Po’trs!n» pTn*»ins v gotovini
Cena 1 Din
Leto I. (VII!.), štev. 27
Maribor, četrtek, 2. Junija 1927
»
JUTRA«
Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Volja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova c »sta 4C1
Oglati po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani, Prešernom
Sprememb® velikih županov in d&Somatov
Mšmstrski predsednik odpotoval v Južno Srbijjo — Važnejše odločitve so zato odgodene — Zakulisne borbe za spremembe v diplomaciji in med velikimi župani
E:o?rrad, 2. junija. Ministrski predsednik, ki se je udeležil včeraj svečanosti v Nišu, bi se bil moral po prvotnih dispozicijah danes vrniti v Beograd. Zdaj pa se je izvedelo, da bo
ministrski predsednik spremila! kralja na potovanju po Južni Srbiii in se vrnil šele prihodnji teden.
Ta ukrep je vzbudil splošno začudenje, ker je postala situacija v Beogradu zadnje dni radi ofenzivnega nastopa pašičevcev in radi vedno odločnejših zahtev davidovičevcev zopet zelo napeta. Nekateri tolmačijo Vukičevičevo odsotnost tako, da hoče zavleči važne odločitve, pred vsem rekonstrukcijo vlade in spremembe velikih županov. Davidovičevci so namreč ponovili svojo zahtevo, da dobe velike župane v vseh onih oblastih, kjer radikali
pri oblastnih volitvah niso dobili absolutne večine.
Že sinoči se je izvedelo za imenovanje treh davidovičevskih velikih županov. Imenovani so za O s i j e k dr. Ivan Frančič, odvetnik v Donjem Miholjcu, za V u k o v a r dr. Zdrav-kovič, dosedanji veliki župan v Karlovcu, na njegovo mesto v K a r -l o v c u pa Juraj Kučič, mestni župan na Sušaku.
Ostra zakulisna borba se vodi med vladnima strankama tudi za diplomate. Zvedelo sc ie namreč, da namerava dr. Marinkovič diplomatski zbor, ki ie veljal doslej za srbsko radikalno domeno, izčistiti in imenovati celo serijo novih poslanikov.
Radikali, zlasti pašičevci se tej nameri odločno upirajo, tako da bo radi tega prišlo v vladi do novih razprtij.
Lov za vlomilcem po mariborskih
ulicah
Neprostovoljna štafeta. — Okradeni sv. Anton v stolnic!. — Detektiv kot
nepotreben obiskovalec cerkve.
Danes opoldne so bili pasanti osrednjih mai >' °> »kih ulic priča vročega teka nekega sicer malo športno vzgojenega moža, ki je podil »-zmagovito za sabo« gospoda tajnega policista. Ljudje so si spočetka vse mogoče razlagan 0 tekaču, dokler niso doznalj, da je ^il t0 je lov detektiva za malopridnim prijateljem tujega denarja. Okoli poldne je vstopil Jezernik — tako se imenuje prVj dirkač — spoštljivo v stolno cerkev in so se mu oči kar same od sebe obrnile proti oltarju sv. Antona, kateremu^ nosijo verniki v puščico darove, da bi jim svetnik pomagal najti razne zgubljene predmete. Zasrbela ga je dlan in ker ni bilo v bližini nezanesljivih elementov, ie bilo lahko vdreti mu v puščico in na brno roko suniti pest drobiža. Toda kakor iz neba je »padel« kmalu za juna-
škim dejanjem vlomilca policijski uradnik in ga povabil s seboj, da napravita račun za uspel vlom v cerkvi.
Nekaj časa je bil Jezernik pohleven in je stopal predpisano pot. Naenkrat pa se mu je zazdelo to romanje preneumno ter ,io urnih krač pobrisal izpred oči gospoda s komisa rij a ta. Paglavci po mestu so se Že smejali, češ »wos wird’ d’n so a’ straža«, ker pač niso reveži vedeli, da zna tudi policijski uradnik dvigniti podplate, če treba. Jezernikova svoboda je bila kratka. Predno s® je zavedel, ga je držal zasledovalec tesno «a ovratnik. Sedaj Pa p ni izpustil, dokler nista bila na cilju proge. Jezernika so postavili na hladno za železna vrata, ukradenih 15 dinarjev pa so brez odloga vrnili cerkovniku — stol nice.
Italijanski manevri na naši meji
Reka, 2. junija. Kakor poročajo tukajšnji in tržaški listi, se bodo vršili Prihodnji teden veliki manevri itali-Vrnn« Yi°j,ske v okolici Snežnika. Pri ? .Sodeloval tudi del vojne
Jadranu06’ Se naha& v severnem
Državna kriza v Grčiji
Atene, 2. junija. Ker se je zvedelo, ds nameiava vlada sprejeti zonct v službo kakih 500 oficirjev, ki so bili svoj čas radi monarhističnega mišljenja odpuščeni, so se oficirske organizacijo, ki so nekdaj zrušile monarhijo. zopet oglasile in zapretile vladi z dejanskim uporom, ako bo poskušala svojo namero izvesti. Prebivalstvo, ki si želi že enkrat miru in reda, vedno bolj odločno zahteva, da se vrne na krmilo države zopet Venizelos, v kat^m	gdrešenika
iz. jiečniii notranjih bojev«*
Zcrota v Skopl u
Skoplje, 2. junija. Policija je odkrila dobro organizirano zaroto make-donstvujuščih, ki je imela svoj sedež v .. koplju, od koder je vodila protidr-žavno propagando. Dozdaj je aretiranih 10 oseb.
Rumunila pred novimi nemiri
Demisija vlade — Prizadevanja za koalicijo vseh strank — Delovanje boljševiških agentov v Besarabiji
Beograd, 2. junija. Iz Rumunije prihajajo vesti, iz katrih se da sklepati, da je postala politična situacija v Ru-muniji zopet nevarno napeta. Besarabijo in ves severovzhodni del države so preplavili boljševiški agenti, ki še bolj netijo že itak veliko nezadovoljstvo prebivalstva. Vlada je poostrila cenzuro in poklicala pod orožje več letnikov rezervistov.
V zavesti, kako nevaren in usoden je položaj, so vodilni politični krogi poskušali ustvariti vlado narodne koncentracije, vendar pa so se pogajanja razbila. To je politično napetost le še poostrilo, tako da se je vsak hip bati eksplozije. Splošno prepričanje je, da more Rumunijo obvarovati revolucije in splošne državljanske vojne le diktatura, ki bi odpravila korupcijo
in zadovoljila konečno prebivalstvo z agrarno reformo.
Bukarešta, 2. junija. Kralj je včeraj sprejel v daljši avdijenci ministrskega predsednika generala Averesca in mu izrazil svojo željo, naj z ozirom na skrajno napeto situacijo v državi še enkrat poskusi sestaviti vlado iz vseh strank. Z ozirom na to odločno kraljevo željo, je ministrski predsednik danes dopoldne sklical sejo ministrskega sveta in takoj po seji podal kralju demisi-jo cele vlade. Kralj je demisijo sprejel.
Nove vlade najbrž ne bo sestavil več general Averescu ampak po vsej priliki ^vodja liberalcev Bratianu, ki je bil že danes opoldne sprejet od kralja.
Konflikt z Albanijo poravnan?
B e o g r a d, 2. junija. Danes se je oglasil pri zunanjem ministru dr. Marin koviču albanski poslanik Cena beg. Izjavil je, da bo albanska vlada takoj izpustila aretiranega uradnika jugoslovan skega poslaništva v Tirani in kaznovala osebe, ki so zakrivile incident. S tem bo tiranski incident poravnan.
Poraz severnih čet na Kitajskem
London, 2. junija. Bitka med severnimi četami in Kantonci je končala s popolnim porazom severne armade pod vodstvom generala Čang-Co-Li-na. Nad 20.000 mož severne armade je padlo v roke sovražnikom, ostali oddelki pa se hitro umikajo.
Stomili-onsko posojilo Splita
Split, 1. junija. Splitski občinski svet je imel včeraj sejo, na kateri je pooblastil župana, da najame v Ameriki posojilo 2 milijonov dolarjev (112 milijonov dinarjev) za razne investicije, ki naj pospešijo razvoj mesta. V investicijskem programu je xned drugim 8 milijonov Din za stanovanjske hiše, 4 milijoni za uvedbo autobusnega prometa, 5 milijonov1 za zgradbo bolnice za kužne bolezni itd- Proti posojilu je glasovalo 6 radičevcev, Vsi drugi 50 1	''-	jv-:!:	sn.
Strahovita rudniška katastrofa.
V nekem premogovniku biku Trini-dada v Coloradu se je izvršila te dni strašna eksplozija, pri kateri je bilo 150 rudarjev zasutih. Prve dni so rešili sicer še par živih delavcev, izvlekli pa tudi že mnogo mrtvecev. O usodi ostalih nesrečnežev ni ničesar znano, gotovo pa ne bodo dočakali rešitve več živi.
Ameriška Mala antanta.
Te dni so podpisale vlade treh cen-tralnoameriških državic Salvador, Gua. temala in Honduras pogodbo, s katero se obvezujejo nastopiti enotno v vseh zadevah tičočih se Srednje Amerike. — Prva konferenca zastopnikov; treh vlad se je vršila v San Salvadorju, prihodnja bo decembra v GuatemaJi.
Štiri milijone pobahal in izginil.
Meseca decembra preteklega leta je neznano kam in iz kakega vzroka zga-snii iz Bochuma poštni inšpektor Katt-winkel. Preiskava je nato dognala, da si je mož »izposodil« na pošti nič manj kakor 300.000 mark, kar znaša v na Sem denarju več kakor štiri milijone dinarjev. Cele legije evropskih kriminalistov so se trudile, da iztaknejo podjetnega izposojevalca. Zadnji čas so so baš mislili vreči na zasledovanje v Italijo, ko so nepričakovano doznali, da se mudi Kattwinkel v bližini Lyona na Francoskem. V petek so je res posrečilo skupini nemških, francoskih in belgijskih tajnih policistov zgrabiti zaželjenega ^gospoda v nekent hotelu. Imel pa je pri - ntfy f*nn¥> ^ fl^firržh»ir>itn*r,*v
Zagrebška mladina
Zagrebški listi se dan Ba dnevo** pritožujejo nad naraščanjem Posurove-losti zagrebške mioške mladine in ta Pred vsem takozvanih boljših mladeničev z akademiki na čelu. Baje je postal# situacija že tako neznosna, da gospe in gospodične niti pri belem dneva na najprometnejših cestah niso varne pred surovimi naipadi. Zlasti hudo na sflo-
5 :•« ri’\5ki promenadi Zrinjevco, kjer
so fantalini baje tako objestni, da si n* upa tja nobena dostojna dama.
Polica ja je začela v zadnjem času nastopati sicer zelo ostro, vendar Pa «• more dosti opraviti. Zato se dogaja vedno češče, da posežejo moški, ki jim tal posurovelost že preseda, Po samopomoči in dan za dnem prihaja na ulicah’ do dejanskih obračunavanj s klofutami in brcami. Policija je »zašila« že c®i<* vrsto raznih mladih gospodov vsakega za par dni, a višje instance so baj» zlasti akademikom kazni zopet spregfft. dale in jim dajejo tako potuho. Listi zato zahtevajo, naj ta praksa poneha Irt naj policija porabi vsa sredstva, da nauči študente in drugo mladino manire.
Miklošičeva slavnost.
Ker se je že leta 1883 vršila Miklošičeva slavnost, in leta 1926 postavil spomenik stavnemu učenjaku v Ljutomera; se je v njegovem rojstnem kraju Rado mrrščak, občine Kamenščak pri Ljutomeru osnoval odlbor za odkritje spominske plošče, katera bo namestena, na njega rojstni hiši v Radomerščaku 11. Ta slavnost se vrši na dan 7. aivga* sta t. 1., radi česar se naprošajo cenjena društva ni organizacije, da na ta dao ne prirede nobene slovesnosti. Natančnejši program bo pravočasno oibjavH Ijen. Vsi zavedni Slovenci in Slovenke^ ki imate razumevanje za to veliko slavje se vabite, da se tega slavja udeležite. — Pripravljalni odibor.
Pomorska letalska gola.
Komanda Pomorske vazduhoplovne škole v Kumboru, Boka Kotorska, razglaša, da sprejme v tekočem letu do 60 mladeničev kot gojence v to šolo. Tozadevni konkurz je interesentom na raa-polago v mestnem vojaškem urada* Slomškov trg Št. 5 med uradnimi urami, ter je tudi nabit na uradni deski
{pominiaii&ie CMD
Stran 2.
Mariborski VtCfcKNIK Jutra„
V Mariboru, dne 2. 'Vi. 1927-
Mariborski	in
Zanimivosti iz Jugoslavije
Odkrite spomenika vojvodi Sindjeliču — Otvoritev Sokolskega doma v Nišu — Zagreb proti ukin;en;u stanovanjske zaščite — Naval tujcev v Dalmaciji
Kakor smo na kratko že poročali, je bi' včeraj v Nišu na svečan način odkrit spomenik junaškemu vstaškemu vodji Slovanu Sindjeliču. Vojvoda Sindjelič je bil pobratim velikega »Črnega Jurija« Karadjordja in njegov sobojevnik ■proti turškim tlačiteljem. 19. maja 1. 1809 so ga na brdu Čegru pri Nišu obkolili Turki, ki jih je bilo najmanj desetkrat več. Da ne bi padel s svojimi tovariši v suženjstvo, je zažgal zalogo smodnika. Eksplozija je uničila malo četo srbskih junakov, povzročila pa strahovito pustošenje tudi v turških vrstah. Sindjelič je postal od takrat narodni jun°v. ki so ga opevale narodne pesmi, srivske majke Pa stavile v vzgled svoji deci.
Svečanosti se je udeležil tudi kralj Aleksander, ki je bil topot po dolgih letih prvič zopet v Nišu in so ga zato sprejeli s silnim oduševljenjem. Po odkritju spomenika so vojaki 16. pešpolka predvajali borbo, ki je kazala bitko na Čegru, v kateri je padel Sindjelič. Tega samega je predstavljal njegov potomec, mlad Podporočnik v obleki, ki jo je nosil nekdaj slavni vojvoda.
•
Po odkritju Sindjeličevega spomenika so v Nišu otvorili novi Sokolski dom in niški Sokol je ob tej priliki razvil tudi svoj prapor. Tudi tem svečanostim je prisostvoval kralj.
*
V Zagrebu se je vršila v torek zvečer velika anketa o stanovanjskem Problemu. Udeležilo se je je okrog 100 delegatov 40 zagrebških stanovskih in strokovnih organizacij, zlasti uradniških in delavskih. Na anketi so konstatirali, da
je
Komisija na Dravi
Na naše ugotovitve glede komisijo-malmih ogledov na Dravi je odgovoril nar- posl. g. Vesenjak v »Slovencu«, v katerem zavrača naše poročilo kot ne-osnovan in škodljiv napad. Informirali Smo se zato pri svojem poročevalcu in dobili novo potrdilo, da so bile naše navedbe resnične.
Komisija je bila za odsek Gajovei — 'Ovietkovci priglašena za sredo, 25. maja. Ljudstvo je čakalo, šele pozno zvečer je Prišlo telefonično obvestilo iz Ptuja, da pride komisija v četrtek 26. maja okrog poldneva. Ljudstvo je čakalo tudi tega dne v dežju od 11. do 16. ure- Komisija pa je prišla pozno zvečer. Ljudstvo se je med tem že razšlo.
Mi smo grajali samo način, kako je ibilo Prebivalstvo po nepotrebnem alarmirano. Komisija bi bila lahko na podlagi načrtov svoje delo izvršila, ne da bi se bilo ljudstvo v naprej alarmiralo. Ce pa se jo to zgodilo, ga ne bi smela pustiti dva dneva zapored Po cele ure Rtati in čakati.
Mariborski radikali
Bo sicer neznatna strančica, ki s srbskimi radikali nima druge skupnosti kakor ime in »veze« in ki sama na sebi ne pomeni prav ničesar, kljub temu pa si nekateri med njimi domišljajo, da so veliki gospodje, ki se jim mora vse klanjati. To občutijo često zlasti naši uradi in uradniki. Poroča nam o tem očividec:
»Imel sem te dni opravka na pošti. Pristopil je k isti linici »otmcn« mariborski radikal in zahteval lokaln telefonski razgovor. Na uradnikovo pojasnilo, da je treba plačati pristojbino, se je gospod razburil in pokazal uradniku legitimacijo s Pašičevo sliko. Ko je uradnik vztrajal pri veljavnih predpisih, se je gospod še bolj razburil, in opozoril Uradnika, naj pazi na Posledice...
Enako se je zgodilo nekemu uradniku ■pri javni blagajni. Moral je izplačati radikalnemu gospodu X vsoto denarja. Po predpisih je zahteval legitimacijo in gospod mu je pokazal člansko izkaznico NRS. Ker pa pred državnimi uradi take legitimacije niso priznane, se je tudi ta gospod vznevoljil in zamrmral nekaj, kar se je slišalo kakor grožnja, da bo u-radnik že videl,.,
Zagreb dobil od prevrata naprej 5000 novih stanovanj, moral pa bi jih 11.000, ker se je prebivalstvo v tem času pomnožilo za 55.000. Danes primanjkuje zato še 6000 stanovanj. Razni govorniki so priznavali, da večina hišnih posestnikov vsaj dozdaj še ne zlorablja možnosti, ki jim jih daje stanovanjski zakon, mnogi pa so, ki nimajo srca in ne socijalnega čuta in mečejo na cesto zlasti slabo situirane najemnike. V toku meseca maja je bilo stanovanje odpovedano na novo 2725 strankam. Anketa je zato sprejela resu-lucijo, ki zahteva, da se stanovanjska zaščita podaljša do leta 1934, kakor so to storili na Češkem. Povišanje najemnine se tako dolgo ne sme dovoliti, dokler se ne povišajo tudi uradniške plače in delavske mezde.
Za povspeševanje gradbene akcije, vi kateri je videla tudi zagrebška anketa edino resnično rešitev stanovanjske krize, zahteva resolucija razlastitev nezazidanih stavbišč, snovanje gradbenih zadrug z garancijo države in občine; polovične tarife za prevoz gradbenega
materijala po železnicah itd.
•
V Dalmaciji je kopalna sezona že v. polnem razvoju. Včeraj opoldne je znašala temperatura vode v Splitu 23 stopinj Celzija, temperatura zraka pa celo 41 stopinj. Gostov je vsak dan več; vlaki iz Zagreba v Split so vsi prenapolnjeni. Izredno mnogo je letos tudi Avstrijcev, ki so prejšnja leta zahajali v Italijo- Glavni naval pričakujejo za Binkošti; že par dni so za takrat oddani vsi hoteli in vse razpoložljive sobe.
KINO APOLO	Danes	do nedelje
Šuster Uoi M M
Neprekosljiva vesela igra, ki vsakogar tira v burni smeh	4
Tarife ze avtotakse
Kakor smo že včeraj poročali, je občinski svet na svoji torkovi seji sklenil med drugim tudi nove tarife za vožnje z avtomobili. Tarife smo že objavili in znašajo v glavnem in za manjše auto-mobile 10 Din za prvi in 6 Din za vsak nadaljnji kilometer ter polovično Pristojbino za isto pot, ako se vrača auto prazen. Priznati moramo, da so cene zmerne, in nas -zato veseli, da so pristali na nje tudi lastniki avtomobilov. Pokazali so s tern, da uvidevajo položaj, kar bo v prid njim samim in prebivalstvu, ki se bo avtomobilnih voženj odslej posluževalo gotovo še v večji meri. Potreba pa je seveda, da se autotaksi novih cen res tudi vedno drže, ker gliha-nje in prerekanje ni prijetno za nikogar m ne pospešuje prometa.
Gledališki repertoar
Četrtek, 2. »Rigoletto«. C. Kuponi. Petek, 3- Zaprto.
Sobota, 4. »Pri belem konjičku« C.
KuPoni. Zadnjikrat.
Nedelja, 5. ob 15. uri »Scampolo«. Znižane cene. Abonenti popust pri dnevni blagajni. — Ob 20. uri »Čardaška kneginja«. Prvič
Gledališki abonenti se naprošajo, da poravnajo abonma čimprej, kolikor so še v zastanku.
V zavodu šolskih sester
v Mariboru, Samostanska ulica, št. 4, bo od 6. do vštetega 10. junija 1927 razstava ženskih ročnih del in risb. Vodstvo zavoda vabi starše učenk in druge prijatelje mladine, da si ogledajo, koliko je dosegla tukajšnja šolska mladež v tekočem šolskem letu. Razstava bo odprta vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.	212
Trening za dirke na Teznu je določen za motocikliste v Petek od 15.—18., v soboto od 10.—12. in 14.—18. ter v nedeljo od 10.—12. ure, iza avtomobiliste pa v petek in soboto od 18— 20. ure. Trening je dovoljen le onim, ki so plačali prijavnino, in le s Padalnimi čeladami.
Pomnite!
Čim dalje ima Ženska hvala časa da razkraja nesnago, tem lažje je bo odpravilo Schichtovo milo.
Zanimiva kolesarska dirka.
Kolesarsko društvo »Perun« priredi na binkoštni pondeljek zanimivo dirko na Pohorju. Kolesarji se zbere ob petih zjutraj na Kralja Petra trgu in se odpeljejo do Hoč. Od tu se napotijo s kolesi pod seboj ali nad seboj čez Marijo Reko do Mariborske koče, odkoder bodo dirkali do Ruške koče. Za automobi-lom in motorjem se povzpne torej na Pohorje sedaj še cela šuma koles. Kršitve avtomobilnega reda.
Včeraj je varnostna straža v mestd osredotočila svojo pozornost na avtomobiliste, oziroma na to, kako se drže ali ne drže voznih in drugih predpisov. Uspeh je bil za oblastvo naravnost presenetljiv. Varnostni organi, ki so vpo-slali komisarijatu vsakodnevne prijave, so označili izmed vseh 45 včerajšnjih prijav celih 35 kot prestopke avtomobilnega reda. En avtomobilist je bil tudi aretiran, ker je imel tako zanemarjeno vozilo, da se niti številka ni videla. — Pa naj še kdo poreče, da nimamo svetovnega avtomobilskega prometa! — O-stalih deset prijav nocojšnje Policijske kronike je vsebovalo razgrajanja, male tatvin© in kršenja cestno policijskega reda.
Zasačen na državni meji.
Obmejni komisarijat je prijel Svetnega Romana Alta, ki je hotel prekoračiti mejo, predno poravna svoje obveznosti pri zagrebškem kazenskem sodišču-Sudboni stol v Zagrebu ga že delj časa zasleduje,^ ker ima pri njem odsedeti štirimesečno ječo, ki se je je hotel izogniti. Srezko poglavarstvo ga bo Pa odposlalo v zagrebške zaporo.
Tragična posledica deložacije.
Včeraj je bil sodno deložiran čevljar Pisanec v Jezdarski ulici 7. Pohištvo so mu postavili na cesto. Njegova žena si je vzela to nesrečo tako k srcu, da se ji je iz obupa omračil um in so jo morali oddati v bolnico. Zopet nov, kričeč slučaj, ki govori prati odpravi stanovanjske zaščite.
Opasna Ančka pod ključem.
Na kolodvoru jo prežala sinoči, ko s® je ozračje malo ohladilo, na žrtve noč-n0Ka veselja Ančka K. Opazil jo je neki moški in ovadil stražniku, češ da s0 3e skregala z zdravjem in da spada bolj v gotovi oddelek bolnice. Ančko je povabilo na komisarijat oko postav0 baš ko, je sklepala pogodbo z nič hudega slutečim moškim. Iz zapora bo romala v bolnico.
Na škrlatinki
sta pretekli teden na novo oboleli v Mariboru dve osebi. Drugih nalezljivih o-bolenj ni bilo, ravno tako tudi m nihče umrl radi kake nalezljivo bolezni,
Komentar k tem prizorom, o katerih resničnosti nimamo Povoda dvomiti, je pač nepotreben. Omenjamo samo, da je doba strahovanja uradmištva že minula in da zato tudi grožnje z raznimi Po, sledicami ne bodo mogle rešiti potapljajoče se ladje mariborskih radikalov.
Ukradeno kolo.
V Konjicah jo bilo 30. maja ukradeno popolnoma novo moško dirkalno kolo znamke »Styria« št. 667-662. Kolo je zelene barve z rdečimi cvetličnimi okraski- Ker bo tat gotovo poskušal kolo Prodati v kakem drugem kraju, »varimo pred nakupom.
Važno za turiste.
Iz Luč se nam sporoča: Mnogi turisti in izletniki so si na nejasnem glede dostopnih prilik v Savinjskih Alpah, ker je lanska povodenj uničila ogromno cest in potov. Cesta do Luč je popravljena in je vožnja z avtomobilom popolnoma sigurna- Od Luč do Solčave, o-ziroma do Logarske doline je prirejena pot samo za pešce in kolesarje. Cesta je šele v gradnji in bo do glavne sezone gotova. Za binkoštne praznike je priporočati izredno lepe ture v okolici Luč, predvsem Raduha (2065 m), kjer se ravno sedaj razvija prekrasna planinska flora in je razgled naravnost veličasten, nadalje mimo Igle v Robanov kot ali čez Planinšeka na Korošico, Rogatec itd. — Za prenočišča in dobro hrano je v Lučah preskrbljeno.
Cvetlični dan v Studencih.
Dne 4. in 5. junija priredi Podmladek Rdečega Križa dekliške in deške osn. šole v Studencih cvetlični dan, kojega izkupiček je namenjen za studenško slabotno in revno deco, ki gre na stroške Podmladka v letošnjih počitnicah na morje. — Prijatelji naše mladine — kupujte radi cvetke, ki bi nai prinesle zdravje naši bolehni decL
Župan g. dr. Leskovar,
je nastopil včeraj krajši doPust. V tem času ga bo nadomeščal podžupan g. dr. Lipold.
Imenovanje.
Za šolskega upravitelja na trirazred-ni osnovni šoli na Teznu je imenovan g. Radivoj Tušak, dosedanji šolski upravitelj v Krčevini pri Mariboru.
Smrtna kosa.
Umrla je včeraj ob pol 15. Elizabeta Pušnik, 66letna zasebnica v Mariboru. Pogreb bo jutri ob Pol 17. — Sinoči ob pol 23. je preminula Jožefa Cimprič, 76 letna vdova trgovca. Pokopljejo jo jutri ob Pol 16.
Novj mestni šolski svet je imel včeraj svojo Prvo sejo na kateri se je konstituiral, kakor to predpisuje uredba. Predsednik je po uredbi že določen v osebi vsakokratnega župana, tako da je na tem mestu zopet g. dr. Leskovar. Ostali fuukcijonarji so bili vče raj izvoljeni in sicer za podpredsednika ravnatelj moškega učiteljišča g. Potočnik, za tajnico upraviteljica IV. mestne dekliške osnovne šole gdč. Milčin-s k a, za blagajnika pa fin. svetnik gosp. Ozvatič.
Poslednje predavanje v Ljudski univerzi
je bilo sinoči ob sijajni udeležbi občinstva. V lepi besedi je podal g. dr. Stein-bock iz Gradca sliko o Grenlandiji in njenem Poštenem, miroljubnem prebival stvu — Eskimih. Poslušalci so bili z dve urnim predavanjem atko zadovoljni, da so glasno izjavljali, da bi radi še uto ali dve poslušali zanimivosti severa in gledali divne skioPtične slike.
Obnovljena sodna palača.
Reprezentativna palača mariborskega okrožnega sodišča je zadnja leta že prav žalostno reprezentirala našo justi-co. Poslopje je bilo na vseh koncih odrto in je napravilo na -zunaj vtis neizbežnega razpadanja. Pretekle tedne pa so palačo temeljito prebelili in sploh popravili, tako da bo že ob otvoritvi poletnega porotnega zasedanja prihodnji teden v prenovljeni obleki sprejela gospode porotnike in številne obtožence pod svojo streho.
K paviljonu pri Treh ribnikih so dodelili ta teden več zidarjev in delo sedaj hitro napreduje. Upati je torej, da bo težko pričakovana čolnarna kmalu otvorjena v radost naše mladeži, zlasti vojakov, ki največ čolnarijo po ribniku s svojimi Micikami, Uršikami itd.
Nabori za mesto Maribor, so vrše 9., 10. in 11. t. m. v Gambrinovi dvorani, Gregorčičeva uL 29. Rekrutna komisija začne poslovati vsakokrat ob 7. zjutraj. Nabori za okoliško občine so se Pričeli že včeraj. Fantje so prihajali in odhajali sicer precej dobre volie, da so odmevale mestne ulice njihovega vriskanja, petja in harmonik, a jim je ™ vsak rad privoščil, posebno še, ker m bilo videti tako žalostnih vinjenih Pojavov, kakor smo jih morali gledati nekdaj.
Šahovski turnir
za prvenstvo mariborskega šahovskega kluba se prične v petek, dne 3. t. m. ■— Udeležili se ga bodo sledeči gospodje: Ermenc, Golce. Hilmar, Hočevar, Klajnšček. Kramer, I.ukež in Ostanek.
-**vr/	V';,	V	,	;	s	^	4
v ..aiiloru, uuo
?*	-	:	»	vr:	c	V-	»	r	#•	#	,
lnutiuOioui V	^	ju	n	ii	i	IV	,}UU ti„
cuan O.
Tragedija dveh godbenikov
Dva mlada godbenika iz Bosanskega Broda sta se Podala na pot v Dalmacijo, ker sta upala, da bosta tam našla čez poletje skromen zaslužek. V Sarajevu jima 3e zmanjkalo denarja. Beračiti nista hotela, pa sta šla na prvo postajo za Sarajevom in se tam skrivaj sPlazila na streho vlaka, ki je vozil proti Dubrovniku.
Potovala sta tako par ur, dokler ni prišel vlak do tunela, ki ga ravno popravljajo in je zato oprt s tramovjem. Tramovje pa je tako nizko, da je komaj dobro pest nad strehami vagonov. Godbenika nevarnosti nista opazila in tako je prvi treščil z glavo z vso silo ob tram in se takoj nezavesten zgrudil na tla, pri tem pa si zlomil še obe roki. Njegov tovariš je opazil nesrečo in sam skočil na tla; tudi on se je poškodoval, vendar pa ne nevarno, dočim se prvi bori s smrtjo. Oba so prepeljali v sarajevsko bolnico.
©
Druga odlika.
terpentinov©
milo
/>VyjMUs
ROČEN KOS!
Takšen velik kos olajša pranje, ker da takoj toliko pen, kolikor majhen kos po daljšem pranju.
1.) Terpentin v milu.
2.) Velik in priročen kos.
3.) Prijeten duh.
4.) Slike iz pravljic za drezati.
5.) Milo je v zavitku.
6.) Svetla barva.
7.) Razkuženje perila.
Polet okoSi sveta
Nov fantastičen razpis za letalce — Obleteti je treba zemljo samo z enim pristankom — Avijatični rekordi včeraj, danes in jutri — Lindbergh pri Bleriotu
Ko je pred desetimi dnevi mladi Lindbergh srečno preletel Atlantski ocean in se spustil v Parizu po 33 urnem poletu zopet na tla, je ostrmel ves svet-Danes se skoro ne čudimo več in zdi se nam, kakor da je moralo tako biti. Še je Lindbergh junak sveta, a morda ga bodo že v par mesecih zamenjali drugi, ki bodo dosegli nove, še večje rekorde. Amerika namreč v opoju zmage moderne tehnike in človeške volje ne pozna več mej. Tudi za zrakoplovstvo velja tam Preko velike luže slovito ameriško načelo, da na svetu ni ničesar nemogoče. Kakor poročajo ameriški listi, so se par dni po uspelem Lindberghovem poletu sestali Predstavniki glavnih ameriških aeroplanskih tvornic in zračnopro-metnih družb in sklenili razpisati nagrado 200.000 dolarjev (ll milijonov Din) za onega, ki bi poletel 2 aeroplanom okrog sveta in spotoma Pristal le enkrat.
..	?..na3 bi vodila iz Newvorka preko
A giije, severno Nemčije, Rusije, Sibirije, anonske in Tihega oceana nazaj v Zedinjene države> kjer bi kon5a!azo.
, -T - Do>ea bi bila okrog 30.000 km in vozn, £as bi tmja, 120_150
ur. Vmesni Pristanek bi bil v Sibiriji, v kraju, ki bi si ga zbral polet sam. Američani so prepričani, da se bo še letos več tekmovalcev odpravilo na pot, prepričam pa so tudi, da more to nalogo obvladati le Američan.
Res je, danes se nam zdi ta naloKa Še blazna. Saj bi moral letalec, ki se je bi lotil, ostati v zraku dvakrat po najmanj 60—70 ur in bi moral natovoriti bencina dvakrat toliko, kakor ga je imel Lindbergh pri svojem prekooceanskem poletu, da ne govorimo o nadnaravnih naporih, ki bi jih morala obvladati človeški duh in človeška volja-Ako pa se ozremo par let nazaj in si ■predočimo silen razvoj moderne tehnike in zlasti ®rakoplovstva, si moramo priznati, da tudi rešitev nove fantastične ameriške naloge ni nemogoča.
Komaj 16 let je tega, kar je svet začudenja in oduševljenja enako onemel, kakor zdai ob Lindberghovem Poletu. Znanl prvoboritelj zrakoplov-stva BleHot je takrat na svojem aero-nu Preletel kanal La Manchc med Francijo in Anglijo in izvrgii delo, k« se je zdelo vsem nemogoče.
. ^ k pot je bila dolga pičlih 50 km, ki yh danes vsak aeroplan obvlada v 20-25 minutah ah še Prej. Danes je polet preko La Manche že tak0 vsakdanji kakor avtomobilska vožnja ^ iepj, ravni cesti Pred 16 leti pa j0 bil Ble-riot junak sveta kakor je danes Lindbergh. Kakšni bodo pač letalski rekordi in letalski svetovni junaki čez Prihod-tijiii 16 let?
Ko se je Lindbergh poslavljal od Pariza, ga je povabil k sebi Bleriot, ki je danes eden največjih svetovnih tvorni Carjev za aeroplane, a je bil nekdaj tudi samo letalec. Nekdanji junak zraka je prisrčno pozdravil današnjega junaka. Oba sta na svojih rekordnih Poletih preživela enake občutke, enake skrbi in gotovo tudi enak — strah. A Bleriot je imel morda prav, ko je Lindberghu smeje pripomnil, da je bil ta v poletu Preko Oceana v manjši nevarnosti, kakor on sam pred 16 leti preko ozkega kanala-
*
Lindbergh se bo danes ali jutri vrnil iz Londona v Pariz. Vabila v druga evropska mesta je vsa odklonil, ker se namerava že prihodnje dni vrniti v Ameriko-
*
Belgijska kraljica se je mudila te dni v Parizu in je obiskala na svojem skromnem domu tudi majko Ponesrečenega Nungesserja. Ostala je pri njej skoro celo uro. Nungesser je bil namreč med vojno nekaj časa prideljen belgijski armadi in je že takrat zaslovel kot drzen in spreten letalec.
Z arzenikom je zastrupljala svojega moža
Pred sodiščem v Lasnu na Francoskem se je te dni zagovarjala lepa kmetica Gabrijela Marchendise, ki je bila obtožena, da je mirno in premišljeno z najzlobnejšim namenom skozi cele mesece dajala svojemu možu v jedila arzenik, da ga spravi s sveta. Bogve kaj je Pripravilo kmetico do tega odvratnega početja, saj sta bila zakonca v imo-vitih razmerah in imela obširno živinorejo. Bled in vpadel kakor smrt se je privlekel na bergljah pred sodni dvor njen mož in izjavil: »Bil sem močan in zdrav kot riba še ko sem se vrnil iz strelskih jarkov, sedaj Pa sem ob vso sv°jo moč in zdravje radi zavžitega strupa, ki mi ga je žena skrivaj dan za dnem dajala v hrano.« Zločinka je pripovedovala, da se je naveličala svojega moža ter je neko lepo mesečno noč šla vprašat vaško čarovnico za svet. »Kaj naj storim, da se iznebim moža?« »Zastrupi gaj« je bil kratek Ogovor coprnice. Kmetico je njen nasvet tako pre-vael, da si je takoj dobila od živino-zdravnika recept za arzenik Pod pretvezo, da bo zdravila svoje živinče. Z receptom j0 nakupila nato pri vseh bližnjih in d*i-.iih lekarnah \eliko množino strupa, s katerim je hotela počasi pa gotovo umoriti soproga. Mož je vidno hiral in osumili so njegovo ženo, da mu streže po življenju- Bila je aretirana in je brez ovinka priznala svoje dejanje. Zastopnik obtoženko je predlagal možu, naj ii odpusti, kar pa jo ta odločno odklonil Obsojena je bila hudodel-ka na 10 let ječe in blizu 200.000 Din globe.
Dunajski slavnostni tedni
Dunaj je z razpadom Avstrije izgubil svoje zaledje, od katerega je živel. Mala, šestmilijonska Avstrija ga zdaj ne more več vzdrževati in Dunaj je prisiljen, da si pomaga sam in se reši propasti, ki mu grozi. Iz nekdanjega političnega centra hoče postati kulturno in gospodarsko torišče med narodne veljave ter v prvi vrsti tudi važna privlačna točka tujskega prometa. Zato prireja leto za letom razne akcije, ki naj ga dvignejo, ki naj privabijo tujce in pozive gospodarsko življenje.
Tej s vrhi sta posvečena tudi dva tedna v prvi polovici junija, ko bo koncentrirana na Dunaju res cela serija izredno zanimivih prireditev. V prvi vrsti je treba omeniti razstavo »Dunaj in Dunajčani« (Wien und die Wiener). Zasnovana je v velikem slogu in bo poskušala pokazati razvoj Dunaja in življenje Dunajčanov v vseh panogah. Prav spretno je razstava spopolnjena z dobro organiziranimi ogledi znamenitih dunajskih zbirk, ki so drugače le težko dostopne ali pa sploh ne.
Veliko pozornost so prireditelji posvetili glasbenim in gledališkim prire ditvam, po katerih Dunaj po pravici slovi po vsem svetu. V operi bodo na stopili najboljši dirigenti in umetniki mednarodnega slovesa, kakor so R. Strauss, Schalk, Piccaver, Jeritza, Selma Kurz itd. in to v najboljših operah nemške in svetovne literature. Enako se hočeta postaviti drama in posebno še opereta, dasi nima več onega sijaja, ki ga je imela pred vojno.
V raznih dunajskih salonih bo istočasno otvorjenih 15 različnih umetniških razstav, v nekdanjih razkošnih cesarskih dvoranah pa se bodo večer za večerom vrstile razne zabavne prireditve. Druge atrakcije bodo športne prireditve iz vseh športnih panog, izleti v lepo dunajsko okolico, zlasti na Semmering itd.
Slavnostna tedna se vršita od 5. do 19. t. m. Udeležniki imajo po avstrijskih železnicah 50% popusta in pravico do brezplačnega vizuma.
Avto brez šoferja.
V Londonu sta dv>j neznana zlffeovca ukradla avto nekega tvorničarja in pobegnila žnjim proti sredini mesta. Na enkrat sta opazila, da ju zasleduje policijski avto. Na nekem ovinku sta zato poskakala z voza, ne da bi ga ustavila in avto je brez krmarja drvel dalje. Zaletel se je na trotoar in do smrti povozil staro ženico s tremi malimi otroci, nato pa se .ie razbil ob zidu neke hiše.
Požar v praškem gledališču.
V torek zvečer je začelo goreti v malem gledališču »Komodia« na Vaclav-skem namestju v Pragi. K sreči v gledališču ni bilo predstave. Ko so Prispeli gasilci, je bil v plamenih že ves oder in tudi del dvorane. Gasilci so požar pogasili v pol ure, vendar Pa je škoda zelo velika. Iz raznih znakov-, sklepajo, >da ie bil ogenj podtaknjen.
Rekord nad rekordi
Kje drugje kakor v Ameriki! Postavi! pa ga je milijonar Walter Hill, sin pokojnega kralja železnic Jamesa Hilla v! neki čudni vrsti skakanja. Gre namreč za ženitni rekord. Pet minut za tem, ko se je ločil od svoje — nota bene že druga — žene, je poročil tretjo damo. Zgodilo se je to v Livingstonu v Montani. Pred sodiščem se je obvezal bogataš izplačati svoji drugi ženi na mestu 25.000 dolarjev (1,400.000 Din), ostalih 25.000 dolarjev pa v nadalnjih petih letih in -poleg tega še 1000 dolarjev mesečno za vse njeno življenje. V 15 minutah je bila nato izvršena razvieza zakona in v tem času so v sosednji sobi s polno paro ža pripravljali vse potrebno za novo Poroko- In res: pet minut po izrečeni razpo-roki je skočil g- Hill že v tretji zakonski jarem. Sedaj si je privoščil neko igralko iz Newyorka, ki je postala znana pri tekmovanju tamošnjih lopatic. Bog ve, če bo ostalo tu v veljavi pravilo, da gre le do tretjega tado.
Ubogi dolarski bankovci!
Radi njihove visoke vrednosti jifi čislajo na vsem svetu ter jih zato tudi najbolj pogosto ponarejajo. Saj je tudi naša mariborska oblast menda že prispevala v anale ponarejanja dolarskih bankovcev vkljub temu, da se naše dolarske fabrike ne morejo meriti niti približno z umetnostjo ponarejanja v drugih državah. Te dni so aretirali v Stockholmu nekega Norlanderja, ki je na fotografsko-kemičen način ponarejal cele skladovnice dolarskih bankovcev. Falzi-fikati so bili tako sijajno napravljeni, da jih še nekateri strokovnjaki niso mogli ločiti od pristnega bankovca. — Norlander je imel v predmestju Stockholma celo vilo in v njenem podzemskem prostoru sijajno urejen fotokemi-čen laboratorij. Policija je našla tam po leg množine ponarejenih dolarskih bankovcev tudi klišeje za izdelavo švedskih bankovcev-
NaJvečJi nebotičnik na svetn.
V znani, ameriški avtomobilski rezidenci Detroitu so nedavno dogradili 283 m visok nebotičnik, ki ima 8S5 nadstropij. To je sedaj naj višja z^dba na svetu-
Sokolstvo
Razvitje sokolskega prapora v Ptuifl.
Naznanjamo, da je dovoljena za sokolski zlet v Ptuju polovična vožnja na osebnih in brzovlakih. Vsak naj vzame do Ptuja celo karto, katere naj v Ptuju ne odda. Na zletišču dobi na to legitimacijo .za brezplačen povratek. V nedeljo dne 5. tm- vse v naš sokolski Ptuj! — Zdravo!
Svečanost v Ptuiu. Sokolska godba priredi v nedeljo zjutraj po ptujskih h-licah budnico. Telovadci pridejo vsi že z jutranjimi vlaki Na predvečer so vrši slavnostna akademija v mestnem gledališču s krasnim sporedom. Ptujčani, okrasite ta dan svoje hiše z zastavamiv počaščenje naših milih gostov! Na .veselo svidenje! Zdravo! Odbor,
Stran i
Mariborski VEČERNIK Julra.
V Mariboru, 3ne 2. VI. 1927.
E. Q. Brat:
Ugrabljeni milijoni
Roman ameriškega Jugoslovena.
»Ali je res?! Kje vraga je pa tičal?« se je čudil Michel Mohr z najodkritosrčnejšim obrazom.
»Svobodno je živel med nami. A zdaj ga odvedite v zapor in postavite stražo, da ne uide!« je ukazal kapitan.
»Marš!« je bevsknil Mohr na svojega najboljšega prijatelja ter ga zgrabil za vrat. No, zgrabil je za ovratnik suknje ter jo potegnil navzgor, da bi bilo videti njegovo ravnanje še odurneje.
»Ne, — moj smoking!« je zajavkal.Frank Mur-rel, kajti Jack je bil za pojedino oblekel resnično Murrelovo najbolj praznično obleko. •
Jaka so odvedli v Murrelovo kabino, kjer se je moral vpričo Mohra, straže in Murrela preobleči v svojo obleko; nato pa so ga odgnali v osamljeno kabino za kaznjence.
»Marš noter, ti prokleti milijonski tat, ti!« je tulil Mohr ter brcnil mogočno s svojimi okovanimi črevlji za Jackom tako spretno, da je zadel le zrak. Nato je kabino zaklenil ter postavil pred njo stražo s puško. »Da ti ne uide ta lopov! Pazi! Prebrisan je kot sam satan! Dovolj dela in skrbi nam je povzročil, ta duša sapramenska!«
Medtem se je priplazil k Murrelu v kajuto ste-ward, ki ga je doslej hranil in napajal. S solzami v očeh ga je rotil, naj ga — za božjo voljo! — nikar ne izda, ker sicer izgubi svojo službo ter bo povrhu še kruto kaznovan.
Murrel je imel mehko srce in solz sploh ni lahko prenašal. Zato se mu je steward zasmilil, tembolj, ker mu je moral v svoji duši priznati, da ga je vse potovanje resnično dobro zalagal z jedmi in pijačo.
»Dajte mi sto dolarjev nazaj!« je ukazal Frank Murrel. »S tem je stvar za naju opravljena!«
In steward je vrnil denar ter se odplazil . . .
Tako je bil Jack Bell zasačen in zaprt. Gola kabina je imela edinole neznatno nagnjene deske — ležišče kaznjenčevo — ter visoko zgoraj v steni okroglo okno.
»Prav prijazna luknja!« je razmišljal Jack. »Samo če bi bila vsaj malo svetlejša! — Eh, pa pojdimo spat nocoj! Zabave je bilo dovolj.«
In iztegnil se je po deski ter skušal zaspati. Bilo je že deset. Na ladji je postajalo tiho in mirno.
V svoji kabini pa je Michel Mohr krčil pesti, letal z dolgimi rokami gor in dol ter rohnel:
»Grom in strela! Kaj bo zdaj? — Kako mu naj
E
pomagam? In kam? S čim? — Ta sapramenski komedijant, kar vrat bi mu zavil! Ampak Jack je le tič! Škoda bi ga bilo, če bi ga zdajle res prijeli in zamehurili . . . Ampak le kaj naj storim? Kako, 27 kdaj, s čim? — Gromska strela!«
Tako je premišljeval, rohnel, klel in letal iz kota v kot...
XII.
SKOK V MORJE.
Pennsylvanija se je bila zaradi malega viharja toliko zakasnila, da kapitan ni mogel več misliti na to, da dospe v luko še pred polnočjo. Zato je ukazal, naj se uporablja le polovico strojne sile ter je dal v Plymouth brzojaviti, da ima milijonskega tatu, Jacka Bella, na krovu zaprtega.
Bila je že polnoč, ko je lezel parnik precej tesno ob Cowsandu.
Takrat se je priplazil Michel Mohr iz svoje kajute ter je posluhnil. Nikjer nikogar. Vse je spalo. Tiho po prstih je stopal h kabini za kaznjence. Našel je ondi stražo, ki je na kupu vrvi sede spala.
»Oho! Takole stražiš?« se je zadrl, toda skoro šepetaje. »Ali ti nisem dovolj zabičeval, da pazi na tatu, ki je ukral milijone ? — He, je li sploh še v kabini? — Da spi, praviš? Mogoče, ali pa si slišal le lastno smrčanje! Daj ključ sem!«
Razsvetlil je s svojo električno svetilko za hip ključavnico, vtaknil ključ in odklenil.
»Pazi in čakaj! Pogledam, takoj se vrnem!« je še pošepetal osorno ter izginil v kabini.
Jack se je takoj prebudil, ko mu je Mohr posvetil v obraz.
»Prijatelj —!«
»Tiho, — ne govori — zunaj stoji straža!« je šepetal Mohr. »Tu imaš vrvico, da splezaš na okno. Potem skoči v morje!«
»Drugače ni pomoči?«
»Ni je! Verjemi! Vse sem premislil. Obala je jako blizu. Nevarnosti ni nobene. Če skočiš v pol ure doli, si rešen!«
Jack mu je stisnil roko: »Hvala ti!« In segel je v žep svoje suknje ter mu izročil listnico. »Tu je ves moj denar. Naredi zavoj ter ga oddaj na ameriški agenturi v Plymouthu. Kadar bo vzduh čist, pridem ponj!«
»Vse storim zate! Zbogom! — A ne pozabi vzeti vrvice s seboj! Sicer me izdaš!«
"Ne pozabim! Zdravstvuj, dobri kamerad!« Vnovič sta si krepko stisnila desnici ter ju stresla. Nato je stopil Mohr zppet iz kabine ter jo zaklenil za seboj.
\ln
»Spi«, je dejal stražniku. »Spi kakor ubit. Toda ne zaupaj mu preveč! Takile lopovi so potuhnjenci prve vrste. Lahko noč!« *
In tiho se je odplazil v kajuto. Tam je listnico zavil v velik robec ter jo skril med perilo. Nato je legel in čakal. Saj zaspati ni mogel. »Bo li skočil? Ali ga opazi stražnik? Kaj, če po nesreči utone? Strašno bi bilo!«
Dolgo se je premetaval, končno pa je nemiren usnul. Toda spal je jedva dve uri, ko je začul sumljiv krik. Ali je ušel, ali pa so ga zasačili? — Urno se je oblekel in stekel proti kabini za kaznjence. Že od daleč je slišal službujočega častnika, ki je preklinjal in rohnel, kakor bi nameraval pri tej priči stražo na kosce raztrgati.
»Ti lena svinja! Spi, a v ječi je bil tat milijonov! Seveda ti je zdaj ušel — skozi okno je skočil, a ti ga še slišal nisi, mrha! Strela naj te ubije z jasnega! Marš, h kapitanu!«
»Dvakrat sem te svaril!« je zarežal sedaj še Mohr na trepetajočega stražnika. »Še ponoči sem te opozarjal. O polnoči je bil tat še v kabini. Sam sem se prepričal, da spi — ali da se vsaj dela, kakor bi spal —! In zdaj ti je vendarle ušel! Gospod častnik, naj li izpustim čoln? Morda ga še ujamemo . . .«
»Kaj veste, na katero stran je odplaval? — Morda je tudi utonil! Kod naj ga iščemo po temi! Gromska strela, kaj li poreče gospod kapitan!« se je jezil častnik. »Stopaj! Poročat grem kapitanu.«
Kapitan pa je le široko zaklel, velel stražo zapreti, se obrnil na drugo plat ter je zaspal znova.
Kmalu nato se je moral parnik ustaviti. Dospel je do vhoda v luko, a ondi je moral čakati cele tri ure, predno je smel zopet dalje. V Plymouthu je imela ladja ostati le tri četrt ure. Za sprejem je bilo pripravljeno vse . . .
Dodd je bil s Polly dospel že dan poprej v PIy-mouth. Ameriško veleposlaništvo v Londonu ga je brzojavno legitimiralo, in nato se mu je postavila vsa policija v Plymouthu na uslugo. Toda še v isti noči je dočakal Dodd velikansko presenečenje: za prvo brzojavko, da je tat zopet na ladji, je odšla kmalu še druga, da je tat skočil v morje ter izginil ponoči brez sledu.
Dodd je pustil brzojavko v hotelu ter naročil, naj jo izroče Polly, ko se zbudi; sam pa se je takoj odpeljal s carinskim čolnom Pennsylvaniji nasproti.
Brez ovire so ga spustili na krov. Obletal je kapitana, častnika, zaprtega stražnika in Mohra, izpraševal in poizvedoval, pregledal je kabino za kaznjence, a našel je le, da je okence še vedno odprto, o Jacku pa nikakega sledu več.
P	(Dalje prihodnjič.)
Mali oglasi
nositi
Palma
J
znači
K
nikdar iskrivljene
pete imeti.
Mkm
Gonilne jermene
ia žage, mline, mlatilnice itd. priporoča IVAN KRAVOS. Maribor. Aleksandrova cesta 13. 320
Mali oglati, ki služijo v posredovalne In tocljalne namena občinstva: vsaka bassda 30 p, najmanill znttsk Din 6-—
Zanitva, dopisovanja in oglati trgovskega ali reklamnega enačaja: vsaka beseda 50 p, najmanjši zneaek Din 10‘—
Nedvignjene ponudbe
V upravi .Večernika" na Aleksandrovi cesti 14. leže ponudbe na Inserate pod sledečimi šiframi: Dober promet Oospo-dinja. Hrepenenje, Poštena, Srečen 75, Srečna bodočnost, Suhi trgovski lokali, Špediter, Vpo-kojenec, Zlata jama 155. Zračna soba, 100. Inserati naj dvignejo dopise v upravi med 8. in 12. ter 14. In '.8 uro.
Na podružnico „Jutra“ v Mariboru so dospele in še niso bi e dvignjene ponudbe pod sledečimi šiframi: Takojšnji nastop. Pohištvo, Zobotehnik Zračna soba v Mariboru, Za šivilje. Poštena 33, Primeren promet, Ltpa točka, Centrum, Lepa bodočnost, Vestna Belina, Pragi, Dober zaslužek. St. 10, Potreben kapital 46, Začetnica 32. Inteligentna Dobra eksistenca, Druž»b nica. Dober promet, Simpatija 17, Nesebična, Dobra kolekcija. Stara trgovina. Vinotoč, Mira Loko 7 01, Simpatična, Kuharica, Resnost, Soler mehanik. St. 127o. Ženitev 27, Sreča pridi. Bodočnost. Vinotoč 100.C00
Provizijski potniki J. F , Violeta 100 Sreča, Dežela, f-en moiih sanj. St. 25, Kuharica 8 91, Mlin, Agilen, Tezno 13, Bodoč nost. Pisma n»j *e dvignejo v podružnici .Jutra na Aleksandrovi cesti 1 i.
Išče se sesalka za vodnjak
Ponudbe na upravo »Večernika'1 pod ,Sesalka".	129
Agenta
230
sposobnega in zanesljivega za prodajo vina na debelo se išče. Ponudbe s priporoko pod šifro »Vino K.—6i>6* na Interreklam d. d , Zagreb, Strossmayerova 6
Kovčki ln potne torbice
vseh vrst In velikosti aajceneje pri IVAN KRAVOS. Maribor, Aleksandrova cesta 13.	221
medokava
Mesečna soba
na Aleksandrovi c. v I. oadstr., lepa, velika in zračna, parkeji-rana, z elektr. lučjo, ter posebnim vhodom se takoj odda eni ali dvema osebama. Natlov v upravi „Večernlkaa.	228
Birma se bliža!
Da si bodo zamogli tudi revni sloji nabaviti
prodajam SllkllO 0(1 Din 26*— ffif
tudi drugo jako dobro blago ter tkanine za perilo in to po najnižjih brezkonkurenčnih cenah. Se priporoča
J. Trpin, Maribor, Glavn« trg 17
Najugodnejše nudi
nahrbtnike, Dalice. ležalne stole, DOtne košare, listnice, denarnice, naramnice, nogavice, oarfumeriio, galanterijo, vrvarske
izdelke itd. 5rago Rosina, Maribor
191
Vetrinjska ulic« 26
12.000
dinarjev dobitkov
je bilo v pretečenem kolu drž. razred, loterije izžrebanih na srečke
kupliene pri
Zadružni hranilnici r. z. z o. z. v Ljubljani
Prodajo leh srečk je za Maribor, da vstreže številnim igralcem, prevzela uprava »Jutra" in „Večernika* na Aleksandrovi cesti 13
Srečke za 14. kolo pridejo prihodnji teden v promet nakar opozarjamo vse interesente
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: Stanič VirrM v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko Detelu v
‘ i... i u.