»■» p rejam
-■»o
Vato naprej 2« K—h >ol leU , ia, — , *»trt. , 6.80. *eaec . 2 „ 20,
fe I ( IV ' . O! apravalitvs prejemaš:
«lo leto naprej 20 K— h tel leta , 10 , — , frtrt , » 6 . — ■ \&es*c , 1 „ 70,
S* P.
>eliljanje tO h na m«
na dom
meiec.
Političen list za slovenski narod.
NaraSata* in •prejema apravalitva v
Katol. Tlakami, Kopitarjeve ulice It 2.
Rokaplal ae ne mCajft
nefrankovana pisma ne
v» prejemajo.
- ..t
Uradalitva je v Seme?
niskih ulicah it. 2, L, 17.
Uhaja vsakdan,i^Tieig«
nedelje in prainike, ob pol 6. uri popoldne.
Stev. 269.
V Ljubljani, v soboto 22. novembra 1902.
Letnik XXX.
Ministri o naših zadrugah.
Krepak in potreben pouk sa o kr. deielno vlado kranjsko in sa naia c kr. okrajna glavarstva.
V včerajšnjem državnozborskem poročila Brno priobčili dostavni odgovor poljedelskega ministra na liberalno nemško interpelacijo glede zadruge v Sinčivasi. Ta od govor je jako važen iz več ozirov. Liberalci se trudijo na vbo mogoče načine, da bi z obrekovanjem in s pomočjo državne oblasti zatrli ljudsko zadružno gibanje. Na Koroškem jim je zlasti zadruga v Sinčivasi trn v peti, ker čutijo, da je najboljša trdnjava za slovenski kmečki stan. A nemški liberalci so pametnejfii od slovenskih: Med tem, ko naši liberalni puhloglavci samo psujejo, bo pa Nemei ustanovili proti njej nemško konkurenčno skladišče v Velikoveu. Zahtevali so pod pretvezo »nedostatkov« v slovenski zadrugi, da jim jo vlada pomaga uničiti.
»Slov. Narod« je zaradi zadruge že krepko psoval gosp. Podgorca in se lagal o njej. In včeraj je odgovor ministrov na interpelacijo pogumno — zamolčal.
A ta odgovor je veleznamenit. Kajti odgovorila so hkrati tri ministerstva: poljedelsko, notranje in pravosodno, do katerih se je obračala interpelacija. Njeno besedilo se čita kakor pouk na podrejena politična oblastva, kako se imajo vesti napram poljedelskim zadrugam. Ker smo besedilo prijavili včeraj, poudarjamo danes še nekaj glavnih misli.
Kakor kranjske zadruge, je tudi sinče-vaška kot odgovor na napade sama prosila revizije, v svesti si svoja upravičenosti. In revizija je dokazala, da je zadruga koristna in dobra, napadi pa so kri vični.
Minister jo priznal upravičenost različnih statutov in da zadruge niso iiročene aamo-ljubnemu nasilstvu nasprotnih deželnih zborov.
Nasprotniki napadajo zadruge, če manjši posestniki takoj ne vplačajo vsega deleža. Minister pa to prizanesijivost proti revnim Članom opravičuje, ker se tudi ubožnim posestnikom omogočuje udeležba pri zadružnih koristih. Če tudi to ni v soglasju s pravili, pravi minister, vendar vlada vsled tega nima povoda za posredovanje. Dalje se je postavilo ministerstvo na stališče, da pri manjših množinah blaga, kjer zadruga ne moro poslovati po načinu velikih trgovcev, da so ji neprimerno ne zvišajo upravni stroški, nima vlada povoda, da bi Be vmešavala.
Silno so napadali zadrugo, da je delala baje velikansko škodo javnosti, češ da so se prodajale pijače v odprtih posodah. Minister pravi: „Sicer so bili ti dogodki le posledica nepoznanja zakonov, in zadruga ni odgovorna za te dogodke, ker je vodja zadruge izrecno prepovedal vino-toč". Kako pa naše nižje oblasti drakonsko kaznujejo zadruge, če zaslede kak majhen iz nepoznanja zakonov ali iz nepremišljenosti izvirajoč prestopek!
Glede primanjkljaja pri sinčeveški zadrugi se je postavilo ministerstvo na edino pravično stališče in priznava, da ni nastal zaradi nepoštenega gospodarstva, pmpak iz pomanjkanja prometnega kapitala. In na to Izgovarja minister sploh naše kmečke zadruge, da se morajo »začetkom svojega postanka boriti z enakimi težavami.«
Iz tega pa minister potem tudi čisto logično sklepa, da je dolžnost države, takim društvom pomagati, ter odločno obljubuje vladno pomoč in državno podporo kmečkim zadrugam.
Velevažno je priznanje ministerstva, da je zadruga »brez dvoma na zdravi in trdni podlagi". Kakor grom pa morajo našim slo venskim liberalcem zveneti v ušeBih besede ministrove: »Zadruga pravilno posluje in je za slovensko prebivalstvo 7 okolici Sinčevasi velike važno 3 ti, kor je za mnogo male posestnike velika gospodar ska opora«.
Nemškimi n i s t r i morajo n a -šim liberalcem to resnico razlagati!
Kar je priznal poljedelski minister v imenu notranjega in pravosodnega ministerstva o tej zadrugi, to velja za naše zadružništvo sploh. Ne podirati Blabotne, iz majhnih začetkov rastoče gospodarske organizacije kmečkega ljudstva, ampak podpirati jo! to je geslo, katero zveni iz vsega odgovora in ki je nujno potreben pouk za naše vladne organe, katerim večinoma še manjka vsakega smisla za to.
Bodi ta ministrov odgovor navodilo političnim oblastnijam, da bodo vedele, kako se imajo obnašati proti zadružnemu gibanju! Liberalce pa bodi sram v dno njih umazanih samopridnih duš!
Državni zbor.
Dunaj, 21. nov. Ob 12. uri
Kazalo na parlamentarni uri se je pomikalo vedno naprej, dočim je parlament lezel vedno nižje v krizo. Iskali so pota in sredstva iz krize, ubijali bo ai glave, kovali Načrte ter dajali razne nasvete. Tik pred 12. ~uro se je obrnilo na bolje, vsaj začasno. Še pred kratkim je dr. Eppinger v imenu nemških poslancev izjavil min. predsedniku, da je sprava nemogoča, a včoraj so isti poslanci priznali, da sprava ni nemogoča.
Zbrali so se namreč vsi nemško-češki poslanci, da najdejo izhod iz zagate, v kateri sta vlada in parlament. Vršila so je daljša, živahna razprava, katere so sa udeležili dr. Sohiicker, Prade, Baernreither, Nitsche, Urban, Pergelt, Peschka, Glookner in Funke.
Skoraj vsi govorniki so naglašali, da so pripravljeni pogajati se a Cehi. Namen novih spravnih konferenc bi bil, da so natančno določi, kaj morejo in hočejo Nemci Cehom takoj dovoliti, oziroma od njih zahtevati. Ta pogodba naj bi usposobila parlament za delo ter bila zagotovilo ali vsaj
pričetek poznejših spravnih pogajanj. Torej premirje naj se ustvari.
V	ta naoien so izvolili poseben odbor, ki naj sestavi pogoje, oziroma zahteve. V ta odbor so bili izvoljeni: Dr. Pergelt, dr. Schticker kot načelnik, Peschka, Prade, dr. Kindermann, Nu\vak, dr. Baernreither in dr. Damm.
V	odboru so torej zastopane tri stranke: veleposestvo, nemška ljudska in napredna stranka. Vsenemcev včeraj niso povabili, pač pa izjavili, da hočejo tekom pogajanj tudi i njimi stopiti v zvezo. Ko odbor sestavi svoj spravni program, predlože ga svojim trem klubom. Ako ga ti odobri, izroče ga vladi, da se nato pogaja s Cahi.
Nemci bodo skoraj gotovo v ta spravni program postavili štiri točke, zahtevali bodo narodne kurije v dež. zboru, razdelitev okrajev po narodnosti, nemški državni jezik v določenih mejah, Cehom pa bi dovolili notranji uradni jezik v okrajih, ki štejejo več ko 80% češkega prebivalstva.
Kar se tiče narodnih kurij in razdelitve okrajev, o tem bo utegnejo Cehi zediniti z Nemci. Večje težave bodo gled6 nemškega državnega jezika. Tudi Cehi ne taj6, da morejo iz praktičnih razlogov nemškemu jeziku v gotovih, jasno določenih mejah priznati prvenstvo, n. pr. v armadi in v uradih osrednjo vlade. A to prvenstvo bi ne smelo izključevati ravnopravnosti drugih jezikov v šoli, uradu in javnem življenju. Nemški jezik bodi prvi mod enakimi, a ne več vredni med manjvrednimi. Naj pa se nemški jezik imenuje posredovalni ali državni, v praktičnem življenju bi pomenil isto, ako se mu jasno ne določijo meje veljavnosti. Tu bodo težave, a dovolj je, ako konstatujemo, da je to vprašanje, o katerem se more razpravljati. Kar pa so četrtu točke tiče, imajo jo Nemci žo itak v svojem bin-koštnem programu.
Začetek novih pogajanj je torej storjen, vprašanje pa je, kakšen bode konec. Češki poslanci ae sicer šo vedno držo stališča, da hočejo preje imeti svoj notranji uradni jozik, preden se sploh VHedejo h kon-
lu
Bojevnik proti liberalizmu.
Bilo je za časa, ko je liberalizem bil pri ras v Avatriji v najlepšem cvetju. Takrat je rekel neki policijski predstojnik te danjemu uredniku dunajske »Kirch* nztg.«, duhovniku dr. aebastijanu Brunnsr, katerega so zasledovali zaradi ostrega članka, da duhovni prav za prav ne smejo pisati v časnike, ker apostoli tudi niso v časnike pisali. Dr. Brunner mu je odgovoril: »Apostoli ae tudi niso vozili b parobrodi, vozili bi se pa bili, da so takrat parobrodi že bili iznaj-deni.«
Ta kratka dogodba označuje moža, kateri je po dolgem, trudov in bojev polnem življenju izdihnil 8vojo za vero in cerkev vneto dušo dne 26. novembra 1893, kojega smrti doveta obletnica bode torej v aredo. Brunner jo bil vzgled katoliškega časnikarja. Neustrašen in neumoren v boju za pravico duhovit in poleg tega temeljito izobražen (doktor modroBlovja in bogoelovja), bil jo pravi strah nasprotnikov, a katerimi je od leta 1848, ko je začel izdajati svoj list, dolgo vrsto ^let moral voditi boj skoro osamljen,
^ o /V .
kajti takrat jo šo vladal pri nas tudi v cerkvi duh jožifinizma.
Proti ježefinismu, ki je v bistvu istoveten z liberalizmom in torej tudi proti temu, pričel jo dr. Bruriner leta 1848 boj. Takrat je bil 34 let star in kaplan predmestne župnije na Dunaju. Sin bogatega dunajskega tovarnarja izvoiil si je Brunner po hudih notranjih verskih bojih in temeljitih študijah duhovski poklic. Kapelarioval je nekaj časa na dežeii, ia prišel naposled par let pred izbruhom marčne revolucije na du najako predmestno faro za kaplana. S svojim bistrim duhom je takoj spoznal neizmerno škodo, katero je že provzročil in jo bo 5e provzročal jožefiniz<m cerkvi, ki jo jo povso odtujil ljudstvu. Le enkrat grel se je ob žarkih jož< finizma naš Brunner, ko je namreč za provizorja prišel na neko zapu ščeno faro ob ogrski meji. Mrzla jesenska burja brila je skozi špranjo oken in vrat, v zapuščenem župnižču pa ni bilo drv. Takrat je z zdravim dunajskim humorjem obdarjeni Brunner poiskal v žagrodu jožefinski cerkveni red iz leta 1785 ter velik folijant starih naredb, in s tem gradivom si jo zakuril samotni župni upravitelj peč.
Kot odkrit značaj pričel je Brunner tudi takoj odkrit boj. Že pred letom 48. izdal je bil nekaj satiričnih dol, v katerih rezko šiba
liberalce. Ko pa je začel 13 aprila 1848 izdajati avoj list, bil jo takoj ves liberalni Izrael po koncu. Navadno so liberalci Brun nerja po svojih listih psovali: jezuitski šuft. Zahtevali so od škofa, da ga z Dunaja od pravi. Kraani izgledi za današnje liberalno časopisje! Toda niti z zmerjanjem niti na drug način niso mogli spraviti sovražnega kaplana z Dunaja. Sedaj ja začelo liberalno časopisje delati z lažjo, bar se dandanes zna. Nekega dne so liberalni listi prinesli vest, da je Brunner ušel z neko igralko. Brunner pa je mirno hodil po Dunaju, in ljudje ao so liberalcem smejali. Tudi tiskovnih pravd je imel Brunner <*okaj, in niso se vso zanj srečno iztekle. Tako jo nekemu liberalnemu listu očital, da širi nenravnost, in bil jo obsojen. Toda vso to ga ni upognilo.
Pri takratni birokraciji Brunner ni bil priljubljen. V prvi štovilki svojega lista je pisal: »Slabo poučena država ni hotela cer kvene vlade prepustiti cerkvi. Zdelo se ji je novarno, da bi Sijon varoval samega sebe. In postavila je poaebnega sijonskega varuha, nestvor, ki so ni mogel držati, volikanako postavo, kakoršna jc bila ona, ki jo je nekoč v aanjah zrl Nabuhodonozor, babilonskemu orjaku iz sanj enako gledo slabosti, samo da je bila sestavljena iz drugih snovij. Bil je orjak iz papirja. Glava njegova bila
je tintnik, lasje njtgovi bila so pisalna peresa, njegove roke in noga pap mati zvitki, njegov život zvezki aktov, njegovi živci pisarniška špaga, njegova ušesa nozaupljivost, oči polne sipe, zato mu je bila prihodnost skrita, njegova hrana bila so poročila, zrak mu jo bila naklonjenost mogotcev, oblast njegova bili ao dekreti in največji atrah njegov bil je čuječi lev iz Jude. Čuditi so torej ni, da je velikan rad videl, ko jo Sijon zaspal, čuditi so ni, ako je Bku&al to spanjo pospeševati, ker spečega je lože stražiti, kot čuječega.« Taka pisava urednika nekaterim ni prikupila. Tudi je umevno, da so se zadeti jezili, ako je pel: Naprednjaštvo ie njih geslo, — Ki so strogo ga držijo, — A pri tem ko psički v prahu — Pred mogočneži ležijo. — Dvomiti pusto, li cerkev, — Li uče koncili pravo, — Ce pa dvomiš o dekretih, — Gre so precej ti za glavo.
Kakor naš Mahnič našo, tako jo Brunner nemške pesnike in pisatelje temeljito ocenjeval, v koliko ao res koristni, v koliko ne. Kedor jo že bral njegovo knjigo »Zvvei BuHchmuaner«, v katuri ostro kritikujo Hei• neja in Bornerja, ali »Don Q jix .to und Sancho Pansa«, kjer z rezko satiro šiba Ana-staaija Griina in Bauernfelda, ali njegove »Hau und Bausteino zu einer Literaturge-schichto der Deutschen«, ta s« jo sam pro-
furenčni mizi. Mislimo pa, da je v tem slučaju manj občutljivo očitanje nedoslednosti, nego nespravljivosti, ker bi Cehi morali nositi vso odgovornost za posledice. Ako n. pr. Cehi od Nemoev in vlade dobč zagotovilo, da v določenem času dobč svoj notranji uradni jezik, potem se morejo udeleževati pogajanj.
Dalje pa tudi ne smemo prezreti, da
vsenemci odklanjajo vsako koncesijo Cehom in da so ravno Schonerer in tovariši ona senca, ki je vedno za petami ostalim nemškim strankam.
Torej za spravo ni dovolj, da Nemci hočejo vzeti mir, morajo ga tudi dati. Ako hočeta dva soseda mirno živeti drug poleg drugega, morata tudi spoštovati in varovati mejsobojne pravice. In te pravice je treba natančno določiti in ograditi. Kar se tiče narodne sprave, bila bi že davno mogoča, ko bi bile prejšnje vlade od začetka izvrševale ustavne zakone, ki jamčijo vsem narodom ravnopravnost. Vederemo, ali bode iz to moke kaj kruha.
Borzna trgovina z žitom.
Danes je zbornica nadaljevala na drobno razpravo o načrtu zakona, ki naj prepove borzno trgovino z žitom na obroke. Razprava se ie največ sukala o § 11 in 12. Ta dva paragrafi je gosposka zbornica razkrojila ter jima dala tako besedilo, da bi borzni špekulantje mogli najti nove oblike za igro. Poljedeluki minister je sicer že včeraj prečital naredbo, katero hoče izdati z zakonom in katera naj bi preprečila nove oblike oderuštva na žitni borzi. Dr. S c h o -p f e r , Iro in drugi pa menijo, da jo vsaka naredba le kos popirja, ako je viada strogo ne izvršuje. Torej naj ae žo v zakonu to določi, kar namerja naredba. Poročevalec dr. Ploj, dalje češki poslanec dr. F i e d 1 e r in danes krš3. sociaiec Fink in drugi pa so nagiašili, da sta zakon in naredba odvisna le od vlade. Ako ta hoče, more z naredbo isto doseči, kakor z zakonom.
V istem smislu je v imenu »Slovanske zveze« danes govoril tudi posl. Povše. Rekel je: bchopferjev predlog je gotovo opravičen, ali posledica bode, da pojde na? črt zopet v gosposko zbornico, in kdo ve, kdaj ga dobimo nazaj. Upanja pa ni nobenega, da bi gosposka zbornica pritrdila temu predlogu. Torej je bolje, da sploh dobimo zakon, ki prepoveduje borzno trgovino z žitom in moko na obroke, nego da ostane morda še več let vse pri starem, bicer pa dr. Schopfer sam priznava, da bode vlada morala z naredbo prepovedati vse nove oblike borzne špekulacije, ki se danes še ne morejo označiti v zakonu. Seveda je vse odvisno od vlade. Toda v zbornici so v večini poslanoi, ki branijo ko risti poljedelstva. Ako so ti poslanci v gospodarskih vprašanjih edini, potem se bode tudi vlada morala ozirati na njihove za-
hteve. Iz teh razlogov hočem glasovati za odsekov predlog, oziroma zs besedilo gosposke zborniee.
Poljaki pa so imeli mej tem klubovo sejo; tudi več drugih poslancev je bilo slučajno odsotnih, in tako je dr. Sohttpierja predlog obveljal s 94 proti 93 glasovom. Poljski poslanoi so hiteli v zbornioo, da bi glasovali za odsekov predlog, toda Vsenemci so divje kričali, da se poljski glasovi ne smejo šteti. Dr. schopfer in tovariši na levici pa naj se ne tolažijo, da bo temo za deli. Nasprotno! Načelni nasprotniki zakona se sploh več niso oglašali v razpravi, a glasovali so vsi za SchBpferjev predlog, samo da zakon zavlečejo, ker ga ; do cela preprečiti ne morejo. Ako so nemški agrarci s tem zadovoljni, je to njihova stvar. — Konečno je zakon obveljal tudi v tretjem branju.
Dva davdna zakona.
Dr. K r a m a f je kot načelnik davčnega odseka nujno predlagal, naj se rešita še dva davčna zakona.
Prvi zakon dovoljuje popust kolekov in pristojbin za posojilo v svrho zgradbe vodovoda od Felixdorfa do Maura pri Dunaju.
Drugi zakon pa dovoljuje, da so hišni posestniki v T r s t u do 1. 1906 prosti progresivnega hišnorazrednega davka, ki ga določa zakon z dne 9. aprila 1900. Šele leta 1906 naj bi ta davek v Trstu znašal 85%, j I. 1907 90 %, 1908 95% in 1. 1909 vso za- j konito svoto.
Prihodnja seja je v torek.
Zakaj Nemci prijenjujejo?
Nemški zastopniki Češke in Moravske, j razun Vsenemcev, so kot znano, ob 12. uri postali nekoliko prijenljiveji ter so se izjavili voljne, da prično nova pogajanja s Čehi, če se s tem zagotovi trajni mir v parlamentu. To poslednje je pa samo izgovor, ker v resnici igra tu glavno ulogo le strah pred „k 1 e r i k a 1 i z m o m". Židovski liberalci, nemški in slovanski, sa boje, da bi v zbornici prišle na krmilo prej-ali slej katoliške konservativne in kršč.-soc. stranke in bi liberalizem ne bil več pri vladnih jaslih. To dejstvo pojasnuje brzojavka iz Liberc, ki jo je poslal nemškim poslancem: Bareutheju, Funkeju, Pradeju in Schreiterju ravnatelj Rudolf kot načelnik nemške deželne učiteljske zveze na Češkem, in ki sl6ve: »Strogo se držeč tega, kar dolgujemo ljudstvu, podpiramo prizadevanja, da sesklene sprava z liberalnimi Čehi, ter se s tem zajezi klerikalna povodenj vAv-s t r i j i in se konečno zopet dobi čas za liberalno zakonodajo." Kadar se gre za boj proti »klerikalizmu", seveda nemštvo ni v nevarnosti.
pričal, kako temeljit in učen je kritik Brun ner in kako zna vihteti šibo duhovite satire nad tistimi, bi to zaalužijo.
Prostora primanjkuje, da bi, — čeprav ukratko, — ocenili Brunnerja, ki je tudi pisal povesti in pesnikoval, tudi kot pripovedovalca in pesnika.
Umevno je, da so takega moža liberalci sovražili. Po literarnih zgodovinah in kon-verzacijskih leksikih, ako ga sploh omenjajo, ga slikajo kot omejenega fanatika. Brun-ner je vsako tako oceno v svojem listu priobčil in jo primerno s svojim humorjem o-svetlil. Vsak liberalec se je čutil visoko vzvišenega nad tem »klerikalnim" časnikarjem. Nekoč izdal je knjigotržec Wigand proti njemu pamflet v verzih polnih liberalnih fraz. Zadnja kitica tega »pesniškega umotvora" se glasi: Was lehrte Christus, dessen Jtinger Du Dich nennst? — Geh't hin in alle Welt und liebet Euch; — Du aber predigst Hass, Vorfolgung, Aberglauben, — Geh' in ein Kloster und bessere Dich! Kakor bi slišal današnjega liberalca, tako se zdi človeku, ko bere Wigandov pamflet. Brunner je moža podrl popolnoma s temile štirimi vrsticami: Herr Wigand bestieg ganz munter — Im Zircus der Poesie — Den Pegasus; aber das Wie — Warf ihn augenblicklich herun-ter. Ljudje so se smejali in Wigand je molčal. Kakor vsak, ki se javno bojuje za katoliško stvar, dobival je tudi Brunner nebroj
brezimnih pisem, kjer so ga pogumni liberalci deloma sramotili, deloma mu pretili. V enem teh pisem piše mu več liberalcev: Šufti smo, ako bodeš doživel Novo leto. Brunner je v svojem listu priobčil to pismo in pristavil, da gospodom ni treba na ta lepi naslov do Novega leta čakati.
Dr. Brunner je delal iz zgolj ljubezni do stvari; časti in slave ni iskal. Postal je pridigar na vseučiliški cerkvi in kot tak je umrl. Doživel je še veselje, da se je Dunaj obrnil od liberalizma, za kar gre prva zasluga ravno Brunnerju, temu neustrašenemu časnikarskemu boritelju za krščansko stvar. In ako je poslal letos Dunaj od 21 poslancev v deželni zbor vseh 21 krščanskih, potem je na mestu, da so spominjamo moža, ki je neustrašen začel boj z liberalizmom. Pri tem pa vidimo, da je liberalizem ostal stari, in da je pri nas ravno tak, kakršen je bil za Brunnerjeve dobe na Dunaju, ničesar se ni naučil. Zato se ga pa tudi ne bojimo. Resne dolžnosti, bojevati se proti liberalizmu pa nas spominja z navdušujočimi besedami na koncu svojega »Nebeljungenlied" naš Brunner: Mit allem Zaudern und Zagen fort, — Die Zeit braucht ein entschieden Wort, — Und es ist Pflicht eines Jeden, — dem die Wahrheit im Herzen lebt, — Dass er die Hand zum Schwur erhebt, — Im Dienste des Herrn zu reden!
Kdo je sleparil pri volitvah na Dunaju?
Znano je, kolik krik so zagnali po sra motnem porazu na Dunaju židovski libe ralcim njihovi pristaši o »neiuvenih sleparijah" kršč. socialcev pri zadnjih volitvah ter kričali v svet, da je zmagala na Dunaju le sleparija. Kajpada so dotične laži dunajskih židovskih žurnalistov pridno razširjali tudi drugi »napredni« listi, in mej temi tudi ni smel zaostati ljubljanski Malovrhov »Sornal«. Sedaj se je pa pokazalo, kdo je sleparil. Te dni se je vršila razprava proti 34 agitatorjem, ki so bili obtoženi, da so sleparili pri volitvah. In od teh 34 je bilo dva in trideset obsojencev pristnih »sodrugov« in židovskih liberalcev, le dva sta pripadala stranki antisemitov. Te zanimive vesti židovsko-liberalno časopisje seveda ne pove j svojim zaslepljenim čitateljem, ker preveč i bije po zobeh »napredne« mazače.
Češke stranke v Pragi.
V	Pragi ae »vagata« vedno staro in i mladočeška stranka. Enkrat se jeziček nagne j bolj na to, enkrat bolj na drugo stran. Pri ; zadnjih volitvah ao imeli zopet enkrat Mlado- j Čehi več sreče in so pridobili nekaj man- i datov. Zanimiva jo bila Zadnja volitev na j Mali Strani. Staročeški kandidat Albl in mla- i dočeški Decastello, ata dobila vsak po 123 glasov, radikalec Piavec pa 11 glasov. Pri ožji volitvi so radikalci pomogli Mladočehu i do zmage. Zdaj imajo v mestnem zastopu j fctaročehi samo 41 glasov, Mladočehi pa ! 49 glasov.
Kazpor mej črnogorskim knezom in nadškofom Milinovičein.
i
Pred nekaj dnevi so sporočili razni listi, da ae je mej črnogorskim knezom Nikito in barskim katoliškim nadškofom Mtlinovičem pojavil resen razpor. Knez enostavno zahteva, da se nadškof s svojim tajnikom Fra Metodom Rad čem takoj umakne iz Črne gore. Sedaj se je toliko doseglo, da sme nadškof ostati še do konca leta, tajnik pa mora še ta meseo nazaj v svojo redovno provincijo v Dalmaciji. Povod temu razporu je v prvi vrati svetojeronimska afera, ker se je nad&kot izprva upiral predlogom črnogorskega pooblaščenca pravosodnega ministra Vojnoviči, pozneje pa vendarle podpisal zahteve Črne gore v tem vprašanju. Tedaj sta knez in Vojnovic uvidela, da jo nadškof »še vedno Hrvat«, in sklenila sta se ga iznebiti. To bi bil prvi razlog. Drugi je pa neki ta, da zahteva hči Helena v Rimu, naj pride v Bar škof Italijan, kot poroštvo podpore od strani Italije, ki uvidi v nadškofu Milinoviču prvoboritelja panslavizma. — Knez že dalj časa ne sprejema nadškofa v avdienci. Listi ! pravijo, da se bo po novem lotu nadškof ; umaknil nazaj v frančiškanski Bamostan, iz j katerega je bil izšel.	j
Načrt o ločitvi zakona.
Dne 26. t. m. se zopet snide italijanski | parlament. Zbornica dobi pred seboj večkrat j predelani in popravljeni vladni načrt o lo- j čitvi zakonske zveze, s katerim se je že j pečala v zadnjem zasedanju, a ga vrnila vladi. Ministerski svet se je minule dni ope- j tovano pečal s tem vprašanjem ter ga šele j v zadnji seji definitivno odobril. Pričakovati se pa sme, da bo tudi popravljena predloga j zadela ob hud odpor od strani proti-vladnih j poslancev in ni izključeno, da vlada vkljub mnogim popravilom dobi nazaj svojo pred- j logo. Če jo pa zbornica vendar le odobri, i ne bo prodrla v senatu, kateremu niti libe- J ralci ne pripisujejo toliko potrebne »libe- j ralnosti".	j
Obstrukcija v francoski zbornici. ;
V	kratkem se prične v francoski poslanski zbornici razprava o prošnjah večjega števila francoskih kongregacij za avto-rizacijo. Razprava o tem predmetu bo silno živahna in dolgotrajna, ker se zdi poslancu abbč Gayrandu ta debata najugodnejša prilika za »tiho« obstrukoijo. On in tovariš Denis Cochin sta že zahtevala od kongregacij, naj jima dopošljejo knjig, v katerih je popisana vsa zgodovina dotičnih kongregacij in samostanov. Ta zgodovinska dela bota, menjevaje se, prebrala na govorniškem odru ter se ne bota ustrašila pri svojem delu nikakega nasprotstva od framasonske strani. S tem hočeta doBeči vsaj to, da se
raztegne razprava o kongregaoijah, ob enem I pa tudi podaljša obstoj kongregacij, kajti > dokler prošnja za avtorizaoijo ni odklonjena, dotlej ne morejo zatvoriti dotičnih samostanov.
Parlamentarna kriza v ogrskem parlamentu.
V	ogrski poslanski zbornici se vrši sedaj že nad teden dni razprava o proračunskem provizoriju. Zdi se, da porabljajo opo-zicionalni govorniki to priliko v to, da se razprava čim bolj zavleče in ne pride na dnevni red prezgodaj vojaška predloga in povišanje civilne liste. Prvi načrt je vojni odsek po daljši, zelo burni debati že odobril in ga tudi neznatno spremenil, toda predloga mora priti še pred plenum zbornice, kjer jo pa lahko vržejo. Vendar vse kaže, da se opozicionalne moči sedaj bolj organizirajo za boj proti povišanju civilne liste, nego proti vojaški predlogi. Prvo hočejo na vsak način preprečiti, tembolj, ker gotovi elementi razširjajo mnenje, da velja to povišanje za prestolonaslednika in ne za sedanjega vladarja. To seveda ni res, ker se ob nastopu novega vladarja določi nova lista. Szell je sedaj v veliki zadregi, morda večji kot Koerber. Položaj je tem nevarnejši, ker se prihodnji teden priredč demonstrativna zborovanja po vsej Ogrski.
Nova srbska vlada in skupščina.
Prvi radikalni čin nove srbske vlade je gotove politiške kroge izredno presenetil. V ustavnih državah je bila namreč doslej navada, da se je nova vlada vsaj predstavila parlamentu ter pred njim razvila svoj program. Odgoditev ali razpust je sledil e le potem, če se je ob nastopu nove vlade pokazalo, da ta ne najde potrebne večine v parlamentu. V Srbiji so napravili izjemo. Odgodili so zasedanje za dva meseca, namreč do 20. januvarija. Toda splošno se sodi, da se skupščina tudi tedaj še ne snide, marveč da bo razpuščena in razpisane nove volitve. Odgoditev zasedanja ima torej edino le ta namen, da si pridobi vlada potrebnega časa za priprave novih volitev. Čas treh mesecev mej razpustom in novimi volitvami je MarkoviiSu prekratek. Iz tega pa sledi, da hoče temeljito premeniti vse razmere v parlamentu, in kabinetni načelnik že sedaj računa na 90 vladnih glasov v novi skupščini. Bodo pač delali volitve, kakor so v Srbiji sploh navajeni.
Iz brzojavk.
Hrvatski sabor se snide28.novembra h kratkemu zasedanju, da odobri večmesečni budgetni provizorij in provizorno podaljšanje financielne nagodbe. Dovolil bo bržkone tudi takozvani srbski davek. — Proti deželnozborski volitvi v Dun. Novem mestu bodo vložili kršč -soc. ugovor, ker so oddajali njegovi volivci tiskane glasovnice. Enak ugovor vlo-že tudi proti izvolitvi dr. Koliska. Na ta način ni izključeno, da pridejo kršč. soc. do dvetretjinske večine. — Chamberlai-novo potovanje vjužno Afriko. Sedaj je definitivno določeno, da odpotuje Chamberlain 25. t. m. iz Portsmoutha. — Carinska razprava v nemškem drž. zboru. Merodajni krogi sodijo, da se je sedaj položaj v nemškem parlamentu znatno zboljšal ter da bo tretje branje carinske predloge že dovršeno med 10. in 15. decembrom. — Dopolnilne volitve v francoski senat se vrše 4. januvarija prih. leto. Izvoliti bo tretjino senatorjev. — Buren nastop v španski zbornici. V včerajšnji seji španske poslanske zbornice je opozicija vprizorila velik škandal ter tako napadala Sagasto in njegove tovariše, da so se morali umakniti. Predsednik je moral sejo zaključiti. Opozicija je kričala: »Proč z vlado!" — Poslanec Schmolk je namestniku grofu Kiel-mannseggu pismeno naznanil, da ne sprejme časti deželnega maršala. — Poljska zmaga v Poznanju. Pri zadnjih obe. volitvah so Poljaki vzeli Nemcem en mestni mandat.
Vipavski inteligenci.
Iz Vi pa ve.
V	odgovor na »Slov. Narod« z dne 8. L m , št. 257. Vipavski liberalčki so že taki, da ne dajo nikdar miru, vedno brskajo in brskajo ter poštene ljudi blatijo; seveda pri
tem največ lažejo. Poglejmo pa tudi mi nekoliko, kako in kaj ti ljudje delajo, da se avet tudi ž njimi uekoliko sprijazni ter spozna liberalno inteligenco. Že večkrat aem se namenil, da odgovorim na te umazane do piae »Slov. Naroda«, a vedno me je ustavila misel: saj bode vendar enkrat tega konec, in ako pišeš, bode nekatere gotovo bolelo; toda varal sem Be in zastonj sem pričakoval prijenljivosti in prijaznosti te gospode.
Pa kaj pravim, Baj bo prijszni, toda ne usmiljeno hudobni in predrzni; kedar ž njimi govoriš, bi te kmalu oblizali, ali kedar greš od njih, planejo po tebi kakor lačno volčje in te na drobno raztrgajo.
In tako je v »Slov. Narodu« skoro sleherni teden kak dopis iz Vipave, v katerem je napad za napadom na pcštene ljudi, ki nikomur nič žalega ne store.
V	zadnjem dopisu »Slov. Naroda« iz Vipave se norčuje iz »Slovenčevega« dopisnika, ker si je upal nekoliko spregovoriti o slovesu gospoda poslanca Božiča. Res ne vemo, kako pravico je imel in kako si upa ta velezaslužni in občespoštovani častni občan vipavski, Aaton Hrovatin, govoriti v imenu vseh Vipavcev? Gjspod Božič, o vrednosti hvalisanja iz tacih ust kaj ne pač ni da bi se prepirali 1
Sploh nas pa jako malo zanima, kaj in kako je govoril in Božiča častil »cvet« iz vipavske doline.
Dopisnik spravil se je zopet najhuje nad gospoda sodnega pristava Polenška. Toda, liberalci, v obraz vam povem, da bi bili vsi tako pošteni, trezni, vestni, nepristranski in dobri, kakor je gospod Polenšek, bi si lahko sami sebi čestitali in čestitali bi vam vsi pošteni Vipavci!
Pa tudi mirni in dobri davčni kontrolor gospod Auman ne vem, kaj vam je hudega naredil, da se ga z blatom ometuje in piše o njem, kako se po dnevu po trgu zaleta. To je nesramna laž, kakor je tudi laž, da gospod kontrolor kot uradna oseba volivne imenike izdaja. Da je izdal imenik volivcev za užitnino, je res, toda dal je enega predsedniku Ant. Hrovatinu ml., in druzega podpredsedniku Mirko Perhavcu, in to mu je bilo, kakor sem iz gotove strani zvedel, zaukazano.
Saj vemo, po čem to ovaduštvo diši! »Narodov« dopisnik želi preiskave, če prav imajo liberalci s preiskavami tako smolo. Pa če se že po sili hočete zopet blamirati, naj le pride preiskava, izpolnil pa se bode še enkrat stari pregovor, da kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade! Capito ?
Ker se že liberalcem pijanost najbolj gnjusi, naj povemo, da poznamo med vami take, ki so večkrat pijani kakor trezni, ki se v svoji pijanosti na nečuveno škandalozen način obnašajo, tako da se vse nad njimi zgleduje. Pazite torej, liberalčki, veliki in mali, na svoje jezike, kedar govorite o pi jančevanju, ker sicer pridemo na dan z registrom vaših Blavnih imen in še slavnejših dejanj. Potem pa bo joj in stok v vaših vrstah .... In če ne bo miru, začeli bomo razkrivati še druge vrste zanimivosti. Govorili bomo o pošti, ki sta -jo v poletnem mraku tako pogosto vozila proti Podragi dva žejna liberalčka, interesanten bo tudi kapitel o posetih pri neki nezakonski materi, o pretepih po gostilnah, o nočnih agitacijah itd. itd. Go treba, pobavili se bomo nekoliko tudi z onim gospodom, ki &e še pred nedavnim tfasom ni prav nič bal napetega revolverja nekega liberalnega magnata, in oprali burno tudi tistega, ki bo ga že nekoč dekleta * koritu imele.
Torej gospodje liberalci, vidite, smodnika imamo dovolj — da vašim pušicam, če treba, odgovorimo z — bombami!
V	enem pa se z »Narodovim« dopisnikom strinjamo, v tem namreč, da so liberalci glede naše bolnišnice naredili velik greh, žal, da ni edini. Ta stavba je bila po polnoma nepotrebna. Cemu nam je bolnišnica, ki prazna stoji? Cemu nam je bolniš-nic8, ki radi njene skrajno nezdrave lege noben bolnik mirnim srcem ne bo hotel vanjo iti ? Ali ni bilo mnogo pametneje, hiralnici par soban prizidati, kar bi našim razmeram popolnoma zadostovalo. fta tako zidanje bi bil nabrani denar zadostoval in davkoplačevalcem bi se bile prihranile nove doklade.
Agitacija z bolnišnico, ki so jo nekateri uganjali, je bila dobra samo za trenotek, zdaj tiste agitatorje bolnišnica sama bije po zobeh. Tudi prav! Saj ljudje dostikrat prej ne verjamejo, da jih boli — žep. Morda se Bedaj marsikdo spametuje. Tudi Gradišanom so obetali celo svojo lastno občino, ko se je šlo za olovitev njihovih glasov — sedaj se te obljube nihče ve« no spomni, in tudi kali na Nanosu so nekaterim močno olaj- I čale njih žepe. Tako je, če se liberalcem vse veruje.
danes naj zadostuje. Prihodnjič, če hočete, začnemo pa s speoijalno debato!
Kako lažejo.
Neki „Iiberalni kmet", ki pa je najbrže samo »liberalen", »kmet" pa ni, je v -Na rodu" napadel šentruperške duhovnike. »Obrambno društvo" nam pošilja sledeči do pis, ki ga je dobilo v tej stvari:
Z ozirom na dopis ,Sl. Naroda" iz St. Ruperške fare z dne 15. nov. št. 203, ki se glasi »Vestni dušobrižniki", se čutim poklicanega, da dam sledeče pojasnilo:
Jaz sem sosed dotični hiš', kjer je ona ženska umrla neprevidena. »Narod" dolii oba domača gosp. duhovnika, ker sta odšla tisti dan k zborovanju Cecilijinega društva v Ljubljano in tudi g. kapelana iz Mirne, ker je St. Ruperška gospoda nadomestoval in ni bil o pravem času na svojem mestu Da se dostojno osvetli resnicoljubnost »liberalnega kmeta", izjavljam sledeče:
Vzrok, da žena ni mogla previdena biti, bo lastni domači ljudje, ker so veliko pre-kasno poslali v St. Rupert. Žena je bila priletna, že okoli poldne v nezavesti in vkljub temu so šele ob 2. popoldne poslali neod-rastlega otroka v župnišče.
Ker se je otroku tam povedi. Io, da gospodov ni d ma in da naj pošljejo po gosp. kapelana na Mirno, poslal sem jaz svojega hlapca z vozom na Mirno — toda hlapec je bil prelahkomišljen, da bi g. kapelana po iskal, kateri je bil pop. od 2—3 v šoli. Ko je prišel mirnski g. kapelan iz šole in zvedel o tem, šel je takoj v St. Rupert A žena je bila že umrla precej, ko je moj voznik odšel, in bi bilo torej v vsakem slučaju prekasno.
Toliko resnici na ljubo v odgovor »liberalnemu kmetu" in v pouk čitateljem »Slov. Naroda".
Anton Zaje, posest, in gost. v Bistrici pri bt.
Rupertu.
Ta izjava pač dovolj razsvetljuje, na kak način liberalci dolže naše duhovnike. Na eni strani ljudi odvračajo od duhovnika, na drugi strani ga pa dolže, da svoje dolžnosti ne izpolnjuje.
Tedenski koledar.
Nedelja, 23. novembra: 27. po-binkeštna, Klemen p. m.; evangelij : Jezus prorokuje razdejanje Jeruzalema. Mat 24. — Ponedeljek, 24. novembra: Janez od Križa ep — T o r e k , 25. novembra : Katarina d. m. — Sreda, 26. novembra: Maver m. — Četrtek, 27. novembra: Valerijan šk. — P e t e k , 28. novembra : sosten m. — Sobota, 29 novembra : Saturnin m. — Solnce izide 25. novembra ob 7. uri 20 min, zaide pa ob 4. uri 15 min. — Musica saera v nedeljo 23. novembra : V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Ctcilijino mašo zložil Adolf Kaim, graduale »Dilexisti juatitiam« zložil Anton Foerster, ofertorij »Diffusa est gratia« zložil Bernard ILhn. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9 uri: Mašo v čast sv. Antona Padovan. v A moli zl. J. G. Zangl, graduale »Dilexisti justitiam« zl. Ant. Foerster, ofertorij »D ffusa est gratia« zložil J. B. Treseh.
Dnevne novice,
V Ljubljani, 22. novembra.
Premilostni gospod knezoškof ljubljanski v Rimu Iz Rima se nam poroča, da je premilostni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič dne 18. t. m. o polnoči srečno došel v Rim. Koj prvi dan je šel molit na grob sv. Petra in je obiskal papeževega državnega tajnika kardinala Ram-polla, ki ga je posebno ljubeznivo sprejel. K sv. Očetu pride prihodnji teden. Dne 20. t. m. je maševal gospod knezoškof na grobu sv. Pavla zunaj mesta.
»Slovanska zveza". Včeraj popoldne sta državna poslanca B a r w i n s k i in dr. Šusteršič imenom »Slovanske zveze" konferirala z ministerskim predsednikom dr. Koerberjem.
Imenovanje. Ker se je stolni pro št milostni gospod dr. Janez Kulavic odpovedal koncem minulega šolskega leta vodstvu bogoslovnih ved, je premilostni gospod knezoškof imenoval s pričetkom tekočega šolskega leta za prorektorja bogoslovnih ved prečastitega gospoda častnega kanonika Josipa Smrekarja, profesorja cerkvene zgodovine in cerkvenega prava ter starosto bogoslovskcga profesorskega kolegija.
Nameičenje. Častiti gospod Ivan Nep. R e n i e r , ki je nekaj časa bival na Dunaju, je nameščen kot župni upravitelj mestne župnije v Krškem.
U6iteljske razmere. Zadnji čas se učiteljski krogi Bilno zanimajo za naš list Tudi učitelji, ki so bili doslej nasprotni naši smeri, pripoznavajo, da delamo odločno, dosledno in pošteno. Včasih vsekamo, a to je potrebno in koristno. Vidimo pa, da je največja zavora za celoto naroda ugodnemu razvoju učiteljskega vprašanja tisti neusmiljeno surovi in brezobzirni terorizem, kateri daje posameznikom orodje v roke, da tlačijo ves stan, in da imajo celo odločilen vpliv na mišljenje in svetovno naziranje učiteljstva edino le zaradi tega, ker ga krote z železno pestjo. Mi imamo najtrdnejši namen ta terorizem zlomiti. In zlomili ga bomo, če ne takoj, pa v doglednem času. Zato pa prosimo vse gg. somišljenike iz učiteljskega in iz drugih stanov, da nam pošiljajo natančne informaoije iz učiteljskih krogov, kar se tiče šolstva sploh in tudi osebnih kvalifikacij. Mi bomo sicer priobčevali samo to, kar je ravno zd«j za javnost A večina tega gradiva bo namenjena za bodočnost. Kajti sedanji liberalni regime na Kranjskem mora pasti, in mi bomo preskrbeli, da dobe možje, ki bodo kdaj vodili usodo slovenskega šolstva, v roko tudi gradivo in snov, da popravijo, kar se zdaj greši. Torej brez strahu! Mi smo odločni pristaši svobodne misli — da je le poštena!
Shodi po zimi. Zapadel je Bneg, in javni shodi pod milim nebom so poBtali nemogoči. A javni politični shodi so morajo nadaljevati. V onih krajih, kjer imajo naši somišljeniki na razpolago dovolj velike dvorane, se naj prirejajo shodi tudi po zimi. V zgodnji spomladi se prične takoj zopet z velikimi shodi na prostem. Želje in dopisi v tem oziru se naj, kakor nam poroča iz-vrševalni odbor katol.-narodne stranke, no naslavljajo na naše uredništvo, ampak na naslov dr. E. Lampe, stolni vikar v Ljubljani.
Marnberika afera. Iz Mamberga se nam piše, da »Narodova« in nemških listov gonia proti ondotnim slovenskim gospodarskim društvom izvira iz Cisto navadnega obrekovanja ene posamezne osebe. Mi se sedaj ne spuščamo v nobeno polemiko, ampak čakamo, da sodnija izvrši svojo nalogo, že danes pa lahko povemo, da bo konečno, če je še kaj pravice na svetu, prišel v luknjo nekdo, ki je »Narodu« zelo pri srcu, in .Narod" bo potem molčal kot grob. Po-vdarjamo za sedaj samo toliko, da ne trpi pri konsumnem društvu v Marnbergu nihče nobene škode. Dolgovi so vsi do vinarja poplačani, bivši zadružniki so dobili že Bvoje deleže nazaj, živa duša se ne more pritoževati, da ima kako škodo. Da je prišlo do sodnij3kega postopanja, je provzročilo čudno postopanje advokata dr. P i k e 1 n a. Obnašanje dr. Pikelna je vzbudilo splošno ogorčenje na celem slovenskem Spodnjem Štajerskem in ga obsojajo celo vsi pošteni liberalci. Proti Pikelnu je že uložena kazenska ovadba in tudi ovadba na odvetniško zbornico. Obširneje bomo, kakor rečeno, o stvari še pisali, ko bo zadeva sodnijsko do-gnana.
Imenovanja pri pošti Asistenti v Ljubljani so postali poštni praktikanti gg. Fr. (Juž, Friderik Tomažič in Ant. Du-lansky. Premeščeni so g. Al. Potokar s poštnega urada Ljubljana I k brzojavni sekciji III, poštni asistent g. Anton Kocna iz Šempetra v Novomesto, poštni praktikantg. Leopold K 1 e p e c iz Novega mesta v Ljubljano. Poštni oficial g. Josip Filic ostane v Ljubljani.
Sodnijski izpit jo napravil gosp. dr. M u 1 e j , avskultant v Celju.
Olja volitev v Gradcu. Včeraj so se v Gradcu končale volitve iz tretjega razreda. Pri ožji volitvi so zmagali kandidatje nemške ljudske stranke. Socialni demokratje so izgubili od svojih dosedanjih sedežev v graškem občinskem zastopu t r i sedeže. Re-Bel je propadel. Izvoljen je samo en socialni demokrat Pongratz s 1604 glasovi. Izvoljeni štirje kandidatje nemške ljudske Btranke so dobili 1670 do 1647 glasov (pri prvi volitvi največ 1371). Resel se je vozil v zavesti zmage po Gradcu z izvoščkom, ki je imel dve rudeči svetilki. Socialni demokrat'" so
po razglasitvi izida priredili po mestu demonstracije. Pred uredništvom »Grazer Tagblatta« so razgrajali pol ure. Sedaj je še pet socialnih demokratov v graškem občinskem svetu.
100 letntoa rojstva Andr. Biteno.
V Š t. Vidu nad Ljubljano so obhajali dne 15. t. m. stoletnico rojstva g. Andreja B i t e n c. Blagi pokojnik, ki je šentvidski rojak, si jc pridobil s pridnimi rokami lepo premoženje — 80 tisoč gold. — katerega obresti so določene šentvidski šoli. Že 14. t. m. popoludne je slovesno zvonenje naznanjalo, da se je približal rojstni dan velikega dobrotnika šentvidske šole in ljudstva. Stoletni rojstni dan 15. t. m pa so praznovali Šent-vidci s tem, da so imeli za dobrotnika slovesno sv. mašo z asistenco, katere se je vdeležil občinski odbor z županom na čelu, šolska mladina z učitelji, sorodniki pokojnega in hvaležno ljudstvo. Po sv. maši vršile so se na dobrotnikovem grobu cerkvene molitve, katerih so se zopet vdeležili obč. odbor, šolski otroci in ljudstvo. V šoli pa sta gg. župnik in nadučitelj razložila otrokom pomen slovesnega dneva. V ponedeljek, 17. t. m., bila je zopet sveta maša za rajnega dobrotnika. Ko se bo pa čez nekaj let z Bitenčevo vstanovo zgradila nova šola v S t. Vidu, vzidala se bo v šolo spominska plošča in pri tej priliki tudi izdal životopis Andreja Bitenc.
Umrla je v Tibovljah nadučitdjeva vdova g. Ivana Irgel. Uinrla sta oskrbnik graščine Boštanj g. La\oslav S t u o h 1 y in bivši graščak v Marnbergu g. Feliks S c h m i 11.
Kostanjevlška graščina in kmetje. Proti Globočnikovemu priporočilu, naj bi se kostanjeviška graščina prodala L'. Hribarju, se je podpisala vsa St. Jernejska občina, cerkljanska fara in Sv. Križ, dalie Leskovec in Raka ter mnogo mož iz Kostanjevice. Dotična uloga je izročena našim poslancem. Veliko razburjenje vzbuja Globočnikovo po-Btopanje, ki je sedaj obč. odborom predložil predle g, naj se graščina proda »civilnemu človeku«, po Globočnikovi misli Hribarju, in
oo nekateri ob3- odborniki bila tolilco najivni,
da bo ta predlog sprejeli.
Socialni demokratje. »Delavsko izdajateljsko društvo", registro-vana zadruga z omejeno zavezo, se je ustanovilo v Ljubljani. Ustanovni občni zbor je izvolil za predsednika zadruge sodruga Josipa Breskvarja, čevljarskega pomočnika, v upravni odbor pa sodruge: Antona Kristana, Ivana Mlinarja, Josipa Kumika, Martina Pod-gorelca, Augusta Sattlerja in Evstahija Vilfana ; kot namestnika: sodruga Komana in Pogačarja, v nadzorstvo pa kot revizorje: sodruge Korošca in Radovljice, Rinalda iz Idrije in Skrbica Jakoba iz Mojstrane. Namen temu podjetju je izdajati knjige in časopise, politične, strokovne, beletristične in »znanstvene", (!) brošure in letake pod firmo: »Delavsko izdajateljsko društvo, registrirana zadruga z omejeno zavezo".
Kolodvori. Deputacija celovškega mesta je bila pri železniškem ministru zaradi zidave novega kolodvora. Državni poslanec Dobernig je bil z županom v tej deputaciji. Pri tej priložnosti bi mi vprašali, kaj pa je z ljubljanskim kolodvorom ? Ali bi dr. Tavčar svojim volilcem ne vstregel bolje, če bi enkrat o tem poročal ? To jo za Ljubljano važneje, kakor pa »klerikalizem«.
Samomor učitelja v Trstu. Včeraj zjutraj ae je v Trstu s samokresom ustrelil petdesetletni vpokojeni učitelj Rafael M u 11 e r.
Slovenski igralci v Zagrebu. »Agramer Tagblatt« piše, da gospa I r m a Polakova in g. Ignacij Borštnik nameravata zapustiti zagrebško gledališče in se preseliti v Ljubljano.
Električna razsvetljava na Bledu. Gosp. Jakob Petornel in g. Oton W o 1 f 1 i n g na Bledu predložila sta okr. glavarstvu v Radovljici prošnjo s potrebnimi načrti vred, za dovoljenjo naprave za vodno moč z električno centralo na reki Savi blizo moBtu, ki leži v tiru deželno ceste med Le-semi in Bledom, v tvrho pridobitve električne moči za razsvetljavo Blejskega zdravilišča in pa da se bodo elektrika oddajala
kot g milna moč. O tem bo obravnava na licu mesta 18. decembra.
Družbi ev. Cirila in Metoda v prid je jel izdajati S ve t ko Hanibal Škerl, trgovec v Trstu, ulica Giulia št. 22, biškote »Adrija". Sto komadov v lepem zabojčku stane 3 K 60 h, ista množina brez zabojčka pa le 3 K. Večja naročila so ceneja. Za iz-praznene zabojčke se izplača nabavna cena 60 h, če se vrnejo nepoškodovani. Biškoti se pošiljajo franko. Naročila izvršuje družbin založnik S. H. Škerl. Ker se to izborno in ceno domače blago prodaja v korist vseslovenski šolski družbi, je rodoljubnim Slovenkam in Slovencem najtopleje priporočamo.
Premogokopi na Kranjskem Zadnje dve leti so ljudje prišli v naši deželi na sled premogovi žili na več krajih; za Kočevjem je največja St. Janška. Kvaliteta kočevskega premoga je zadnji dve leti nekaj boljša. Sled tega rujavega premoga sega nekako do Žužemberka, dočim je obližje pre-mogokopa v Kočevju bogato tega kurila. Da si ga bo marsikateri kočevski posestnik znal izkoristiti, umeje se samo po sebi. Št. Janški premog je glede kvalitete postaviti takoj za kočevskim. Kakor znano, zasledili so letos pri Jesenicah na Gorenjskem tudi nekako premogovo žilo. Daljna raziskavanja ondot-nih tal bodo kmalu pokazala, kolik je uspeh in vsebina. Pred dvema letoma se je pri nekem kopanju v Rovtah pri Logatcu tudi zasledil premog, seveda še v mali meri. Akcijo za raziskavanje je vodil montanski tehnik Endlicher, na kojega prigovarjanje se je sestavil komite, ki je vso zadevo v roke vzel. Seveda provzroča tako raziskavanje več ali manj stroškov, ki naše ljudi največ oplašijo, da opuste delo. Izključeno pa ni, da bi temeljito raziskavanje pod vodstvom kakega tehnika tu in tam ne dovedlo do pravega uspeha. Taka je namreč sodba ve-ščakov, ki poznajo tla naše dežele.
Glede vinske poskušnje v Krškem se nam poroča, da bode vina v izobilju in da je zanimanje splošno. Ž;leti bi bilo toraj mnogo zunanjih obiskovalcev, da se tudi zaželjena kupčija razvije, kar je ravno namen te poskušnje. Cene vinom so razmerno nizke. — Nadalje se še pripomni, da ni tu skoro nič snega.
Zima v Trstu. Do sobote bila je celo površna suknja človeku pretežka. V nedeljo pa je začela razsajati silna burja po tržaških ulicah. Z burjo pritisnil je tudi mraz in v ponedeljek popoldne igral sa je po zraku že sneg. V sredo zjutraj imeli smo že 1 stopinjo pod ničlo. Okoli dveh popoldne začel je padati leden dež, spremljan s snegom. Kmalu so bile vse ulica pod ledom. Električni tramvaj na Opčine ni vozil. Nova železnica v Istro je počivala in proti šesti uri popoldne ustavil se je tudi električni tramvaj v mestu. Neštevilno je slučajev, ko so osebe padle na ledu, katere je zvrnila burja. Po ulicah videl si vse polno voz in kočij, brez konja in kočijažev. Izpreči so morali konje, poviti jim kopita v cunje in tako jih vlačiti h kovaču ali pa domov. Ljudje so imeli čevlje povite v vreče ali omotane z vrvjo. Na nevarnih krajih stali so redarji, ki so opozarjali ljudi na nevarna mesta. Re šilna postaja imela je mnogo dela. Pred poslopjem glavne pošte, kjer razsaja najbolj burja, vrgli so po tleh blazine, da so mogli ljudje čez. Mnogo ljudij, katere je burja zvrnila na ledu, sprejeli so v bolnišnico. — Tudi v gorenji Italiji sneži. V četrtek zjutraj bilo je vse sam led. Burja je še precej po nehala. Po osmi uri so po mestu ščistili sneg s trotoarjev, da je bilo mogoče ho diti. Po deseti uri se jo jel led tajati. Naposled je zmagal jug. Zgodaj je pokril le tos sneg Trst in okolico. — V sredo zvečer prišla je iz Ljubljano neka stara Ljubljančanka. Burja jo je tako zdelala, da jo je moral redar spremiti na zdravniško postajo, kjer so jo nekoliko okrepčali in jo v kočiji spremili k njenim sorodnikom.
Slavnost 401etnice in njeni na-meni. Iz Borovnice se nam piše: Dne 19. t. m. smo praznovali v Borovnici 401etnico učiteljevanja g. nadučitelja Paplerja. Zvečer se je zbralo veliko število gostov v gostilni g. Drašlerja: precej jih je bilo iz Borovnice, 7 z Vrhnike, — ki so baje vadljali za to pot — nekaj iz Ljubljane, in tudi iz drugih krajev so doSli častilci počastit g. nadučitelj«. Gosp. Vilibald Zupančič, c. kr. okr.
šol. nadzornik je v lepem govoru naslikal zas'uge slavljenčeve in pomen slavnosti. G. Kobi sa je kot predsednik kr. šol. sveta zahvalil slavljenou za njegovo vspešno delovanje na šol. polju posebno v Borovnici, želel mu zato plačila od Bjga in mu v znamenja hvaležnosti in kot star njegov prijatelj podaril malo primerno darilo; in tako se je vrstil med petjem govor za govorom na čast g. slavljenca. Prav prijetno bi bil pretekel večer — da niso pokazali liberaloi, česa da so zmožni. — G. Kobija že dolgo časa strastno sovražijo in mu skušajo škodovati, kjer le morejo, ker vedo, da so posebno vsled njegovega vpliva liberalci v našem okraju popolno brez moči. Zato pišejo posebno Vrhniški liberalci vedno zoper njega v »Slov. Narod«, ter kličejo vse oblasti na pomoč zoper njega, a ta se za vse to umevno prav nič ne zmeni. Ker jih to silno boli, zato so napravili — tako govore in tako se je razvidelo iz konca vse slavnosti — slavnostni večer na čast g. Paplerju, da bi tu dobili povod za napad na Kobija. Ce bi ga ne b lo na slavnost, potem bi rekli: kr. Sol. nadzornik je, pa ga ni, glejte ga, sovražnik šole je; če pa pride, ga bodo ob slavnosti osebno napadli. No ! posrečilo se jim je zadnje. Zato so se poelužili — g. dr. Antona Furlana, c.kr.sod.adjunkta na Vrhniki. Ta gospod se je prav na koncu večera vzd;gnil, ter se je med vidnim veseljem nekaterih liberalcev naravnost norčeval vpr čo cele družbe in celo Kobijeve soproge prav iz vsega govora Kobijevcga in celo iz njegovega darila! Kako Be je nor čeval, naj rajše molčimo. In potem se je z drugimi Vrhničani odpeljal .... Ali je to olikano, ali je to takno? L bcralci, in zato vlogo si izberete — c. kr. sodnega adjunkta! ... In da se je gosp. slav« ljenec nasproti svojemu kolegi o govoru gosp. adjunkta zoper Kobija pchvalno izrazil, — kar smo slišali na lastna ušesa — to nam je pa skoro nerazumljivo! — Ta večer je zopet pokazal liberalce v pravi luči; mi smo pa za eno skušnjo bogatejši!
Naiim knjižničarjem in knjigo-tržcem. Na raznih shodih se je izražala
ielja, naj bi ee sestavil zapisnik dobrih slovenskih knjig. »S'ov. kršč. soo. zveza« bo s pomočjo odličnih strokovnjakov izdala ta zapisnik in ga sproti nadaljevala v »Vestniku« svoje »Knjižnice« Tako bodo knjižničarji vedoli, katere knjige so vredne naročila. Tisti knjigotržci, ki žele, da bi bile njihove knjige v tem zapisniku navedene, naj pošljejo dotične knjige (tudi nove) na naslov: Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani, ter naj natančno naznanijo ceno. Omenjale se bodo seveda samo tiste knjige, katere v ta namen izbrani odsek spozna za priporočila vredne.
Protialkoholično gibanje v Gradcu je precej živahno. V Gradcu je društvo abstinentov, dalje delavsko protialkoholično društvo, društvo akademikov abstinentov, v katerem baje ni nobenega Slovenca, sedaj pa so ta društva izvolila centralni odbor. Načelnik temu odboru je vseuč. asistent dr. Pavel Mathes.
Zverinjaki na Kranjskem. V naši deželi obstoje pri nekaterih večjih graščinah že od nekdaj nekaki gozdni vrtovi za divjačino, t. j. jelene, srne, medvede in lisice. Teh zverinjakov je zdaj še četvero: kneza Windisch - Graetza v Haasbergu in Wagens-pergu, kneza Auersperga ter na Gorenjskem prvoimenovanega eden. Vseh živalih pa je v njih nekaj nad 80.
Zgodnja sima. Snega je padlo zadnje tri dni na Gorenjskem v nižavi na pol metra na visoko, po Notranjskem in Dolenjskem pa okolu 50 cm. Po hribih in gorah (planinah) pa ga je seveda nekaj več. Marsikaterega kmetovalca je ta zima prehitela, da ne bo mogel do drv in nastila.
Šiška električno razsvetljena. Občinski svet v Spodnji biški je imel za včeraj zvečer napovedano sejo, ki pa ni bila sklepčna. Nesklepčne seje bo sedaj v Šiški sploh prišle v navado. Obč. svet bi včeraj moral rešiti vprašanje o načinu upeljave elektrike v Šiški. Tozadevna stvar se reši v občinski seji v torek.
Vsa nepolitična društva našega | mišljenja prosimo, naj na svojih bližnjih občnih zborih sklenejo, da pristopijo
k »S 1 o v. kršč. soc. s v e z i« ter naj svoj pristop pismeno naznanijo. Obrazec, po katerem so dolžna društva vsako leto poročati »Zvezi« o svojem poslovanju, se jim dopošlje o pravem Času. Mesečni doneski, katere imajo društva vsako leto plačevati, so se na I. shodu nepolitičnih društev slovenskih določili tako le : a) društva, ki imajo do 50 članov, plačajo 25 v; b) društva od 50—100 članov, plačajo 60 v ; o) društva od 100 — 150 članov, plačajo 1 K; č) društva nad 150 članov, plačajo 2 K.
Pokrajinski odbori „8l0v. kršč. ■00 aveae" se bodo konstituirali še do Božiča. Pri dotičnih sejah bodo navzoči tudi odposlanci glavnega odbora.
Sejmi po Slovenskem od 24. do 29. novembra. Na Kranjskem: 24. v Mojstrani, pri bv. Lovrencu na Temenici in Št. Rupertu ; 25. v Škof|i Loki, Domžalah, Zatičini in na Krškem. — Na slovenskem Štajerskem: 24 v Šoštanju in Sloven. Bistrici; 25. v Kanižu, Ptuju, Dobji in Vildonu. — Na Koroškem: 24. v Zgor Dravogradu ; 25. v Grajfenburgu; 28. v Ztr. Dravogradu. — Na Primor-skem : 24. v Vidmu (8 dni); 26. v Divači; 27. v Novemgradu, Vencu, Vidmu in Go rici; 29. v C« vda tu.
Ljubljanske novice.
Javno predavanje. Prihodnji torek točno ob V»8. uri zvečer bode v veliki dvorani »Katoliškega doma« predaval č. g. dr. Mihael Opeka, kar zagotavlja gotovo zanimiv večer.
Zabavni večer ožjega kroga, spojen s petjem in različnimi kratkočasnimi točkami, priredi jutri v nedeljo dne 23. t. m. zvečer v Aurovem vrtnem salonu pevsko društvo »Liubljana«. P. n. p dporne člane in prijatelje petja vabi uljudno	odbor.
Prireditve naših društev. Jutri zvečer sta dva zabavna večera. »Katoliško društvo za delavke ima ob 6. uri zvečer v tukajšnjem »Katoliškem domu" zabavni večer, .Katoliško mlademško društvo" pa ima jutri zabavni večer v BR'jkodelskem domu" točno ob 6. uri zvečer. — Dne 5. dec. zvečer priredita svojim članom Miklavžev večer »Meščanski klub" in „Kršč. ženska zveza". Tudi „1. delavsko konsumno društvo" priredi .Miklavžev večer*. — »Slov. kršč. socialna zveza" naznanja, (H priredi na Štefanov večer vesolico na korist zgradbi delavskega doma v Vevčah, ki se prične graditi prihodnjo Bpomlad. V kratkem vpri-zori dramatični odsek »Slov. kršč. socialne zveze" burko „Par ur resnice". — Jutri po poludae se ustanovi izobraževalno društvo delavcev papiria v Medvodah.
Z darska dela so za letos končana, kajti zunanji delavci in zidarji bo odšli domu in se vrnejo šo le spomladi zopet k nam. Da ni tako zgodaj pritisnil mraz in padel sneg, bi se bilo lahko še kaj gradilo. Prenehati so morali n. pr. zidarji pri zgradbi Jakoba Accetto hiše na Sv. Petra cesti, pri kateri je temeljno zidovje dodelano. Poleg Kochove vile so zgradili tudi nekaj temeljnega zi-dovja za Mayerjevo vilo. Ravno tako so morali prenehati v Svigljevi hiši v Orlovih ulicah, ki jo dodelana do polovice. Vsega skup sa je zgradilo letos enajst poslopij, ki so vsa žo pod streho. Prihodnjo pomlad pa prično zidati v Prešernovih ulicah poslopje mestna hranihrce, zatem v Knaffiovih ulicah poslopje »Narodne Tiskarne«, ob voglu Frančiškanskih ulic in Miklošičeve ceste novi hotel »Union« stavb, drultva, ob Levstikovih ulicah vilo gospe Spalek. Nedograjene hiše pa so bodo dovršile. Tudi par novih privatnih poslopij se bo bržkone zidalo še. Prihodnjič hočemo približno našteti vse zgradbe cd potresa sem.
Bolniška blagajna mojstrov v Ljubljani naznanja, da bode tudi to leto razdelila 4. jubilejne podpore po 20 kron za onemogle člane, oziroma vdove na dan 2. decembra t. 1. Prošnjo sprejema blagajnik g. Fr. Kaiser, Schelenburgovo ulice do 26. novembra t. 1.
Nešreča v vevški tovarni. Ponoči je bil v deželno bolnico pripeljan Ivan Rešek, delavec v papirnici v Vevčah. Včeraj popoludne se je ponesrečil pri delu v papirnici. Prišel jo z roko pod strojni nož, kateri mu jo je čez dlan Bkoraj popolnoma odrezal.
Ljubljanski naročn ki na »Knjižnico" slov. kršč. soo. zveze, katere 4—7 snopič je ravnokar izSel, dobe vse dosedanje izšle sno-pičo (1—7) v teku prihodnjega tedna. Do stavil jih bo iz prijaznosti g. M. Moškerc, kateremu naj se izvoli izročiti tudi naročnino za letošnje leto (2 K 40 h).
Okradeni zidar. Zdarju Frančišku Novaku na Stari poti št. 4 jo neznan tat ukradel 100 kron. Novak je Sel povprašat znano »kartenaufšlagarco« Lato, kdo mu je ukradel denar. L*ta mu je povedala, da jo bil tat prav blizo njega, ko mu je vzel denar, in da šo ni vsega izdal.
Izgubljene stvari. V Nunskih ulicah je zgubila neka kuharica robec, v katerem jo
imela 10 kron. — Neka učiteljska kandida-tinja je zgubila včeraj na poti od pripravnice do hiše št. 83 na Poljanski cesti zlato uro in srebrno verižico z obeskom.
Zaprli so danes Marijano Knez iz Vi-kerč pri Tacnu zaradi tatvine. Ukradla je Jeri Borštnik na Karolinški zemlji eno kikljo in eno jopico.
Zabavni večer katoliškega društva za delavke Opozarjamo na jutrišnjo predstavo »katol. društva za delavke« v »Katol. domu« zvečer ob 6. uri.
Tifus se je zopet pojavil v artilerijski vojašnici.
Umrla je v Ljubljani gospa Marija P o d 1 i p e c.
S ovensko umetniško društvo. Izvanredno
občno zborovanje »Slovenskega umetniškega društva« se vrši v ponedeljek 1. decembra 1902 ob 8. uri zvečer v drugi restavracijski Bobi »Narodnega doma« v Ljubljani.
Krščanski socialci pri delu Občni zbor kršč. bcc. železničarjev je sklenil, da mora društvo z vsemi svojimi silami delati na to, da se uslužbenci cestnih železnic (tramvaja) po dveletni pro« vizorični službi stalno nastavijo. A'<o pomislimo, koliko nesreč se dan na dan dogaja pri cestnih železnicah, in to valed tega, ker vodstva nimajo dovolj zmožnih in izkušenih uslužbencev, moramo pač z veseljem pozdravljati ta sklep. Tudi v interesu vozečega se občinstva, kakor tndi dolžnost poslancev je, da se ta sklep kmalu uresniči. S tam pa je tudi »Verkehrsbund« odločno pokazal, cl i mu je res pri srcu blagor svojih Članov, in da nima samo medenih ust in sladkih obljub, ampak da hoče praktično pokazati svojo delavnost. Društvo šteje sedaj že nad 2800 članov, kar je znamenje, da število udov jaUo hitro narašča. Tu v Ljubljani se število društvenih članov lepo množi.
Uspehi krščansko-socialnega dela Kdor stopi danes, t. j. sedmo leto po groznem potresu na periferijo našega mesta, bodisi že v Vodmat, na Opekarsko cesto ali pa gori na Vič-Glince, zapazi obilo pritličnih, novo-dograjenih in s primerno udobnostjo opremljenih hiš, kjer deloma že prebivajo, deloma pa še bodo stanovale večinoma delavske družine. Kakor znano, zgradilo je ta poslopja »Slov. delavsko stavbno društvo". No, te zgradbe nekaj govore in nekaj dokazujejo! V njih si je krščansko-socijalna stranka postavila spominske plošče, ki bodo še poznim rodovom pričale, kdo je v teh
letih izvrševal in uresničeval ne samo v teoriji nego tudi v praksi — krščansko-soci-jalno delo. Kaj pa kranjski liberalci? Kaj so pa ti storili za slovenskega delavca, katerega osrečujejo z dolgim jezikom, ali za uradnike, katere poznajo le takrat, kadar jih potrebujejo za volitve in štafažo, ali za našega kmeta, ki jim je vsak dan le „ zabit kmet", le ob volitvah, v advokatskih pisarnah in na političnih shodih »dober prijatelj ?"
Društvena godba priredi v nedeljo zvečer ob '/,8 uri koncert v restavraciji gosp. Rozman-a „pri zlati ribi". Vstop prost.
Tatvina. Z zadnjem času je bilo Jeri Pretnar na Kongresnem trgu št. 6 iz stanovanja pokradenih več žlic, nož in perila v vrednosti okoli 20 kron. Perilo je bilo zaznamovano a črkama J P.
Z električne železnice. Včeraj popoludne bi bil hlapec F. Moškerc iz Vevč z vpreženim vozom skoroj zadel v električni voz. Piivozil je iz Šarabonovega dvorišča, sedeč na vozu, ko je ravno prišel mimo električni voz Da ni tega voznik naglo ustavil, bila bi ae prepetila nesreča.
Znižane cene na elektr. železnici. Pričenši s 1. decembrom se uvedo znižane cene zi otroke in sploh za jutranjo vožnje. Otroci plačajo za vsako vožnjo in ob vsakem času 6 v., jutranji vožnji listi pa veljajo, do 9 uro dopoldne, za 1. ali 2. pasa 6 v., zi več pasov pa 10 v.
Zadruga izvoščkov je včeraj imela občni zbor. Predsedoval je zadružin predsednik g. M o ž i n a. Podnačelnikom je bil izvoljen g. Ravnikar, odbornikom g. Jurjevec.
Kotiček za liberalce.
Liberalci in kardinalov grob. »Soča« so je obregnila ob »Slo-venčev« poziv: D ;stojno grobišče kardinalu, češ da naj se ljudstvo ustavi beračenju za olepšanje kardinalovega groba. Ako se bode zbiralo, ne bodemo prašali dovoljenja liberalcev. S jveda beračenje za Gabrščkov »Narodni Bklad", sedaj ko treba plačevati tisočake, bi gotovim ljudem bolj ugajalo. Ako bi bili ljudje tako neumni, da bi plačevali za frokarijo ljubljanski »Narodni Dom", bi tako »beračenje* smatrali liberaloi za »narodno požrtvovalnost".
Liberalci med seboj. V »Šta-jorČBvi« uredniški listnici beremo sledeči izraz liberalno omike: »Osel Jaka Z. poste re-stante v Liutomeru. Najprvo bi vi mogli poravnati naročnino, ker pa sto Biromak na duši in telesu, kupito si zato raje malo pameti in pa še eno kolesce za vašo butico, da se vam bo enkrat posvetilo, da imamo lo oai prav.« Tako ljubeznivo govori »Šta-
iero« • svojimi naročniki. Ce bo dr. Tavčar ie kdaj na Dum j a govoril, da so Slovenci neizobraženi, labito pokaže kot dokaz te tr ditve na — liberalne žurnaliBte, kajti ti so sdaj najsurovejši ljudje v nafti domovini.
»Narodni Dom« — magacin? Ker je -Narod« vedno očital našim posojilnicam, da neprevidno posojajo denar, smo vprašali, kaj je pa z »Mestno hranilnico«, katera ima velikanske kapitalije na »Narod nem domu«. »Narod« je prišel v zadrego. Kajti »Narodni Dom« je grozno pasiven in ne nese skoro nič. Za stanovanja ni, za go stilno ni: Kdo ga bo kupil ? Izdal je v tej zadregi »Narod« bodočnost »Narod. Doma«, pišoč: »Ca se ,Narodni Dom' izpremoni v magacin, bo nesel Če enkrat toliko, kakor je treba za obrestovanje in amortiziranje hranilničnega dolga.« Taka je torej tužna bodočnost »N Doma«. Ljudstvo je zbiralo zanj denar, liberalci so ga vzeli in frakarji ga pokopujejo. Žalostna jim majka!
Iz brloga obrekovalcev. »SI. Narod« z impertinentnimi lažmi napada g. vikarja Smolnikarja. Čudno, da si ljud)e, ki celo spovednico zlorabijo za svoja obrekovanja, niso že prej kaj o njem izmislili. Taki ljudje so sposobni za komplote, seve imajo zanjo pogum samo pod okriljem imu nitete. Blato takih ljudij nikogar ne dosežb!
»Obrambna sredstva proti .klerikalizmu". Pod tem imenom priobčuje »Siov. Narod" dolgo krvavo klo baso že dolgo časa. Kar tu piše, je pam fbtstvo naigrše vrste. Pisatelj se valja v svinjarijah, katere je nabral po pan fbtih, o katerih lažnjivosti nimajo n ti protestantje nobenega dvoma. Znano je, kako so v hu manistični dobi podli p:Eatt.'Iji izdajali grozno lascivno novele, v katerih eo se norčevali iz devištva in celibata. Tudi take »novele« »Narod« priobčuje kot — zgodovinska fakta.
V	kulturnih deželah je tako svinjanje v listih nemogoče, ker državno pravdništvo ne pusti izhajati take umazanije. A v Ljubljani je to tem bolj mogočo, ker se, kot smo zvedeli, driavni pravdnik niti ne ženira sedeti v ka varni skupaj z Malovrhom.
Infamnost liberalstva. Dan za dnem liberalci bijejo po škofih in jih obre-kujejo, kar se da. Tem grše je pa, če se ti ljudje v časih, če jim kaže, kar naenkrat obnašajo tako, kakor bi bili oni najboljši prijatelji cerkve. Kot tak zgled grdega hinavstva moramo pribiti sledeče besede »bta-jerčeve" o g. Korošcu :
»Ta človek, toraj Fihposov urednik, naj bode kmečki poslanec? Še za pre-fekta ga v Mariboru več ne marajo in na njegovo mesto je moral priti drugi, kateri se s politiko popolnoma nič ne peča, ker je
—	pameten! In kdo ga je odpustil? Odpustili so ga milostljivi gospod knez in škof, prevzvišeni naš pastir sami, katerim ni za politiko, temveč samo za našo pre-sveto vero. Gospod knezoškof hočejo imeti takega vzgojitelja svojih bodočih duhovnikov, kateri se bode po njihovem prekrasnem vzgledu brigal bolj za oltar in za kancel, kakor pa za deželno poslanstvo.— Tako se ližejo ti liberalci proti kmetu. Med seboj se pogovarjajo, t<ako bodo »škofom mitro čez ušesa potisnili", kadar jim kaže, pa precejajo sladke sline. V zadnjem slučaju so še bolj zaničevanja vredni kakor v prvem.
vLiberalci-nar o dni izdajalci.
V	»Štajercu" sa liberalne duše iz srca vesele, da je zmagal proti g. Podgorcu — Nemec. Da le ni »klerikalec" izvoljen, pa je dobro, triumfira liberalni »Narodov" tovariš »Štajerc" ter se hvali: »Celi velikovški okraj je gotovo popolnoma slovenski, in glej ti kmetje so volili, ker so bili zares pametni, raji — Nemca". »Narod" ne piše tako odkrito, a bistveno ravno isto.
Književnost in umetnost.
Poročilo o I shoda slovenskih nepolitičnih druitev.
Ravnokar je izdala »Slov. kršč. soc. zveza" o tem vclevažnem shodu, ki ae je vršil 7. in 8 septembra v Ljubljani, obširno poročilo, katero je Bpretno uredil čast. g. Luka Smolnikar. Oibor »Zveze" posvečuje to poročilo presvetlemu gosp. dr. Antonu Bona venturi Jeg 1 i ču, knezoškofu ljubljanskemu, pokrovitelju shoda.
V	poročilu so vsi referati, ki so bili na tem shodu in debate. Bogata, poučna vsebina je tako le razdeljena:
Uvod in priprave. — Shod: Otvoritev in pozdrav. Imenik društev. Zborovanje. Poslovnik za zborovanje. — N tranje poslovanje »Zveze«: I. .Zvezino" delovanje v Ljubljani. II. »Zvezino" delovanje po društvih.
—	Izseljevanja. — Medsebojna pomoč dru-štov. — Pravno varstvo. — Pozdravi. — Potreba organizacije — Navod za nno-vanje in vodstvo društev: U rod. I. Marijine družbe. II. Svetna katol. društva. A. Kakšna društva snujmo Slovenci. B. Z»-Bnovanje izobražev. društva. Uzorna pravila. C. Vodstvo izobražev. društva. I. Uradno po slovanje. Poslovnik. II. Društveno življenje.
A.	Poduk v k. s. izobraiovalnih društvih.
B.	Z»bava. — Sklep. — Shodi in govorniki.
—	O strokovni organizaciji. — Vrtna ve
selioa. — Nadaljevanje shoda v ponedeljek.
—	8v. maša z govorom dr Kreka. — Hrvatsko slovanska zajednica. — Pozdrav hrvatskemu motropolitu. — Pozdrav kršč. soc.
železničarjev. — O dunajski osrednji zvezi.
—	Časnikarstvo. — Volitev »Zvezinih" pomožnih odborov. — Sklep. — Važnejši brzojavni pozdravi.
Ta knj ga je, kakor že ta pregled kaže, drag. cena zakladnica praktiških navodil. — Noben župni urad, noben naš somišljenik, ki te zanima za javno življenje, ne bi smel pogrešati te knjige. Nobeno naše društvo naj no bo broz te knjige Delovanje, urejeno po teh navodilih, bo S ovencem prineslo krasnega sadu. Posebno navod za snovanje in vodstvo društev naj bi se pridno prebiral in upošteval. V tem navodu bo tudi različni obrazci uradnih ulog, navodi z obrazci za društvene odbornike i. t d. To poročilo je »Zveza" izdala Bkupno kot štiri snopiče svoje »Knjižnice«. Skupno obsegajo ti štiri snopiči 140 Btrani. Doslej je torej izšlo 7 anopičev »Knužnice«. Na platnicah ta »Knjižnice" je pričela priobflevati svoj »Vestnik«, iz katerega se razvidi gibanje »Zveze* in njenih društov V tem »Vestniku« daie »Zveza" društvom tudi razna navodila, tako n. pr. o delovanju v društvih po zimi. »Zveza« naznanja, da bo izdajala na platnicah tudi za pisnik dobrih knjig itd. Poleg vsega tega obsegajo ti štiri zvezki, ki so izšli skupno, tudi konec dr. V. Schvveitzerjeve razprave o našem društvenem in shodnem zakonu z ob širnim stvarnim kazalom. Prihodnji osmi in obenem letošnji zadnji snopič »Knj žnice" izide tekom meseca decembra ter bo obsegal poročilo o protialkoholnem gibanju. Vseh 8 snopičev velja skupno samo 2 kroni 40 vinarjev in se naj naročnina pošilja na naslov: Luka Smolnikar, stolni vikarij v Liubljani. Priporočamo »Knjižnico" »Slov. kršii. soc. zvezen kar najtopleje.
Izpred sodišča.
„ Narodu" je preveč verjel. Ivan Petrič, učitelj v Rudniku, je eden tistih čudnhljud', ki »Narodu" vso ver|anejo. Na podlagi »Narodovih" laži je pričel pra viti okolu, da g Ivan L. e r n i č škapulirje in svetinjice prodaja ea dobiček in da je s s "temi manipulacijami ie toliko pridobil, da ai je hiš 5 zidal. Giapod C-mul, ki ni nikdar imel kake prodaje, je bil primoran tožiti g. Petriča »Narod" je to stvar svojim čitateljem oznanil, češ, da »katoliški slepar toži poštenega učitelja in da bodo pri obravnavi prišle velike sleparije in svinjarije na dan". Pri obravnavi pa se ni izpolnilo »Narodovo" prorokovanje, ker g. Černič je splošno spoštovan poštenjak in nihče ne more nič slabega o njem trditi. Zato je tudi Pe-triču pred sodiščem pošla sapa. Izgovor, da je iz »Naroda" posnel svoja očitanja, obtoženemu Petriču ni pomagal in obsojen je bil na 5 dni zapora, oziroma 50 kron globe. Tako je, če se »Narodu" preveč zaupa.
Dolga le pot do pravice. Celih 40 let je trajalo, dokler se je izvršila poslednja volja — ki bi morala biti sveta — po nekem Mihi Jakomini, rodom iz Polhovega Gradca pri Vrhniki na Kranjskem in bivšem oskrbniku nekdanje graščine v Podgradu (Istra). Le ta je namreč umrl leta 1863. in je v svoji oporoki volil med drugim tudi 600 gold. podložnikom navedene graščine. — Ta denar naj jim gg. duhovniki razdele po razmerju zemljišč, službujočih tej graščini Ker se ta svota ni razdelila, vložilo jo je sodišče v neki tržaški hranilnici. Predlansko leto pa je bilo razglašeno, da taista še vedno obstoji v svoti, na-rastli z obrestmi vred na 3020 kron 94 stot. Dotičniki, ki menijo, da jim pristoja pravica do tega volila, naj se torej zglase v določenem roku, drugače to volilo pripade na korist fiskusa. Na to so meseca decem. 1900. vsi duhovniki in županje onih vasi, ki so spadale pod podgrajsko graščino, vložili na na sodišče predlog, naj se ta svota izplača za to pooblaščenemu veleč. g. Antonu Rogaču, dekanu v Hrušici, kateri naj jo uporabi po svojem najboljšem prepričanju, iz-lasti za zboljšanje cest, za plačilo zemljišč-nega davka itd. Vsled pritožbe c. k. finančne prokurature je najvišji sodni dvor na Dunaju končno razsodil v tem smislu, kakor se glasi zgoraj navedeni predlog duhovščine in županov: to je, naj se volilo razdeli med vse one, ki se lahko izkažejo kakor podložniki bivše graščine podgrajske! Ako pa bi to ne bilo mogoče, naj se uporabi isto v poplačilo zapadlih zemljičnih davkov vasi, ki so pripadale nekdanji grajščini.
Razne stvari. Najnovejše od rasnih strani
Dar Dunaja sv. Očetu. Dunajski občinski svet je včeraj sprejel predlog svetnika dr. Krenna, naj se dovoli 25.000 K v
to svrho, da se povodom 25-letnega papeževega jubileja podari papežu zlata spominska svetinja ter napravijo tudi take svetinje v srebru in bronu. — Napad na poštni voz. Neznani človek je v srce ustrelil orožnika, ki je spremljal pošto mej Ganozdio in Nerdrongom. Orožnik je bil takoj mrtev, vendar se napadalcu ni posrečilo oropati pošte, v kateri se je nahajalo 24.000 K, ker so se konji splašili. Kot sumljivega so prijeli voznika. — S tira skočil je tovarni vlak na postaji, Szigetvar. Razbitih je bilo 9 voz. Škodo cenijo na 50 000 Kron. Ponesrečil ni nihče. — Žrtev napada na belgijskega kralja. Dolgoletni sluga belgijskega kralja Pierre Devrint se je pri Rubinuvem napadu na kralja tako prestrašil, da je te dni vsled tega umrl. — Velikanska iznajdba Pariška akademija znanosti je dobila iznajdbo, b katero človek lahko <" sobo, s katero govori po telefonu, vidi. — Nesreča na morju. L ški parobrod »Braila« se je potopil. Potopilo se je 160 Ludij. — Samomor radi veliko zime. Posestniku VVertheimerju je na Odrskem Bilen mraz uničil vso letino sladkorne pese. Skoda znaša 24,000 "VVertheimer se je radi tega ustrelil. — V Lvov pride na ondotno višjo živinozdravniško šolo učit se 62 dosed slušat. dunaj. živinoz lrav. šole. —
K defravdacijl v Pragi. Sodišče ni dovolilo, da bi bili privedli defravdante k založni, da bi tam v knjigah sami pokazali fiogirane vloge. Ker prorok ni mogel priti k gori, je pa jrišla gora k proroku. Prepeljali bo vs* knjige v zapor, kjer imajo zdaj krivoi priliko pokazati, kako S) goljufali. — Načrt za sanacijo, katerega smo včeraj omenili, so izr:čili v pretres posebni komisiji. — Med vlogami je mnogo takih, za katere se nihče no oglaša. Ali so vlagatelji umrli, »li so fingirane, kdo ve? Upanje je. da na ta nsčin založni marsiUak tisočak ostane.
Pogumna učiteljica je rešila smrti cel razred pretekli mesec: v Berolinu V šestem razredu ho bili pretekli ponedeljek otroci, 56 deklic z učiteljem Forsterjem vred v smrtni nevarnosti. VBaka šolska soba ima namreč zaviralnico za plin, ki pa ni bila za prta, va'ed česar je plin uhajal. Proti 10 uri dopoludne je učiteljica z nekim vprašanjem prišla v Forsterjev razred. Omedlela bi bila kmalu pred prizorom, ki ga je videla. Vsa sobajebila napolnjena s plinom. Učitelj je ležal omoten na tleh in otroci na in pod klopmi vsi omoteni, ie blizu smrti, zlasti oni v obliž,u zavornice. Pogumna učiteljica je pa, ne gleda na nevarnost ki je njej sami pretila, letela k oknom, j h hitro odprla in potem začela klicati na pomoč. Na njen klic prihiteli so sluga, ravnatelj in ostale učiteljice in učitelji. Prihitela sta hitro tudi dva zdravnika. Prenesli so učitelja in otroke na dvorišče na sveži zrak, kjer so si kmalu opomogli.
Češki slikar Mikuloš Aleš je pra
znoval v pr jateljskem krogu svojo petdesetletnico. Aleš je izboren ilustrator narodnih pesmi čeških.
Konjsko meso. Veliko tega mesa se je pojedlo 1. 1870, ko so oblegali mesto Pariz. Zdravniki trdijo, da je to meso škodljivo in zelo neugodno vpliva na prebavijanje ; isti priporočajo, da sa sme to meso le v zvezi z govejo ali svinsko maščobo jest*, in da se mora voda, v kateri se kuha, popolnoma odstraniti.
Darovi
Poslani našemu uredništvu.
Za družbo sv. Cirila in Meto d a. G Jak. Zupančič, župnik v Gotov-Ijah, dar Mohorjanov in drugih 7 K.
Za pogorelca v R i b n e m. Župnija Radovljica 44 K. — Župnija Gorje 10 K — C g. J Baloh, župni upravitelj, 2 K. — g- Tomai Potočnik, župnik na Broznioi, 10 K — Župnija Ovsiše 5 K. — Župnija B ,h. Bala 30 K 50 h. — G. A M., posestnik v Bodešičah, 50 K. — Dobrotna roka iz Ljubljane raznega oblačila. — Hvaležni pogoreleo, ki je posebno v tem mrazu res usmiljenja vreden, kliče vsem dobrotnikom: Bog vam stitero poplačaj!
Za dr. Fr Lampetov s po m e n i k so darovali: C. g. Rihard Smolej, kapelan v Dolu, 2 K. — C g. Ivan Dolinar, kapelan v L >g itcu, 4 K. — B ag. g. Joaip Levičnik nadučitelj v Železn kih. 2 K. — Veleč. g. Ivan Livrenčič, dekan v Kamniku, 10 K — Jožf 1 Gregorič, župni upravitelj na Vrhu, 5 K — B >g plačaj! Darove sprejema župni urad v Črnem vihu nad Idri|o.
Telefonska in brzojavna poročili«.
Dunaj, 22. nov. Zdravstveni položaj cesarjev se oči vid no boljša. Včeraj in danes je cesar že napravil kratek izprehod v parku Sehdnbrunn, vender tekom prihodnjih 14 dnij ne bo av-dijenc.
Dunaj, 22. nov. (C. B.) Cesar se mnogo boljše počuti ter je napravil včeraj in danes kratke izprehode po parku v Schonbrunnu.
Dunaj, 22. novembra. Cesar je imel dobro noč in se čuti boljšega.
Dunaj, 22. nov. Poslanec Prade pravi, da morajo Nemci zahtevati, da se pred upoljavo notranjega češkega uradnega jezika uzakoni nemščina kot državui jezik.
Dun^j, 22. nov. Češki radikalei in češki agrarci so izjavili, da se nočejo udeleževati pri spravni akciji. V slučaju, da se je Mladočehi udeleže, izjavljajo, da je ničev kompromis, ki je zagotavljal za eventuelne nove volitve vsem češkim strankam dosedanje mandate.
Dunaj, 22. nov. Nemška ljudska in nemška liberalna stranka sto izvolili odsek 8 poslancev, ki naj sestavi pogoje Nemcev glede na korist parlamentarnega reda nameravane sprave. Danes je imel odsek pod predsedstvom poslanca dr. Schuekerja sejo, katero bo nadaljeval v ponedeljek. Sredi prihodnjega tedna bo izšel komunike z nemškimi zahtevami in bo predložen v odo-brenje klubom«.
Dunaj, 22. nov. Agrarci pravijo, da ako gosposka zbornica ne odobri predloga poslanca Sehopferja v zadevi terminske kupčije z žitom, skličejo na Dunaj protestni shod in prirede veliko demonstracijo pred gosposko zbornico.
Dunaj, 22. novembra. Vsenemška stranka se izjavlja proti dovolitvi notranjega češkega uradnega jezika, češ, da bi utegnili potem tudi Slovenci priti s sličnimi zahtevami.
Dunaj, 22. novembra. Listi poročajo, da postane poslanec Schneider dež. odbornik.
Trst, 22. nov. „Piccolo" prinaša poročilo o pogovoru svojega dunajskega poročevalci z nauonim minist. Hartlom v zadevi laške univerze. Hartel je rekel poročevalcu, da naj se Lahi sedaj zadovoljijo s popolnitvijo laških kurzov na univerzi v Inomostu. Izjavil je nado, da mu bo mogoče pomagati Lahom do univerze. S tem, da se korak za korakom približuje temu cilju, bode končno zadeva ugodno rešena. „Piccolo" je 8 tem pogovorom prav zadovoljen.
Barcelona, 22. nov. V provinci Lerida je splošna stavka.
Hamburg, 22. nov. Norveška industrijska in trgovska banka je ustavila plačevanje. Pasiva znašajo šest miljonov kron.
t
Spominjajte se
ljudskega sklada
Meteorologldno porodilo. Višin« eud morjem S06-2 m, »ridnji irafini Uak 736-0 mm		
1 1 1 : Stanj« j T«mp»-a | Cm opa- 1 bar»- j ratara 5 ■ eoranja metla 1 po Veu»Tl t mm. Celaijn	N.bfl	sL I* a. p.
211 9. I 7HB 4 I —7-2 i sr. szah j	megla	
„9| r. zjuti I 741 8 j—12 8 1 Br. sv/.h. H 2. popol.) 742 5 | —4 5 | sl. jjvzh. Srednja včerajSnja temperatura —4-3*	jasno normale	OO 2 4*.
ihi m »| h k * tiorza
dnš 22. oktobra.
j.uipni driavni dolg v uoiaii	11)0-95
iknpni driavni dol® v »rebro	100 75 Iratrijska zlata renta 4 % .120 60
*.v«trijska kronska .ant* 4* ...	9995
Jgerska zlata renta 4* ...	12035
)$ersk» kronska reuts t % . ....	97 55
ivttroogerske banrtne delnico, 600 gld. .	15 o5
(redilne delnice. 160 gld. . . .	6KH-50
.oado* vista ...	239 20
Jamski dri. bankovci ia 100 n. natu dri.valj.	116 90
tO mark .... .	23 41
Hi frankov (napoleondor) ...	19 07
^Ulijanaki bankovci • ....	95 —
a kr. nekim . .	1132
Organist:
izurjen ceoillj&nec in cerkve-
nik z dobrimi spričevali išče službe.
Več povč upravništvo »Slovenca".	1314 3-1
Išče se
sppeteti neoženjen
iiailinliiiar
slovenščine in nemščine zmožen tudi v pisavi za valčni mlin.
Ponudbe sprejme A. Kreu*berger V Kranju.	1313 3-1
lz|la je knjig°
»Lor^i čudeži"
Francoski spisal Henrik Lasčr, poslovenil Fr. Marešič.
Dobiti je v „Katol. Bukvami" v Ljubljani, in v prodajalni H. Ničman.
Cena trdo vezani knjigi 2 K, po pošti 20 h več.
Svet za skladišče
3 -3	v j&a;j©s».
blizu južnega kolodvora
Več pove upravništvo »Slovenca«.
t Ljubljani, Pogačarjc? trg. Fotoplastična umetnostna razstava.
Odlikovana na vseh svetovnih razstavah.
Vsak teden druge dežele.
Danes, soboto, 22.nov. zadnjič: Zložno potovanje
skoz zanimivi Turin in Milan.
Zaloga vsakovrstnih gumijevih izdelkov
tehničnih kot kirurgičnih, tako n. pr. cevij za pivo in vino, predpasnikov iz gumija, namiznih pogrinjal iz gumija; dalje so v zalogi pristne ruske galošc, ter sploh vse v to stroko spadajoče stvari.
Dalje zaloga MF* kolo« ""^Mf (bicikljev) in vsakovrstnih jeklenih izdelkov; delavnica za izdelovanje in popravljanje koles. Tu se tudi poni kija in pobakruje.
Slavnemu občinstvu zagotavlja točno postrežbo in nizke cene ter se v obilna naročila uljudno priporoča
z odličnim spoštovanjem
Josip Kolar in drug
Ljubljana, flVesfni trg št. 9.
1315 10-1
Dobre


V nedeljo 23. do 29.noQ
Jako zanimiv obisk
Brna in brnske pokrajine.
Najnovejše so ameriški
muroskopi.
pet novih, zabavnih podob.
5 znamk, ki so vržejo v posamen
mutoskop 50 vin. t. slika : Boj z blazinami. — 2. Ponesrečena vožnja v čolnu^ — 8. Prekanjeni fotograf. — 4. Ztv dlvan. 5. Sanje ljubezni.
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne ===== do 9. ure zvečer. =====
Jamčeno pristno:
5lii>ci>kc» trcpiocuee, brioouec, 3a-t^ai^e rum, io 5tarc dcbrc Uermcat tfinc za beloe na želodcu 1316 8-1
priporočata po nizkili cenah
Schmidf & ju rjoveč
špecerijska trgovina v Ljubljani Turjaški trg, Katoliški (lom.
)ts- Na zahtevanje se pismeno jameuje. |
^mmmfmmmmmmmmMM
»••••••••••••••••••••••••t
••••••••••••••••»•••••••••••••••••iii;;;;;;;;;;;;;;;:;;;;;;;;:;;;:;
:::{ Največja in najstarejša parobrodna družba na svetu
l»4?tte<lii]e 279 paruikov.
•M ...»
...S
...» -•O
'••I
"•a ...»
•••i ...a
■••a
...a • •••
...a -.a •••a ...a
>.a »a ••a
• •a •«a •«a *.a •.a ..a ..a ..a ".a
..a ...a •«a ...a »•a
:::: ■••a
...a •••a ■••a ..oo
Najvarnejše, najhitreje in največje vrste velikanskih parnikov, ki vozijo samo == potnike in cesarsko pošto .
iz Hamburga v Novi-york so:
a., a., a... «...
a... »•••
o...
a... ««••
a..-a...
::::
Deutschland Auguste Victoria Moltke . . . l'ennsylvania Graf Waldersee Palatia . . . Batavia . . . Bulgaria . . .
FUrst Bismarck
Columbia	.	.
BlUcher . .	.
Pretoria .	.	.
Patricia .	.	.
Phocnicia	.	.
Belgravia	.	.
Armenia .	.	.
200	metrov dolg
140	„
160	„
170	>
171
"0	»
152	„ 170
:::: a... a...
m
Hamburg - Novi -York
SOT le 6 dni.
Vozne karte po predpisanih najnižjih cenah prodaja ter dajč pojasnila točno in brezplačno oblastveno potrjena agentura
»Hamburg-Amerika Linie4
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 31.
takoj na desno od južnega kolodvora, ob progi električne železnice.
1266 31-2
a»-a... a..-a... a... a.-a..* a... a...
a... a*.-a.« a... a... a... o..-
S:::
a..-
5:
:::: a»«
S:::
a.» a... a... a.*>
::::
::::
MT Iščem
koncipijenfci.
pogoji ugodni.
Dr. Ivan Šusteršič,
1303 3—3	advokat v Ljubljani.
Pri hitrem katarnem obolenju sapil
j
1249 2-1
Rogaška4
slatina „Styria" vrelec pomaga.
pekarija.
V večjem župnijskem okraju, blizu železnice, se odčia v najem pekarija in gostilna ali f u vlnotoč če* ulico, pod prav
ugodnimi pogoji Odda so tudi vsaka obrt posebej.
Več povč iz prijaznosti upravništvo tega lista.	130 9 3-1
-.V.
5«Kncn0 blago
= za moške obleke =
v največji izberi po najnižji ceni priporoča
R. flliklauc ~""" ŠP"a'5kc*
ii "fe. & ulice štev. 5.
Tvrdka streže nad 500 gg. krojačev in razpošilja blago po Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Primorskem, v Is tri j o, Tirolsko, Hrvaško, Ogrsko in Solnogra-ško. To je lahko dokaz, da je zaloga velika in cene ugodne.	1317 4-1
s .V. '/■-.<.
1
mMm
ItTP pflnA s 31etairo jamstvom raz-Ulv bCllU poSiljn tovarna ur v Mostu
HANN5 KONRAD
trgovina z urami lo zlatnino most (Briix) it. 234, Čoiko.
Dobre rem. ure ix nikla gl.3 75 Prave srebrne rem. ure „ 5'80 pristne srebrne verižice „ 120 Budilniki iz nikla . . „ 1*96 Moja tvrdka je odlikovana s s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno 673 l'JO-58
Najcenejši kraj za nakupovanje politlranega ali pobar-vanoga pohištva za bale in vso druge prlloinoiti je pri
IVAN DOGAN-n
mizarju in prodajalcu sobne oprave v Ljubljani,
Dunajska eesta St. 15 v Mcdjatovl biči.
Ceniki s podobami postelj, različnih omar, miz,stolovitd zastonj in franko. s (24)
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
fVlojzij Večaj
Ljubljana,Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovSčini svojo veliko 2.alogu barvanlh prstenih
m m
kot: rujavih, zelenili,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izde-lauih. Oene nizke. 36 52-46
Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
Za nadrobno prodajo špecerijskega blaga
S^S išče SEZS
trgovina na deželi,
veliko,
katera deia le na
prodajalca
na lasten račun h primerno kavo/ji.
Spretna se tuli za to samostojna iz-vežbana ženska.	1300 3—3
Ponudbe spre ema upravništvo «S!ov."
H"

naj ne zamudi, se oglasiti zaradi prevzetja ag nture judue najstarejših hank '.i prodajo postavno dopuščenih državnih in posojilnih srečk na obroke. Najvlfija provizija, predujem, oziroma določena plača. Ponudbe pod Šifro .p. n. 8979 ha Haasenstein & Vogier, Dunaj. 11)5 (10-7)
tgpr »i®
naravna
kislin«
kot zdravilni vrele.c že stoletja znana v vseli boleznih	^1.) 17 4«
11
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osveiuječa pijača.
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varit«
Prospekti zastonj in franko.
V Iijubjanl se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
Ob pričetku zimske sezone si uBojam naznanjati slav. občinstvu, da imam v zalogi
najboljši ■— trboveljski premog — ■ v koscih
Naročbe se natančno izvrSujejo. Tudi se dd cel vagon s kolodvora na dogovorjeni kraj. 1312 2—1
Za obilne naročbe priporočajo ae beležim s spoštovanjem
Ivana Treo,
Cesta na Rudolfovo žclcznico št. 8
Pri slovanskih aposteljih sv. Cirilu in Metodu v Ljubljani, Lin-garjeve ulice došla je	1892 3—2
velikanskai izber
razne vrste povsem na novo trpežnega blaga, ter se slavno občinstvo uljudno vabi, da si svojo potrebščino v zimskem blagu, katero se zdaj v najcenejši nakup nudi, oskrbeti blagovoli.
Pod Ciril in Metodovo znamko došlo nam je od tisoč slavnega občinstva do sedaj zahval za najpoštenejšo, in nizko ceno blago; vsako človeško bitje, katero količkaj razume, se z največjim zaupanjem povsem lahko prepriča, koliko denarja si odjemalei blaga v teku celega leta pod to gori omenjeno znamko prihraniti zamo-rejo, ako pri nas svoje potrebščine nabavijo.
Toraj na svidenje pri slovanskih aposteljih
1
,Sv. Cirilu in AVetodu v Ljubljani'
Špitalske ozir. Lingarjeye ulice.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta ItiŠ. št. 1,
v Knezovi lii&i,
obrestuje hranilne vloge po	no 95-1«
45« odstotka
.'■m*
brez odbitka rentnega davka,, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega hranil ničnega urada St. 828406,
Telefon štev. 57.
gCjr "Kuharica
si želi službe pri kakem gospodu duhovniku. Več se poizvč pri ča-stitema gosp. Josipu Rome, župniku v Podzemlju, pošta Grade, Dolenjsko.	1287 3—3
Znana
Graškova gostilna
v Kamniku tik farne cerkve so takoj odd& za več let v najem 1301 3-3 Ponudbe dr Krautu v Kamniku.
vse trgovce na lepe in cčne papirnate
^ božične prfiče
kuteri se dobivajo pri tvrdki
1265 3-3
V. Engelman, Grosuplje.
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
OOQOQQOq OOOOOOOO
oooooooo
OOOOOOOO
oooooooo ooooooal oooooo
oooc
oooooooo oooooooo ooooooog oooooooo
OOOOOOQ( ■BiOOO
j Stanje vlog 30. junija 1902: blizu 9 milijonov kron.
flajboljža in najsigurnejša ^ prilika za šfedenje! ««
Ppe\e: Gmdišee št i,
LJUDSKA POSOJILNICA
seda]:	trq št. 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po =======^=====
41
brez kakega odbitka, tako, da sprejme 0 vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih —	4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 30. junija 1902: 8,818.060 70 h. Denarni promet v 1. 1901: 23,559.611 ^ 20 h.
HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poStno-
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dn6 1. julija 1902.
Dr. Ivan Šusteršič,
predsednik.
Odborniki:
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
■0( OOQ(
ioo iooo
bol iooo >0000
Josip Jarc,	Anton Belec,	Dr. Andrej Karlin,
veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. stolni kanonik v Ljubljani.
Karol Kauscliegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,	Frančišek Leskovic,
veleposestnik v Ljubljani. župnik pri D. M. v Polju. načelnik okr. boln. blag. v Ljubljani. zasebnik in blagajnik „Ljud. pos."
Karol Pollak,	Greg. Šlibar,	Dr. Aleš Ušeničnik,
tovarnar in posest, v Ljubljani. župnik na Rudniku, profesor bogoslovja v Ljubljani.	1236 4
looooo
OOOOOO fOOOOO
ooooooog ooooooo<
OOOOggO«
Najizvrstnejse In naj
««wji Jim
izdeluje in razpofiilja
prta $ise$fo tvifnih tamburtc
ISti&fpiih,
Slsek (flrvafsko).
Odlikovana na pari ki izložbi 1. 1900, ter na milanski izlofbi l 1896. Zraven tamburlo ln skladb za tambnrtoe prodaja rasna glasbila kakor:
gosle, citre. kitare, mandoline, harmo' nike, okarine
itd., za koje se požlje poseben cenik s slikami.
Veliki ilustrovani cenik se pošlje vsakemu 1310 6—1 franko in zastonj.
Zahvala in priporočilo.
Vsem svojim častitim naročnikom se naj-iskreneje zahvaljujem za doslej izkazano mi zaupanje ter se vsem, osobito pa prečastiti duhovščini ter gg. bogoslovcem, najtopleje priporočam v vsa, v čevljarski obrt spadajoča dela. Zagotavljajoč solidno, trpežno in ceno delo bilježim, odličnim spoštovanjem	1297 4-3
Avgust Mate
čevljarski mojster Sv. Petra cesta 32, poleg delavnice pok. g. Hrvata.
Kdor potice v Oorloo, priporoča se mu nova „kavarna Central" na
Travniku tik cerkve svetega Ignacija. Lastnik FILIP PEČENKO, prej hotelier v Pulju. Na razpolago je nad 100 časnikov, kava in likerji najboljši, postrežba točna, čistoba uzgledna, opremba po |najnovej8ih zahtevah, cene kakor v drugih kavarnah.
1156 9
naznanja, da je dvoril dnč 1. oktobra 1902
svojo odvetniško pisarno

v L|ubl|anl na Kongresni tt$u štev. 19
poleg nunske cerkve in „ Vzajemnega podpornega
društva".
1126 14
Frartja flleršo!
v Ljubljani, Mestni trg št.
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvrSenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojadkih potrebščin ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	19 49
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
P

Podpisana ima v jalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, vohune, albe, koretelje prte ud
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje rožno ln poSteno po najnižji eenl bandera in vso drugo obleko.
Preeastite gospode prosim, d sv ae blagovo!« pri naročilih ozirati na domažo tvrdko ter ne uva/.ujejo tujih tvrdfe. društev in potujočih agentov.
Zagotavijaje hitro in najpostenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšini spoštovanja«! se priporoča 691 52-24
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove ulice 4.
Anton Schuster
Ljubljana, Šolske ulice
J	o\>luvsWo &o9o\)U}em
* s\ opoxor\W, Aa je vaftvoVar 4oUa
tvo9os\\ xa %\msVo sedemo 9 VotifeVclft *a &ame, AeVUce \tv
, VaVor \uA\ raxV\lne
tvo9os\\ žetvsVe \ti mosVe o\AeVe.
\ev so ^vvpovoi&m ceuj. Vu^o-•?a\cem V mt\ocjo\3ro\ttero\x oV\sVu.
^{ajsoUAncjc \a\acjo. %xV*
l
cono.
1269 3—3
Važno za bolne na želodcu!
Brezslastnost, težave v želodcu, slabost,
fllavobol vsled slabega prebadanja, razne že» odčne bolezni
takoj odstranijo znane
Brady~jeve kaplje za želodec
(Marijaceljske).
Na tisoče zahvalnih in priznalnih pisem /
Cena steklenici z navodilom rabo 80 h, reča steklenica K 1.40.
&8T Dobiti po lekarnah.
Glavna zaloga r IJnblJanl; lekarna „Pri zlatem Jolenu", Marijin trg Bt. 4 (Jos. -Mavr).
Svarimo pred oonarej njem, pristne Marijaceljske kapljic; za želodec morajo imeti varstveno znamko in podpis	1161 12-3
CCJ
3i.S *
J ®
>21


al
.2
O)
— v
>co
ce
Ki
o
s
cu «>_S
JC >-— ®
su
» c« <0 N
■s
M S 10 c
■cM
<0
E> (M .. c«
* .s
o
N 5
> CQ
Z ®
a- S
o,
B -S >9 o
Iz*
c o
ao
o js ja
Sf «3 -S
s ® ®
•S o > £
o. « ce S ce ^
M Ew S O,— -
3 o
e
C >t0 O N O
0» a.-rs ® JO m •JT 3 03 JO (S -=<"
o8b 50—45
O co
«n
O
a.
"5> o A
e-o
a. ® g o
N 3
O«
c
r2
c "S
Oh O «0
D O. C
o t-
(M
O c
03
O — . „
— —^ . ^f, ■- •{£]
O
t-1 CQ
03 KD
3 > c ©
- i \ i ,	Lb 4-1
►N e« C.O S M I-
C3
"tU
cd
cd oo
>GO
ca CS3
p
&
0
« 1
n. W 'g ^
o. ^ 5S
O
a
.m c8
a
d M
aa
C4
es Xi O TJ
O O.
g j§
1 " ™i X> -J
I O
TJ N
O
PQ
«5
r*
yn
F—<
O
43
M
"(D O.J«
^ „ H
-t-> ■= m o n E ®
o S l13 > ^ 1
2 o i -2 ft ««»
.£, .£. P -2
c o -,-•<»
•c > o
® (O Ji "S 03 C -
2	c
c IF£
= « M
u rs cs >® -M
•G «3
§ P>
ct 3
S ® ® ®
00
®
I S
s i ® i t ° .fc J3 rt
o« C
. £, N
"A jaO 2
C _ tO »-
03 3 r>
J3 s O 2
-a O « _
o .i 5 'c N
O ®
a >


»S

Trgovina z železnino „fflERKUR"
PETER
J
■v Celju, Grafika cesta. štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žeieznine, vsakovratnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnio, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo-
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *

ViV.-M
JI
Varstvena znamka: Sidro.
LINIMENT. GAPSICI Comp.
iz lekarne Richter-jeve v Pragi,
priznano izvrstno bolečine olajšujoč« mazilo je dobiti steklenica po K —'80, K 1-40 in K 2 — v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z našo varstveno znamko ,,sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, Elisabethstrasse 5. 1146 34 6
za Likarje, pleskarje, zidarje in KjUJJILtj za tioiuačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiška nsk ul < ce.	524 16 11—6 Vnanja naročila proti povzetju.
Mizarske pomočnike,
izurjene v stavbenem in pohištvenem mizarstvu. sprejme v trajno delo iti
* učenca *
v poduk
Matko Mulovič,
1302 3-3	mizarstvo s stroji
v Not en* mestu.
m
Nakup ln prodaja ~»JB> »35. k o v r s tn i h državnih papirjev, are6k, denarjev Itd. Zavarovanja za zgube pri trebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako trebanje. Kulantna izvršitev narodll na borsi.
n
Menjaricna delniška družba
JI K B G (I R"
I., WoIlzeile ID in 13. Ounai. I., StrubelgassB 2.
Pojasnila -5SSg| v vseh gospodaiaklb id nnanonlk stvareh, potem o kursnib vrednostih vs*^b ipekulaoljiklh vrednostnih papirjev in vestni aasvdti z n dosego kolikor j<< mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloieatb
glavnlo.	134 127