v njihov domači kraj. Ko sem zapustil otok, sem vzel s seboj za spomin veliko sotrokončno kučmo, ki sem si jo sam sešil iz kozje kože, dežnik-sončnik in eno papigo. Tudi na denar nisem pozabil; bil je od dolgega, ležanja čisto ob barvo in začrnel, sele po temeljitem čiščenju je zopet postal podoben srebru. Vzel sem tudi zlati denar, ki sem ga bil našel na razbiti španski ladji. Pozneje sem ugotovil po ladijskem dnevniku, da sem odšel z otoka 19. decembra 1686. leta. Tako sem torej preživel na otoku osemindvajset let, dva mesca in devetnajst dni. Mimogrede sem potem šel po izgnance in jih vzel s seboj na ladjo. Silno so se veselili in se mi s solzami zahvaljevali. Najbolj pa je bil, se mi zdi, srečen Petek, ker je njegov poštami oče šel z nami na našo daljno pot. KONEC DRUŠTVENI KOLEDAR MARCA 29. marca, nedelja—Koncert in igrokaz Mld. zbora SDD na Waterloo Rd. APRILA 11. aprila, sobota—Plesna veselica društva Nanos št. 264 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 12. aprila, nedelja—Spomladanski koncert zbora Adria v Ameriško jugoslovanskem centru, Recher Ave. 26. aprila, nedelja—Koncert zbora Planina v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O. MAJA 3. maja, nedelja—Koncert in opereta zbora Triglav v Sach-senheim dvcrrani, 7001 Denison Ave., po koncertu domača zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Stara profesija tiho+aps+va Države so že od nekdaj nakladale večjo ali manjšo carino na nekatere vrste uvoženega ali prinešenega blaga od zunaj. Celo nekatera evropska mesta so še pred nedavnim časom nakladala* carino na nekatere s podeželja uvožene ali prinešene predmete. Dandanes menda ni nobene "suverene" države na svetu, ki ne bi pobirala carine na ene ali druge vrste blago, importirano iz inozemstva. Carina na importirano blago se včasih naklada v svrho protekcije domačih izdelkov in pridelkov, v nekaterih primerih pa z vidika namernega obdavčevanja, ki prinaša državni blagajni lepe dohodke. V Zedinjenih državah se taka obdavčenja nanašajo posebno na demante in druge dragulje, zlatnino, drago Kožuhovino itd. Carina na take predmete je zelo visoka, nekako v razumevanju, da ljudje, ki lahko kupujejo take luksuzne predmete, tudi lahko plačajo visoke carine od istih. V nekaterih deželah je prodaja raznega blaga državni monopol, od katerega dobiva dohodke državna blagajna. Tako imajo nekatere države monopol na tobak in tobačne izdelke, na sol, na gasolin, na vžigalice itd. Im-portiranje takega blaga iz inozemstva, tudi v malih količinah, je podvrženo carini, ker država pač brani dohodke svojega monopola. V vseh časih, odkar so se začele postavljati carinske meje ene ali druge vrste, se je izvajalo tudi tihotapstvo. To je, podjetni ljudje so skušali iz inozemstva vtihotapiti razno carini podvrženo blago. Ako so se izognili plačan ju carine, so lahko vtihotapljeno blago prodajali z dobrimi dobički. V vseh časih pa so tudi carinarji lovili tihotapce. To velja še danes menda za vse dežele sveta. Tudi vlada Zedinjenih držav strogo izvaja RESTAVRACIJA ODPRTA TRIO'S RESTAURANT je javnosti sedaj odprt ZAJTRK — LUNč — OBEDI FINA DOMAČA KUHA Imamo na razpolago tudi lepo urejeno jedilnico, posebno pripravno za domače zabave. 6301 ST. CLAIR AVE B. Svonavec EN 1-9018 PURE OIL SERVICE STATION 475 E. 152 St., vogal Waterloo Rd. KEnmore 1-9817 M. K. WATTS, lasmik Prodajamo avtne potrebščine, gazolin, olje, Ijubrikiramo avte, menjamo baterije in popravimo motorje, tajerje itd. ODPRTO 24 UR NA DAN VSE BLAGO PO POLOVIČNI CENI RAZPRODAJA SE VRŠI SAMO ŠE TA TEDEN Poslužite se te izredne prilike in nakupite si potrebščine zase in za svoje v stari domovini. Imamo naprodaj tudi izložbene omare in VSO opremo, ki je v trgovini. Mrs. A. GUBANC 16725 WATERLOO RD. svoje carinske določbe. Obdavčenih s carino je okrog 60,000 najrazličnejših vrst blaga. Najvišja carina je naložena na demante, zlatnino, drago kožuho-vino in druge luksuzne predmete. Pri takem blagu pa tihotapci tudi najbolje zaslužijo, če se jim posreči izmuzniti carinikom. Male količine tujega blaga je možno prinesti v Zedinjene države brez carine. Na primer, turist, ki se je mudil v inozemstvu, recimo v Canadi ali Mehiki, vsaj 48 ur, more brez carine prinesti domov za $200 vrednosti inozemskega blaga; ako se je mudil v inozemstvu 12 dni ali več, more prinesti domov za $500 vrednosti inozemskega blaga brez carine. Tihotapec, ki je zasačen pri svojem poslu, mora plačati ne samo predpisano carino od im-portiranega blaga, ampak tudi globo, in dostikrat dobi za nameček se zaporno kazen. To zadnje posebno velja za importira-nje opija in drugih mamilnih sredstev; poleg tega so taka mamila tudi vselej zaplenjena. Nadaljna neprilika za tihotapce je, da morejo biti aretira-, ni in kaznovani še pet let po uspešno izvršenem tihotapstvu, če se jim dokaže, da so se izognili plačan ju predpisane carine. Nedavno so v Philadelphiji aretirali nekega D. P., ki je kot skromen ubežnik na podlagi začasne imigracijske postave prišel v to deželo, pa je že po par letih lastoval hiše in avtomobile. Carinske oblasti so po daljšem raziskovanju ugotovile, da je bil prinesel iz ubežništva s seboj za več stotisoč dolarjev vrednosti demantov, katerega zaklada se- veda ni bil prijavil niti plačal carine. Carinarji in carinski detektivi so za svoj posel izvežbani. Vedo ne samo, kajišno blago je podvrženo carini in pri kakšni količini, ampak tudi, kako prepoznati na ladjah in letalih ter v pristaniščih in letališčih potnike, kateri kaj prikrivajo carini. Morda se jim nekateri izmuznejo, toda ne mnogi. To dokazuje dejstvo, da se tisočeri tihotapci hladijo v federalnih zaporih Zedinjenih držav. Profesionalni m amaterski tihotapci se izdajo na razne načine; po hoji, po obnašanju, po obleki itd. Na primer, duh po gnilem krompirju dostikrat privede carinarje do skrite zaloge opija. Neki perfektno oblečen tihotapec je vzbudil pozornost ca-rinarjev s tem, da je večkrat pomikal hlače gori. Preiskava je našla funt omamnih sredstev v njegovem pasu. Kovčeke z dvojnim dnom ali s skrivnimi predali carinarji hitro prepoznajo in profesionalni tihotapci ,se jih več ne poslužujejo. Pozornost nekega carinarja je zbudil čisto preprost, cenen ročni kovček, katerega vsebina ni pokazala nič carini podvrženega, toda kovček je imel zelo močne kovinske notranje vezi. V eni teh vezi je preiskava našla za $200,000 demantov. Ženske v carinski službi opazujejo dragocene kožuhe in hitro ugotovijo, če so ameriškega ali inozemskega izdelka. Pri neki taki priliki ni bilo s kožuhom nič napak /samo prav se ni prilegal ženski, ki ga je nosila. Pre-iskova,lci £:o našli v podvleki zašitih 42 dragocenih švicarskih ur. DR. G. GLOSIK OPTOMETRIST 3919 East 131st Street — SK 1-9775 OČI PREIŠČEMO IN IZPOLNJUJEMO PREDPISE. Izdelujemo okvire za očala in nadomestimo leče. POZOR! POZOR! ALI STE ŽE POSLALI DARILNO POŠILJKO? STORITE TO ČIMPREJ! Spomnite se na svojce v STAREM KRAJU in jim za VELIKO NOČ pošljite velikonočno darilo po tvrdki Dostava v 15 dneh C IT R LJ S IMPORT-EXPORT Lastnik ALEKSANDER GOLJEVŠČEK Lastno skladišče v Prosti luki Trsta 4/11/31 Trst, Via Torrebianca 27, Trieste, Post Box 522, ki je za rad i h priznane SOLIDNOSTI, TOČNE in NAJHITREJŠE POSTREŽBE in NAJTOČNEJŠEGA OBVEŠČANJA SVOJIH ODJEMALCEV postala VODILNA KOMPANIJA ZA POŠILJANJE DARILNIH POŠILJK PO VSEJ EVROPI Zahtevajte cenike in vse informacije pri naših zastopnikih v U. S. A. STEVE F. PIRNAT CO. 6516 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Phone HE 1-3500 MIHAEL STAVDOHAR 2050 W. 23rd St. Chicago 8, Illinois JOHN BRIŠĆEK 6202 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Phone HE 1-9312 JOSEPHINE POGAČNIK 1957 E. 34th St. Lorain, Ohio Phone 74419 V KANADI GEORGE PETERMANEC 58 Stewart St. Toronto, Ontario CHARLES ILINie 48 Machar Ave. Port Arthur, Ontario J. KOROŠEC 1524 Hickory Road Windsor, Ontario Phone 5-6765 TONY SPEHAR 122 Birch So. Timmins, Ontario OBRAČAJTE SE S POPOLNIM ZAUPANJEM NA OMENJENE NAŠE ZASTOPNIKE, ki so pooblaščeni za prevzem naročil in inkaso denarja in so Vam na razpolago za vsa pojasnila. Za najsolidnejšo in najhitrejšo postrežbo jamči in se priporoča ALEKSANDER GOLJEVŠČEK POZOR! POZOR! Leta 1951 je prispela na ni narodno letališče v New visoka lepa ženska, po rodu Belgije, stara kakšnih 26 ^ Vsa njena prtljaga je bil& du, toda carinarju se je suiDi/ vo zdelo, da tako visoka žei^ nosi čevlje 7 visokimi petanu, so jo napravljali vsaj tri višjo. Ženske po navadi biti previsoke, posebno ne v ropi, kjer je še manj visokih ških kot v Ameriki. Lepo ko so poslali v kabino k . ni, ki je pregledala njene in je v petah našla za o, ^ $1,300,000 demantov. To je . eden največjih zakladov, ga našli carinarji na ne škem letališču. —NEW ERA, glasilo Dva pogrebna zavoda Za zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo po CENAH. KI JIH VI DOLOČITE pokliči*# iVGRDINA&'SO^ FUNERAL DIRECTORS 10» La«« *7* sr. ЛЕмкммЛ^МГ -XbMM WP' chicago, ill. for best results ш advertising call DEarborn 2-317^ REAL ESTATE FOR SALE IN BERWYN — 3820 S. Open for inspection SaturO pP-Sunday, 1 - 5 p. m. or appointment. New 3 лј/'' brick home. Gas heat-kitchen. BUSINESS OPPOR BARBER SHOP and brick ћ" , ^ ,1 oi* 5643 W. Grand Ave. Se» count of illness. FRontier^^ GOOD BUY in Skokie rO-OP V welcome. 3 bedroom apartment. $64 month payment. Call for detail®' ^ Orchafd^^ TO RENT --pgv 2 NEW MODERN Furnishe" y and Board for nice pie or 2 single men. Se® preciate. WANTED TO Eimb"'!: RESPONSIBLE Teacher, children, need 4-5 r"" fe/ nished apartment. " South Side. Moderate VIncenO®® BEING EVICTED! — couple, 2 little childrG^^^^,^^. ately need 4-5 room apartment. N. or N.'^-rental. ■ M