floyicE GLASILO SZDL OKRAJA KOČEVJE Odgovorni uredniK jv.. List izhaja vsako drugo soboto Cena 10 din V KOČEVJU, DNE 10. NOV. 1956 V dda Zločinski napad imperialisloi na Egipt Dne 23. oktobra smo polagali štvih. Gasilci so tekom leta imeli nom, poslovanje je bilo, tekom leta letni obračun dela organizacije več nastopov. Z montiranjem elek- pravilno in zadovoljivo. Trški od- V noči od 29. na 30. oktober so izraelske čete prekoračile razme- SZDL za trg Sodražico. Dobro trične sirene je zboljšana požarno bor Socialistične zveze je bil do- jitveno črto med njihovo državo in obiskani in lepo uspeli občni zbor varnostna služba. Zelo uspeli ma- kaj aktiven in je sodeloval vse- je otvoril predsednik Ivan Cuderman, ki je v svojem govoru grajal nedelavnost odbora. Iz poročil večje zadovoljstvo. Predsednik je v svojem govoru najprej poročal o gospodarskem razvoju, ki je dokaj zadovoljiv. Preskrbeli so po- never je imelo društvo »Civilna za- povsod, kjer je bilo potrebno, ščita« v sklopu z gasilci. Društvo Volilna komisija je po konča-»Partizan« je imelo svojo vsako- nem posvetovanju predložila za posameznih funkcionarjev pa raz- letno maškerado, dočim javnega novi odbcr SZDL kandidatno li-vidimo, da se je vse izvršilo v naj- telovadnega nastopa ni bilo, kar sto, ki je bila soglasno sprejeta. je preprečila predvsem otroška bo- Izvoljeni so bili: Ivan Cuderman, lezen. KUD je imelo v pretečeni Lojze Lušin, Danilo Solar, Ivan sezoni nekaj predstav. Arko, Franc Levstek, Stanko Ve- Iz blagajniškega poročila je raz- sel in Angela Vrtačnik. V nadzor- trebna sredstva za gradnjo šolskih vidno, da je število članov od lan- ni odbor pa Ivan Kovačič in Ivan stranišč v še nedograjenem šol- skeletnih 229 narastlo na 255 čla- Fajdiga. Delegati za okrajno skem poslopju, za kar se moramo nov, ki so vsi plačali članarino, skupščino bodo izvoljeni na ob- najbolj zahvaliti naši kmetijski Legitimacije so izdali vsem čla- činski konferenci. I. zadrugi. Za olepšavo trga so zboljšali cesto na »Zavrtih« kakor tudi cesto proti Gregorju. Gradnja zadružnega doma bo skoraj končana, na pašnikih so zgradili stanovanjsko hišo za pastirja, podjetje »Lesna galanterija« pa bo kmalu Egiptom, določeno s sporazumom o premirju leta 1950. Takoj za tem cije so predlog Združenih narodov pred volitvami v svoji deželi to zavrnile, kar je povzročilo zlasti v odklonila. Sovjetska ponudba je Angliji pa tudi v Franciji val neprijetno odjeknila v Angliji in ogorčenja, saj je bilo to nasprotno Franciji. Laburisti so ponovno ostro tradicijam obeh dežel iz zadnje nastopili proti predsedniku Edenu. sta dali Francija in Anglija uiti- vojne. Anglija je skupno s Fran- V torek popoldan je Eden v par- mat obema državama, da morata prenehati z ognjem, sicer bodo v dvanajstih urah začele napad na Sueški prekop, to je na Egipt. Izgovorili sta se, da hočeta zavarovati nemoteno plovbo, ki jo spo- čije nadaljevala vojaške operacije lamentu objavil, da so izdali ukaz, proti Egiptu z bombardiranjem vo- da opolnoči med 6. in 7. novem-jaških ciljev pa tudi mest, 5. no- brom preneha ogenj na egiptovski vembra zjutraj pa so se izkrcale fronti, ni pa hotel dati nobene ga-padalske enote ob vhodu v Sueški rancije, da bodo napadalčeve čete kanal. Po hudih bojih so napadalci osvojeno ozemlje zapustile, ko pri- pad med Izraelom in Egiptom one- zavzeli večji del Sueškega kanala, dejo čete Združenih narodov, ki se Medtem pa so Združeni narodi že že zbirajo. Ko zaključujemo redak-sprejeli sklep, da bodo poslali last- cijo lista, še ne vemo, ali bo usta-ne čete na to področje. Sovjetska vil ogenj tudi Egipt — po našem zveza je pozvala Ameriko, da naj mnenju bo na to pristal — ali mogoča. 31. oktobra 1956 so ob 17. uri 48 minut padle prve angleške bombe po Hitlerjevem vzorcu brez posebne vojne napovedi na Občni zbori SZDL v Laščah Te dni so v šestnajstih krajev- Vse občne zbore so obiskali članih odborih SZDL laške občine ni Občinskega komiteja ZK in Ob-dokončala svoje' nove moderno zaključili letne občne zbore SZDL činskega odbora SZDL Lašče. Za urejene delavnice. Drugih večjih *n na njih izvolili člane za občin- te člane, ki so obiskali zbore investicij ni bilo, čeravno Sodraži- slt0 konferenco SZDL. Na splošno SZDL, so bili ti sestanki zelo ko- je bila udeležba zadovoljiva, saj listni, saj so mnogim lahko dali se je povprečno gibala od 65 do razna pojasnila. Poleg tega so zve-80 odstotkov vsega članstva. deli za razne težavne probleme Najbolj obiskani so bili zbori prebivalstva po vaseh in tudi za SZDL na Velikem Osolniku, v va- mnoge osebne težave, ki jih imajo si Rut in drugod. V celoti lahko člani SZDL v oddaljenih vaseh v trdimo, da so se vasi v hribovitih občini. Res so nekateri člani po-območja’ občin Ribnica", Sodnica predelih izredno dobro izkazale to stali preveč osebni, toda to vodil- so v glavnem vasi, kjer je bilo nih političnih delavcev ni oviralo, precejšnje število ljudi v NOB a’.i rade volje so jim pojasnjevali, kar pa so vsaj pomagali partizanom, so vedeli. Mnogim članom SZDL pozivaj da~naj pri^pevkjo čhnprej" Najslabše je bilo pa v Dvorski va- so razložili, kakšni so problemi 1 si, kjer so morali občni zbor družbenega plana m Iz kulturno prosvetnega poroči- ggDL sklicati dvakrat, da je uspel. Praksa in izkušnje, ki so jih pri- la razvidimo, da so bile primerne (sjanj gzDL, ki so se t.eh sestan- dobili člani občinskega odbora ca še mnogo potrebuje, ker so medvojna razdejanja okupatorja še danes vidna. Med letom je SZDL imela nabiralno akcijo za nabavo rešilnega avtomobila, ki naj bi bil za sedaj na reševalni postaji v Ribnici, služil bo pa za prestolnico Egipta Kairo in druga skupno obe državi napravita mir pa bo nadaljeval vojno do uniče-egiptovska mesta. Francoski padalci so prišli na pomoč Izraelcem, angleško letalstvo pa je podpiralo izraelske operacije na zemlji. Takoj se je sestal Varnostni svet, da bi zahteval umik vseh napadalnih čet, vendar sta Anglija in Francija v eni noči dvakrat z vetom preprečili sprejem resolucije, ki bi obsodila njuno početje. V taki situaciji je jugoslovanski predstavnik v Varnostnem svetu dr. Brilej zahteval nujno sklicanje iz- in Loški potok. Vsem, ki so že dali svoj prispevek za rešilni avto, se predsednik zahvali, ostale pa skupščine Združenih narodov. Naš predlog je dobil potrebno večino, še isti večer je izredno zasedanje sprejel meriška hteva, da se vse čete napadalcev podobno, umaknejo na črto, določeno leta 1950. Resolucija je dobila največ- _____________ _ |_____IH „ _ jo večino v zgodovini Združenih proslave ob raznih svečanih dneh kov udeležili, so z zanimanjem SZDL in člani ZK, je pokazala, neredov. Zanjo je glasovalo 57 in državnih praznikih. V svojem razpravljali o raznih gospodarskih da se mora ljudem in članom na držav in tako obsodilo anglešlco- govoru ^je predsednik omenil, da je problemih, o politični Situaciji !n vasi nenehno pojasnjevati vse pro- -vuncocko početje kot odkrit napad Zelo živahna je bila raz- bleme, ki se pojavljajo s sociali- na egiptovsko državo na tem delu sveta. Amerika je dan nja napadalčevih vojska. Bratomorna vojna na Madžarskem Dogodki na Madžarskem so za- vedno bolj popuščala željam in čeli z burnimi manifestacijami za težnjam meščanskih elementov, ki Poljsko že 23. oktobra letos. Iz so poveljevali večjim oboroženim manifestacij so se razvile velike skupinam v deželi, vse to pa v demonstracije, ki so zaradi neod- želji, da bi zagotovila red in mir. ločnosti predsednika' Gerbja, ki ni Iz istih vzrokov in pod pritiskom hotel dati jasnih in točno določe- kontrarevolucije je vlada tudi spo-rednega zasedanja Generalne nih obveznosti vlade v pogledu de- ročila, da izstopa iz Varšavskega dal godbeni odsek vse svoje instrumente v popravilo, kar bo sta- ostalem _ „ prava c zadružništvu in po.speše-lo nad 200.000 dinarjev. Godba vanju kmetijstva in nadaljnjih ima sedaj tudi svojega kapelnika ukrepih pri kmetijstvu. Na davke tov. Pozniča in tako je dana mož- ;n g0Z(jn0 takso, ki jih morajo pla-nost za nadaljnje delovanje godbe. gevati, niso pozabili. Z veseljem so Ker pa godbeni odsek nima nobe- sprejeb Vest, da jim odslej ne bo —j-’ - .... *" vee treba plačevati takse za ža- ganje lesa za domačo uporabo. Na Turjaku so člani SZDL raz- stično izgradnjo naše domovine. mokratizacije življenja na Madžar- pakta, da zahteva umik sovjetskih skem, zajele vso Budimpešto in čet in da proglaša nevtralnost de-kmalu dobršen del Madžarske, pre- žele — podobno nevtralnosti Švice začelo in sprejeta je bila 2. no- rasle so v vstajo delovnega ljud- ali Avstrije, vembra ameriška resolucija, ki za- sIya proti naslednikom Stalinove Ohrabreni s tako politiko vlade, politike, ki niso hoteli dati oblasti so na Madžarskem začeli veliki iz rok in so hoteli še naprej voditi pogromi proti ljudem, ki so bili za po star poti Madžarsko v sociali- socialistično ureditev dežele in ki zem. Upornikom so se priključili so v povojnih letih delali za so-veliki deli madžarske vojske. Via- cializem. Ti pogromi niso biliome-da je pozvala na pomoč sovjetske jeni samo na pripadnike madžarske čete, ker se je v Madžarsko priti- tajne policije, marveč na mnoge hotapii dobršen del madžarske ljudi, ki niso imeli s to policijo nič Vlade Anglije, Izraela in Fran- Z**™**'* za(*} vstai0. kupnega. Zavladala je velika ne- e J ’ ljudi obračati vedno bolj m bolj na desno. Elektrika na Robu in Krvavi peči nih dohodkov, sodeluje pa pri vseh organizacijah, je dolžnost vseh, da denarno pomagajo godbi iz finančnih težav, in bo sodelovanje god- pravijaij a izvolitvi krajevnega od-be vsem organizacijam zagotov- Tega namreč doslej v tem ljeno. Minula vojna je zelo prizadejala svetila, smrdljive leščerbe bodo vasi Krvava peč, Sekirišče, Osre- lahko za vselej odstranili s sten. dek, Mački, Štrlet ji, Pečki, Cente Odslej bodo lahko storili še več in druge nad Robom pri Velikih za lasten gospodarski napredek, pokazala veliko omahljivost na- Laščah. Nekatere vasi so bile med ker jim bo elektrika dajala ener- pram starim politikom in je naj- S pomočjo sovjetskih čet je uspelo vzpostaviti v Budimpešti relativen mir in imenovati novo .. , .. .______- - - , vlado pod vodstvom starega komu- . . . . |a puščičastega krr- nista Imre Nagyja. Ta vlada pa je ‘° P°velievali bivši gotovost in ker je vse bolj kazalo, da gre dežela popolnemu kaosu in vračanju na staro predvojno ureditev naproti — saj so se vedno bolj pogosto pojavljale forma- mnogi pa so se borili v vrstah njem delu. kraju še nimajo in prav zalo ni __________ O vseh proslavah so bila obšir- ma kdo zastopati volivce v raznih partizanov. Precej jih je tudi žrt-nejša poročila v glasilu Sociali- zadevah, ki se tičejo tega kraja, vovalo svoja življenja-. Po konča- R®8 j®> da imajo izvoljene odnoi- n; vojni so si prebivalci teh vasi poveljevali bivši Horthyjevi oficirji, ki so sc na hitro vrnili iz inozemstva ob pomoči vojno požgane, ljudje internirani, gl jo, "ki jo potrebujejo pri vsakda- prej dovolila vzpostavljanje neka- mednarodndi reakcionarnih all_— v vratah nipm Solu torih starih strank, notem pa 1e T_________v ,, . 1 t>yja izstopni stične zveze Novicah, ki jih bere- jo v sleherni hiši, ker prinašajo nike, toda praksa je vsaj v dru- s pomočjo ljudske oblasti uredili vesti o kulturnem, gospodarskem gih krajih laške občine pbkazala domove in življenje je začelo spet in političnem delu našega okraja, kot zelo koristno, da deluje poleg mirno teči naprej V obnovi in pri Zveza borcev je imela že svojo tega za posamezen kraj še krajev- vsem pa so se pojavile razne te-uspelo letno skupščino. Strelska ni odbor, ki nima oblastne funk- žave z dc,br0 voljo s0 jih mnogo družina je razvila svojo veliko de- cije temveč le posreduje razne odstrAnili in marsikaj dosegli. V ob velikem zanimanju vse sve- razbesnel vso Severno Afriko; vse- vjetske čete da" nosreduieioTn seraa^pu- k™«.*>.«**-*-■ *«**»— —f **.•****. PO SVETU | Janoš Kadar, Imre Horvath in Ferenc Munich, odšli v Szolnok in proglasili vzpostavitev revolucionarne delavsko-kmečke vlade, ki je preklicala izjave predsednika Imre Nagyja o nevtralnosti, ter preklicala prošnjo, da se primer Madžarske obravnava pred Varnostnim svetom ter pozvala so- za- sko poslopje, drugod pa se spet džarskem in na Bližnjem vzhodu monstracij, ki so se za številne demokracije' n^Madžarskeiir^So0 lahko izkažejo s čim drugim Naj- so vsi ostali dogodki po svetu sto- Evropejce v teh deželah krvavo vjetske čete so na ta poziv odtro nrahlpm r/a \raci nnH .. ~ ,-v -in zlo -roVliunllo TPrannrvzI so na tn nn- _ r .. ... ° težavnejši problem za vasi nad pijj v ozadje in je videti, kot da Robom pa je bila elektrika. To še so ob teh velikih in nevarnih do zaključile. Francozi so na ta način silno otežkočili delo onih Arab- 10 let ,.Ključavničarstva Danes praznuje 10 letnico obstoja in plodnega dela domače podjetje ..Ključavničarstvo" Kočevje. K lepemu jubileju čestitajo marljivemu kolektivu, z željo k še večjemu napredku toliko bolj, ker so zelo oddaljeni godkih izgubili na svojem pome- cev, ki so se do sedaj trudili, da od središča, od Velikih Lašč je do nu. Čeprav vojna vihra preti, da bi vzpostavili tesnejše sodelovanje skem" Krvave peči kar 15 kilometrov, se bo zaradi trmoglavih stališč na- med Francijo ter Tunisom in Ma- Elektrike so si zaželeli že pred le- padalcev razširila v večji spopad, rokom ti. Ustanovili so elektrifikacijski teče življenje vendarle dalje svojo odbor-, ki je vodil delo. S skupnimi pot. Jugoslavijo so v zadnjem času močmi jim je letos uspelo, da so zopet obiskale številne delegacije, de kancler Adenauer je obiskal vorile ih nastopile proti kontrarevolucionarnim silam. Vendar pa položaj na Madžar-ni še urejen in čist. Tako danes tudi težko rečemo ali je bilo in do kake mere je bilo posre-_ , , . , ,, . dovanje sovjetskih čet potrebno in Predsednik .zahodnonemške^vla- upravičeno in aU lastn£ sj,e mg_ džarskega naroda res niso bile V PARIZU v vse te vasi razen Bukovca, kjer med njimi tudi delegacija sovjet- Pariz, kjer pa se je zadržal zelo gposobne zavarovati svojih mido- porazumu o Po- bitev iz M socialistično ure- ditev dežele. To bo prav gotovo sta dva posestnika, napeljali elek- ske mladine in kitajska vojaška malo časa; kljub sporazumu trično omrežje. Glavno breme pri delegacija. Prihodnje dni pa pride- sarju so se namreč odnosi med ___________________ ^ elektrifikaciji nosijo prebivalci. Ti ta v našo državo predsednik grške obema deželama zopet poslabšali, pokazala že bližniT’ nrihodnost^ so s prostovoljnim delom in daja- vlade in zunanji minister. Oba je ker so zahodnonemškj delegati na Ker ie Madžarska naši njem lesa pokazali, da se da sto- povabil maršal Tito, ko je letos seji Severnoatlantskega pakta ob- sredna SOlseda 1 1'iti mnogo, če je pri ljudeh prava poleti bil gost grškega kralja na sodili francosko-angleško agresijo mo da dni n ifnn 1 »ni -i .1 . i — — ,, _ .. T.1. —: š rTI .r\ m v n 1 otoku Kifu. Organizacije in delovni kolektivi okraja Kočevje na Egipt. To socialističnemu prvaku Francije Molletu seveda ne gre v račun in zato se sedaj zopet rezervirano drži nasproti Nemcem. POMOČ JUGOSLAVIJI Stotonska stiskalnica v obratu »Ključavničarstvo« delavna volja. Svoje uspehe pri elektrifikaciji so v nedeljo svečano proslavili v KONEC VOJNE Pečkih, kjer so imeli otvoritev Državni delegaciji Japonske in električne napeljave za vse vasi sovjetgke zveze sta se v Moskvi nad Robom, le skromne, toda za sporazumeli, da z njunim sedanjim te vasi zelo pomembne slovesnosti sporazumom preneha vojno stanje se je udeležilo večje število prebi- med japonsko in Sovjetsko zvezo. , valcev iz bližnje m daljne okolice. Qbe deželi sta uredili tudi glavna ?nnn“dolariev Pomoč bo dana na- agrarni reformi Ti so skupno s predstavniki OLO VpraSania 0 delitvi ozemlja ki so Jonov d fomoc “° dana na • Kočevje in Občinskega odbora La- g^pp končani vU zajedle so- Spm" ^"odarstvu nredvsem v ž,- vse, se je šče ter z zastopniki množičnih čr- vjetske čete. šlo je za nekatere ..... .. ganizacij zares v prešernem vzduš- 0^oke severno od japonskega otoč- Pred..n^,.^Ci^w° V ?U_pr0slavlU za njih pomembno de- ja> kl 80 velikega strateškega po- d^ki“loj, prejeh p^™homo tu- mena za obe državi. Tako je na J J J Daljnem vzhodu odstranjeno še ono sporno vprašanje ter rešeno dustrljo združene države bodo da-vprašanje vojnega stanja med te- ,e tQ oč iz svojih kmetijskih ma dvema di-žavama. na vsak način želi-v njej zmagajo napredne in socializmu predane sile, ker je madžarsko ljudstvo v prvih dneh vstaje dokazalo, da želi le pravo pot v socializem ne pa kaj drugega. Saj je delavstvo jasno za- LIKVIDACTJA POTREBNEGA OBRTNEGA OBRATA elektrika je za- čevju ustanovljeno podjetje »Us- lovno zmago njena galanterija«. To je takoj po ustanovitvi začelo z delom in izdelkov tega podjetja so bili prebivalci nadvse veseli, ker v Kočevju in okolici ni nobenega sorodnega podjetja, škoda je, da je to pod- stalnega zdravnika. Med vojno je jetje iz neznanih vzrokov prejšnji okupator Večino Sodražice uničil ~ ' bilo primernih prostorov Združene države Amerike bodo htevalo delavsko upravljanje, kar Jugoslaviji dale v prihodnjem letu j® izrazita socialistična oblika od-v višini skoraj 100 mili- nosov. nihče pa ni vstal proti ‘ ali nacionalizaciji. šemu gospodarstvu predvsem v ži- vse> ,Kar s® 3® zgodilo pozneje in tu, saj ga bomo prejeli skoraj mi- aar je terjalo velike žrtve, se je lljon ton. Jugoslaviji bo dobavlje- zg°(iilo po krivdi vmešavanja od no tudi olje, jedilna mast in in- zunaj, kar jasno dokazuje pojav oj, prejeli pa bomo tu- madžarskih emigrantov na čelu količino industrijskega nekaterih uporniških oddelkov na Madžarskem. ZDRAVNIK V SODRAŽICI Po 14 letih je Sodražica dobila UGRABITEV Ves svetovni tisk je obširno po NOVI PREDSEDNIK ZDA Kakor so zadnji čas napovedovali mnogi znaki je osebna priljubljenost predsednika Združenih mesec prenehalo poslovati. Tako in ni bilo primernih prostorov za ustanavljanje in likvidiranje obrt- zdravnika. Skupno s Kmetijsko ročal o ugrabitvi petih nih podjetij je povsem nepravilno, zadrugo je občinski odbor prlpra- žirskega uporniškega Nujno potrebno je, da se ob usta- vil sedaj primerne prostore In vsi Vodje so ugrabili Francozi, ko so navijanju podjetja dobro premisli, prebivalci so toplo pozdravili pri- potovali na sestanek s predsedni- občinski ljudski odbor pa prosimo, hod zdravnika. Zdravnik dr. Beri- kom tuniške vlade in maroškim mednarodni plačilni položaj; ob- po vsej verjetnosti — volitve še da pove, kje so vzroki propada slav Vujasln je bil do sedaj uprav- sultanom, čeprav so potovali z ved- enem bomo lahko povečali nakup niso zaključene -r- republikanski tako potrebnega obrtnega obrata v nik Zavoda za transfuzijo krvi v nostjo predsednika francoske vlade inozemskega blaga za široko po- predsednik moral vladati z demo- Kočevju. ” Skopi ju. T viškov, ki jih odkupuje na notranjem trgu država, da bi obdržala cene kmetijskim pridelkom na isti držav Eisenhowerja bila najboljša višini in tako preprečila krizo garancija za zmago republikancev vodij al- ameriškega kmetijstva. na volitvah. Izvoljen je Eisenho- gibanja. Ta pomoč bo omogočila Jugosla- wer, čeprav so ameriški volivci iz-viji zmanjšati nakupovanje živil v volili več demokratskih poslancev inozemstvu in tako izboljšati svoj za senat in kongres, tako da bo I. Molleta. Ta francoski korak je trošnjo ter opreme za lahko in- kratsko večino v obeh domovih. Za naše kmetovalce Živinorejci! Metljavost vam uničuje živino še ta mesec bodo začeli molzni žah in iščejo »gostoljubne« živali- večja področja in s fern okužujejo V ČRNI GORI gradimo kombinat aluminija kontrolorji na nekaterih področjih ce, v katerih se razvijejo naprej, občin Lašče, Ribnica, Sodražica, Te živalice pa so drobni, okrog Loški potok, Kočevje in Predgrad pol cm dolgi polžki »mlakarji« ali zbirati po hlevih vzorce blata vse »blatni polžki«. Samo v teh polž-goveje živine in ovac. Kjer ni do- kih se metljajeve ličinke lahko volj molznih kontrolorjev, bodo to razvijejo naprej v repate ličinke, delo opravili drugi. Razvoj v polžkih traja 4—6 ted- Seveda bo vsakega živinorejca nov, po tem času pa repate ličin-zanimalo, čemu bodo zbiralcem ti ke zlezejo iz polžkov, plavajo ne-vzorci blata. Morda se bo kdo tu- kaj časa po vodi, potem pa se za-di kregal, kaj, vraga, vedno kdo bubijo na bilkah, na dnu mlakuž šari po naših hlevih! Zato prebe- ali na hišicah samih polžkov, če rite vsi živinorejci ta članek jn po- vode, v katerih živijo mlakarji, vejte njegovo vsebino tudi drugim, narastejo, raznesejo polžke z met- Gotovo je že vsak od vas slišal ljavo zalego ali pa same bube na za bolezen, ki se imenuje metljavost aid metiljavost, in ki se javlja prj govedu, pri ovcah in pri prašičih. Pri nas je ta bolezen najpogostejša pri govedu in povzroča travo tudi daleč od običajnih vodnih strug, jarkov in mlakuž. Zabubljene ličinke živijo lahko po 4 mesece In dalj. Ne škoduje jim ne suša ne vročina. Zato se lahko s senom z metljavih področij okužijo živali tudi pozimi in še v zgodnji pomladi. Nadaljevanje prihodnjič Z odlokom Zveznega izvršnega Zaloge in izredno dobri pogoji sveta se bo gradil prvi aluminijski za pridobivanje električne energije kombinat v Črni gori v bližini Ti- na tem področju omogočajo ta- tograda, to pa je samo začetek kojšnjo zgraditev velikega kombi- ustvarjanja velike industrije alu- nata, ki bo proizvedel letno 256 ti-minija pri nas. Ta kombinat je soč ton surovega aluminija. Kom- del širšega programa za razvoj in- binat, ki ga bomo zgradili v bližini dustrije aluminija, ki ima v naši Titograda, bo imel kapaciteto 100 državi poleg črne gore največ na- tisoč ton aluminija letno. Enak ravnih pogojev v Dalmaciji in kombinat je predviden v Mostar-Hercegovini. ju. Ob dalmatinski obali pa pred- videvajo kombinat z zmogljivostjo vost tamkaj izdelanega železa. Takoj za tem kombinatom pa bomo ta- zgradili drugega in to v Mostarju ali v Dalmaciji. O tem so že uvedeni razgovori z nekaterimi tujimi podjetji zaradi kreditiranja teh in-Za kombinat v Titogradu bodo dale kredit ZSSR in Vzhodna Nemčija. Graditi bomo pričeli že letos, poskusno obratovanje kombinata pa je predvideno leta 1961 in to s Po zalogah boksita spada naša 50.000 ton aluminija letno. Po tem polovično kapaciteto. Druga polo- država med najbolj bogate dežele programu bi razširili tudi elektrona . svetu. Boksit je mogoče najti \\zo v Kidričevem, kar bi poveča- vzdolž vse jadranske obale. Zaloge cenijo na 120 milijonov ton. lo proizvodnjo za 15.000 ton. S vica kombinata je predvidena za kasnejši čas. Električno energijo bosta dovajali hidroelektrarni Pe- ČEZ 15 MILIJARD ZA MEHANIZACIJO KMETIJSTVA __ Po podatkih Zveze kmetijsko- pogosto zelo veliko škodo." Metlja- gospodarske zbornice smo od za-vost se pojavlja na področjih, kjer četka letošnjega leta . voda poplavlja pašnike in travnike, in tam, kjer se živina pase okrog stoječih mlak, jarkov in ob počasi tekočih vodah. V našem okraju so ta področja okrog Rašice tja do Roba in Karlovice, sko- uvozili ali bomo še uvozili za ca. 4.120,000.000 din raznih kmetijskih strojev. Za potrebe kmetijstva smo zagotovili 1200 novih traktorjev (700 iz ČSR in 500 iz ZSSR), 1600 traktorskih plugov, po 60 kombajnov za žito raj 'od Sodražice pa do Dolenje va- in koruzo, 12 sušilnic za koruzo in si okrog Travnika v Loškem po- 750 kamionov. toku v Livoldu in Dolgi vasi, v Predsedstvo Zveze kmetijsko-go-Kočevski Reki in v vsej Kolpski zdarskih zbornic je izdelalo pro-dolini Da se metljavost v teh kra- gram uvoza Investicijske opreme jih res javlja, ugotavljamo pogo- v prihodnjem letu. Vrednost opre-sto v klavnicah kadar koljejo ži- me bo znašala kakih 15 milijard vino iz teh krajev. To pa nam potr- 200,000.000 dinarjev ali štirikrat jujejo tudi preiskave posameznih več kakor letos, bolnih živali. Večinoma veste, kakšne znake kaže metljavo govedo: živali večkrat driiskajo, se slabo redijo, hujšajo, imajo manj mleka. Včasih je mleko vodeno, oči se metljavim ži- Kmečki gozdovi zavzemajo valim solzijo in so upadle, več- 28.955 ha ali 49 odst. vseh go-krat se pojavljajo prebavne mot- zdov okraja. nje. Pogosto moramo metljave ži- y teh gozdovih priraste letno vali v sili zaklati, včasih tudi po- 93.089 kub. metrov lesne gmote ginejo. v (bruto). Od tega je prirastka tem v zvezi bomo zgradili ob dal- ručica II in Split I na reki Cetini. Tudi obe elektrarni bodo pričeli graditi letos. Razen koristi, ki jih bo imela od novega kombinata železarna Nikšič, pomeni, ta tovarna aluminija velik doprinos k splošnemu gospodarskemu razvoju črne gore, ker bo zahtevala tudi hitrejšo zgladitev barske luke in železnice Titograd Bar. matinski obali več hidrocentral z zmogljivostjo 10 milijard Kwh. Prvi kombinat aluminija se bo gradil v Titogradu zato, ker so zaloge boksita v bližini Titograda največje, razen tega je v tem predelu tudi precej premoga. S plinskimi premogovimi derivati pa je mogoče oskrbovati železarno v Nikšiču, kar bo vplivalo na kako- Socialno zavarovanje obrtnikov Zadnje dni sklicuje Obrtna zbor- tudi upravni stroški. S tem je da-nica v Koččvju sestanke z zaseb- na možnost prav vsakemu obrtni-nimi obrtniki glede pristopnih iz- ku, da se zavaruje, če ne v višji, jav v socialno zavarovanje ali v pa v najnižji plačilni razred, tako imenovano samopomoč obrt- Mnogo je še ugodnosti in pravic ništva. Do sedaj so bili ti sestan- članov tega zavarovanja, a jih ne ki v Kočevju, Dolenji vasi in Rib- moremo vseh tu naštevati. Zdi se Na pašniku kmetijske uprave Mlaka mi. da bi bila odveč vsaka propaganda, saj je socialno zavarovanje ■/ interesu vsakega obrtnika; zato ne bo nihče okleval in premišljeval, ali naj se vključi ali ne v pričakovano socialno V kmečkih gozdovih več načrtnega gospodarjenja Upoštevajoč okoliščino, da znaša Razen prikazanih gozdno-kultur-povprečna lesna gmota v kmečkih nih del pa je bilo opravljenih tudi gozdovih okraja le 120 m3 (taksa- mnogo gozdno-tehničnih del. Po- nici, v ostalih krajih oziroma občinah pa bodo v naslednjih dneh. Kako so si vsi želeli, da bi že bil rešen ta problem, o katerem se je razpravljalo na mnogih obrtniških sestankih, je pokazala tudi tako težko dosednja udeležba v pristopnih ustanovo. izjavah, čeprav je socialno zava- S polnoštevilnim pristopom obrt-rovanje obrtništva prostovoljno, je nikov k skladu za vzajemno po-število prijavljencev že do sedaj moč bomo pridobili socialno usta-pokazalo, da je bila potreba po novo, ki ne bo le nudila obrtniku tem velika in da je ta problem in njegovi družini vso pomoč v bo-terjal nujne rešitve; le tako je bilo lezni, nesreči in starostni oskrbi, mogoče zagotoviti osnovne pravice ampak bo dala vsakemu zavest, Manj znano je, kaj povzroča igiavcev 49.264 kub. metrov ali 53 250 kub- metrov, je pač razumljiv cUa je izvedena, to je polna klupa- sebno pažnjo smo posvečali popra- delovnemu obrtniku in njegovi da je njegovo socialno vprašanje ža, od sedmih le v eni občini okra- vilu in gradnji novih gozdnih ko- družini za primer bolezni, nesreče, urejeno. Tako se bo lahko vsakdo ja) na 1 ha, namesto normalnih munikacij. invalidnosti in starostne pokojnine, mirno posvetil svojemu strokovne- metljavost, kako se širi in kako odst. in prirastka listavcev 43.825 kub. metrov ali 47 odst. Iz prikazanega se vidi, da je se živali okužijo. Metljavost povzročajo jetrni metljaji (metilji, metulji), to so ploščati črvi v obliki lista, dolgi 2—3 cm (pri govedu) in približno 1 cm široki. Ti črvi živijo v jetrih in žolčevodih obolelih živali, jim pijejo krj in druge za življenje važne tekočine ter dražijo žolčevode, ki zaradi tega pogosto zelo odebelijo in postanejo svojim vrtanjem po jetrih povzročajo živalim bolečine, kradejo jim hrano (kri in druge sokove) in motijo delovanje jeter. Zato tudi opažamo pri bolnih živalih znake, ki sem jih že naštel. V jetrih in žolčevodih živijo samo odrasli metljaji, ki izločajo zre- v kmečkih gozdovih iglavcev za 6 odst. več kot listavcev, kar je glede na to, da se je smatralo v preteklosti bukev za gozdni plevel, prav dobro. Letni etat sečnje je v kmečkih gozdovih določen na 91.872 kub. trdi kof kamen" Metlja'i; s metrov bruto lesne gmote, kar je 98,9 odst. letnega prirastka. Od tega je 41.644 kub. metrov ali 45 odst, iglavcev in trov ali 55 odst. listavcev. V neto gmoti je namenjeno ukrep, ki določa nižji letni etat letnega prirastka. Da bi uravnovesili sečnjo lesa z zmogljivostjo gozdov, je nujno, da vestirali 36 se čimprej izvrši popolna inventarizacija gozdov in izdelajo gozdnogospodarski načrti, ki naj bi bili osnova vsega bodočega gospodarjenja z gozdovi. Precejšen del kmečkih gozdov je degradiran, nekaj je tudi goličav, ki so nastale za časa okupacije, m Nove gradnje, velika popravila Za odmero prispevka so določe- mu delu, razvijal svoje obrtne spo- in popravila kolovozov so bila nj gtirje razredi, z najvišjo osnovo sobnosti in tako koristno vršil opravljena v kmečkih gozdovih na 15.000 din in najnižjo 7000 din. Od dolžnost produktivnega obrtnika. dolžini 44 km. V ta dela smo in- tega ge plačuje 25 odst. prispevka, milijonov dinarjev. y katerem je zajeto vse kritje ob-V. P. veznosti iz sklada članov kakor O. R. Zabeleženo na zboru KZ Fara drugih zemljišč, ki so potrebna zabeleženo: Na poletnem občnem zboru da ima zadruga zelo energič-kmetijske zadruge v Fari je' bilo nega upravnika; 33.500 kub. metrov za prodajo, to je v industrijske namene, 12.400 kub. metrov tehničnega lesa za poln la jajčeca. Le-ta" prihajajo z bla- pravilo gospodarskih poslopij torn bolnih živali na prosto in iz naprav in 33.300 kub. metrov drv njih se v 4 tednih razvijejo drob- za kmečka in nekmečka gospodinj- cev. ne ličinke, ki plavajo po mlaku- stva okraja. pogozditve. Vse to pa narekuje vl-50.228 kub. me- sok p]an gozdno-gojitvenih del. Tako se bo v 1956. letu pogozdilo 120 ha goličav, i zpopolnilo 30 ha mladih kultur in počistilo 180 ha mladih gozdov in gozdnih kultur. Za pogozdovanje je bilo porabljenih 656.600 kosov raznih gozdnih sadik in 293 kg semena iglav- da ni bilo zastopnika druge ko- Pribllžno isti plan gozdno-goj.it- da je bilo med 40 udeleženci kar stelske zadruge iz Banje Loke, kar 30 članov upravnega in nadzorne- priča o slabi povezavi med Koga odbora, zadružnih uslužbencev stelci; da se je kakor po navadi diskusija razvnela proti koncu; da upravnik internata ni hotel ali ni utegnil dvigniti svoj glas »vpijočega v puščavi«, da naj mu že končno zadruga preskrbi 2000 kg krompirja za potrebe interna- in njihovih svojcev. Le deset udeležencev je predstavljalo zadružno članstvo in ostale kmetovalce; da je poročilo nadzornega odbora presenetilo s svojo vsebino, saj so bila do sedaj taka poročila gola formalnost; da se je dotok mleka v zadruž- ta, da ne bo transportnih stroškov nik. z nabavo krompirja iz Kočevja. K ČLANKU »USPEH ZAVISI OD SLEHERNEGA RUDARJA« V zadnji številki Novic se je v članku pod gornjim naslovom vrinila neljuba pomota. Rudnik rjavega premoga v Kočevju ni v zadnjih 9 mesecih dosegel le 40 milijonov dobička in od tega razdelil 10 milijonov med delavce, ampak je ustvaril 80 milijonov dinarjev dobička. Po obračunu za prvih 9 mesecev je razporejenih za plače iz dobička in sicer za izplačilo, premije ter soc. zav. in stanov, fond čez 14 milijonov dinarjev. Od te vsote je bil del v obliki akontacije izplačan za rudarski praz- Operacija goveda v hlevu Veterinarja žužek in Vukelič sta živini«, se lahko zelo občutno dvig-pred kratkim uspešno izvedla ope- ne naša živinoreja, racijo »cesarski rez« kar v hlevu. Ali sta Imela pri vajinem po-V nadaljnjem prinašamo razgovor dvigu kakšne težave ali zapreke? našega dopisnika z vet. žužkom. Franc Petrič, kmet iz Velikih Obiskal sem vet. Jožeta žužka Lašč, kateremu sem nasvetoval, v Velikih Laščah ter ga prosil, naj na bi peljal kravo v bolnišnico, te- pogozdovanje kraških tal ob Kolbi mi odgovoril na nekaj vprašanj ga iz raznih razlogov ni mogel pl, ki so ogrožena zaradi izpira v zvezi z operacijo. Vljudno me storiti. Tako je oddal kravo mesar- nja. venih del bo treba postaviti za vsa no mlekarno kljub poslovanju kon- prihodnja leta. Pospešiti bo treba kurenčne mlekarne v Brodu na spopolnjevanje, podsetev in podsa- Kolpi povečal za ca. 500 litrov na ditev že obstoječih kultur in pri- dan in bo treba kmalu misliti na rodnih mlajev. Bolj nujno in po- remont mlekarskih strojev; trebno je napraviti samostojne že da so zadružniki v načelu odo-obsoječe kulture, razredčene in de- brili ustanovitev novih obratov: gradirane sestoje, kakor pa nada- obrtnega, za predelavo sadja in ljevati s pogozdovanjem negozdnih opekarskega; površin. da je Drž. zavarovalni zavod članka obravnava probleme Gozd- ni seznanjen in jih ne pozna Ni Več pažnje bo treba posvetiti pripravljen prispevati celotni in- ne uprave Grčarice oziroma Pod- res, da dnevno odhajamo z dela ventar za opremo veterinarske preske, ki jih ima s potoškimi domov, čeprav bi to morali zara- ambulante v kostelski dolini; gozdnimi delavci, da se je povečalo zanimanje za Naj povemo to Gozdni delavci iz Podpreske pišejo članek »Znižanje proizvodnih vemo javnosti, da resnično ni ta-stroškov — pot k rentabilnosti« Ičo. želimo sporočiti neznanemu je bil objavljen v Slovenskem po- piscu članka, da s problemi, s ka-ročevalcu 23. oktobra 1956. Pisec terimi se gozdni delavci borimo, di slabih stanovanj. Zelo bi želeli so potoški stanovati v tistih ličnih hišicah, o delavci v svetu poznani kot dobri katerih govori pisec članka. Koli-gozdni tesači-delavci, dobro pozna- kor pa te hišice že obstoje, so to jo v svetu tudi tesane izdelke iz lovske koče, ki pa so na žalost gozdov Loškega potoka, da so zaklenjene. Naj povemo to, da si je povabil v hišo, kjer sva se o ju, s katerim se je pogovoril o po- visok plan pogozdovanja nare- nadaljevanje osuševalnih del na vsem, kar me je zanimalo, lahko menu te operacije in je pristal na kuje tudi povečano proizvodnjo področjih, ki so zamočvirjena; mirno pogovorila. to, da se jo izvrši. Sam sem ob- gozdnih sadik, ki jih moramo še da je edina oblika dela pospe- »Cul sein,« sem dejal, »da ste enem govoril tudi s predstavniki vedno uvažati iz Mengša. Tako Sevalnih odsekov še vedno sestan- vi, tov. žužek, s pomočjo vet. Vu- KZ Velike Lašče, ki so z razume- imamo v okraju 5 večjih dreves- karstvo, a ne stvarno delo; izjema gozdni delodajalci" pred vojno in streho »bajto« napravimo sami de- keliča "iz Dobrepolja z uspehom iz- vanjem gledali na ta podvig. Omo- nic, ki zajemajo 2,56 ha površine, je molzna kontrola in rodovniško po vojni povpraševali po potoških lavci iz lubja posekanih dreves vršili operacijo »cesarski rez«. Ali gočili so nama, da sva lahko iz- ki pa še ne dajejo tistega števila knjigovodstvo; bi ml hoteli povedati kaj več o tem vršila operacijo, če bi operacija ne 8adik, ki jih vsako leto potrebu- da se rodovniška teleta koljejo, za naše čitatelje?« uspela in bi žival poginila, smo se jemo. »šekasta« s hrvatske strani redijo; »Da, to je prvič izvedena ope- domenili, da bo KZ plačala živi- racija — cesarski rez — na terenu. Doslej so te operacije delali le po bolnišnicah. Mnenja sem, da se bo sčasoma marsikaj tega, kar se danes izvaja le po bolnišnicah, vršilo tudi na terenu. Za to imamo vse pogoje, tu so zadruge, ki lah- norejcu kravo. Ali je upati, da bo krava ostala? Operacijo sva izvršila 30. okt.; sedaj je žival tako rekoč izven nevarnosti, vendar pa smo podvzeli gozdnih delavcih. brez kakršnih koli stroškov GU. Na splošno pa javnost o gozd- Vsak, ki pozna tako streho, tudi nih delavcih, o njihovem delu in ve, da ima na ležišča vstop tudi življenjskih pogojih ne ve mnogo, dež in veter, da je v takih sta-Lepo je slišati v omenjenem novanjih v nevarnosti zdravje de-članku Slovenskega poročevalca, lavca, ki je poleg tega tudi slabo kako imajo ti delavci v gozdu hranjen, a kljub temu ne odha-Fotrošniški sveti pri trgovinah tako, da bo trgovina, ki je edina zgrajene lične hišice in kljub temu jamo z dela dnevno domov, am- ŠE O DOBREPOLJSKIH TRGOVINAH v Dobrepolju bi bili zelo potrebni, v vasi, odprta ob sobotah vsaj do vse ukrepe, da žival ostane. Pove- kcr nekatere trgovine nabavljajo 15. ure. S tem bi bilo potrošnikom dati moram tudi to, da smo tele je tako bjag0j pri katerem lahko zelo ustreženo. L. J. ko finančno podprejo te preven- rešili živo, a je drugi dan poginilo. dobro zaslužijo, na potrebe prebi- .... .. - . . 1 _ i .. . .1_*2 „1,1 lmrin-in zJn Ka rfr 1 _ *’ 1 tive naših ljudi, nadalje je tu ved no več dobrega kadra — veterinarjev. Tudi z ustanovitvijo tako imenovanih »postaj za pomoč pri Dosedanji znaki kažejo, da bo žival ostala. Lahko torej rečem, da je to prva uspela operacija v hlevu. Jože Zidar dnevno odhajajo z dela na po 3 ali več ur oddaljene domove. Zakaj se pritožujemo nad normami in tarifnim pravilnikom? Naj po- Knjiga za čebelarje valstva se pa ne ozirajo. Zaradi tega trgovine pogosto ne nudijo potrošnikom niti najnujnejših artiklov. Potrošniški sveti bi bili potrebni po vseh trgovinah, tudi v Ponikvah. Ta KZ še danes nima iz-voljenega predsednika nadzornega pak ob sobotah. želimo in hočemo zaslužiti. Toda čeprav delamo pod zelo težkimi življenjskimi pogoji in si prizadevamo pri delu, so naši prejemki v primerjavi z industrijskimi delavci majhni. želeli bi, da se merodajni krogi , , , ........... temeljiteje seznanijo z našim živ- Končno smo tudi v Strugah do- prednega gospodarstva in kulture. 11en1em ln deiom pisca članka na čakali dan, ko nam jc zasvetila Porok, da Stružanci pri nadalj- 3 3 m' Flsca članlta pa elektrika. Ta dogodek je bil pove- njem delu ne bodo popustili, je zan s skromno svečanostjo. Na njihova dosedanja vnetost, saj so gj"ca"h proslavi, ki je bila 3. novembra, opravili čez 6693 prostovoljnih de-so bili prisotni tudi predstavniki lovnih ur in prispevali čez 2,15 Elektrika v Strugah Naši čebelarji so že dolgo po- ni čebelarski strokovnjak vse, kar odbora. Občni zbor se je vršil še grešali nekako čebelarsko učno je potrebno vedeti praktičnemu če- meseca junija letos, izvolil se je ^ _________________ ^ .......... ^ _______________ knjigo, to je delo, ki bi na po- belarju. Posamezna poglavja opi- tudi nadzorni odbor, ki pa ni kon- olo Koče v je obč inskega ljudske- milij. dinarjev. ljuden, pregleden in razumljiv na- sujejo kratko zgodovino čebelar- stituiran, m tako predsednik nad- ga od,bora Dobrepolje ter rajonski S tem, da smo dobili elektriko, čin vsebovala vse temeljno znanje, stva, pomen čebelarstva za narod- zornega odbora še danes ni izvo- električarji. V imenu krajevnih or- je rešen velik problem, obnovili ki je potrebno praktičnemu čebe- no gospodarstvo, pomembnosti iz ljen. ganizacij je govoril predsednik smo namreč zapuščen mlin, ki larju. Tudi izkušeni čebelarji po- življenja čebeljih družin, čebeljo Ne ugovarjamo, da se trgovine gzoL; dalje sta govorila tudi smo ga v Strugah tako pogrešali, trebujejo priročnik za izpopolnje- pašo, čebelarski inventar, oskrbo- zapirajo ob sobotah ob 13. uri vanje svojega znanja, saj pri nas vanje čebeljih družin, bolezni če- tam, kjer je več trgovin in ima kljub dolgi in slavni čebelarski bel, čebelne škodljivce, zaščito ena od teh dežurno službo. Toda tradiciji čebelarstvo ne napreduje rastlin ter zastrupitve čebel, čebe- Ponikve so oddaljene skoro eno _____________________^___________________v tako, kakor bi bilo želeti. V zad- Ije proizvode, to in ono v pomoč uro hoda od drugih trgovin, go- ostalega "kraja, Špodbujalf so" Štru njih letih se skoraj redno, zlasti začetniku in posebna poglavja iz spodinja pa, ki dela na polju in gance, naj se še nadalje krepko za- v zimskih mesecih, pojavljajo hu- čebelarstva. Ob koncu so navede- pripravlja kosilo, nikakor ne more vzemajo za gospodarski, politični ........ni tudi viri. Zbrano gradivo pojas- do 13. ure nabaviti artiklov, ki jih vabimo, naj bi nam pokazal in dal stanovanja v ličnih gozdarskih hi- K. D. predsednik okraja in predsednik Do sedaj smo morali voziti žito v občine. Vsi trije so poudarjali, da mlin v 12 km oddaljeno Dobrepo-je sedaj postavljen temeljni ka- lje, ali celo v Zagradec. K, D. men za napredek našega dokaj za- TATVINA KOLESA Dne 22. oktobra je bila v Stari cerkvi Jožetu Krkoviču iz Kočevja ukradeno moško kolo. Tat- GOSPODINJSKI TEČAJI Okrajni center za sodobno gospodinjstvo nudi našim gospodinjam in ženam podporo s prirejanjem raznih tečajev za napredek v gospodinjstvu. Do sedaj so bili taki tečaji že v Ortneku, Sušju, pri Gregorju in v Laščah. Sedaj se pripravlja tečaj v Krvavi peči, nato v Dobrepolju, pozimi pa bo v Ortneku kombinirani šivalni in krojni tečaj. Te tečaje uspešno vodi priljubljena gospodinjska učite- A i,cmhp na čeheliih družinah ki ni tudi viri. Zbrano gradivo pojas- do 13. ure nabaviti artiklov, ki jm v„UllT_. V, ‘ ip vevja iih novnroča nomanikljivo znanje njuje 138 slik in risb. Cena je 850 rabi v nedeljo. Ako opoldne le ma- " f k .®’ , . 3 . vino 3e prijavil organom, LM, ti so ljica tov. Cvarova. Za njen trud 3$ ^Zmorer^ temu nedostatku, din za knjigo, vezano v polpiatno. lo zamudi, je ura 13 in trgovina ^mreč elektriko dobilo Sele nekaj takoj izvršU1 vsestranske poizved- in dobro voljo ji izrekamo vse pn- ie‘ izdala te dni založba »Kmečka Knjiga Praktično čebelarjenje bo zaprta. To je za take vasi, kjer hiš. kl stojijo ob glavnem v u be jn v kratkem času izsledili sto- znanje. Dolžnost ljudskega odbora NOGOMETNA TEKMOVANJA NAŠIH MOŠTEV Konec tekem za letos Svoboda : Partizan (Ribnica) 3:1 (1:1) Knjiga o telesni vzgoji v Ribniški dolini Deveto kolo je prineslo presenečenje samo v tem, da je Partizan B prav dobro zaigral proti Beli krajini iz Črnomlja. Svoboda je odnesla pičlo zmago iz Ribnice, mesta sta zaostala za eno kolo. LESTVICA Svoboda 9 8 1 0 50:11 17 Črnomelj 9 7 0 2 39:19 14 Partizan 8 6 0 2 23:16 12 Elan 8 4 1 3 15:11 9 Škofljica 9 4 0 5 21:19 8 Partizan B 9 4 0 5 12:25 8 Grosuplje 9 1 0 8 8:31 2 Ribnica 9 0 0 9 7:42 0 Preteklo nedeljo so bili nogome- Rezultot ne ustreza poteku igre Pred seboj imam lično knjižico od leta 1919 do začetka druge sve- jih prostih ur, pa tudi materialno z naslovom »50 let telesne vzgoje tovne vojne, tretje razdobje pa za- prispevali, tako da je postal danes v Ribniški dolini« (1906—1956), jema leta okupacije, prerod dru- Partizan v Ribnici res množična taši Svobode v gosteh pri Partiza- ki je izšla v založbi Društva za te- štva po osvoboditvi in delo vse do organizacija, ki ima vodilno vlogo nu v Ribnici. Povratno srečanje se lesno vzgojo Partizan Ribnica, ti- sedanjih dni. Na kraju je tudi lep tako v športnem kakor tudi kul-je močno razlikovalo od onega skala pa jo je železniška tiskarna prispevek o turističnih znamenito- turnem izživljanju na tem področ-spomladi. Svobodi se je godilo isto v Ljubljani. Knjižica je izšla na stih, ki jih je tudi Ribniška dolina ju. V knjigi je tudi tehten prispe-kot Partizanu A v Ribnici. 90 straneh in je prva publikacija polna. vek o deležu Ribničanov v narod- Vzrok za nizko razliko ne leži na te vrste, ki je izšla v Ribniški do- Knjiga o telesni vzgoji v zad- noosvobodilni vojni. Tu med dru-igralcih Svobode. Pri Partizanu lini. V knjigi, če jo tako imenu- njih 50 letih v Ribniški dolini nam gim beremo, da je dal ribniški So-Ribnica so igrali tudi neverificira- jemo, beremo uvodoma prispevek pripoveduje, v kakšnih pogojih si kol nad 200 borcev in bork. Mnogi tov. Zorana Poliča, predsednika je utirala pot napredna ideja ta- med njimi so dali življenja za svo-Sveta za telesno vzgojo FLRJ, o kratnega sokolstva v Ribniški do- bodo. pomenu društev za telesno vzgojo lini pa tudi v ostalih krajih Slo- Lepo opremljena knjiga, katero Bela krajina (Črnomelj) Predpreteklo nedeljo so pokazali mladinci Partizana B, kako je treba igrati nogomet. Maloštevilni -kibici« ne bodo pozabili te tekme. Prav dobri gostje so si zagotovili zmago šele v 86. minuti Igre, in še to bolj slučajno kot pa zasluženo. Izid tekme ne ustreza dogodkom Partizan B (Kočevje) 2:0 (0:0) Pičo n., Ivanetič, Pilica in Baštar se je sijajno razvijal. Vztrajno so se borili za žogo in pomagali obrambi. Akcije na vrata gostov so bile brezhibno izvedene, le da se niso zaključile z efektnim strelom. Žoga se ni ustavljala pod nogami kot pri napadalcih A moštva. Prenašali so jo ni igralci,'kar sc je ugotovilo že na tekmi Partizan A : Partizan- Ribnica v Ribnici. _ ________________ __________ Takrat se funkcionarjem Parti- Partizan, tako v krepitvi zdravja veni je. Takrat je imelo sokolsko poživljajo številne fotografije za- zana A ni dalo, da bi o tem ob- in moči ter pomembni vlogi za gibanje značaj napredne politične služnih delavcev in delavk za te- vcstili Nogometno zvezo Sloveni- vzgojo mladega rodu v zdrave in in nacionalne idejnosti, kar se je lesno vzgojo, je lep in trajen do- je, češ, saj imamo dve piki v že- napredne državljane. Sledi fotogra- kasneje tudi izkazalo pri veliki ude- pu. Za razliko v zgoditkih pa jim fija tov. Mitja Ribičiča, predsedni- ležbj članstva Sokola v NOB. :: i_ : ^ X i _ . _ _Cii............1 L , ni*n K tiilfTA in i vnr, na igrišču ob Rinži. Bolj bi bil na nasprotnika, ne da bi padla na tla, mestu neodločen rezultat. Domači dovršeno in premišljeno. .Gostje so napadalci niso znali izkoristiti ne- se morali zelo truditi, da so oču-šletih prilik in so zgrešili nekaj vali svojo mrežo nedotaknjeno. Pri zelo zrelih priložnosti, med nji- tem so si pomagali tudi z rokami, mi dve 11-metrovki in indirektni Zato je sodnik dosodil dve enajst-strel 7 m pred vrati gostov. metrovki in indirektni strel 7 me- Kako so igrali domačini? tr°v pred vrati gostov. Vsi kazen-Obrambna taktika je bila odlič- "M streti s« ostali neizkoriščeni, no izpeljana. Nekak dvojni W si- Lepo je bilo gledati domače na-stem se je dosledno izvajal, padalce, kako se razumejo med se-Obramba gostom vše do 86. minu- boj. Napadalci so z dovršenim pote ni dala prilike, da bi se izka- dajanjem ~ ^ "r"'“ ’ ni nič mar, ker jih imajo preveč, ka »Partizana« Slovenije, ljudske Ribničani so se zato poslužili iste- ga poslanca tov. Matije Maležiča, ga načina in si pomagali z dobri- predsednika OLO tov. Janeza Firmi igralci iz vojske. nata in predsednika ObLO Ribni- Vsekakor bi bilo prav, da se z ca tov. Jožeta Selška. 50-letno de-neverificiranimi igralci napravi lovanje Partizana oziroma njego- pred vrata red- Ali naJ jih klubi verificirajo vega predhodnika Sokola je raz- ah pa bo v bodoče v vsakem takem deljeno na tri razdobja. O vsakem primeru treba primerno ukrepati, od njih govori posebno poglavje: Prvenstveno tekmovanje bo izgu- prvo nam prikaže ustanovitev Šobilo na pomenu, če se bo še na- kola leta 1906 in njegovo delova- Knjigo je vredno vzeti v roke in jo prebrati. Med drugim nam govori vali o malih ljudeh, ki so žrtvo-za svoje društvo mnogo svo- kument o ribniškem človeku, in gre zato njenim avtorjem, predvsem pa tov. Andreju Arku, ki se je s tem delom najbolj trudil, vsa pohvala. Knjiga stane le 200 din in jo vsem toplo priporočamo. Ob zaključku predvojaške vzgoje dalje dovoljevalo, da nogometna moštva krepijo prav dobri neveri-ficirani igralci, ki niso domačini. Dne 24. oktobra 1956 ob 16. uri o se zbrali mladinci, obvezniki nje do leta 1914, to je do začetka predvojaške vzgoje iz 1. čete delavske mladine mesta Kočevje, da bi s skromno proslavo zaključili pouk za leto 1956. V lepem in strumnem koraku so prikorakali na travnik pred stav- prve svetovne vojne, drugo razdobje nam govori o delu društva pa je prejel najmlajši obveznik Srečko Petrovič iz Kočevja. Zbranim mladincem je nadalje govoril tov. Janez Pirnat, ki jim je v lepih besedah pokazal, kakšen naj bo današnji mladinec v vsakem pogledu. Nadalje je čestital vsem mladincem k doseženemu zali. Ko jc popustila kondicija pri mladincih, se je gostom posrečilo iz neposredne bližine 4 m dvakrat potresti mrežo pri Mrharju. Vsa prizadevanja Belokranjcev, da bi potresli Partizanovo mrežo od 11 in več metrov se niso mogla ures- z lahkoto preigravali obrambne igralce gostov, kjer je bil zlasti odličen srednji krilec, ki je sploh najboljši na Dolenjskem. Vsi so bili mojstri v obvladanju žoge. Skrajna požrtvovalnost in start na prvo žogo pa je bil na tej tekmi poglavje zase. Letos še ni- ničiti zaradi sijajne obrambe do- smo videli na nobeni nogometni mačih, kj so delali naravnost ču- tekmi tako požrtvovalnih igralcev, deže. Kjer je bila žoga, tam je bi- če ni bilo mogoče drugače zausta-la noga domačinov. Najboljši igra- viti nasprotnika, so se metali pod lec gostov, ki jc dal A moštvu noge ali pa v padu z glavo izbi-Partizana 3 gole, ob uspešni jali žogo izpred nog gostov (Polh) obrambi sploh ni prišel do veljave, ter tako reševali nevarne situacije Domači napad v postavi čuk, pred svojim) vrati. Priča strogo kaznovan »Vrč hodi toliko časa k studen- kariera igralca, ki ne ve, ali noče cu, dokler se ne ubije,« pravi slo- priznati, da nekaj dolguje Partiza-venski pregovor. To je okusil na svoj; koži tudi Milče Priča, znani kočevski nogometaš in igralec namiznega tenisa, ko mu je disciplinski odbor Partizana izrekel stroko kazen: 6 mesecev prepovedi nastopanja na tekmovanjih in ostalega športnega udejstvovanja. Žalostno je, da mora ravno eden velikih športnih talentov prednjačiti v nedisciplini in slabem odnosu do svojega društva, do društva, ki mu je dalo vse, da bi lahko dosegel vrhunske uspehe v športu. To pot je bil Priča kaznovan zaradi svojih izpadov pri nogometu, prav pa je, da omenimo, bo Okrajnega ljudskega odbora, uspehu, najboljše pa je pohvalil in Tu so bili že zbrani: predsednik vsakemu osebno čestital. Na zaključku so mladinci inko- OLO tov. Janez Pirnat, podpredsednik Občinskega ljudskega odbora tov. Miha Kogoj in odborniki. Raport je prevzel predsednik OLO in pozdravil zbrane mladince, ki so mu odgovorili z glasnim »Zdravo«. Komandant odreda je imel go- mandirji izvršili še mimohod, ki jim je zelo dobro uspel; vsi prisotni so bili začudeni nad strumnim korakom in nad ponosno držo mladincev predvojaške vzgoje iz mesta Kočevja. Naj omenimo samo besede najstarejšega člana Občinskega ljudskega odbora Ko- nu, ki mu je omogočil nastopanje po mnogih mestih naše domovine in celo v državni reprezentanci, in ki mu je dajal na razpolago brezplačno vso opremo in rekvizite. Sedanja društvena uprava TVD »Partizan« Ribnica KRATKE VESTI * Zanimiva knjiga »56 let telesne vzgoje, v Ribniški dolini« jc že dalj časa v prodaji, člani Partizana jo lahko dobe v svojih društvih. ŠAH V teku so turnirji za dosego tretje kategorije v obeh kočevskih šahovskih društvih. V Kočevju je turnir pred koncem: vodi De jak pred Antonom Klaričem, žagarjem in Hočevarjem. Na rednem mesečnem brzoturnirju za mesec oktober je zmagal Janez Dejak, II. da je bil za enake postopke kaz- mesto je dosegel Stanislav Muren, novan že lani pri namiznem tenisu. IH. in IV. mesto pa si delita An-Tako se končuje neslavno športna ton Jurkovič in Jože Strah. PRIDITE K TELOVADBI! Obveščamo vse člane Partizana, da je končno zagotovljena redna uporaba šeškovega doma za potrebe telesne vzgoje. Zato se bo zopet začelo z redno vadbo za vse oddelke v ponedeljek, dne 12. novembra po že objavljenem razporedu. Zdrav duh v zdravem telesu! Načelstvo Partizana OBVESTILA KOČEVJE Rodile so: Zlozjan Stanislava, gospodinja iz Kočevja — deklico; Flisar Kristina, gospodinja iz Gorenja — deklico; Rozman Anica, gozdna delavka iz Koprivnika — niča socialne pomoč) iz Tisovca — stara 74 let; Francelj Marija, kmetovalka iz Ponikev — stara 75 let; Žnidaršič Ana, preužitka-rica iz Zdenske vasi — stara 82 fa, žagarska delavka iz Dolenje vasi. čestitamo! RIBNICA Rodile so: šumič Jovana, gospodinja iz Ribnice — dečka; Mi- deklico; Štalcer Friderika, živino- cialne pomoči rejka iz Koprivnika — dečka; Gra- drAGA-LOSKI POTOK dišar Marija, izdelovalka J*p z Rodl]e so; Bartol Pavla, gospo-Kočevja — dečka, Gričar Frančl- d iz Travnika — deklico; ška, gospodinja iz Kočevja — aec- K gospodinja iz Hriba ka; žagar Milka, gospodinja iz _ let; Polajžer Jernej, prejemnik so- klič Jožefa, gospodinja iz Gorenje star 73 let. Žagar ------- ~ - Padovega pri Osilnici — deklico, Baškovič Marija, gospodinja iz Banje Loke — deklico. Srečnim mamicam čestitamo. Poročili so se: Gcld Štefan, mizarski pomočnik iz Starega loga, in Saje Frančiška, živlnorejka iz Starega loga; Pezdirc Franc, šofer iz Livolda, in Ivančič Ivanka, ključavničarka iz Livolda; Furlan iz Livolda, Srečnima mamicama čestitamo! Poročili so se: Mohar Zdenko, frizer s Hriba, in Bartol Kristina, vzgojiteljica s’ Hriba, Kverh Andrej, zidarski delavec iz Kočevja, in Mohar Ivana, kuharska pomočnica iz Kočevja, Debeljak Franc, kmetovalec iz Retij, in Oražem Marija, kmetovalka i’z Retij. čestitamo! Umrla je: Mohar Jožefa, gospo- vasi — dečka. Srečnima mamicama čestitamo! Poročili so se: Krašovec Anton, davčni referent iz Ribnice, in Zbačnik Kristina, knjigovodkinja iz Gorenje vasi; Lesar Janez, krojač iz Nemške vasi, in Kljun Nežka, kmetovalka iz Nemšae vasi; Govže Jože, lesostrugar iz Sušja, in Lesar Marija, kmetovalka iz Sušja. čestitamo! Umrli so: žuk Terezija, gospodinja iz Hrovače — stara 48 let, Mihelič Frančiška, gospodinja iz Brež — stara 73 let. Anton, gozdni delavec UOZiCltl in Ivančič Danijela, ključavničar- dinja Jz Retij __ stara 78 ’le® ka iz Livolda; Lesar Ivan, uslužbenec iz Kočevske Reke, in Berlan LAŠČE Ljudmila knjigovodkinja iz Dolge . Rodile so: Oblak Vida, gospodi-vasi; švajgel Jože, kopač iz Ko- nja iz Rigelj pri Ortneku — de-čevja, in Novak Cvetka, delavka klico; Modic Anica, gospodinja iz iz Kočevja; Južnič Anton, delavec Marolč —. deklico; Kraševec Ma-iz Kočevja’, in škotnik Terezija, rija, gospodinja iz Tomažinov — kuharska pomočnica iz Kočevja; Vršnik Franc, šofer iz Kočevja in Marinč Ivana, gospodinjska pomočnica iz Stare cerkve; Kordiš Miroslav, ključavničar iz Konca vasi, in Vavtar Dragica, tkalka iz Stare cerkve; Petrovič Alojzij, sodar iz Kočevja, in Galič Milka, gospodinja iz Kočevja; Mihelič Ivan, delavec iz Stare cerkve, in Troha Marija, natakarica iz Stare cerkve. — čestimamo! Umrli so: Martinčič Emanuel, osebni upokojenec iz Gorenjih Lo-žin — star 69 let; Kajfež Martin, dečka; Zgonec Elka, gospodinja iz Sekiršč — deklico. Srečnim mamicam čestitamo! Poročili so se: Prijatelj Frančišek, kmetovalec iz Velikih Poljan, in Gorjup Marija, kmetovalka iz Gornje Podpoljane; Bajec Rudolf, e^ektroinstalater iz Cerknice, in Hočevar Julijana, kmetovalka iz Podulaka. čestitamo! Umrla je: Lunder Neža, pre- užitkarlca iz Zadnikov — stara 100 let. ■ PREDGRAD Rodile so: Tekovec Marija, go- Uredništvo Rodile so dinja iz Zapotoka — deklico; Klun Polda, gospodinja iz Zamosteca deklico, Morn Ivana, gospodinja iz Vinic — dsčka. Srečnim mamicam čestitamo! Poročili so se: šega Jože, kmetovalec iz Ravnega dola, in Pintar Marija, kmetovalka iz Lipovšice; Mestek Ivan, izdelovalec suhe robe iz Zamosteca, in Mihelič Ivanka, kmetovalka iz Kračali; Ofak Alojz, krojaški pomočnik iz Borovca, in Pintar Pavla, natakarica iz Lipovščice. čestitamo! Umrli so: Vavtar Magdalena, preužltkarica lz Sodražice — stara 73 let; Ponikvar Miri ja, gospodinja iz črnca — stara 80 let. * Na izbirnem tekmovanju najboljših slovenskih igralk namiznega tenisa v Ljubljani so se naše tekmovalke plasirale takole: Jančeva deli 3.—6. mesto, Mravljetova pa je z 8. mestom zadnja. Jančeva je dosegla 3 zmage, Mravljetova pa eno. * Novi profesor na gimnaziji tov. Galič je močno ojačil odbojkarske vrste Partizana. Skupno z Bednarikom tudi marljivo trenira mladince. * Nekaj najmarljivejših smučarjev je že očistilo del slalomske proge na pobočju Mestnega vrha. Večina pa se je potuhnila. KINO ,' JADRAN« Kočevje od 9. do 11. nov. ameriški barvni film »Veselo izkrcavanje«; 14. in 15. nov. ameriški film »Dekle iz vasi«; od 16. do 18. nov. ruski barvni film »Svetovni prvak«; 18. nov. ob 10. uri dopoldne mladinski film program IV; 21. in 22. nov. bolg. film »Pod jarmom«. »SVOBODA« Rudnik: 10. in 11. nov. amer. barvni film »Gog«; 17. in 18. nov. ameriški film »Pesmi zlatega zapada«. »RIBNICA«; 10. in 11. nov. ameriški film »Trinajsta ura«; predfilm: »Mojstri biljarda«; 17. in 18. nov. brazilski film »Sinha Moča«, predfilm »Prvenstvo v kajak-slalomu«. »LOŠKI POTOK«: 10. in 11. nov. ameriški film »Ni malih grehov«; 17. in 18. nov. ameriški film »Viharni zaliv«. »SODRAŽICA«; 10. in 11. nov. angleški barvni film »Afriška kraljica«; 17. in 18. oiov. ameriški film »Trinajsta ura«. vor, v katerem je prikazal dobre čevje tov. čerota Petra, ki je de-in slabe strani pouka v letu 1956. jal: »To so že sedaj' pravi vo-V svojem goyoru je predvsem po- jaki!« hvalil mladince III. učnega leta, Sledilo je še kratko, toda sloves-ki so končali pouk s prav dobrim no stiskanje rok med komandirji uspehom. Tudi v disciplini so bili in mladinci, še enkrat so se poti mladinci zelo dobri. Ob tej pri- zdravili: »Zdravo«, nato pa so mla-liki so najboljši mladinci prejeli dinci odšli zopet vsak na svoje lepa darila, ki so jih darovala raz- delo. na podjetja iz Kočevja. Nagrado Ob tej priliki se mladinci in ko-Tekstilne tovarne Kočevje je pre- mandirji še posebej zahvaljujejo jel mladinec Ludvik Damše iz Ko- vsem podjetjem, ki so obdarila čevja, nagrado »Ključavničarstva« najboljše mladince, le-ti so si ta Alojz Lesar iz Kočevja, nagrado darila s svojim prizadevanjem in »Kleparstva« Ernest Tušek iz Slo- vzornim obnašanjem popolnoma venske vasi, nagrado »Vodovoda« zaslužili. NAMIZNI TENIS MLADINSKI TURNIR V. mladinski Horvat-kup je zbral le malo igralcev in igralk namiznega tenisa. Sicer so poslala vodilna slovenska društva svoje ekipe, vendar je opaziti, da je prišlo v tej sezoni do močne zamenjave generacij pri mladincih. Prijavljeni Jeseničani niso nastopili iz neznanega razloga. Nastop naših je bil dober in nas je utrdil v prepričanju, da mora iz naše mladine nekaj postati. Vila Isteničeva je prav nepričakovano, toda zanesljivo premagala Jernejčičevo iz Kranja in se uvrstila na 2. mesto. Njen uspeh in igra ostalih deklet sta znova potrdila dejstvo, da je Kočevje takoj za Kranjem in pred ostalimi v ženskem mladinskem namiznem tenisu. Fantje so v prvem kolu premagali ljubljanski Odred s 5:2. Turk in Obranovič se nista dala, Fincu pa ni šlo od rok. Proti Kranju sicer ni bilo pričakovati posebnega, vendar je Fine z zmago nad Kovačičem nepričakovano presenetil. Turk je še enkrat pokazal, da je trenutno kočevski igralec št. 1 in mu je le malo manjkalo, da ni zmagal nad Kovačičem, kar bi ga privedlo med najboljšo četverico. Drugo garnituro z Leskovškom na čelu je odlikovala borbenost. Ker je ostalo časopisje že zabeležilo rezultate tega turnirja, navajamo samo mesta domačih tekmovalcev. Ekipno mladinci: 3. Kočevje A. Posamezno mladinke: 2. Istenič, 4. Pust. Dvojice mladinci: 3. Turk, Obranovič. Dvojice mladinke: 2. Istenič, Pust. Dvojice mešano: 3. Turk, Isteničeva in Obranovič, Pustova. oeoeoecDecDeoecDecDecDacDioeoecDecDECD SODRAŽICA Govže Marija, gospo- »VELIKE LAŠČE«: 10. in 11. nov ameriški film »Tujec na begu«; 17. in 18. nov. ameriški film »V vrtincu«. .DOBREPOLJE«: 10. in 11. nov. ameriški film »Sestrična Rahela«; 14. nov. angleški film »Mandy«; 17. in 18. nov. slovenski film »Tri zgodbe«; 22. nov. francoski film »Polkovnik Chabert«. 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o o ■ o DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto 10. nov. od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure v Kočevju trgovina »Hrana«, v Ribnici pa Trgovina z ■ mešanim blagom; v soboto 17. no- U vembra od 8. do 12. ure in od 15. ■ do 18. ure v Kočevju trgovina Q »Oskrba«, v Ribnici pa trgovina ■ »Živila«. Q 80 let; Podnar Marija, uživalka rodbinske invalidnine iz Osilnice — ■stra 81 let. DOBREPOLJE Rodila je: Francelj Roza, go- spodinja iz Bruhanje vasi — dečka. Srečni mamici čestitamo! Umrli so: Tešnik Ivana, prejem- PREKLIC Podpisana Julijana Merhar iz in uprava v Kočevju, osebni upokojenec iz Vrha — star spodinja iz Jelenje vasi — deklico; Ljubljanska c. 22. Telef. 3-89. — Mavrin Karlina, gospodinja iz Go- Tek. račun pri podružnici NB Korenje Podgore — dečka. čevje, št. 617-T-388. — Letna na- Srečnima mamicama čestitamo! ročnina znaša 240 din, polletna 120 Prigorice 20, p. Dolenja vas, pre-Poročlli so se: Bajec Izidor, zi- in je plačljiva vnaprej. Za inozem- kllcujem neresnične obdolžitve v darskl pomočnik iz Orešja, in Ko- stvo 500 din, oziroma 1,50 ameri- zvezi s tatvino voznih »vag«, ki be Katarina, kmetovalka iz Dole- škega dolarja. Poštnina plačana v sem jih izrekla o Francu Oražmu, njih Radencev; Matelič Rudolf, gotovini. Rokopisi se ne vračajo, kovaču iz Dolenje vasi št. 58. mizar iz Jevšček, in Hrovat Jože- Tiska tiskarna »Urška« v Kočevju Julijana Merhar Železn i na Velike Lašče sporoča, da prodaja industrijske proizvode, tudi dvokolesa in radio aparate na potrošniški kredit Industriji in obrti nudimo palično in fazonsko železo, pločevino in ostale kovinske izdelke po najnižjih dnevnih cenah Železnina Velike Lašče - Telefon št. 8 0 ■ o ■ o 5 o 1 CD ■ CD 1CD ■ CD ■ CD 1 CD 1 CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ O ■ CD ■ CD ■ I 'd ■ 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ 6 o ■ o ■ o ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o t Iz življenja naših društev Ribniška gasilska zveza na pohodu Kako zaželjeno je kulturno delovanje na deželi, so imeli priliko spoznati ribniški gasilci v nedeljo dne 14. oktobra na svoji gasilski turneji, katere se je udeležila na pobudo okrajne in občinske zveze godba občinske gasilske zveze, moški zbor in desetina gasilk. Program je bil skrbno pripravljen. Na svojem krožnem pohodu so se nastopajoči ustavili v Sodražici, v Loškem potoku, v Cabru, Osilnici in v Brodu na Kolpi. Povsod so izvajali svoj program neumorno, čeprav so bili utrujeni spričo številnih nastopov in dolgega potovanja. Sodraščanom smo napravili vljudnostni obisk in godba jim je v pozdrav zaigrala veselo koračnico. Njihovi želji, da bi se dalj časa zadržali, jim zapeli in še zaigrali, žal nismo mogli ustreči spričo pomanjkanja časa, kar naj nam oprostijo. V Loškem potoku nas sicer ni pričakovalo mnogo ljudi, ker je bila pač neprimerna ura, zato pa nas je prijazno objelo višinsko jutranje sonce, ko je premagalo gosto in neprijetno jesensko meglo. Za naš nastop se je z malo zamudo zbralo nad vse pričakovanje toliko ljudi, da so napolniti kinodvorano. Z velikim zanimanjem so sledili sporedu, odobravali točko za točko in končno je gasilsko društvo z izdatnim pr ispevkom za kritje stroškov dokazalo svoje zadovoljstvo. Moralno in finančno okrepljene nas je vse veselo sprejela cela Podpreska. Vsi so bili zbrani, mladi in stari, kakor vedno ob enakih prilikah. Prijetno nam je bilo pri srcu. Vstopivši v društveni dom so mnogi, ki tega kraja niso poznali, široko odprli oči nad presenečenjem, ki jim ga je nudila prostorna, lepo okrašena lesena dvorana, plod velike prizadevnosti, požrtvovalnosti in pridnosti vseh občanov s tovarišema Pantarjem in Kaličem na čelu. V lastnem domu so Podpreščani skupno s člani sosednjega društva Draga in okoliških vasi zelo zadovoljni sledili izvajanjem prirediteljev. Všeč jim je bil tudi šolski trodelni napad ženske desetine, kar je še posebej zanimalo domačo žensko desetino, ki je prisostvovala v svečanih uniformah. Nepričakovano je društvo obdržalo vse goste na izdatni zakuski. Domača učiteljica tov. Angela Levstek iz Sajovca pri Ribnici se je z zbranimi besedami lepo zahvalila gasilcem občinske gasilske zveze v Ribnici s tov. Češarkom na čelu za požrtvovalnost in izredni trud z željo, da bi se enaki nastopi še ponovili, češ da so za osamljeno delovno ljudstvo v teh oddaljenih krajih zelo pomembni in zaželjeni. Za kratek čas smo se ustavili na Travi, kjer deluje od svojih mladih let znana delavka na prosvetnem in gospodarskem polju, učiteljica tov. Nada Vrečko. Njeno neumorno delovanje sega vidno tudi v gasilsko društvo in njena zasluga je, da je prejelo društvo kompletno motorno brizgalno. Tudi to pot je bila na nogah, pridružila se je gasilkam iz Ribnice in jih povabila v svoje skromno toda zelo prijazno stanovanje in jih pogostila, medtem pa je godba njej na čast zaigrala poskočni marš. Po ostrih serpentinah smo se naenkrat znašli na republiški meji ob Cabranki in že tudi v Cabru. Nasproti nam pridejo čabranski gasilci s predsednikom Urhom in njegovim sinom komandantom na čelu. Naše staro poznanstvo še ni zamrlo, lepo so nas sprejeli, prisrčno pozdravili ter želeli dobrodošlico na hrvatskih tleh. Sledile so kratke priprave za nastop, zaužili smo kosilo, vmes pa so se vršili gasilski razgovori o vzajemni gasilski pomoči in tovariškem sodelovanju, ki so potekali tako prijetno domače, da smo imeli občutek, da smo v Cabru tudi doma. V Osilnici je najmlajša gasilska edinica. Ni še razvita in nima še urejenega gasilskega udejstvovanja, ker primanjkuje moških. Ti so skoraj stalno odsotni zaradi zaslužka, ker jim domača zemlja ne nudi dovolj, da bi mogli preživeti svoje družine. Iz tega razloga smo priporočali Zbranemu občinstvu, da se vključijo v gasilstvo vse žene in dekleta, da nadomestijo moške v požarnovarnostni službi vsaj v času njihove odsotnosti. Upamo, da smo z nastopom ženske desetine s šolskim trodelnim napadom ovrgli tozadevne pomisleke in da bo Osilnica prva, kjer bodo žene in dekleta prevzele težko toda človekoljubno dolžnost požarne varnosti. Nadaljevali smo naše potovanje in pot nas je vodila ob Kolpi večji del po hrvatski strani na Brod ob Kolpi, kjer so nas tamkajšnji prebivalci in iz sosednjih slovenskih krajev, domači gasilci in gasilci iz Fare pričakovali, da prisostvujejo zaključnemu .nastopu v veliki dvorani zadružnega doma. V pozdravnem nagovoru je naš zastopnik ugotovil, da za gasilce ne velja narodnostna ali republiška meja, da je naše tovariško sodelovanje v preteklosti bilo složno in da je služilo splošni koristi. Enako je ponudil hrvatskemu narodu gasilsko roko tudi za bodoče, kar je sprejelo občinstvo z velikim pritrjevanjem in tako se je zagotovila med obmejnimi Hrvati in Slovenci vzajemna gasilska pomoč v dobrobit vseh. Vzorni in disciplinirani so bili vsi izletniki, kar je bilo zlasti opaziti med godbeniki. Njih obna- šanje je bilo res v skladu z njihovo lepo uniformo, ki so jo ta dan prvič oblekli. Občinski gasilski zvezi v Ribnici čestitamo k njenim uspehom, ki so ponos in znak kulturne zrelosti ribniškega prebivalstva. Zato naj ne bo niti posameznika niti gospodarskega podjetja in niti ustanove, ki ne bi olajšala nesebičnega prizadevanja predsednika občinske gasilske zveze tov. Češarka za napredek gasilstva. Iz Sfarega trga ob Kolpi 1. novembra so bile na grobovih padlih borcev vsepovsod žalne svečanosti. Na pokopališču v Starem trgu, kjer je pokopanih več borcev, je bil lep program, žalostinke je igrala gasilska godba, moški pevski zbor pa je zapel več pesmi. Govoril je tajnik občine Drago Au-pič in je v ganljivih pa obenem zanosnih besedah obudil spomin na junaštvo padlih za svobodo. Ob njegovih besedah se je marsikomu zarosilo oko. Častno salvo je izstrelil vod miličnikov. DELO ZGODOVINSKIH IN SPOMENIŠKIH KOMISIJ OHRANIMO SPOMINE NA NOB V Kočevju je bila 24. oktobra konferenca predsednikov zgodovinskih in spomeniških komisij pri občinskih odborih ZB. Predsedniki komisij so podali poročilo o delu komisij po posameznih občinah. Na podlagi teh poročil razberemo, da navedene komisije delajo in so bili povsod doseženi večji ali manjši uspehi. O čem so vse razpravljali .na tej konferenci? Predstavnik s Turjaka je sprožil vprašanje ureditve partizanskega grobišča, kjer je zakopanih nad sto žrtev podivjanih domobrancev, predstavnik iz Predgrada pa je predlagal, da se postavi spomenik padlim borcem iz občine Predgrad. Med najvažnejše naloge zgodovinskih komisij sodi zbiranje zgodovinskega materiala, pisanje spominov iz dni NOB, občinskih kronik in življenjepisov padlih borcev. Slednje naj bi bilo zaključeno še to zimo. Pregledati je treba; koliko svojcev padlih borcev in žrtev fašističnega terorja še ni prejelo spomenic za padle. Organizacije ZB naj določijo ljudi, katerih dolžnost bo varovati spomenike iz NOB. Na sedežih občinskih odbor ov ZB bo treba čimprej uvesti kartoteke o članstvu. Organizacije ZB naj v bodoče organizirajo izlete šolske mladine v kraje, znane iz NOB, ker se bodo tako mladini najbolj vtisnili v spomin slavni dogodki iz narodnoosvobodilne vojne. Poudarjeno je bilo tudi, naj bi v šoli več govorili o polpretekli dobi NOV. Na konferenci so razpravljali tudi o delu izvenarmadne vzgoje. Na splošno te komisije dobro delajo. Sprejet je bil sklep, da se občinski odbori ZB v najkrajšem času sestanejo in razpravljajo o vseh vprašanjih, o katerih so govorili na konferenci, ter sprejmejo načrt za delo v zimskem času. -žem- lie Milke Drofenikove ni več Stari trg ob Kolpi . IN TA DELAVSKI VLAK . .. Delavski vlak kakor da kljubuje našim prošnjam in pritožbam. Še kar naprej zamuja in delavci od tega nimajo drugega kot jezo, ko zapravljajo čas s čakanjem na postajah. Mislimo, da naša prošnja ni ne-izpolnjiva. Treba je le, da se nekdo resno zavzame za nas. Zato prosimo železniško direkcijo v Ljubljani, da to končno tudi stori. Postajališče v Dvorski vasi so kar zadovoljivo popravili, nujno pa bi bilo, da postaja dobi tudi stranišče. Tudi vode ni. Mislimo, da vse to ne bi stalo veliko. Je pa nujno potrebno. Posebno danes, ko toliko govorimo o higieni in čistoči. Prosimo, da sc odgovorni činitelji pozanimajo za ta problem. V. P. Širite in čitajte domače glasilo »Novice«. Naročajte tasnik fantom, ki služijo vojaški rok. ■ 2z Gore nam pišejo 1. novembra je bila ob splošni ža- v Kotu pri Semiču. Njena otroška losti našega mesta pokopana Mil- mladost je bila grenka, oče široka Drofenik, žena direktorja pod- mašen delavec je le težko preživ- jetja »Avto« in mati dveh nedo- ljal drnžino. Prišla je doba vojne, letnih otrok. Nesrečno naključje je tu je Milka, takrat 12-letni otrok, hotelo, da je padla na trda tla in občutila vse gorje, ki ga je oku- se tako težko poškodovala, da je pator sejal po naši deželi. Itali-poškodbi podlegla. jani so zažgal] skromno hišico. Rojena je bila 5. oktobra 1929 družino preganjali, očeta pa odvlekli v internacijo. Ni klonila nasilju, že leta 1942 je postala članica LMS, leto kasneje pa članica SKOJ. Po vseh svojih močeh je Gorniki se redkokdaj oglasimo bi bilo treba hodit] v precej od- P°mafaja partizanskim enotam, v časopisju, čeravno bi bilo po- ročno Sodražico. prenašala pošto, zbirala hrano, ob- trebno, da se tud] od nas sliši kak Gasilski dom nam je bil med vezovala ranjence itd. glas, posebno še sedaj, ko imamo okupacijo uničen; še sedaj imamo V povojnih letih je naredila tr-»Novice«. Da tudi pri nas ne spi- orodje shranjeno v neprimernih govski tečaj in nato bila v službi mo, naj omenimo, da je pred krat- prostorih, zato že komaj čakamo, kmetijskih zadrug in državne kim bil sestanek SZDL. Prisoten da si uredimo nove prostore. C. uprave širom Prekmurja. Sodelo-je bil tudi delegat občinske organizacije SZDL tov. Lojze Lušin. UMRLA JE Govorili smo o splošnem gospo- ANČKA OBRANOVIC darskem in kulturnem delu na našem področju. Člani KUD, posebno sr£n'f" ttolezni v cvetu mladosti še dramska sekcija, je precej agil- Ančka Obranovič, uslužbenka na; to smo dokazal] tudi v pre- pmetjjgj